glasilo šmarske komune in njenih organizacij

MLADOST JE NAJLEPŠA. MLADINA DOŽIVLJA SVOJ PRAZNIK OB ŽIV-LJENSICEM JUBILEJU PREDSEDNIKA REPUBLIKE, OBSOTELJSKEGA ROJAKA, KI JE OTROŠTVO PREŽIVEL OB SOTLI. NA NJEGOVO ŽIV -LJENSKO POT IN DELO SMO PONOSNI VSI. S SVOJIM ŽIVLJENJEM SE JE TOVARIŠ JOSIP BROZ - TITO ZLIL Z ŽIVLJENJEM IN RASTJO JUGOSLAVIJE. JUGOSLOVANSKE NARODE JE VODIL V BOJU ZA OBSTANEK, ZA SVOBODO SKOZI NEČLOVEŠKE NAPORE DO KONČNE ZMAGE. NJEGOVO ŽIVLJENJE JE TUDI DANES NENEHEN BOJ ZA SOCIALIZEM, ZA PRAVICE DELOVNIH LJUDI, ZA MIR NA SVETU, ZA ENAKOPRAVNO SODELOVANJE MED NARODI, ZA 'ODSTRANITEV KOLONIALIZMA.
OB 70-LETNICI ŽELIMO VSI,
DA BI ZDRAV VODIL BOJ, Ki GA JE S SVOJIM ŽIVLJENJEM ZAČRTAL JUGOSLAVIJI,-SE DOLGO VRSTO LET !
PRAZNIK OBSOTELJA
V	teh dneh se hodo zbrali v Kumrovcu nekdanji borci, taborniki, pionirji, športniki, gasilci, a v največji meri prav gotovo obsoteljsko ljudstvo.
Združenje borcev NOV bo sodelovalo na proslavi Dneva mladosti, tako da bodo množično obiskali Kumrovec. Predsedstvo Združenja borcev Šmarje pri Jel sag bo pripravilo, sprejem za borce is ostalih krajev in za borce, ki so v letih 1941 -1945 sodelovali v bojih na Kozjanskem ter Hrvatskem Zagorju. Srečanje slovensko-hrvatskih prvoborcev bo 26.maja popoldne v Bistrici ob Sotli.
V	dolini ob Sotli bo taborilo preko 800 tabornikov. Pionirske strelske ekipe se bodo pomerile za pokal na strelišču ; 1 pri Kumrovcu. Nedvomno pa bolj najbolj slavnostna nedeljska parada, v kateri bodo sodelovale vse množične organizacije.
V	soboto bo pel v Kumrovcu pevski zbor celjškc-ga učiteljišča pod vodstvom Borisa Ferlinca. Prav tako bo takrat quiz - oddaja RTV Zagreb, v kateri bodo sodelovali predstavniki mladinskih organizacij iz vseh republik.
V	'glavnem bodo pri proslavah sodelovale množične organizacije celjskega in krapinskega okraja. Obsoteljčani, pohitite
v Kumrovec, veselite se in praznujte. Za vse bo preskrbljeno da se boste lahko razvedrili.
ObČJ„iite LMS je razpisal tekmovanje med mladinskimi aktivi. Ne pozabite! V prihodnji številki "NOVEGA OBSOTELJA" bomo objavili vrstni red tekmovalnih uspehov. Tekmujte!
Občinski komite ob enem poziva mladinske aktive, da ne bi po zabili na delovno brigado, ki bo septembra odšla na avtocesto Tista bo za vas priredila vrsto tečajev, ki vam bodo koristili v življenju.
Z udeležbo v MDB koristite sebi,in skupnosti, mladi tovariši! Odločite se !
MLADINA, TEKMUJEŠ ?
traktorski
živinorejski
zidarski
radioamaterski
krojaški
kolesarski motorski fotoamaterski kinooperaterski šiviljski
MLADI KOZJANI
Kaj dela mladina v Kozjem ? To vprašanje si je zastavil Peter Marinšek iz Kozjega, ki nam je v obširnem pismu opisal življenje mladih Kozjanov. Prav veseli smo vašega pisma, tovariš Peter, lepa hvala! Obširno je, toda nič ne de: objavili bomo najvažnejše.
-	Kozjanska mladina dela živahno. Prav kar se pripravljajo na oddajo "Pokaži kaj znaš?", ki bo 2o.maja ob 2o uri v Kozjem. Mladi Kozjani vabijo svoje vrstnike iz ostalih krajev, da se prijavijo in skušajo v počastitev Dneva mladosti v Kozjem pokazati, kaj znajo„
-	Precej dolgo mladina v Kozjem ni uprizorila nobene igre, zdaj pa se naglo pripravljajo na uprizoritev sodobne komedije , s katero bi se radi udeležili tekmovanja mladinskih dramskih skupin. Obili sreče, mladi Kozjani!
-	Pred kratkim so razvili tudi "Tribuno mladih", preko katere bi se naj izpopoljnjevali in razgledovali po svetu. Pravijo, da bodo imeli mesečno predavanja, če pa bo zanimanje večje, pa pogosteje. Vsekakor bi bilo prav, da bi izdelali primeren delovni načrt.
-	Zelo nerodno pa je to, če se dogaja tako, kot se je pri predavnju, ki ga je pripravil Klub OZN v Kozjem, katerega se je udeležilo samo 7 mladincev. "S poti po Sovjetski zvezi", to je vendar zanimivo, toda mladi Kozjani niso prisluhnili. Res pa je še to, da tako predavanje ni namenjeno samo mladim, temveč tudi ostalim občanom. Kozjani,
ali vas širši svet ne zanima? Tega skoraj ne moremo razumeti!
-	Kozjanska mladina se je pogovarjala tudi o delovnih akcijah. Podrobnega delovnega načrta še niso pripravili, vendar menijo, da bodo pomagali graditi športno igrišče in kopališče.
-	Mladinska organizacija v Kozjem ima vrsto odprtih vprašanj, ki jih ne more rešiti. Doslej so uporabljali prostor v nekdanji Podlinškovi gostilni, kar pa ni dovolj. Zelo
si želijo, da bi si skupno s SZDL uredili klubski prostor. V Kozjem je precej mladine,toda dosti jih je še, ki se ne vključijo v mladinsko organizacijo. Zato bi se morali bol pobrigati: pritegnili pa jih bodo samo s pestrim in razgibanim delom v aktivu!
IMATE PRIHRANKE ?
Če imate prihranke, ne imejte jih doma, Najbolj varno so spravljeni pri banki. Podružnica Komunalne banke Celje V Šmarju pri Jelšah posluje odslej ob sredah tudi popoldne, da bi vam ustregla. Izkoristite ugodno priložnost!
CLj.
ZA ZDRAVSTVENO IN DELOVNO ZAŠČITO OBČANOV
V	razvoju naše družbe, se izredno močno uveljavljajo prav socialne službe. Vsakemu delovnemu človeku je potrebno zagotoviti varnost, delovno in zdravstveno zaščito, da ne bo, kot je to nekoč, s strahom pričakoval starosti. Pri tem pa je potrebno razvijati preventivno službo, ko je potrebno izboljševati varnost na delovnem mestu, odstranjevati pogoje za žarišča bolezni prav povsod, pomagati družinam, onemoglim, in validom, razvijati ustanove, ki vršijo te službe.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju vodi zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, urejuje otroške dodatke in kmetijsko zavarovanje. V Rogaški Slatini je 'podružnica tega zavoda, ki urejuje socialno-zavaro-valne zadeve za šmarsko občino.
K .0 1 i k o je zavarovancev na Šmarskem?
V	šmarski občini je 4.5o5 aktivnih zavarovancev in sicer . 2»6o5 moški in_1,7o2 ženski. Pri zasebnikih je 272 aktivnih zavarovancev. Če pa prištejemo še družinske zavarovance in upravičence kmetijskega zavarovanja, ugotovimo, da je zavarovanih 29.2oo šmarskih občanov. Skoraj vsi občani pa bodo pridobili splošne ali delne pravice iz zdravstvenega zavarovanja ko bodo z zakonom o zavarovanju zasebnih obrtnikov zavarovali tudi obrtnike.
Z a zdravstveno in delovno zaščito občanov potrebujejo veliko sredstev. Nosilci zdravstvenega zavarovanja^so lani vplačali v sklad 176.084.5oo din, vsi dohodki od kmečkega zavarovanja v občini so nanesli 45,650.000.- din , v celoti pa je bilo 5o4,7?4.6o8,- din dohodkov, kar pa pokriva komaj 48% vseh izdatkov, ki jih ima socialno zavarovanje v šmarski občini. Izdatki za uživalce pravic kmečkega zavarovanja so dosegli 84,74o.I080- din, v celoti pa je bilo 655)616.000.- din. izdatkov iz skladov socialnega zavarovanja. To so številke, ob katerih se je potrebno zamisliti. Lahko bi rekli, da zajemajo izdatki socialnega zavarovanja 57% predvidenega narodnega dohodka občine, medtem ko dohodki samo 17%. Doslej so razliko pokrivali iz skladov pri republiškem zavodu za socialno zavarovanje. •
Z aprilom lanskega leta so se odnosi med socialnim zavarovanjem kot plačnikom in zdravstveno službo kot izvrševalcem ' "• zdravstvenih uslug bistveno spremenili. Zdravstveni zavodi so prešli na samoupravljanje. Oblikovali so lastne sklade in zbi rajo sredstva, da z njimi ure jujeo svoje notranje življenje. To je vodilo k temu, da so pričeli sklepati posebne pogodbe. Pogodbe, ki jih je zavod za socialno zavarovanje sklenil z zdravstvenimi zavodi, so zajele :
-	ambulatne preglede in storitve,
-	babiške storitve in preglede porodnic,
-	obiske zdravnikov na domu,
-	injekcije,
-	specialistične preglede in storitve,
-	prevoze z rešilnim avtomob ilom.
Posamezen zdravstveni dom je prejel pavšal po številu zaposlenih zavarovancev, ki delajo na njegovem območju, ter za njihove svojce in upokojence.
Zdravstvena služba bo vsekakor morala izdelati podrobne načrte za uresničevanje zdravstvenega varstva, ki bodo pogojeni s potrebami določenega področja, toda tudi z gospodarskimi osnovami, ki so v občini. Novi predpisi o finansiranju socialnega zavarovanja predvidevajo namreč posebne fonde zdravstvenega zavarovanja po komunalnih skupnostih in v okviru teh fondov, formiranih iz ustvarjene mase osebnih dohodkov, bo podlaga za predpis prispevkov za socialno zavarovanje.
Nesreče pri delu
Lani je bilo 559 nesreč pri delu. Ponesrečilo se je 264 moških in 75 žensk. V odstotku povedano odpade na zaposlene moške 71% in na zaposlene ženske 29% nezgod. Sorazmerno največ nezgod se je pripetilo v gozdarstvu, industriji in grad-debiništvu. Prav bi bilo, da bi delovni kolektivi sami poglobljeno razpravljali o nezgodnih primerih in poiskali vzroke ter tako prispevali k delovni zaščiti. Zanimivo je pogledati še, kako so se zvrščale nesreče po dnevih v tednu. Največ nesreč je bilo po ponedeljkih in to v prvih štirih urah dela,^kar pomeni, da se delavci preko nedelje niso primerno odpočili. V mnogih primerih je nezgodi krepko botroval še alkohol.. Obratno pa so pri ženskah nesreče najbolj po redke, pogostejše pa so proti koncu tedna, čemer je dejansko vzrok v naraščajoči utrujenosti. Prav gotovo pa bi morali to še temeljito proučiti in ugotoviti temeljne vzroke, ki bi jih bilo potrebno odpravljati s prizadevanjem celotnih delovnih kolektivov.
Kaj so storili na šmarskem za delovno zaščito?
Kaj so storili na šmarskem za delovno zaščito?
V preteklem letu so vložili za izboljšanje delovne zaščite 51,5oo.ooo.	- din sredstev. Največ sredstev za to so vlo-
žili v steklarni "Boris Kidrič", Gradbenem podjetju v Logaški Slatini, tekstilnem obratu v Kozjem in pri železniškem transportnem podjetju. 0 zaščiti zaposlenih na delovnih mestih so pogostokrat razpravljali na šolah delavskih svetov in upravnih odborov.
In koliko je stalo zdravljenje "bolnikov? P' In ih 224,500.000. din, ki jih je morala dati družba, Pomislite še na invalide, na družin ■! Vsekakor, je potrebno napeti vse sile za to, da se izboljša delovna zaščita in tako vedno uspešneje preprečujejo ne zgode *
V službi socialnega zavarovanja so predvidene korenite spremembe, ki bodo vplivale na samo organizacijo zavarovanja, si s tem finansiranja in na zdravstveno zavarovanje. Oblikovali naj bi se komunalni zavodi z bolj ra z vibim družbenim urpav-1 jan jem, kjer bi se izdatneje uveljavili zavarovanci. Delov... ni kolektivi, gospodarske organizacije in ustanove naj bodo materialno zainteresirane pri vseh vprašanjih v zvezi z zdravljenjem zavarovancev, bolezensko odsotnostjo in na u-veljavljanju pravic do denarnih nadomestil v času bolezni. Poleg- obveznega zavarovanja 'bo mogoče vzporedno z možnostmi sklada na posameznih področjih bi:di prostovoljno zdravstveno zavarovanje, Posamezni skladi naj po oeedvJ.denem sistemu čim bolj samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so‘namenjena za preventivno zdravstveno zaščito in izgradnjo zdravstvenih domov. G tem temeljito razpravljajo povsod in so pred nedav-nimspregovorili tudi na seji občinskega dbora 8ZEL" v Šmarju pri Jelšah.
PEVSKA REVIJA V BISTRICI GB SOTLI
Mladinsko petje dosega vsako leto večji razmah, kar je edino pravilno, Tudi letos se bo pomerilo 11 pionirskih pevskih zborov na občinski reviji-, ki bo v nedelj o, 13 mna ja, v Bistrici ob Sotli. Nastopilo bo okrog 2,ooc mladih pevcev.Zbori bodo potovali na revijo z motornim vlakom, ki krene okrog 8,15 iz Šmarja pri Jelšah. Pričetek revije '00; v Zadružni dvo rani od le,30 uri, tako da se bodo pevci lahko vračali iz Kumrovca z vlakom okro 16 ure„ Občani. obiščite revijo, prisluhnite mladim pevcem, ki vam bodo pri slišali lepo sloven- ' sko pesem! Najboljši.zbor se bo 26.maja udeležil okrajne revije mladinskih pevskih zborov v Celju,
POKAŽI KAJ ZNAŠ T
Mladinski aktiv Kozje pripravlja v nedeljo do.r^ja ob 2o uri priljubljeno oddajo "Pokaži -kaj znaš?" Mladinke j n mladinci prijavite se, čakajo vas" lepe nagrade j na naslov: Aktiv LMS Kozje - Prireditev bo v okviru pros'l& ’1 janj*a Dneva mladosti.
Z OBISKOV PRI ŠMARSKIH SVOBODAH IN PROSVETNIH DRUŠTVIH
V	prvi polovici aprila so člani Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev Šmarje pri Jelšafc obiskali društva in kajli sime e Isereki občial in se sesassili • njih sv in delom in \
»emilsaie
Na psdsečju občine je 16 prosvetnih društev ta 5 Svobode« Prosvetno delo usmerjajo naslednji sosveti:
• dramsko*
-	za klubsko življenje,
-	sa vokalno glasbo,
«* sa instrumentalno gibabo,
-	šahovski in
-	lutkovni sosvet*
Dejavnost v večini društev /kjer so pogoji sa delo/ je zadovoljiva- Dramske skupine naštudirajo v zimskem času vsaj po eno dramsko delo« V glavnem so to komedije, za katere je podeželjako ljudstvo še posebno navdušeno* lotili pa so se tudi resnejših del* kot aoi “Dogodek v tramvaju11, Ko bi padli oživeli** »Svet brez sovjpsštva* in podobno,
V	večjih središčih / Šmarje, Kozje, Rogaška Slatina/ imajo dramske aktive-za pionirje in mladino, razgibana pa je tudi lutkovna dejavnost v Bistrici ob Sotli, Podčetrtku in Rogaški Slatini«
Društva nimajo lastnih dvoran* ponekod pa sploh nobenih prostorov, kjer bi se lahko zadrževali, kot n,pr, v Lesičnem, Klubsko življenje se razvija v glavnem ob televiziji, kjer so brez izdelanih programov in pri šahiranju.
Programe dela niso najbolj premišljeno izdelali in marsikje jih sgloh nimajo* Poslužujejo ae še v večini primerov starih klasičnih oblik dela, ki največkrat niso več primerne.
Društva naj bi sc ne omejila samo na aktivne člane, temveč tudi na podporne. Med aktivne člane bi lahko vključili vse tiste, ki na kakršen koli način sodelujejo in to so: člani knjižnic, člani klubov in vseh sekcij, tudi člani pionirskih pevskih zborov in ostalih sekcij od katerih naj pobirajo števni dinar. V večjih društvih bi naj člani odbora obiskovali sekcije, jih vzpodbujali pri njihovem delu in bili z njimi v stalnem stiku*
Blagajniško poslovanje je skoraj pri vseh društvih akupno.v Ob obiskih smo svetovali, da bi naj v društvih, kjer je več sekcij, vodili blagajniki kartotečno blagajno po sekcijah,_ kjer naj bo razvidno kolikšen je njihov dohodek, s katerimi naj sekcije razpolagajo same, seveda, sporazumno z upravnim odborom.
Vse premalo pritegujejo v dejavnost mladino, prav tako pa tudi v odbore, saj marsikje sestavljajo članstvo odbornikov samo starejši ljudje. Dejavnosti ni v Vinskem vrhu, Lesičnem /kjer nimajo sploh nobenih prostorov/, v Olimju, kjer je bila do nedavnega samo ena prosvetna delavka, ki dejavnosti ni mogla poživeti. VPolju ob Sotli,Sodni vasi in Pristavi nismo našli nikogar, ki bi nam dal podatke, čeprav smo jih o našem prihodu pravočasno obvestili.
V K o z j e m niso osnovali novega odbora po odhodu prejšnjega predsednika društva, toda dejavnost vseeno ni zaspala. Vsekakor smo jim priporočali, naj odbor organizacijsko u-redijo. Programa dela nimajo in bi bilo prav, da ga skrbno
izdelajo.
Prijetno so nas presenetili v S 1 a d k i g or i z nastopom pionirskega pevskega zbora, ki nam je zapel ubrano nekaj narodnih pesmi.
Najbolj živahna dejavnost jevBistric i ob S o t' 1 i in Podčetrtku. Zadnji čas so se precej razgibali tudi v Š m a r j u, delovni pa so še v V i r.š t a n j u. V Rogaški Slatini bo nujno sklicati razširjeno sejo, poživeti ih pomladiti odbor, saj deluje samo^še v steklarni "Boris K i d r i č", kjer imajo moški pevski zbor in godbo na pihala ter knjižnico, ki zasluži prav nosebno zahvalo.
. L.M.
S tem sestavkom odgovarja občinska zveza Svobod in prosvetnih društev na vprašanje, ki smo ga zastavili v 4..številki "Novega Obsotelja". Želeli bi, da bi občani sami spraševali še kaj več. Nedvomno se vsak dan srečujete s problemi, ki vas zanimajo, vprašujte skušali vam bomo odgovoriti. Pa tudi odgovore napišite, vaše mnenje in predloge, vsega bomo veseli. •	.
ODBOR ZA DELOVNE AKCIJE
Izvršni odbor pri Občinskem odboru SZDL je razpravljal o delovnih akcijah, ki se naj jih udeleži mladina in občani. Posebna mladinska brigada bo verjetno sodelovala pri gradnji avto-ceste Celje-Rogaška Slatina. Prav pa bi bilo, če bi občani še v večjem obsegu s prostovoljnim, delom pomagali reševati komunalna vprašanja v občini, ki so dokaj zamotana. Izvršni odbor je imenoval poseben Odbor za delovne akcije, ki naj koordinira delo z družbenim planom, stvarno in v skladu s potrebami. Za predsednika Odbora za delovno akcije je bil imenovan tovariš Milan Crepinšek.
MLEKARSTVO NA ŠMARSKEM
Ena važnih, lahko rečemo temeljnih zvrsti kmetijstva na področju šmarske občine je vsekakor živinoreja. Doslej, ko smo že mnogo govorili o nujnosti zboljšanja živinoreje, smo vedno razumevali pod tem prvenstveno le vzrejo goveda sc. zakol in kot plemensko živino. Zelo pomanjkljivo pa jo to, danaj-češče spregledamo mlečno proizvodnjo, ko govorimo o živinoreji.
Že nekdaj, pa tudi še danes, je proizvodnja mleka po količini in po vrednosti izredno važen proizvod živinoreje. To nam potrjuje proizvedena količina mleka, pa tudi odkupljene količine in te ravno dokazujejo, da so naši živinorejci tudi v tem pogledu blagovni proizvajalci. Mlečna proizvodnja bo imela tudi še v bodoče zelo važno mesto v našem kmetijstvu -in to v socialističnem sektorju kakor tudi pri individualnih proizvajalcih. Osnova k povečani proizvodnji mleka je v izbiri dobrih krav molznic in v pridelovanju zadostnih količin zelene krme in ostalih krmil. To dosegajo naši kmetijski pro izvajalci z uvedbo najsodobnejših agrotehničnih mer. Iz tega sledi, da se mod ostalim veča tudi s taleč krav molznic, s tem pa vzporedno naraščajo tudi količine mleka. Tu nastaja vprašanje, kam plasirati vse tržne viške tega. kmetijskega proizvoda.
Šmarska občina in šmarska zadruga so se ob tem zavedale, ka»-ko nujno je organizirati odkup in predelavo mleka in tako zagotoviti proizvajalcu ruden in dobervplasman njegovega pro izvoda. Zategadelj je bilo jjotrebno v Šmarju^zgraditi novo mlekarno, ki jc v stanju, da prevzame vse tržne viške mleka s svojega področja. V Šmarju je sicer že prej bila manjša mlekarna z dnevno kapaciteto do 2.ooo Itr. mleka, katera je v preteklih desetletjih zadostovala takratni ponudbi, vendar tega ne bi zmogla danes, ko gremo v načtno.povečanje proizvodnje.Na potrebo gradnje nove mlekarne v Omarju jc takratni upravnik mlekarne tov. Avgust Kovačič pravočasno _ opozoril svojo zadrugo in upravne oblasti ter s svojo iniciativo in požrtvovalnostjo veliko pripomogel, da je v občini danes sodobna mlekarna. Julija meseca preteklega leta se jc ko lektiv šmarsko mlekarne že preselil v novo mlekarno, v kateri dela pod mnogo boljšimi pogoji in uspeva v izdelavi kvalitetnejših mlečnih izdelkov.
Z mesecem januarjem letošnjega leta sta se pripojili k _ šmar ski mlekarni še ostali mlekarni s področja šmarske občine: mlekarna v Kozjem in mlekarna v Bistrici ob Sotli. .3 tem i-mamo v šmarski občini samo eno mlekarno s tremi predelovalni mi obrati. Šmarska mlekarna je samostojen obrat Kmetijske zadruge Šmarje, s tem ima svoj lasten žiro račun in svoje de lavsko upravljanje. Kolektiv nlckarnu si je izdelal tudi svoj proizvodnji plan za leto 1962. Iz toga plana je razvidno, da bo mlekarna odkupila in predelala 2,4o6.ooo Itr.mleka
s tem pa proizvedla 199.ooo kg polmastnega sira in 32.ooo kg prvovrstnega surovega masla, vse skupaj v vrednosti cca 14o.ooo.ooo.- din. Plan je v primerjavi z lanskoletno .realizacijo zelo povečan, saj je ta bila le 82,600.000.- dinarjev Zadružna mlekarna v Šmarju pri Jelšah je poleg že prej omenjenega razširila svoje odkupno območje na del šentjurske občino in na del Hrvatskega Zagorja. Tako mora prevoziti mlekarna s svojimi šestimi kamijoni dnevno ob zbiranju mleka cca 360 km. Prav ta podatek nam nazorno prikazuje obšir-nost območja šmarske zadružne mlekarne.
Ne sam.o o odkupu in predelavi mlaka, temveč tudi o prodaji mlečnih izdelkov je potrebno govoriti. Šmarska mlekarna ima v tem pogledu dobro organizirano prodajo, saj prodaja svoje izdelke v vse kraje Slovenije - razen na Gorenjsko in Prekmurje . To ji uspeva, ker- je lahko konkurenčna s kvaliteto svojih .izdelkov: sir grojer, trapist, topljeni sir in prvovrstno surovo maslo. Kolektiv ima v programu pričeti tudi s proizvodnjo emendolskega sira.
V širšem merilu pa ugotavljamo, da potrošnja mlečnih izdelkov ne narašča sorazmerno s povečano proizvodnjo mleka. Dejstvo je to, da naš delovni človek še vedno premalo uživa mlev ko in mlečne proizvode, dasiravno bi morali biti ti obvezno sestavni del njegove prehrane. Zato je nujno približati to prehrano našemu človeku in ne bi smelo biti prodajalne niti gostinskega obrata, kjer ne bi vsakodnevno lahko nudili potrošniku mlečne proizvode. Družbena prehrana, predvsem pa delavske menze, že danes v precejšnji meri nudijo članom Svojega kolektiva mlečne proizvode, kar se pozitivno odraža v pravilni prehrani delovnega človeka in je s tem dan'pogoj za večjo storilnost pri delu in za ohranitev zdravega organizma človeka.	m
SEMINAR ZA PREDSEDNIKE
Pred dnevi so se v prostorih I. osnovne šole v Rogaški Slati ni zbrali predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Delavska univerza jim je pripravila seminar o vodenju in pripravlja*' nju Sv Stankov, o čemer je predaval tovariš Kleč iz Celja. Popoldne pa jih je obiskal še sekretar Okrajnega odbora SZDL Colje Božo Lukman in razpravljal o delu organizacije. V krat kem bodo predsedniki obiskali š.e enodnevni seminar.
POMAGAJTE ŠOLI !
V Šmarju pri Jelšah nameravajo popraviti solo. Sredstev ni dovolj, zato so starši odločili, da bodo pomagali.Mnogi so doslej že prispevali nekaj denarja in losa. Pomagajte šoli!
ŠMARSKE KNJIŽNICE
Pri občinski zvezi Svobod in prosvetnih društev deluje sosvet za knjižnice, ki ga vodi tovarišica Ljudmila Jan.
Pred kratkim so obiskali vsa prosvetna’društva, da bi ugotovi li pogoje, v katerih živijo knjižnice. 0 tem piše tovarišica J a n' o v a Tako:
- 0 knjižnicah bi se bilo resnično potrebno temeljito pogovoriti. Ljudske knjižnice imajo za seboj že dolgo"razvojno pot in so bile pri izobraževanju našega ljudstva vsekakor zelo važne. Pri nas so svoje kulturno poslanstvo izvršile toda še danes so potrebne. Vsaka knjižnica ima namen seznaniti državljane o tekočih kulturnih spremembah, o političnem in gospodarskem napredku narodov in držav. Naši 1jud je morajo veliko citati, če hočejo biti primerno razgledani če se hočejo dejansko uveljavljati kot proizvajalci in samoupravljavci.
Knjiga je današnjemu človeku potrebna, knjiga mu ni samo prijateljica, knjiga mu je lahko življenjski vodnik.’ tem pa se vprašajmo, če imamo pogoje, da dobimo v roke vse knjige, ki so na knjižnem trgu in bi jih želeli prebrati? Posameznik tega ne zmore, toda knjižnica bi to morala imeti. Kako je v šmarski občini? Knjižnice že nekaj let sem nimajo sredstev, da bi nabavljale knjige. Izposojnina je skromna in s tistimi'sredstvi knjižnice ne morejo kriti ni ti režije. Knjižnice po naših vaseh uspevajo, kakor se pač znajde knjižničar sam. Viri dohodkov so lahko zelo pestri in sicer od podjetij, družbenih organizacij, krajevnih prireditev in podobnega. Knjige so zelo drage, zato je težko zbrati primerno količino denarja.
V naših knjižnicah je okrog 8o% leposlovnih knjig, prav pa bi bilo, če bi to razmerje približali evropskemu merilu, kjer je 24% mladinskih del, 46% leposlovnih knjih in Jo% poljudnoznanstvene književnosti. Zdaj bi morali knjige temeljito še enkrat pregledati, jih strokovno.oceniti ter izločiti tisto, kar v knjižnico več ne spada. Seveda, potem bi morali nabaviti knjige, ki jih potrebujemo.
Kako to storiti? V občini Šmarje pri Jelšah smo se odločili za osrednjo potujočo knjižnico. V knjižnih kovčkih /Toko-Domžale/, ki sprejmejo do loo knjig, bi knjige potovale od vasi do vasi. Tako bi vsak kraj dobival občasno novejše in pestrejšo izbiro knjig. Potrebovali pa bi precej kovčkov, saj' imamo v občini 26 takih središč, kjer bi morala poslovati knjižnica. Tako bi potrebovali okrog 25 kovčkov. Če računamo, da bi dali v vsak kovček saj za din 5o.ooo.- knjig, a kovček stane 5o.ooo.- din, bi potrebovali 1,84o.ooo.- din. To bomo omilili, če bomo centralno zbra' li knjige, ki so sedaj raztresene po skromnih ljudskih knjižnicah, in si tako že zagotovili mali knjižni fond. Ho-
teli smo to že urediti, zato smo sklicali v začetku februarja posvet knjižničarjev, toda udeležili so sega samo iz Sladke gore,Pilštanja, Kostrivnice in Bistrice ob Sotli. 0-sebno smo. obiskali knjižnice v Šentvidu, Vinskem vrhu,. Olim-r ju, Podčetrteku, Podsredi, Kozjem, Lesičnem, Kristanvrhu, Sladki gori, Kostrivnici, Rogatcu in Rogaški Slatini. V mnogih primerih knjižnice sploh ne delujejo. V Rogaški Slatini tam je najbolj oviskana in najobsežnejša knjižnica, saj ima okrog I600 stalnih bravcev in to prvenstveno iz okolice. Knjižnica v Rogatcu ima 1916 knjig, v Bistrici ob Sotli 9o? in na Pilštanju 886 knjig. Ostale knjižnice so več ali manj .dlabotne. Upamo, da bo letos vendarle zaživela. Prav bi bilo da.bi se zanjo zavzeli vsi občani, podjetja in organizacije.
L.J.
LEPO PRAZNOVANJE l.MAJA V ROGATCU
Rogatec s sosednjo Stražo je izrazito delavsko naselje. Pred stavniki množičnih organizacij tega področja so na skupnem ■ sestanku,' ki ga je v ta namen sklicala krajevna organizacija • SELL" Rogatec, sklenili, da se proslava v čast l.maja vrši ž'e: 27. aprila zvečer, tako da bi delovni kolektivi in posamezniki lahko praznične dni izkoristili v zelenju prebujajoče se narave.
Program" proslave je bil prijetno pester. Zvečer je na trgu izvajala godba na pihala iz tovarne stekla Straža koncert. V veliki dvorani, je bila slovesna akademija, na kateri sta govorila predsednik krajevne organizacije SZDL Rogatec tov.
A dr i n e k Robert in tajnik SZDL Straža tov. Brežin š č a k. Drago. Učenci slovesnko-hrvaške šole v Rogatcu pod vodstvom tov. Erjavec Helene in moškega pevskega zbora} KPD Rogatec-Straža pod vodstvom tov. E i r e r Ivana sta izredno lepo zapela.
Na sam praznik;1.maja so že ob štirih zjutraj odmevali čez streli težkih možnarjev. Pod mlajem sredi trga, katerega je že po tradiciji postavilo prostovoljno gasilsko društvo Rogatec, je tržane budila v praznične dni z veselimi zvoki koračnic, partizanskih in narodnih pesmi, tamburaška skupina pozneje pa godba na pihala tovarne Straža. Koncert je trajal vse ..do sedme ure in se tako prelil z veseljem in sproščenostjo živo pisanih skupin izletnikov, ki so v obeh prazničnih dneh prihajale skozi okrašen trg po poti na Donačko goro in v zeleno okolico".	T 5
JC eO ♦
KRAJEVNI ORGANIZACIJI SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH [
ZAKAJ OB PRAZNIKU DELA NI BILO V ŠMARJU, SEDEŽU OBČINE, NOBENE PRVOMAJSKE PROSLAVE ?
KOZJE /zapisek za naše šolarje/
Ob reki Bistrici - glavnem desnem pritoku Sotle - leži na dokaj razprostranjenem ploskem dnu pod Bredičem, Vetrnikom in Kozjakom ter K d z j e. Po nastanku je manjši kot trg Pilštanj, ki ga omenja v virih šele v letu 14o4 in Podsreda ki je omenjena že v letu 1577•
Prvotni kozjanski grad, ki je danes ves v razvalinah in so ostali'samo še bežni sledovi, spada med najstarejše gradove severnega dela Slovenije, saj se omenja prvič lolš. v darovalnem pismu cesarja Henrika II, ki naj bi v Bambergu daroval koroškemu grofu Viljemu "Villa Traskendorf", kar je verjetno kasnejši "Trachenburg" odnosno "Drachenburg11, kar se je imenovalo gospodstvo in po njem tudi kraj. Grad je bil že zgodaj razvalina, saj ga omenjajo v nekaterih virih v letih 168o-169o že kot razpadajoče razvaline in je tore j verjetno, da je bil ta grad že okoli loo let zapuščen, vendar je bil že za časa sedmega vpada Turkov na Štajersko 1476 še obljuden. Kasneje so sezidali nižje pri cerkvi nov grad, o katerem pa danes ni več sledu. Zadnji - tretji grad - ki je star že čez loo let, je še zelo dobro ohranjen ter je verjetno pripomogel, da se v Kozje že 1855 premestil sedež sodnega okraja. Od 1955 leta dalje je v tem poslopju tekstilni obrat "Kozjanke" zaposlenih okoli loo delavcev. V kraju je se skromna žaga in opekarna. Zaradi oddaljenosti ostalih prometnih središč /od Celja 57 km* Brestanice 22 km Šmarja pri Jelšah 27 km/, se trg v preteklosti ni mogel razvijati.
Verjetno so se že leta 1515 tod bili slovenski kmečki puntarji. 7*januarja 1573 je pripeljal uporne kmete Ilija Gregorič preko Planine in Pilštanja skozi Kozje proti Bistrici ob Sotli. Kmalu na to 1578 in kasneje od 1645 - 1647 so trpeli prebivalci na Kozjanskem za kugo, ki je prebivalstvo precej razredčila. 18o9 so sex, v Kozjem dan za dne m ustavlja li Francozi, ki so zapuščali Štajersko.
V	času NOB pa so se tudi ti zaostali kraji zablestili. V go stih temnih gozdovih, predvsem na Veterniku, so bil ■ zato -čišča naših borcev.
V	sosednjem zaselku "Senovo" so se uri posestniku Oprešni-ku Ivanu in Ivanu Mačku že leta 1941/42 sestajali zavedni Kozjani,. ki so pripravljali odpor proti okupatorju, vendar so bili izdani. Nekateri udeleženci so bili ustreljeni v Ma riboru, njihovi svojvi pa odpeljani v razna nemška taborišča.
Prebivalci iz Vrenske gorce in Buč so bili v tkzv. izseljeniškem pasu ter so jih Nemci spočetka odpeljali v Srbijo in razne druge kraje Nemčije, največ pa v Šiezijo. Njihove domove in gospodarstva so zasedli nemški Kočevarji in pozneje še Besarabci.
Na Vet miku v zaselku "Pokonjek" pa je "bila pri "Partizanski mami'* Klavžerjevi Urški najmočnejša kurirska postaja. Od tod so vodile poti na Planino, Jurklošter, Budnico, Restanj in tudi na Hrvatsko. Eden najhrabre jsih in hkrati najmlajših kurirjev je bil 14 letni fantič Marjan Grabrič.
Prve volitve v OP so se vršile že leta 1943 v naselju Belo pri posestniku Jožetu Bupretu.
Manjše akcije so bile v jeseni leta 1942, ko je brežiška četa minirala manjšo elektrarno v Bistergrabnu, oddaljenem nekaj loo metrov iz Kozjega. V noči od 6.-7. februarja 1944 je udarila preko Sotle slavna XIV.divizija, ki je šla iz Polja ob Sotli ob Buči do vasi Buč in naprej po cesti do odcepa na Zeče, kjer se je spopadla z nemško zasedo. Tu sta padla dva borca i. kraju bitke stoji danes spomenik. Divizija je nadal jevala svoj pohod čez Zece, Klake proti Pilštanju in naprej.
Domači partizani Kozjanskega odreda sc vzporedno s sodelovan jem XIII. brigade, dela XIV.divizije, dne 9.septembra 1944 napadli in likvidirali nemško postojanko v•Kozjem ter Podčetrtku. Pri teh akcijah so ujeli 14o sovražnikov, mnogo pa jih je tudi padlo. Obe postojanki so minirali in zažgali. Vsi sovražniki, ki se niso predali, so zgoreli. Kozje je bilo svobodno do lo.decembra 1944. Ta dan so Nemci, ki so jim pri šli na pomoč ustaši iz.Hrvatske, ponovno udarili ha naše o-zemlje ter požigali, ropali in morili tukajšnje prebivalstvo. V svojem divjem besu so ustrelili ali zaklali Angelo Kunej, Antona^Brgleza in ženo Uršulo, Jožeta Kladoška, Franca Robina in ženo Marijo ter Sinkovičevo mamo.
^ruti pohod je vov.il nemški župan Steuber, doma iz Gornje štajerske. Le tena sta v maju 1945 aretirala neustrašena bor ca NOV Beno Božiček, ki je danes upravnik zadružnega obrata "Bohor" v Kozjem ter Alojzij Agrež*. Predala sta ga narodnoosvobodilni oblasti, kjer je prejel zasluženo kazen.
Danes tudi Kozje svobodno diha. Avtobusi vozijo^na vse smeri razvija pa se posebno kmetijstvo, kjer uvajajo črni ribez in simentalsko govedo.
M, K.
POSVET O PRAVILNIKIH
Pred kratkim se je sestal sekretariat aktiva prosvetnih delavcev, da je proučil predlog pravilnika o nagrajevanju prosvetnih delavcev. Osnutek je podal Franci Bizjak, šolski upra vitelj iz Kozja. Posvetu so prisostvovali še okrajni prosvetni svetovalec Franc Zupanc,predsednik občinskega odbora SZDL Milan Črepinšek in tajnik občinskega ljudskega odbora Slavko Zupanc.V prihodnjih dneh bodo o predlogu pravilnika razpravljali še prosvetni kolektivi.
TRI VPRAŠANJA IZ KOZJANSKEGA
Tovariš Jakob LESKOVŠEK iz Lesienega bi rad zvedel troje. Prvo, kar ga zanima, pa verjetno tudi oš-tale občane, je v p ra sanje sejmov. "V Podčetrtku, Bistrici ob Sotli in na Pilštanju so bili sloviti sejmi za plemensko govedo, ki so bili vsekakor močno obiskani. Kmetje še danes prižene živino na semenj, jo prodajajo in zamenjujejo, toda brez vsake veterinarske komisije. Na sejmišču ni niti zastopnika občinskega LO niti miličnika, ki bi skrbel za red. Čudim se, da se občine, ki so gospodarsko močnejše, bolj pobrigajo za sredstva nam pa tako izpod nosa odpeleš marsikateri tisočak, ki bi ga tako nujno potrebovali za popravilo cest, za občinski proračun in drugo. Kaj mislijo o tem naši odgovorni predstavniki?"
-	Sejmi so v splošnem odklonjeni, ker vsebujejo prvine starih kapitalističnih družbenih odnosov. Prav ob sejmih se je raz vijalo -mešetarstvo, oderuštvo. Če se sejmi ponekod še vršijo, to ni pravilno. Ti so brez veterinarskega in tržnega nadzorstva in bi jih bilo potrebno odločneje preprečevati. Namesto sejmov so uvedeni zadružni dogoni, kamor kmet je dovajajo živino.
"Bola v Lesičnem, to je kričeče vprašanje! Na zborih volivcev smo slišali, da so predvideli za začetna dela 5o milijonov dinarjev in bi se moralo takoj v prvih spomladanskih dneh delati. Danes pa še vse spi, dragi občani! Človek dobi občutek, da se razvoj »načrtno zavira, saj "gradimo" šolo že polnih 15 let, pa še nikjer ni ničesar. Vsako leto menjujeio načrte, kar pa ni nič drugega, kot nepotrebno razmetavanje z denarjem in zaradi tega se ovira gradbeno delo. Kako je vendar zdaj z gradnjo osnovne šole v Lesičnem?"
-	Res je to, da je bilo za osnovno šolo v Lesičnem.napravljenih že nekaj osnutkov gradbenega načrta. Lansko leto je bila občina vložila za gradnjo temeljev okrog 5 milijonov sredstev, ki so danes za družno izgubljeni. Lokacija, kakor so jo predvideli, ni primerna za gradnjo šole, ker jezemljišče plazovito. če vprašamo kdo je odgovoren za tako stanje, lahko rečemo samo to, da v veliki meri občani v kra ju samem. Skoraj pod določenim krajevnim pritiskom je bila sprejeta prav tista lokacija, ker so v kraju hoteli imeti šolo prav tam, čeprav so vedeli, da je teren dvomljiv. Tudi načrti, ki so jih predvidevali poprej , so se delali na zahteve ljudi v kraju, čeprav zanje ni bilo stvarnih pogojev. Nedvomno bi bilo nesmiselno v manjšem kraju, kot je Lesično, graditi razkošno šolo v vrednosti preko loo milijonov. Opazili smo tudi, da število otrok vztrajno vpada, torej moramo gledati gospodarsko in zgraditi šolo, kakor jo terjajo pogoji v Lesičnem. Tako šolo pa bodo tam tudi dobili. Tovariš Leskovšek, ni prav, da govorite, kot bi nekdo namer no zaviral razvoj na Kozjanskem. Tja so bila vložena že ve-
lika sredstva in še bodo. Za napake ki so se pojavile, pa so razlogi, ki smo jih že omenili. Ce ne bi pred leti terjali tako drage in razkošne šole, bi jo danes na Lesičnem prav . otovo že imeli. Preden se gradi kakršenkoli objekt, je potrebno temeljito premisliti, če ja gradnja v širšem obsegu dejansko družbeno upravičena.
"Ne bi rad samo kritiziral. Menim, da povem šc to, kar bi bilo potrebno za razvoj partizanskega Kozjanskega. Vsi si želimo, da bi v občini osnovali še kakšne nove gospodarske zvrsti, o čemer smo na letošnjih zborih volivcev veliko razpravljali. Veste na Kozjanskem bi lahko odprli premogovnik*
Na Senovem zmanjkuje premoga, pri nas na Kozjanskem pa smo v predaprilski Jugoslaviji imeli rudnik. Nekdanji šmarski srez jv prav s tem premogom zalagal urade in šole. Med vojno so jame zasuli, toda morda se bi jih splačalo znova odpreti in preveriti, kakšne so zaloge. To bi nedvomno koristilo gospodarskemu razvoju občine in kozjanskim občanom. Kakšni bi bili pogoji za kozjanski premogovnik?
- O premogovnikih na Kozjanskem, tovariš Leskovšek, bi težko dejali kaj odločnega. Geologi raziskujejo tudi Kozjansko in vsekakor bi ukrenili vse potrebno, če- bodo ugotovili, da bi bilo gospodarsko upravičeno odpirati kakršenkoli rudnik. Zaenkrat takšnih podatkov nimamo in o tem ne moremo razprav 1jati.
SREDSTVA ZA S0L3TV0
V ponedeljek se je pod predsedstvom tovariša Antona Napasta sestal upravni odbor sklada za šolstvo šmarske občine. Letos bo sklad: zbral okoli 188 milijonov sredstev. Upravni odbor je predvidel naslednjo razdelitev sredstev iz sklada za šolstvo:
-	Zavodu za prosvetno pedagoško službo v Celju 4,5oo.ooo,-
-	Šmarski Delavski univerzi	2,5oo.ooo
-	Otroškemu vrtcu v Rogaški Slatini	1,800.000.-
-	Osnovnim šolam, ki jih je 26	160,000.000.-
Poleg t,	je predvideno za investicije 14 ,4oo. 000.- din, od
česar bodo odvedli samo za začetek gradnje osnovne- šole v Le-sičn:m lo,000.000.- din. Osebni dohodki prosvetnih delavcev bodo predvidoma porasli glede na prejemke v lanskem decembru, povprečno za 22%. Čeprav so to velika sredstva, vendar še dosti prema!a, da bi lahko reševali materialne in investicijske probleme šmarskega šolstva. Odprto ostaje vprašanje gradnje tržičko osnovne šole v Rog. Slatini, učilnice v Kostrivnici, obnove šolske stavbe v Šmarju in še- drugod. Občani skušajo s prispevki ponekod sami reševati to vprašanje, vendar brez dru ž.bcne pomoči ne zmorejo. Upajo pa, da bodo nekaj sredstev Vv.ndhr še dobili, da bi lotos gradili prepotrebno četrto učil niča vsaj še v Kostrivnici.
DELO - TO JE BOGASTVO
Skozi delo se oblikuje človek, prečiščuje svoj značaj in bogati , Mladina se skozi delo prav tako vzgaja, raste v dobre občane, Člane naše socialistične družbe. V pretekli številki smo vprašali, če se šmarska mladina pripravlja na delovne akcije. Predsednik občinskega komiteja LMS Šmarje pri Jelšah Darko BIZJAK odgovarja:
- Delovne akcije so ena izmed oblik, ki so zelo pomembne v mladinski organizaciji. Na letni konferenci in na vseh poz ne j Ših sejah mladinskih vodstev v komuni, smo ugotovilit da so glede na gospodarsko nerazvitost občine postale delov ne akcije nujno potrebne. Delovne akcije imajo poleg gospo danskega značaja še izreden vzgojen pomen. Pri mladih 1ju deh razvijajo tovarištvo, kolektivizem, usposabljajo mlade ga človeka, da uspešneje premaguje napere in, kar ju najvažnejše, vodi k pravilnemu pojmovanju vlogo občana kot potrošnika in upravljavca komunalnih objektov.
Šmarska mladina je pripravljena na delovne akcije. Skupno z občinskim odborom SZDL, Občinsko zvezo za telesno vzgojo odborm JPI ter občinskim ljudskim odborm smo izdelali podroben načrt krajc-vnik delovnih akcij, ki ga v celoti posredujemo :
1 *V" okviru jugoslovanskih pionirskih iger smo v zvezi z akcijo za gradnjo športnih objektov sklenili, da pri vseh po polnih osnovnih šolah šolski aktivi skupaj z zunanjo mladino zgradijo najbolj nujne športne objekte, ki so normal-no delovanje šole in športnega društva potrebni. Za ta i-grišča so pri občinski Zvezi za telesno vzgojo zagotovije na pičla sredstva.
2.	Mladina bo nad aljevala z delom pri gradnji športnih štadi onov v ^Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah.ter pri razširitvi športnega poligona v Kozjem. Za to delo so prvenstve no zadolženi aktivi v navedenih krajih, ki se bodo predvidoma združevali v večje delovne enote.
3.	V juliju bo stalna mladinska brigada, v katero se bodo v-kljuČevali mladi iz vse občine, pomagala pri regulaciji po toka, ki teče skozi Šmarje.
5.5e bo investitor želel, bodo šmarski mladinci sodelovali tudi pri gradnji avto-ceste Celje-Rogaška Slatina.
To predvideva občinski program. Poleg tega pa imajo posamezni mladinski aktivi še lastne načrte, ki predvidevajo sodelo vanje pri krajevnih delih. Tu se je potrebno temeljito pogovoriti s krajevnimi organizacijami SZDL, kjer bi vsi občani skupno reševali nekatere probleme, ki so v 'posameznih krajih. Tako so se n.pr. v Zibiki odločili za gradnjo ceste. Prav bi bilo, da bi mladini povsod pomagali tudi starejši občani in
bi se skupno lotevali delovnih akcij. Čistoča v kraju, slabe poti, vodovodi in podobno, to vprašanja, ki se porajajo pov sod in so zanj. odgovorni prvenstveno ljudje v kraju. Skuša' li bomo podpirati delovne akcije povsod, kjer bodo za to pogoji. Občani, sodelujte!
DRAGA KISLA VODA ?
OBČAN J.G. je na tribuno občanov poslal pismo, v katerem se upravičeno jezi na izredno drago kislo vodo v šmarskem gostišču. Takole pravi: "V Beogradu sem pil kislo vodo po 45.4 din. Verjemite, zelo me je presenetilo, da sem za isto kislo vodo iz Rogaške Slatine plačal v šmarskem gostišču 77»~ din. Tega ne morem razumeti, če pomislim, da voda izvira v naši občini in je zelo blizu. Kako bi se morali stroški za posredovalce dvigniti na razdalji 12 km tako visoko. Odgovorite, prosim, kako je to mogoče?"
Zvedeli smo, da rogaška nalivalnica posreduje vodo grosistom po 29 din. V celjski samopostrežbi potrošnik lahko kupi 1 ltr. kislo vode po 45 din, enako tudi v Beogradu. Povpra šali smo še v šmarskem gostinskem podjetju, kjer so nam pojasnili, da ni nobenih predpisov, ki bi določali, po kakšni ceni bi morali prodajati potrošnikom.
Tovariš direktor POŽENEL pa je pojasnil:
" Pri nas ni lahko. Prevzeli nismo dobre zapuščine, to lahko rečem. Gledati moramo, da se izkopljemo. Cen ne bomo mogli zniževati, temveč jih bomo za kakšen dinar še dvignili. No,kisla voda, to je nekaj drugega. Morda bi jo za kakšen dinar lahko ceneje prodajali. Imamo pa pri njej velike stroške. Embalaža ni primerna. V nalivalnici bi morali zapirati steklenice s plutovinastimi zamaški, toda zanje so pločevinasti vsekakor cenejši. Pri nas pa se zaradi težjega od: Iranja odkrhne skoraj vsaka peta steklenica, ki je podje tj.. ne prevzame več in moramo zanje plačevati po 42.-•To moramo vsekakor kalkulirati."
Tak odgovor nas ni najbolj prepričal, ker navsezadnje velja* jo isti pogoji tudi za Celjane in Beograjčane. To jc težko razumeti, zato lahko razumemo, da je tovariš J.G. bil zelo o gorčen. Saj ni tako bistveno vprašanje kisle vode, važen je odnos do potrošnikov! Vsekakor tako visoka marža ni upravioe na.
Občani, če opažate talce in podobne anomalije kjerkoli, povprašujte , zanimajte se, čemu je tako! Poizvedovali bomo za vas.
Za vse pa tokrat sprašujemo:
TOVARIŠ TRZNI INŠPEKTOR! KAKO SE GIBLJEJO CENE V GOSTINSTVU SiViARSKE OBČINE? PROSIMO? OBVESTITE OBČANE V PRIHODNJI ŠTEVILKI "NOVEGA OBSOTELJA" 0 TEM!
DELAVSKA UNIVERZA
Delavska univerza, občani, je neke vrste šola. Ne, ni obvez na in tudi ne vpisuje slušateljev. Delavska univerza je samostojen zavod, ki skrbi za to, da občani preko nje lahko poiščejo tisto znanje o gospodarskih, političnih, splošno izobrazbenih in strokovnih vedah, ki ga trenutno potrebujejo. Pa ne samo to. Delavska univerza pripravlja seminarje, tečaje, in celo šole za odrasle, kjer si le-ti lahkb pridobijo višjo kvalifikacijo v stroki. Kaj je torej Delavska u-niverza? Servis! Da, neke vste servis, občani!
Kako pa'deluje? Poglejmo! Pravkar so pričeli s seminarjem iz družbeno-ekonomske vzgoje za delavce steklarne v Rogaški Slatini. Ugotovili so, do je to potrebno. Pomenili so se z Delavsko univerzo, da bi njihovi delavci radi spoznali osno ve družbenega razvoja, gospodarjenja v podjetju, samoupravljanja, delitve čistega dohodka, o čemer nimajo še jasnih pojmov. Da,Delavska univerza je pripravila program, predvidela stroške, ki jih bo seminar terjal, ter to predložila podjetju. Pogodili so se in zdaj seminar teče. Brez denarja pa ne gre. Radodarna tetka Delavska univerza ne more-biti, ker nima sredstev.
Vsi vemo, da je potrebna široka razgledanost za vse, če hočejo naši občani uspešno sodelovati v proizvodnji in upravljanju. Prav tako morajo poznati družbeni razvoj doma in po svetu. Prav pa je. tudi, da se včasih poglobijo v neposredno gospodarsko problematiko v kmetijstvo, o čemer je potrebno pripraviti predavanje. Delavska univerza lahko to napravi.
Ona ima svoj predavateljski aktiv in lahko vselej priskoči na pomoč, če,je za to pravočasno naprošena. Po vaseh je vča sih težko, ker pravijo, da nimajo sredstev. Pa tako hudi ni. Sodelovati je potrebno. Krajevne organizacije SZDL, prosvetna društva, mladinske organizacije in druge lahko skupno organizirajo predavanje o tem ali onem in ga tudi skupno plačajo. To se da napraviti, če se medsebojno aporazumejo.
Delavska univerza ima pogoje za to, da pripravi predavanje po najsodobnejših metodah. Rada ustreže občanom, zato je tu. Organizacije, podjetja, društva, razmislite o izobraževanju, o potrebah, ki jih imate, in potrebah, ki z razvojem v naši družbi dnevno naraščajo, pa se pomenite z ljudmi na Delav ski univerzi. Tam vam pripravijo potreben program, predavatelje, izvedejo predavanje, seminar ali tečaj, samo sredstva morate pripraviti.
Kaj še naj povemo? Delavska univerza v Šmarju pri Jelšah je pripravila program za seminar s prosvetnimi delavci, za pred sednike krajevnih organizacij SZDL, za novoizvoljene organe družbenega samoupravljanja v podjetjih. Pri delavski univer-
zi delujejo štirje izobraževalni centri:
-	za idejno-politično izobraževanje
-	za družbeno-ekonomsko vzgojo
-	za strokovno izobraževanje in
za poljudno-znanstveno izobraževanje.
Občani, posvetujte se in predlagajte, kar menite, da bi Delavska .univerza še delala. Prav veseli bomo vaših predlogov in pripomb!
Se to: Delavsko univerzo upravlja upravni odbor, ki mu pred sc-duje Božo Frajman iz Rogaške Slatino. Sredstva ta dobiva, deloma z dotacijo občinskega ljudskega odbora, deloma pa s plačili za usluge, ki jih plačujejo naročniki pre davanj odnosno seminarjev. Izobraževanje je danes potrebno, to občutite vsi. Delavska univerza vam bo pomagala! Organizacije, temeljito pripravite svoje delovne načrte, v katerih naj bo tudi izobraževanje!
SEMINAR ZA VES KOLEKTIV
V steklarni "Boris Kidrič" v Rogaški Slatini so pričeli z enotedenskim seminarjen iz družbeno-ekonomske vzgoje, ki ga bo obiskoval ves delovni kolektiv steklarne. V steklarni je okrog looo delavcev, zato se bodo seminarji vršili, predvidoma 21 tednov. Delavci se bodo seznanili z bistvenimi pojmi o družbenem razvoju, ureditvi v F-LRJ, samoupravljanju in gospodarjenju v podjetjih ter delitvi dohodkov.
SADJARSTVO - ŠMARSKA PRIHODNOST
V celjskem okraju je nedvomno šmarsko področje izrazito pri merno za razvoj sadjarstva. Prav zaradi tega posvečajo raz-coju sadjarstva posebno veliko pozornost. Tu uspevajo jabla no, jagodičevje pa tudi ostala sadna plemena. Občani se za nimajo, kako potekajo obnovitvena dela v sadjarstvu. Kmetij sko zadrugo prosimo, da obvesti v NOVEM OBSOTELJU,kaj so za razvoj sadjarstva doslej že storili?
Kako je s sadjarstvom na š m a r -s k e m ?
DEBELI RTIČ NAS PROSI !
Za koga z največjo požrtvovalnostjo skrbi mati?. Za svojega otroka. To je jagoarodgovor, ki ga ve skoraj vsako živo bitje, in organizacija Rdečega križa je tudi kot dobra, skrbna mati. Preko nje skuša družba pomagati nebogljenim, bolnim si rotam. Prav zdaj je teden Rdečega križa, ko se^s posebno pozornostjo lotevamo nalog, ki jih zasleduje Rdeči križ. Lotos skušamo z veliko akcijo zgraditi obmorsko okrevališče za o-troke na Debelem rtiču pri Kopra. Prihodnje leto bomo proslavljali loo-letnico ustanovitve Rdečega križa in prav z ot voritvijo sodobnega mladinskega okrevališča bi to dostojno opravili.
Pri občinskem odbora RK Šmarje pri Jelšah so skupno z občinskim odborom SZDL imenovali odbor, ki bo zbiral sredstva za gradnjo okrevališča. V splošnem naj bi v Sloveniji prispevali o,o7% celotnega narodnega dohodka. Na Debelem rtiču že deluje mladinsko obmorsko okrevališče, odkar so ukinili podobno ustanovo v Savudriji. Toda doslej je bilo to okrevališče podob;.. no koloniji, kor so otroci bivali v njem le omejen čcos do 21 dni. Zdaj pa bi hoteli okrevališče tako urediti, da bi o-troci živeli v njem tako dolgo, kot bi to terjalo zdravljenje, in to ne glede na letni čas. Tudi šolanje bi bilo urejeno, da otrok ne bi bil prikrajšan za pouk in no bi zaostaja,! za zdravimi vrstniki v redni šoli. V Sloveniji je okoli 2o.ooo otrok, ki bi jih morali zdraviti na. Debelem rtiču, za to bo to objekt velikega družbenega pomena. Seveda, da potreb bujc-mo zanj veliko sredstev!
V	teh dneh prodajajo povsod posebne bone v vrednosti po^3oc' din, l.ooo din in 5o din. Uslužbenci bi jih lahko odplačevali v obrokih. Prav tako pobirajo dodatno k vozovnicam po 5 din na vseh potniških vlakih, ladjah in avtobusih. Nedvomno se boste tudi šmarski občani odzvali ter prispevali nekaj za izgradnjo Debelega rtiča, ki bo dober prvenstveno za naše o-troke. Kdo si ne želi zdravega otroka? In dolžni smo pomagati mladini, ki je šibka, bolehna, da jo usposobimo za delo in enakovredno uživanje družbenih dobrin. Predvodorrm bi naj v šmarski občini zbrali okrog 2 milijona dinarjev. Z dobro voljo bomo to zmogli, Obačani: ne pozabite, Debeli rtič nas prosi za naše otroke!
V	tedne. Rdečega križa pa ne pozabimo tudi na druge stvari. Poglejmo, če so hišne lekarne v redu! Ozrite se po domu, po dvorišču, če je povsod čisto in odstranite vsa žari ča nesnage in gnilobe. Podmladkarji RK, poglejte svoje roke in noge, ozrite se po šoli in ne pozabljajte na svetice! Pomagajte bolnim, siromašnim in starim! Pokažite, da bije v prsih dobro in pogumno srce: ne preganjajte ptičkov in pazite n • čistočo vsepovsod! Vse za zdravje in srečo delovnih ljudi!
KMETIJSKA ZADRUGA O SPOMLADANSKEM r DELU
V oni zadnjih štc-vilk "Novega Obsotelja" so nas bravci vpra li kako je zadruga pripravljena na de la v spomladanski dobi. Mislimo, da je prav, ako danes nekoliko pokramljamo okoli tega vprašanja,
Dolga zima je nedvomno povzročila izreden zastoj pri delih na naših njivah in kmetijskih, kulturah sploh. Vsi kmetovalci so z veliko skrbjo- čakali 'na konec slabega vremena in so bali ponovnega poslabšanja ali celo ponovnih padavin, Tudi v zadrugi smo s skrbjo opazovali vremenske, prilike in pri tem nam je bilo jasno, da bo oradi zakasnelih del na njivah prišlo do velikega povprašava,nja po uslugah našega stoj nega parka. V zimskem času smo temeljito pregledali stroje in priključke„ Odpravljeno jo bilo vse, kar bi lahko povzročilo zastoj pri pomladanskih delih. Traktorji, plugi in brane so bili nared,. Samo vreme ni hotelo, da hi šlo vse tako, kot smo si želeli, Razmočena zemljišča niso dovolila traktorjem na njive„ Končno smo imeli prvo obdobje lepega vremena in stroji so delali s polno paro, Potem nas je malo 'zamotil dež in slabo vreme, pa je spet bilo lepo in smo delali naprej. Zadruga je torej pripravila svoje stroje za sezono, vendar je njihova zmogljivost spričo take potrebe bila ponekod premajhna. Naša zadruga razpolaga skupno s 4-2 traktorji in pripadajočimi priključki. Od tega je 57 težjih trak torjev. Kot rečeno je takšno število strojev za naše področje v normalnih prilikah zadostno, vendar bi letos potreboval li še več traktorjev, posebno zato, ker jih pravkar pet stoji zaradi lomov, ki so nastali med delom v zadnjem času. Zal je oskrba z rezervnimi deli pomanjkljiva. Stroji so v lopah namesto da bi delali, Nekatere ekonomske enote so morale na pomoč drugim, pa tudi traktorji kmetijskega posestva so šli v gosto na Kozjansko, kjer je bilo najtežje opraviti vsa dela v tako kratkem času = Traktoristi so v veliki meri delali tudi čez prvomajske praznike, samo da bi zadostili potrebam.
Škropljenje so največ izvršili z zadružnimi škropilnicami, ki so bile razdeljene po terenu in so z njimi upravljali sami zadružniki, Za letošnje vremenske prilike je bilo škropljenje še dokaj zadovoljivo opravljeno„ Manjka nam šc vedno nekaj lažjih motornih škropilnic, pripravnih za hribovite te rene.
Zanimiva je ugotovitev, da je v nekaterih ekonomskih enotah bilo letos porabljenega umetnega gnoja, kot v preteklem letu, posebno še nitrofoskal za prvo dogo oje" ~w ____L 6 c;. V
tem pogledu je na prvem mestu ekonomska enota Šmarje, ki je do seda j posredovala zadružnikom 24-7 ton umetnih gnojil. Oskrbovanje z nekaterimi vrstami umetnih gnojil jo letos neko'-liko zavrto z manjšim uvozom,. vendar smatramo,da vrmo z u-
strežnimi kombinacijami lahko nadomestili manjkujoče vrste gnojil.
/
Močno pa smo zaostali za predvidenimi akcijami v črnem ri-bezu. Tu je uspelo posaditi le del nasadov in to največ na področju Kozjega, kjer so pravili v zeitljo letos 26 ha tega jagodičevja.
P. o a "je to, ‘ ca imamo tri traktorje v Zagrebu, kjer vozijo gra m.z. Toda to so traktorji, ,":i nimajo priključkov in so za o-ranje neprimerni. Z njimi bi se ne mogli izdatno pomagati, zato koristijo zadrugi in skupnosti več, kjer trenutno delajo.
Toliko na kratko, drugič bomo obširnejši, seveda, če bo še koga zanimalo kaj delamo.
Op.u.:
Najlepša hvala za odgovor tovarišem iz kmetijske zadruge. Tipamo, da boste še v naprej tako ljubeznivi, ker so naši občani tudi tokrat še radovedni. Prosimo, da nam posredujete odgovor o razvoju sadjarstva. Lop pozdrav!
STATUT OBČINE : komisija dela!
KOMISIJA za pripravo statuta občine Šmarje pri Jelšah je i-menovsla vrsto p •-'■d k ;:n;|si j , ki pripravljajo temeljite analize gospodarskih in kulturnih pogojev v občini, Šele na osnovi podrobnih analiz bodo lahko stvarno in utemeljeno presodili, kaj naj statut občine zajema, da bo zagotovil trdne osnove, na katerih se bo razvijala šmarska komuna.
Neposredno pa bodo pripravili štatut po izidu Ustave, ki bo dala.splošne osnove celotnemu družbenemu življenju Ju: cslavi je.
ALI KNJIŽNICA V ŠMARJU PRI JELŠAH RESNIČNO SAMO SPI V NOVI ZAKLJENJENI OMARI V KLUBU DRUŽBENIH ORGANIZACIJ ? ŠKODA !
V »	1
OBČANI, 2?. " .JA'VSI V" KUMROVEC !
SEJA OBČINSKEGA ODBORA.
Predsednik občine sklicuje sejo obeh zborov občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah v sredo, 16.maja 1962 ob S h.
Predvidoma bo razpravljal o delu svetov pri občinskem ljudskem odboru, o realizaciji družbenega plana v I. tromesečju ter predlogih aa imenovanje direktorjev in nekaterih predpisov s področja financ in gospodarstva.
-	Poročilo o delu bo podal svet za kmetijstvo.Poročilo se bo nanašalo na delo sveta v letu 1961 in za prvo tromesečje
v letu 1962. Poročilo bo zajelo tudi nekatere naloge v zve zi z izvršitvijo družbenega plana, organizacij j. veterinarske službe, o obvezni tub e rkulinlza c i i i goveje živine in o rezultatih tub e rkuliniz acij c, o delu veterinarske jlužbe, o molzni in redovniški kontroli, odkupu kmetijskih pridelkov v letu 1961 in o nalogah družbenega sektorja kmetijstva
-	Svet za komunalne in stanovanjske zadeve bo pešal poročilo ki bo zajemalo pregled trošenja sredstev in izgradnjo komunalnih objektov v letu 1961, probleme organizacije cestne službe in nekatere probleme s področja dodeljevanja sta novanj in dela hišnih svetov in stanovanjske, skupnosti.
-	Poročilo o realizaciji družbenega plana za prvo tromesečje bo podal tov. Vesenjak, načelnik oddelka za gospodarstvo ter bo zajemalo predvsem uspehe ali neuspehe važnejših gos p o dar s kih organizacij , glede na izvršitev postavi jt.-neg' plana.
-	Komisija za volitve in imenovanje bo podala nekaj predlogov imenovanj in sicer: imenovanje komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in ustanovah, imenovanje komisije za ugotovitev delovne dobe in posebne dobe , imenovanje novega upr v. v.ra. ga odbora sklada za izgradnjo teles no-v z.0 jnih objektov v občini Šmarje pri Jelšah, imenovanje upravnika Delavske univerze Šmarje pri Jelšah.
1 Komisija za imenovanje direktorjev bo predlagala imenovanje direktorja gostinskega podjetja Šmarje in gostišča Belle-vuo Rogaška Slatina.
-	V predlogih s področja financ in gospodarstva ter pravnih predpisov se bodo obravnavali delitev sredstev občinskega investicijskega sklada. O delitvi teh sredstev jo rrzpravA: Ijal že na skupni seji Svet za blagovni promet, industrijo in obrt tor Svet za družbeni plan in finance. Skupna prosta sredstva sklada znašajo 5£,o79.ooo,- din.
VSEBINA ;
1.	Praznik Obsotelja
2.	Mladi Kozjani
5* Za zdravstveno in delovno zaščito občanov
4.	Z obiska pri šmarskih prosvetnih društvih
5.	Mlekarstvo na Šmarskem
6.	Šmarske knjižnice
7• Kozje /Zapisek za šolarje/
8. Tri vprašanja iz Kozjanskega 9• Delo - to je bogastvo
10.	Draga kisla voda?
11.	Delavska univerza
12.	Debeli rtič nas pr.osi !
13.	Kmetijska zadruga o spomladanskem delu
14.	Seja občinskega odbora
15* Vesti, vprašanja in objave



■-