Štev. 32,
V DUHM Alt 8 augusta 1907,
Leto XI
Hrvaško vprašanje.
Naši bravci vedo, da se med Hrvati in Madjari bije hud boj. Na predlog ogrskega ministrskega predsednika so jim imenovali pred nekaj tedni pomadjarjenega Hrvata Rakodcaja za bana. Možu se godi slabo; še iz stanovanja si ne upa. Pripoveduje se, da je gospodar, kjer je imel prej svoje stanovanje, vzkliknil, ko je slišal, da je imenovan za za bana; „Ko bi bil vedel, da imam takega človeka pod streho, bi mu bil gotovo odpovedal." — Znano je tudi, kako je do tega prišlo. Minister Košut je hotel spraviti v veljavo zakon, po katerem bi se za vse, tudi za hrvaške železnice vpeljal madjarski službeni jezik. Te^a seveda Hrvatje niso mogli dopustiti in tudi ban, ki je na Hrvaškem nekakšen ministrski predsednik, ni bil s tem zadovoljen. Zato je odstopil; imenoval se je grof Pejačevič; na njegovo mesto je prišel Rakodcaj. Ob ti priliki se je na Hrvaškem, pa tudi pri nas, pričel živahen razgovor o tem, ali imajo Madjari sploh kakšne pravice na hrvaške dežele. Stvar se nam zdi tako važna, da jo moramo ob kratkem pojasniti svojim bravcem.
Madjari pravijo, da so hrvaške dežele del ogrske krone, da je pravzaprav samo ena ogrska država, ki ima pod seboj tudi Hrvaško. To je pa popolnoma neresnično. Hrvatje so imeli svoj čas svoje kralje; mnogo prej so prišli v Evropo nego Madjari. S Slovenci vred so že dvakrat prej premagali in odgnali divje Avare (psoglavce jim pravi naše ljudsko izročilo). preden so prišli Madjari ropat in morit v naše kraje. Ko so hrvaški kralji izumrli, so bili Hrvatje prostovoljno pač nekaj časa z Ogri zvezani in so imeli z Ogri skupnega kralja. Leta 1525 je v bitki pri Mo-haču padel zadnji ogrski kralj Ladislav. Njegovo sestro je imel za ženo Ferdinand I., ki je bil vladar črez Avstrijo, L. 1526 so Hrvatje v svojem deželnem zboru samostojno izbrali Ferdinanda I. za svojega kralja; šele par mesecev kasneje so ga izbrali tudi Ogri. Iz tega se jasno razvidi, da so bili Hrvatje popolnoma samostojni in neodvisni od Ogrov. Leta 1712 se je šlo za neko drugo imenitno reč Cesar Leopold VI. ni imel nobenega sina; zato je poskrbel, da bi po njegovi smrti priznali njegovi narodi hčer Marijo Terezijo za svojo vladarico. Ob ti priliki je hrvaški deželni zbor zopet popolnoma
I samostojno sklepal o tem in je izrekel, da bodo Hrvatje priznavali za svojega pravoveljavnega vladaija tistega moškega, ali pa tudi žensko iz habsburške rodbine, ki bo vladala hkrati na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Še na misel jim ni prišlo, da bi Bili rekli: tisti bo naš vladar, ki bo imel ogrsko krono. Samostojno so torej iznova potrdili Habs-buržane za svoje vladarje.
Leta 1848 so se Ogri spuntali. Hrvatje niso potegnili ž njimi, marveč so pod svojim vrlim banom Je-lačičem šli za cesarja proti Ogrom v boj in so jih krepko naklestili. Od 1. 1848. od 1. 1868. so bili od;Ogrov popolnoma ločeni. Žalibog jim je naša država njihovo zvestobo slabo plačala. Pošiljala jim je nemške uradnike, ustanavljala nemške šole in jih hotela tako polagoma, kakor nas po-nemčiti. Takrat se je na Hrvaškem pričela jeza proti Dunaiu, in ko so 1. 1868 imeli Hrvatje izbirati, kateri državni polovici se hočejo pridružiti, so se odločili za Ogre, ne pa za nas. Ta korak ni bil previden. Ko bi se bili združili z nami, bi bili Slovani v naši državni polovici imeli večino, zlasti bi pa zdaj, ob splošni volivni pravici, državne vajeti imeli v svojih rokah. Hrvatje in Ogri so naredili
med seboj pogodbo, toda le prekmalu so spoznali, da se Ogri pogodbe ne drže, marveč da na vse mogoče načine pritiskajo in izžemajo hrvaške pokrajine. Niso se pa še zmodrili. Ko so na Ogrskem pri volitvah zmagali najbolj srditi sovražniki naše državne polovice, so Hrvatje z njimi potegnili proti Dunaju v upanju, da bodo s tem svojim plemenitim činom dosegli kaj pravic. Toda zgodilo se je ravno narobe. Košut jim hoče po-madjariti železnice in zdaj imajo Ra-kodcaja za bana.
Ena nas pa veseli, edini so zdaj proti Ogrom. Po naši sodbi bi morali Hrvatje vsi brez izjeme stopiti na stališče, da pogodba 1. 1868 sploh ni bila veljavna, ker dalmatinski deželni zbor, ki tudi spada pod hrvaško krono, ni bil vprašan. Osvobode naj se popolnoma od Ogrov, samostojno naj nastopijo, potem naj se pa s pametno in pravično pogodbo zvežejo z nami. Tako bo na vse strani prav. Ogri bodo ponižani, Slovani, zlasti Slovenci pa dobimo novih moči.
Deželna Kultura.
i.
Po državnem zakonu iz leta 1884. št. 116 ima poljedelsko ministrstvo zadnja leta na razpolago štiri milijone kron za povzdigo deželne kulture, to je, za uravnave vodà, osuševanje močvirij, namakanje travnikov, večje vodovode itd. Poleg tega pa ima poljedelsko ministrstvo na razpolago še poseben zaklad za manjše vodovode, vodnjake, kapnice, na-pajališča. Ta mali zaklad je I. 1905 znašal 1.117.600 K, za letos pa se je povišal na dva milijona kron. Oba ta zaklada, ki znašata za letos šest milijonov kron, pa nikakor ne zadoščata več stoterim prošnjam in potrebam v raznih avstrijskih deželah. Zato so takoj začetkom novega zasedanja poslanci Povše in tovariši predlagali v državnem zboru, naj se te državne podpore zvišajo na 10 milijonov Nekaj tednov pozneje, to je 16. julija, pa so češki poslanci Udržal in tovariši isto predlagali. V razpravi, ki je pričela 16. julija, se je izmed slovenskih poslancev oglasil za besedo poslanec Povše, ki je v deželnem odboru kranjskem poročevalec za deželno kulturo.
Povšetov govor.
se glasi: Ze v prvi redni seji nove zbornice sem predlagal v imenu »Slovenskega kluba«, naj se zviša melioračni zaklad, iz katerega država dovoljuje podpore za deželno kulturo. Doslej smo v naših južnih pokrajinah, ki jih mi tukaj zastopamo, dobivali podpore večinoma le za dobavo vode, za vodovode, kapnice in napajališča. Toda pomislite gospodje, da mi zastopamo obširno kraško ozemlje, koder ljudstvo ob suši nima nobene vode in mora daleč hoditi po njo. V mnogih krajih ljudem in živini dovaža vodo Južna železnica. Zato je pač naša dolžnost, da zahtevamo po-
moči od države za dobavo vode, ki je prvi pogoj za zdravje ljudi in povzdigo živinoreje.
Možje, ki poznajo našo deželo, morejo mi pritrditi, da imamo na Kranjskem v 'cm oziru še mnogo dela. Izvršenih nimamo še nobenih pravih del (melioracij), ki bi mogla izboljšati naša polja, travnike in pašnike. Ako se peljete po Južni železnici, vidite že na Spodnjem Štajerskem ob levi in desni na tisoče hektarov zemlje, ki je močvirna in daje le kislo seno. Po vseh dolinah na Kranjskem treba je osušiti premokre, močvirne travnike. Zato bode kranjski deželni zbor v bodoče zahteval višje podpore od države. Kot prijatelji in zastopniki ljudstva moramo to zahtevati. Mi hočemo doseči, da bode domača zemlja preživljala naš narod, kar pa je sedaj nemogoče. Zato ljudje vedno boli zapuščajo domačijo. Cele vasi najdete, kjer so doma le starčki, žene in otroci.
Za uravnavo rek in hudournikov se je storilo šc jako malo. Sedai delamo priprave za osuševanje ljubljanskega barja. Zc 30 let se delajo priprave, in žc pred 18 leti sem priporočal to nujno delo. Sedaj upam, da se delo prične z državno pomočjo.
Pri tej priliki moram odgovoriti poslancu Irotu, ki Dalmaciji ne privošči državne podpore. Berite nemške liste, ki niso prijazni Slovanom. Ti časniki priznajo, da jc tudi Dalmacija zanemarjena, kakor sploh naše južne dežele. (Res ie!) Zato je dolžnost države, da stori svojo dolžnost in zamudo popravi. Da jc to nujna potreba, dokazuje nam vsem tudi draginja mesa. Živinorejcem očitajo, da je živina predraga in da meščanom kmetje ne privoščijo mesa po primerni ceni. To očitanje pa ni upravičeno. Podpirajmo živinorejo, in mesa bode dovolj za vso državo. (Tako je !) Včasih so mislili — to tukaj naravnost povem — da ie mogoče deželno kulturo podpirati z 2000. 4000 in 6000 goldinarji. Pomagajte nam, da osušimo travnike in zagradimo hudournike. da izboljšamo planine, potem bode mogoče povzdigniti živinorejo in klavne živine bode dovolj za vso našo državo. Tudi izvoz živine bode mogoče povzdigniti. Ze sedaj izvažamo za 200 milijonov kron živine na leto.. Ako pa je meso razmemo drago, niso temu vzrok kmečki živinorejci, ampak pre-kupci. (Tako je!) Ako bodo bolje izhajali naši kmetje povsod v državi, mogoče bode tudi za delavce več koristnega storiti v socialnem oziru. Ako najdemo milijone z.-' -potem moramo dobiti tudi za povzdigo živinoreje potrebni denar. Avstrija bode le tedaj izvrševala svojo nalogo, ako bode trden in srečen kmečki stan.
Poslanec Iro pa je zahteval, naj bi sc podpore za deželno kulturo delile posameznim deželam po razmerju davkov. Kaj pa ie namen teh podpor? Da država pomaga tam, kjer je največja potreba. (Pritrjevanje.) Ako pogori posestniku v vasi, potem se ga usmilijo njegovi sosedje, pripeljejo m lesa in drugih stvari. Tako mora tudi država podpirati tam, kjer je največja potreba. Desetletja je država podpirala bogatejše dežele, za n>as na jugu se je malo storilo. In ravno naše južne dežele so najbolj zapuščene. Zato moramo zahtevati, da se zvišajo državne podpore in da se ne delé po razmerju davkov, ker bi bogate dežele razmerno mnogo dobivale, revne pa malo.
Oospod minister je preje rekel, da oba inclioračna zaklada zadostujeta potrebam. Toda. gospod minister, tudi kmečki stan hoče napredovati in si pomagati, kakor industrija, trgovina in obrt. Zato bode treba tudi v deželnih zborih več storiti za poljedelstvo. Bojevati se hočemo in ne odjenjati, dokler ne spra-
vimo našega kmeta na ono stališče, da bodi zado Mijen. kar bode tndi na srečo drža\e.
V prvi vrsti pa je treba, da se zviša zaklad za državne podpore. Sedaj se navadno zgodi, da še tudi male podpore razdclc na več let. Ce hoče torej občina dobiti vodovod, mora založiti državni prispevek ter obresti plačevati za najeto posojilo. Zalo upam, da b(, gospod ooljedelski minister pr,;inagal ovire ter :ti« gel podpore za nianis.. naprave ta-koi izplačevati. Vsem strankam v zbornici pa polagam na srce: Glasujte 'a predlog, ki jc na korist kmečkemu, pa tudi drugim stanovom in irževi. (/.i>'£;hna pohvalah (Dalje prihodnjič.)
TSSsS
izobrazbi.
Slovstvo joželinske dobe.
Jožefinska doba sega od leta 1765, ko ie o. Marko Pohlin izdal Abecednik, pa do frau-coske okupacije, ko so si Francozi osvojili večino slovenskih dežel.
Velika ccsarica Marija Terezija (17)0 do 1780), zapletena v neštevilno bojev z grabežljivim in zvitim pruskim kraljem Friderikom II., vneta, da pomaga svojim podložnikoni, jc obračala posebno skrb izobrazbi kmečkega stanu, katerega je po pravici imenovala najtrdnejši steber in podlago drža v c. Mnogo so jo stali boji in uvidevala je, da bodole izobraženi in gospodarsko trdno stoječi podložniki jo mogli zadostno podpirati in pol niti prazne cesarskc blagajne. Po naziranjih tedanje dobe je hotela izobraziti ljudstvo, da bi lažje plačevalo davke. — Ona je ustanoviteljica ljudskih šol v Avstriji . In vsled tega se jc pridružila slovstvu prejšnje katoliške dobe šc ena. nova panoga slovstva: knjige da se ljudstvo izobrazi.
Glavni pisatelji, delavci na tem polju so bili o. Marko Politili. Anton Linhart, Anton Breznik. Janez Ooličnik in grof F.dling.
O. M a r k o P o h I i n . iz reda bivših a\ -guštincev, rojen v Ljubljani, je izdal 1. 18(1? Abecednik in 1. 1768. Kranjsko gramatiko. 1 dve knjigi sta bili jxidlaga, na kateri jc bilo mogoče zidati dalje. Kako silno potrebni sta bili, nam najbolj kaže vesela hvaležnost, s katero so Pohlinovi vrstniki sprejeli knjige. Vrstnik njegov niti je posvetil celo pcseni. v kateri se zahvaljuje in ga prosi, naj še izdaja knjige In res, o. Marko je izdal I. 1782.: I u 111 a 1 u Besedishe t reh jesikov. namreč latinskega, nemškega in slovenskega jezika. Za prosto ljudstvo je napisa! tudi: B"-kvize sa rajtenge. opravk tega Zhlovcka: za kratki čas tudi: Uganke.
V različnih jezikih, nemškem, slovenskem in latinskem je spisal o. Marko do dvai-set knjig; deset jih jc ostalo v rokopisu, nu-u temi jc posebno važna za slovensko zgodovino: Bibliotheca Carnioliae. V nji našteva vse dotedanje slovenske pisatelje 111 njihov t knjige in končno sploh tiste pisatelje, ki so pisali o kranjski deželi.
O. Marko Pohlin pomenja napredek v slovenskem slovstvu. Njegov vpliv na razvoi slovenske knjige in slovenskega pesništva 1 je bil, — kar se tiče oblike in mere — velik. V si pesniki okrog Pisanic — o teh več kasneje so se učili pri Pohlinu in naslanjali na njegovo metriko (nauk o pesništvu). Pohlin .ie postav 11 red pisanju tedanje dobe. Prej je vladal velik nered; vsak pisatelj ie pisal, kakor se mu Je zdelo, Marko Pohlin pa je uvedel vsaj nekoliko enotnosti v pravopisju.
Mnogo pa je zagrešil s kovanjem svoiih besed. Nemške in latinske je kar po svoje prenarejal in imel je slovensko besedo; nekaj pa jih je srečno skovanih in so sedaj v rabi. Opravičena, vendar dokaj preostra je bila sodba Kopitarja in naslednikov o njegovem delu. Pohlinovc knjige so polne gorkega domoljubja in vidi se, s kakšno ljubeznijo je delal.
Blaž Kumerdej, doma na Bledu, vnet Slovenec in Slovan, je bil ravnatelj ljubljanske normalke (ljudske šole, združene z učiteljsko pripravnico), f'rcdlagal je, naj se poučuje v materinem jeziku, pa se mu niso izpolnile H<;rkc želje. Spisal je Berilo za ljudske šole iu iHiuiagal je Japliu pri prestavi sv. pisma.
Grof Ivan Edling, šolski nadzornik, je izdal katekizem za ljudske šole in več spisov šolske vsebine.
Anton Breznik, župnik na Štajerskem je izdal : Vczhna P r a t i k a o d gospodar-s t v a , t. j. gospodarske nauke za vsak mesec.
Janez (ioličnik je poslovenil A. Janše C e b e i o r e j o.
Anton Linhart je prevajal v slovenščino uradne razglase in poslovenil Wolsteinovo knjigo: B u k v e o d k u g i u Bo I e z e 11 (j o -veje Živine tih ovat in S v i 11.
V	drugi polovici XVIII. stoletja imamo tudi početke posvetnega pesništva. Iz raznih prigodnic in pesmic svojih prijateljev jc o. Damascen Dev, rodom iz Tržiča, izdal I. 1779. P i s a 11 i c e. Prvi snopič obsega 17 strani.
Vsebina Pisanie je bila skoraj brez pesniške vrednosti, Jtajti niti eden njenih sodelavcev ni bil pesnik po božji volji. Res. da jc bil med njimi tudi prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik, ali ta sc je šele pozneje razvil in nikdar ne bi postal to, kar jc, da se ni ločil od Pisanie.
V	krog pisateljev okolu Pisanie štejemo, Datnasceva Deva, Vodnika. J. Miheliča, Martina Nagliča in grofa Edlmga in še nekaj d rugih.
Vsebina Pisanie je: prigodne pesmi, slabi lirični utrinki, basni in opereta Belin. Kar se tiče oblike in mere so sledili iiaukorfi Pohlinovc metrike. Kratko rečeno, bili so nesamostojni; popolni posnemovalci nemških klasikov. Pesnili so v heksametrih in safiških kiticah. Po vzgledu nemških klasikov nastopa tudi v njih pesnih mnogo grških bogov, katerih imena so poslovenil, 11. pr. kruljavega grškega boga Hefajsta imenujejo Hromata. — V začetku pesmi pokliče pesnik muzo, boginjo pesnikov na pomoč, naj mu stoji ob strani, da bo dostojno in spodobno proslavil predmet, katerega hoče opevati. Posebno jim je l'ilo priljubljeno visoko govorjenje in navdušenje (patos) in sicer na mestih, kjer se nam zdi smešno.
Pisanie jc izšlo troje zvezkov, četrti je bil pripravljen, pa ni izšel.
V	poznejših snopičih Pisanie se spozna nekak napredek glede mere. ritem jc nekoliko lahkeiši, vsebina je šc vedno ista: basni, pri-godnice. opisovanje dogodkov na cesarskem dvoru. Pesniki Pisanie so bili zelo gostobesedni. V Pisanicah je pesem, ki šteje 25 vrstic. Vodnik je obdelal pozneje isto snov v osmih vrsticah in sicer dokaj bolje. V 3. snopiču iz leta 1781. jc izšla Vodnikova: Pesmi od zadovolniga Kranjca, ki je edina pesniskc vrednosti. O. Dev je napisal tudi opereto Belin, katero je uglasbil kamniški učitelj Jaka Zupan. . . ,
V	tem času. ko jc začel blagi baron Žiga Cojz zbirati okrog sebe mlade ljudi, da nh ie navduševal in učil za narodno delo. imamo ludi začetek slovenske dramatike (iger) Predstave v ljubljanskem gledališču
so bile nemške, opere (igre, v katerih igralci pojo svoje vloge), so bile italijanske. Na prigovarjanje barona Cojza so zapeli včasih tudi kako slovensko pesmico. In po naročilu istega barona Cojza je priredil Anton Linhart dve igri »Zupanovo M i c i k o« in »Veseli d a 11 ali Matiček se ženi«. »Zupanovo Miciko« so igrali 28. grudna 1789. in tako so ti igralci, kakor piše tedanja »Laibacher Zeitung«, položili temelj v izobraževanju materinega jezika in so ga usposobili za gledališke predstave.
Eden najimenitnejših pisateljev jožefinske iu Vodnikove dobe je bil Kaniničaii Jurij Ja-peli, rojen leta 1744. Bil je škofov kaplan in pozneje župnik ua Jezici. Stekel si je obilo zaslug s svojim prevodom sv. pisma, ki jc izhajalo od I. 1784. do 1802. To je drugo popolno slovensko pismo; prvega Dalmatinovega, ki jc izšlo ravno dvesto let poprej, ni bilo mogoče več dobiti, ker so jih zelo mnogo požgali. Japclj se je lotil tega ogromnega dela iia prigovarjanje ljubljanskega škofa Herbcr-steina, pomagali so 11111 pri tem delu Blaž Ku-merdej, Škrinjak, Martin Naglič iti Dcbevec. Japclj je bil ludi jezikoslovec; vendar je njegova slovenska slovnica ostala v rokopisu. Sp;sal je več knjig za dušno pastirstvo, zlagal jc cerkvene pesmi, ki se še zdaj pojo pri sveti maši, n. pr. : »Pred stolom tvoje milosti.«
Na Štajerskem je živel »pesnik Slovenskih goric« Volkmer, ki je pesnil basni iu poučne pestili, ki so se zelo razširile med ljudstvom.
To je slovstvo in glavni pisatelji jožefinske dobe, dobe. v kateri se ie začel slovenski narod vzbujati. Proti koncu te dobe so se tudi pri nas slišali odmevi krvave francoske revolucije in kakor je ta krvava zarja rodila Napoleona, tako je prinesla Slovencem pro-bujenje .. V Slovence je začel stopati duh Napoleonov, ki ie s svojo vstrajnostjo in neupogljivo voljo dosegel toliko; njegova podjetnost jc vzbudila slovensko ljudstvo, ki se je začelo čutiti kot narod, ki je vreden istih pravic kot njegovi sosedje.
Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
llgled naših poslancev
je pri prijateljih in neprijateljih vsled njihovega krepkega nastopa jako velik. Ze zadnji »Domoljub« ie poročal, kako stališče so si priborili tekom enomesečnega zasedama v državnem zboru. Sedaj pišejo tudi drugi listi o poslancih »Slovenskega kluba«, m o uttsu kakršnega so napravili na nepristranskega opazovalca- Ugledna »Pitiskonfcrcnc« piše zlasti gorko o naših voditeljih; iz nje sc vidi, kako ceni naše poslance in njih delo 0111. ki jih opazuje brez predsodkov.
V zvezi čeških klubov
se šc vedno krha. Narodni socijalci so jako nezadovoljni z njo, češ, da imajo od nje dobiček le liberalni Mladočehi. Zato ie zlasti delavstvo nezadovoljno, ki zahteva, da se na-rodno-soc.alni poslanci odcepijo od drugih ter stopijo na lastne noge.
Svobodomiselni Rusini.
Riisini zavzemajo napram drugim Slovanom iako čudno stališče. Vsi so jim pre-klerikalni 111 preveliki prijatelji Poljakov, ki so v novem parlamentu zvezani z nemškimi na-
eijonalci, krščanskimi socialci in Celli. Nasprotno so pa rusniski poslanci združeni s socialnimi demokrati in tremi nemškimi svobo-domiselci.
Volivna reforma za češki deželni zbor.
V Pragi so se vršili pretekli teden trije ljudski shodi kjer je ljudstvo zahtevalo krepko in odločno, naj vlada takoj skliče deželni zlwir iu predloži volivno reformo v zmisiii splošne 111 enake volivite pravice. Podobno kakor pri nas ima češki narod od vseh 242 mandatov le 9,S in je tako v manjšini nasproti vcleposestvii in Nemcem! Vendar so nekateri mnenja, da bo v češkem deželnem zboru težko stranke toliko zcdiuiti, da bi imeli ve-č.no nasproti nasprotnikom volivne reforme. Nemška soc. demokracija jc obljubila podpirati češko v tem boju; češki soc. demokrati se že med počitnicami krepko pripravljajo za naskok.
HRVAŠKO-OORSKI SPOR
sc še nadaljuje, in kako tudi ne? Pretečeni teden jc Košut zopet zapovedal zagrebškemu poštnemu ravnateljstvu, da se smejo za promet v tuje dežele le vporabljati t skovine z mažarskim 111 francoskim jezikom. Hrvaški jezik pri tem ne pride v po.štcv. Medtem pa, ko dobivajo Hrvatje od Mažarov klofuto za klofuto, se pa med seboj prepiralo in to vedno bolj in bolj. Mažarji se pa med tem lepo pripravljajo za poslednji usodni udarec. Zagrebčani imajo poseben bojkotni odbor, ki se bo prihodnji teden posvetoval, kako prekiniti vsako trgovsko zvezo z Ogrsko. Seveda so Košut in njegovi lepi privrženci nad tem silno razburjeni vendar za enkrat bržkone brez potrebe.
Ogrska vlada povdarja. da jc treba na-godbo izpremiiniti tako, da se bo priznala nia-žarska državna Jednota. To bi se zgodilo tako, da bi hrvaških poslancev ne volil sabor, ampak Hrvaška bi se morala razdeliti v enake volivne okraje skupno z Ogrsko ter tako naravnost volila poslance v budimpeštansko zbornico. Ta načrt jc Vekerle tudi predložil cesarju, ki ga menda odobruje. Hrvaški ban Rakodcaj pa misli ustanoviti novo stranko in 11a ta način rešiti to vprašanje. Čakajmo, kaj pride.
OBISKI VLADARJEV.
3. avgusta sta se sesia ruski in nemški cesar pri Svinctiiiiidc. Ruski cesar jc stopil iz svoje ladi.ie na nemško, kjer sta se oba vladarja prav prijateljsko pozdravila. — Angleški kralj Edvard pa se snide z našim cesarjem 15. avgusta v Išlu; ta sestanek bo velc-političnega pomena, ker 11111 bo prisostoval tudi odl.čen član angleškega zunanjega ministrstva. — Pričakuje se, da se bo pri tei priliki doseglo med Avstrijsko in Angleško popolno sporazuniljenje glede na makedonsko vprašanje. - 13. septembra pa dospeta španski kralj Alfonz 111 kraljica 11a Dunaj, odkoder se podasta v Pečuli k nadvojvodi Frideriku.
POGODBE.
Angleško-ruska pogodba.
Med Angleško in Rusijo se je nedavno sklenila pogodba glede na Indijo in Perzijo, katere namen je. odstraniti za dogledui čas obmejne prepire med tema dvema državama ob meji Indije. Angleška vlada bo to pogodbo predložila parlamentu, ki jo bo bržkone sprejel, ker prinaša Angliii le korist. S to pogodbo jc namreč odstranjena nevarnost, da bi v do-glednem času Rusi prodirali v angleško-111-dijsko posest.
Srbija.
Pogajanja, da se dovoli v Avstrijo uvoz klavne živine iz Srbije so se razbila. Trgovinski pogodbeni spor traia že od leta 1905, in ima Srbija od njega že okolu 25 milijonov škode. Kljub temu pa je izdala srbska vlada na narod oklic, nai v tem boju vstraja dalje in ne odneha. Sredi septembra se bodo pričela nova pogajanja.
Rusko-japonska pogodba.
Tudi med Rusi in Japonci se je sklenila pogodba z ozirom na daljni Vzhod, ki jamči, da ne bo zopet tako hitro prišlo do voiske med tema državama za te dežele. Pogodba sestoji iz sledečih točk:
1.	Trgovinska zveza.
2.	Pravica ribištva.
3.	Mandžurska železnica.	•
4.	Ured tev meje.
5.	Vzdrževanje dosedanjega posestnega slanja.
FRANCOSKO - RUSKA ZVEZA.
Dasi obstoji med Francijo in Rusijo zveza, vendar ti državi druga drugi nič kaj ne zaupata. Francozi ne. morejo pozabiti, da so jim svoi čas Rusi v rusko-japonski vojski pošiljali napačna poročila, Rusi se pa pritožujejo rad francosko notranjo oslabljeno armado, kateri ne zaupajo. Sicer se trudijo zlasti francoski krogi, da ta spor poravnajo, vendar se jim to doslej še m posrečilo, ker Rusi sodijo, da jim zveza s Francijo le škoduje.
IZZIVANJE NEMŠKIH TURNARJEV.
Nemški turnarji so zopet enkrat pokazali vso svoio »kulturo«. 33 Nemcev iz Inomosta ie napravilo pod vodstvom vsenemškega agitatorja profesorja Maicrja izlet v italijanske južne Tirole n sicer na tak način, da so molali vedeti da se bo narodnostni čut Italijanov čutil razžaljenega. Hailali so in izzivali, kakor bi bili v edino zveličavni Nemčiji. Ni čuda. da so jim Lahi s poleni nekoliko pogasili niih ogenj in jih malo opraskali, ko so pri-hajlali v laški Kaliano. Hujšega pa se nikomur ni nič zgodilo. Pripomniti pa je treba, da so bili Nemci pred izletom opomnjeni, naj nikar ne izz.vajo Lahov s svojim izletom; vendar zastonj. Nemci so prišli, izobesili nemško zastavo in tako žalili Italijane. — Vlada, ki je bila tud: opozorjena na ta izlet, se sedaj opravičuje. češ, da ni mogla prepovedati izleta, ker ga ni priredilo kako društvo ampak le posamezniki. Baron Hein je kot zastopnik vlade iziav I. da vlada dogodke v Kalianu obžaluje.
Početje nemških turnerjev obsojajo tudi mnogi nemški listi.
ITALIJA.
Italija hoče na vsak način okrepiti in povečati svojo mornar co. V mornariškem ministrstvu že izdelujejo načrt, kako pomnožiti mornarico za Atlansko in TifuTmorje ker je to potrebno vsled rastočega vpliva italijanskega v Mali Aziji in jugovzhodni Afriki.
NEMIRI NA KOREJI.
Japonska vlada je imenovala novega ministra za Korejo in mu strogo naročila, naj v dveh mesecih zamotane razmere zopet uredi. Japonci so se Koreje popolnoma polastili. Japonski vojaki stražijo železniške proge in po mestu patnilirajo zopet japonski vojaki. Korejski prebivalci pa s temi gosti niso nič kaj zadovoljni. Tudi korejski vojaki so se vedno upirali; zato je prijSIo povelje, da se mora korejska armada razpustiti. V glavnem mestu Pöulii so vojake že razorožili; pri tem je bilo 4" Koreicev deloma ubitih deloma ranjenih.
V BOLGARIJI
bo obhaial knez Ferdinand dvajsetletnico, kar sedi na knežjem prestolu. Za 15. avgusta se pripravljajo velike slavnosti v Sofiji. Knez je unal da bo najlepše praznoval ta dan s tem, da si posadi na glavo kraljevo krono; temu pa se je odločno ustavila zlasti Rusija, češ da sedaj ni primeren čas za to. Od slavnosti pričakujejo največ dobička častniki, ki upajo vsi biti povišani ta dan. Slovesnosti bi se gotovo udeležilo veliko odposlanstvo rusko, ko bi se ne b;li nedavno Bolgari tako zamerili Rusom V Sofiji je bilo namreč precejšnje število uglednih Japoncev, katere so Bolgari tako častili, da se je zdelo Rusom preveč. Vendar se Bolgari ne brigajo dosti za to. da so Ruse razžalili. Pokazali so to s tem, da so tri ruske ogleduhe pognali črez mejo. Rusija pošilja ogleduhe v Bolgarijo, ta jih pa izganja seveda. To so »prijateljske« razmere!
Vseučiliško vprašanje bolgarskemu na-tičnemu ministru zelo beli glavo. Sicer je dobil namesto odstopivših vseučiliških profesorjev na vseučilišče gimnazijske profesorje — s tem ie pa tudi ponižal vseučilišče v navadno gimnazijo. Odstopivši profesorji se vladi ne mislijo udati.
Turški vojaki so okoli Perlepa uničili veliko bolgarsko vstaško četo. Ubili so 100 Bolgarov, zaplenili 105 pušk in dobili v nekem skrivališču še 400 drugih pušk. Sultan je nmogo častnikov, ki so se v teh bojih odlikovali, povišal.
FRANCOSKE VOJAŠKE RAZMERE.
Dasi se Francija zelo trudi povzdigniti svo-o armado — po postavi iz leta 1906 se je izdalo le za vojaštvo nad 700 milijonov frankov — vendar uspeha za enkrat še ni. Nasprotno. razdori med vojaštvom, zlasti med častniki kažejo, da stoji francoska armada na slabih nogah. Eni so za monarhijo drugi za republiko. Kdor je pa za republiko, kakoršna ie sedaj je tudi zoper francosko vojaštvo; na čelu republike namreč stoje možje, ki se trudiio za vse kaj drugega, kakor za red v državi in zato tudi med vojaštvom ni nikakega reda. Trije francoski generali so to izprevideli n so odstopili, ker s tako slabo armado v slučaju vojske ne marajo sprejeti odgovornosti nase.
Ni še davno tega. kar se je uprl 17 peš-polk; sedaj mu je sledil tudi 53 polk; vzrok unoru ie bilo to, da ie vojaški minister prestavil polk iz Tarbesa. kjer bi polk moral bivat1, v južno francoski Perpinjan. Polkovnik Jolan je prosil ministra, naj polk prestavi nazaj v Tarbes, a namesto da bi njegovi želji ugodil, mu je naložil 30 dni zapora. To je vojake tako razkačilo, da so hoteli kar samovolino odriniti nazaj v Tarbes. Komaj se je častnikom posrečilo vojake pregovoriti, da n so izvedli svoje namere. Klemenso je sklenil odpozvati vse čete iz juga.
Te dni so se vršile na Francoskem volitve v takozvane generalne svete; generalni svet ima nekako tak delokrog kakor pri nas deželni zbor. Pn teh volitvah so pridobili republikanci 84 poslaniških mest, ki so jih izgu-b'li Zagovorniki monarhije pristaši prejšnje cesarske rodovine itd. Pri teh volitvah se je 7onet pokazalo, da francoski katoličani ne dela io prav, ko se ne prilagodijo razmeram ampak se še vedno trudiio za monarhijo. Posledica tega je da prihaja v generalne svete vedno več nrotiverskih poslancev, ker iavno mnenje na Francoskem je še vedno na strani republikancev. S samim zabavljanjem se ne doseže nič!
MAROŠKI NEMIRI.
V državi Maroko sedi na prestolu neki Rajzuli, katerega smatrajo pogorska plemena
maroška za naslednika Mohamedovega. Turški sultan pa ga noče priznati za vladarja in je poslal zato zoper njega redno maroško vojsko, ki pa ni nič opravila; slednjič pošlje sultan Rajzulu nasproti varovanca angleške vlade Makleana ki ga je pa Rajzuli vjel. Rajzuli ve, da ie Makleanovo življenje jako dragoceno in zato pritiska na sultana, naj izpolni njegove zahteve. Nevarnost pa preti pravzaprav Macleanu od strani gorskih plemen ki so bili 27. julija od sultanove vojske poraženi in se žele radi tega nad Makleanom maščevati. Ni gotovo, koliko časa ga bo mogel Rajzuli ščititi pred svojimi vojščaki.
V Kasablanki gradijo Francozi pristanišče. To rodovom okoli zopet ni všeč, zato so se obrnili na pašo, naj jim to prepove. Med tem pa zo že vprizorili domačini grozno klanje med Evropejci. 15 Evropejcev so kamenjali in ubili, mnogo so jih ranili. Judje so pa zbežali iz Kasablanke v Tanger. Francoska kri-žarka gre Evropejcem na pomoč. Velesile bodo morale sedaj na sultana pritisniti, da se uveljavi policijska preosnova v smislu alge-ziraške pogodbe.
Listek.
Ranoque.
Spisal P. Luis Coloma.
Učite ljudstvo temeljito in s pravim razumom katekizem. in brez zunanje sile, brez zakonov ga bodete pripeljali na pravo pot božje zapovedi.
I.
Bilo je v pustih jesenskih dnevih. Žalostna je bila vsa narava in vendar lepa, kakor ie lepo nedolžno dekle, ki umira v cvetu mladosti. šumliajoče listje je padalo raz drevje, cvetke so klonile ovenele glavice, oblaki so se podili črez svod neba. Dnevna luč je med-lela boljinbolj, žarki nebeškega solnca so postajali od dneva do dneva žalostnejši in mrz-lejši, tudi male rečice niso več tako veselo hitele preko polj. Ledena mrenica se je trdila na njihovem zelenosinjem površju. In tudi v človeška srca se je priplazila žalost. O. človeška srca čutijo, kako žalostno potekajo dnevi, kako veneio cvetke . . . človeška srca čutijo, da bo tudi k njim skoraj prispela mrzla jesen, ko bo medlelo telo. ko bo umirala duša, ko bo gasnila življenja luč . . .
Ta žalostna podoba minljivosti je legala tudi na skalovje pustega R . . . škega pogorja, ki je postalo še bolj pusto in mrtvo kakor navadno.
Dolga samotna cesta se vije v kačji podobi skozi to pogorje in se konča pri neki gostilni ob novi cesti, ki vodi od Cadixa do Madrida. Dve milji je oddaPena cesta od mesta M ... in pelje skozi neko skalno votlino, odtod zavije med bukovjem in močnimi hrasti ob vznožju nogorja proti samotni planjavi, ki jo oklepa od zadaj velik hrastov gozd.
Nekega večera toraj. ko je že noč pričela razprostirati svoja krila, se je plazilo troje sumljivih oseb skozi gosto grmičevje in je prispelo končno na našo samotno cesto. Le malokdaj v letu je po tej cesti hodila človeška noga. Ako bi samoten potnik srečal te tri osebe, bi gotovo z nejevoljo ali celo z bojaznijo krenil v stran. Bili so mož, žena in otrok ; vsi so hiteli kar mogoče hitro po cesti.
t
Mož je bil slep. Njegova zunanjost je vzbujala grozo. Zoperno raztegnjen inodstra-sti spačen obraz je senčil umazan slamnik; okrog pleč mu je visel čestokrat preluknjan in še večkrat zakrpan plašč sive barve. Spodaj z vrvico prevezani rokavi so služili namesto popotne torbe. Popotnik se je popolnoma zavil v svoj raztrgani plašč, ker ga je mrazi-lo, in nič drugega ni bilo videti na njem, kakor slamnik, spačeni obraz in spodaj dvoje kri-vcnčastih nog; ako si videl te krivenčaste noge, si se gotovo spomnil verig, ki jih vlačijo take noge za seboj. Cez pleča mu je še viseia stara, obrabljena kitara. Ž desnico se je opiral na debelo, grčavo pastirsko palico, z levico pa se je krčevito oklepal ženinega komolca.
Zena je bila približno iste starosti kakor njen spremljevalec. Zunanjost njena je bila tudi ravnotako grda in odurna. Na njenem bradavičastem obrazu so se družili sledovi revščine in greha. Hodila je težko. Sopihajoč je vlekla na .plečih težko vrečo, napolnjeno z raznimi cunjami, ponvami, lonci in drugimi kuhinjskimi pripravami.
Za obema je sopihal mlad, osemleten deček. Oblečen je bil v raztrgane hlačke, viseče na eni sami vrvici, ki jo je imel zvito čez rama. Srajčka je bila vsa razcapana, in črnikasta koža se je svetila skozi luknje. Tudi deček je nosil na plečih vrečo, ki je bila pretežko napolnjena za tako nežno mladost. Vedno je moral teči, da je mogel dohitevati moža in ženo, zato je bil poten po vsem telesu. Bose nožice je ranila kamenita pot na več mestih; vsaka stopinja dečkova je pustila krvavo sled za seboj. Včasih je postalo dečku slabo, da bi se zgrudil, in obstal je nekoliko, da se navžije novega zraka. Ali mož in žena pred njim ga nista čakala, tudi zmenila se nista zanj. Ko je deček videl, kako daleč je zaostal, je klical lM)jazljivo :
»Mama, mama! ... Ne morem naprej!«
Baba se je obrnila in je kričala z divje spačenim obrazom:
»Ali naj te nosim na hrbtu, ti prokleti
pob?«
Tudi slepec je obrnil glavo in je zavil strašne, mračne oči proti otroku. Dvigal je grčavo palico in je s pridušenim, divjim glasom šepetal svoji spremljevalki:
»Pobij ga na tla, Cachana! . . . Zadavi ga, da nama ne bo več v nadlego ta pes!«
Baba je preklinjajoč stiskala pesti proti dečku, nato je hitela še urnejše po cesti. Sredi te divje puščave sta bila videti oba, žena in mož, kakor dva peklenščka, ki vlečeta za seboj nedolžno dušo.
Naenkrat sta obstala oba. Spregovorila sta med seboj par divjih besed, nato sta zavila s ceste po ozki stezici navzgor med drevje in grmičevje.
Ko je deček to videl, je zbral svoje zadnje moči in je pričel teči, ker se je bal, da bi izgubil ženo in inoža v divjem gozdu. Baba je hitela na vso moč in je vlekla za seboj slepca. Toda kriva in skalnata pot je slepcu zelo otežila hojo. Deček jima je sledil nekoliko lažje.
Pot je postajala vedno bolj robata in težka. Potniki so prispeli pred ozko votlino — zavetišče pastirjev in potepuhov. Dve veliki skali sta sloneli druga na drugi, le zgoraj se ie skozi špranjo videlo nekaj sivega neba. Divji jugozapadni veter je podil težke oblake pred seboj.
Cachana je vrgla vrečo na tla. Nato je pričela nemirno tekati oo votlini semintie. Orožen je bil njen obraz, kakor obraz hudodelca, ki namerava izvršiti peklensko dejanje.
Zadaj za votlino je vodila po navpični skali navzdol votla pot v globe!, kjer je šum-ljal gorski potoček. Le z največjim naporom je bilo mogoče priti do vode. Votla pot je bila spodaj divje zaraščena s temnim grmičevjem, in je vzbujala bojazen tudi najsrčnejšemu potniku. A nocoj, ko je že temna noč padala v globel, je bila steza še strašnejša . . .
Cachana je zapustila za trenotek votlino in se je vrnila z naročjem suhega dračja, ki ga je vrgla na tla. Slepec je sedel na skalo. Palico je položil v stran in si je vkresal ogenj, da ie prižgal umazano pipo tobaka.
Tudi deček je sedaj sopihajoč in vzdihujoč prišel v votlino. Vrgel se je na tla in je zajokal z milim glasom. Cachana ga je zgrabila surovo za lase in ga ie dvignila kvišku.
»Molči Ranoque!« je kričala nad njim in mu je strgala vrečo s pleč, »Drži jezik za zobmi, to ti pravim!«
Deček pa je jokal in vzdihoval še hujše kakor prej.
Slepca ie dečkov jok strašno razkačil. Zvijal se je kakor obsedenec.
Cachana je klela. Iz svoje vreče je potegnila košček kruha, leseno skledo in ilnat lonec.
»Molči, prokleto ščene!« je ponovila še enkrat z divjini glasom in je nato preteče pomolila lonec proti dečku.
»Molči, ti pravim! — Žlezi navzdol k potoku in prinesi vode!«
»Ne, ne grem!« odvrne deček; milo joka in valja se po tleh.
»Kaj? Ne greš?« kriči Cachana in se trese od jeze. Z nogo sune v dečka. »Glej, da se spraviš od tukaj, lump ... to ti rečem, sicer te ubijem!«
»Ne grem, mati! . . . Strah me je!«
»Strah te je, otroče neumno? Ha-ha-ha! Ne boš mi lagal, ne! . . . Poberi se, sicer ti zdrobim glavo.«
»Ne moreni, mati, res . . . ne moram!« ječi nesrečni otrok in kaže svoje ranjene noge; vroča kri kaplja iz njih.
»Ako ne moreš hoditi, pa splezaj po kolenih navzdol!«
«Ne morem, mati, ne morem!«
»Ranoque! Ako se ne spraviš odtod, te primem za vrat in te vržem navzdol!«
Slepec je molčal. A v njegovem neusmiljenem srcu se je kuhala jeza. Ko je še enkrat slišal dečkove odločne besede- »Ne, ne grem!« je zaklel s hropečim glasom in je zalučal grčavo palico z vso močjo v smeri, odkoder je prihajal dečkov glas. Palica se je na nasprotni steni v votlini razbila na dva kosa. Nato ie slepec, tipajoč okrog sebe lezel proti dečku; vnebovpijoče kletvine so sikale njegove ustnice, in z dolgimi prsti je grabil na desno in levo, kakor bi hotel z debelimi nohti ìazmesariti ubogega dečka.
Prestrašeno ie skočil Ranoque na noge in je stekel v divjem strahu v zadnji kot votline.
Medtem pa se je vrgla Cachana kakor divja zver na siepca in ga je s krepko pestjo potisnila nazaj na skalo, kjer je prej sedel.
»Pusti ga v miru!« je kričala nad njim z žvižgajočim glasom, »če ne ti izpraskam tvoje slepe oči!«
Deček, še vedno trepetajoč vsled strahu, je prijel za vrč in je plezal k potoku navzdol. Od jeze so mu škripali zobje, in čestokrat je globoko vzdihnil vsled bolečin. Ubogi Ranoque — ti zapuščeno dete, ti nedolžni trpin!
(Dalje prihodnjič.)
Razgled po domovini.
Sodba o naših poslancih. Jako ugodno sodbo so prinesli dunajski listi o naših vrlih poslancih v državnem zboru. Zlasti hvalijo dr. Šusteršiča kot izbornega voditelja Slovencev in visoko izobraženega moža. dr. Iv. Kreka kot organizatorja in imenitnega sociologa, komercialnega svetnika Povšeta pa kot izbornega poznavatelja v kmečkih in trgo-vinskd-političnih vprašanjih. Gotovo je taka pohvala uglednih časnikov nemških jako laskava za poslance same, kakor tudi za našo deželo, ki si sme čestitati, da jih je poslala na Dunaj.
Shodi S. L. S. so se zopet pričeli. V nedeljo, dne 28. juLja. je bil dobro obiskan shod na Jesenicah Tu je poročal državni poslanec Gostinčar o delovanju državnega zbora. Sprejela se je soglasno prošnja na državni zbor glede starostnega zavarovanja delavcev. — Isto nedeljo se je vršil ljudski shod pri Devici Mariii v Polju. O političnem položaju je poročal urednik »Slovenca« Moškerc. Oba shooa sta izrekla zaupnico dr. Šusteršiču in ostalim poslancem združenim v »Slovenskem klubut
na Dunaju. — Na Igu je poročal preteklo nedeljo državni poslanec Povše.
»Kmečke zveze« se osnujejo po deželi. Nedavno se je ustanovila na Vrhniki, preteklo pa v Trebnjem. Tu sta poročala državni poslanec msgr. dr. Ignacij Žitnik in župnik Oblak iz St. Lovrenca. — Želeti je, da se v najkrajšem času ustanove tudi po drugih okraiih, kjer še ne obstoje.
Štajerska »Kmečka zveza« je jela snovati posojilnice in hranilnice. Kajpada to silno bode v oči liberalno slovensko gospodo. Ravno ta jeza je znamenje, da je »Kmečka zveza« udarila na pravo struno. Nikakor bi ne bilo prav. da bi z ljudskim denarjem liberalni advokati celjski m drugod delali proti-Ijudsko politiko.
Legar (tifus) v Postojni še vedno razsaja Pretečeno soboto je umrl za to boleznijo gospod Rudolf Lampe, gozdar in brat g. dr. Evgena Lampeta. — Iz Postojne so odšli vsi tujci Kajpada bo trpel vsled te bolezni največ trg sam. Od tu so zanesli vojaki bolezen v ljubljanske bolnišnice, nekaj zidarjev
pa v goriško okolico. — Tudi v Zatičini na Dolenjskem še divja legar. V samostanu je baje nekaj bolnikov.
V	Sežani na Krasu se je vršil nedavno krojaški poučni tečaj, ki ga je priredilo oskrb-ništvo »Zavoda za pospeševanje male obrti v Gorici.« K otvoritvi je došel tudi okrajni glavar Rebek in več drugih odličnjakov.
Državno pravdnlštvo ljubljansko je zaplenilo v delavskem hstu »Naša Moč« uvodni članek, v katerem je bilo zapisanih par resnic o naših kranjskih sodnih razmerah. Državni poslanci bodo poskrbeli, da bo tudi slovensko ljudstvo izvedelo za te razmere.
Papirnico v Radečah je prodal gospod tovarnar Krisper gospodu Fed. Piatniku z Dunaja.
V	Ljubljani je umrl pretečeni teden mesar in hišni posestnik Franc Leben, brat gospoda župnika Leben. Naj počiva v miru!
Vojaška cesarska maša bo 18. t. m. letos v Ljubljani na prostem, ker bo vojaštvo v tem času povečini doma. Sveta maša bo na travniku ob Latermanovem drevoredu.
Družba sv. Cirila in Metoda ie imela občni zbor 6. t. m. v Bohinjski Bistrici, ki je bila vsa v zastavah. Udetežiev je bila dobra.
Na Velehradu se je vrš:l pred dobrim tednom shod. na katerem so se posvetovali različni cerkveni učenjaki o vzhodnem cerkve nem vprašanju, kako bi se dalo združiti rusko pravoslavno cerkev s katoliško. Shodu je predsedoval Slovencem znani državni poslanec dr. Stojan. Izmed Slovencev sta se udeležila tega velevažnega zborovanja semeniški prefekt dr. Grivec iz Ljubljane in semeniški profesor dr. Kovačič iz Maribora. Shod je brzojavno pozdravil tudi ljubljanski pretini, knezoškoi dr. Jeglič. Dal Bog, da obrodi to zborovanje mnogo sadov, da se uresniči želja velikega papeža Leona XIII., da bi naši ruski bratje našli pot v edino zveličavno katoliško cerkev.
Ivan Hribar je bil zopet potrjen od cesarja za ljubljanskega župana. Pretečeni petek so mu nekatera ljubljanska društva napravila bakliado. A ta sprevod, pri katerem so otroci nosili balončke in za katerem je šlo nekaj ognjegascev. Sokolov in še več radovednežev, je b I bolj podoben pogrebu, nego slavnostnemu sprevodu. Nobenega navdušenja. vse ie bilo mrtvo. Zato je pa tudi Hribar bil proti svoji navadi zelo malobeseden. ko se ie zahvalil za to piškavo bakljado. V so-l)oto se je vršila v »Mestnem domu« zaprisega vpričo deželnega predsednika Schwarza. V svojem govoru se je župan po stari navadi hvalil, kar je vse storil za Ljubljano, seveda tega ni povedal, da je to storil z denarjem davkoplačevalcev, ki postajajo vedno bolj nezadovoljni vsled naraščajočih davkov. Hribarjevega »prijatelja« dr. Tavčarja ni bilo zraven.
Spreiem gojenk v gospodinisko šolo c kr kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori deseti tečai gospodinjske sole, ki bo trajal dvanajst mesecev. Go-jenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod ie v posebnem poslopju poleg Ma-rijamsca na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. I ouk. ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovia. ravnanja z bolniki. spisia iu računstva vse one predmete, ki uh mora unteti vsaka dobra gospodinja, /lasti se pa poučuje teoretično m praktično o kuhanju, šivanju (ročnem iu strojnem) pranju likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki m z bolno živino. Goienkc, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu za-dost. privadijo nemšknmu jeziku, (iojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, to te sploh za vse. 30 K. ali za ves tečaj .36(j K.
\s; ka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko seboj: dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belili in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, sest parov nogavic, deset do dvanaist žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce mia katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodin-sko šolo, morajo: dovršiti 1.6. leto; le izjemoma. v posebnega ozira vrednih slučaiih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdraviliško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po
hišnem redu. — Prošnje za sprejem ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuhov, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo dekl.ee. ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora. se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel.
Tatov dragocenosti za 13.500 K v Trstu
še zdaj niso dobili. Tatvina se je izvršila v vili gospe Jožefine Bartoli, rojene grofice Buratti, na Skorklji 76. Torek zvečer je kuharica zapazila na vrtu ob 9. uri zvečer, kako je neki neznanec skočil iz okna spalnice v prvem nadstropju na vrt. Začela je vpiti, prihitelo je nekaj ljudi, ki so tekli za tatom, a ta je ubežal v bližnji gozdiček bogvekam. Tat je v spalni sobi pokradel vse polno uhanov, zapestnic, prstanov, kravatnih igel in broš z brilanti, demanti, safiri in rubini v skupni vrednosti 13.500 K. V Trstu ni več varno ne življenje in ne imetje.
Kobilice selivke so se pojavile v veliki množini po Krasu. Pomikajo se od Pliskovice proti Škrbini in žrejo vse kar dobijo. Okoli Pliskovice m (iabroviee so napravile baje mnogo škode, in sicer ne samo po travnikih, ampak tudi po drevju.
Škode o priliki voiaških vaj so na poljih mnogokrat precej velike. Razven drugih jesenskih pridelkov trpe osobito jesenske košnje, ker je včasih otava vsa poteptana. Naša županstva naj torej opozore vse one posestnike. ki bi imeli vsled vojaških vaj kako škodo, da morajo to šc isti dan na licu mesta prijaviti posebni vojaški komisiji. Na prepozne prijave se navadno ne ozirajo, ker se mora po ukazih, ki jih izdajo višje vojaške oblasti vsako leto sproti, vse škode takoj po vaji ceniti. Vsako vojaško krdelo ima že določene komisije in cenilce škod. Torej pozor!
Duhovske spremembe v lavantinski škofiji. Župnije Cresnice je dobil č. g. Rudolf Kociper, kaplan v Drainljah; župnijo Sv. Primož na Pohorju pa č. g. Ivan Lorbek, kaplan v (irižah. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: dr. Fr. Krnic od Sv. Magdalene za mestnega kaplana k stolni cerkvi v Mariboru; Vinko Zolgar od Sv. Križa pri Slatini k Sv. Magdaleni v Mariboru; Fr. Ozvatič od Velike Nedelje k Sv. Juriju ob Ščavnici; Ign. Ozi-mič iz Nove cerkve v (ir,že; Ivan Lah iz Kozjega v Št. Peter pod Sv. gorami; Ivan Hribar iz Rečice v Loko pri Zidanem mostu; Jož. Svarč iz Št. Petra pod Sv. gorami v Galicijo pri Celju; Janez Luskar iz Št. Ilja pod Turjakom v Novo cerkev; N. Janišek iz Loke v Dramlje iu Blaž Dvoršak iz Mute v Slivnico pri Celju. — Na novo so nastovljeni za kaplane čč. gg. novomašniki: Anton Bukovšek v Kozje. Martin Jurhar v Rečico. Josip Ko-dr.č na Muto, Konrad Šeško k Sv. Križu pri Slatini, Miroslav Ratej v Št. Ilj pod Turjakom in Mihael Kristovič k Veliki nedelji. I
Ambulantne šole za analfabete v Dalmaciji priporoča »Narodni List«. Po Anderli-čevi metodi je mogoče v dveh mesecih odraslega človeka naučiti branja iu pisanja. Taki tečaji naj bi se prirejali pozimi po potovalnih učiteljih.
Pasja stehlina v okolici Ljubljane. Poleg
sedmih slučajev pasje stekline v kamniškem okraju sta se tudi v ljubljanski okolici pripetila dva slučaja, in sicer pri Sv. Jakobu ob Savi in v Tacnu, kjer sta bili tudi dve osebi ogrizeni. Obe sta morali v Pasteurjev zavod na Dunaj. Da se vendar razširjevanje te silno nevarne kužne bolezni zabrani, je v prvi vrsti potrebno, da posestniki psov dobro pazijo na svoje živali in vsako sumljivo obolenje naznanijo ali županstvu ali orožniikom,
obenem pa sumljivo žival (psa, mačko i. dr.) dobro zavarujejo, da ne ogrize ljudi ali živali. Pred vsem pa se morajo odredbe oblasti natančno izpohiovati, ker se tu ne gre samo za zdravje živalij, temveč za najdražji zaklad: za človeško zdravje in življenje m jc tedaj tudi vsakdo po vesti dolžan izpohiovati vse predpise pasje zaprtije. Le ako bo vsak posameznik storil kar postavna dolžnost zahteva. bode tudi mogoče hitro zatreti kužno stekl.no. ki preti sedaj tudi mestu Ljubljani, kamor prihajajo prepogostokrat psi brez nagobčnikov ravno iz okuženih krajev in občin. Prav zelo umestno bi bili tedaj pogostejši lovi na pse brez znamk po Ljubljani, da se preprečil večje nezgode po domačih in tujih pseli.
Ustanove za slepe otroke. V vzgojevali-šču za slepce na Dunaju so za september leta I9(>7 razpisana štiri mesta ustanove dvornega svetnika viteza Zhishmanna. Pravico do teh ustanov imajo revni slepi otroci obojega spola brez ozira na vero v prvi vrsti s Kranjskega, potem s Koroškega in končno s Štajerskega. Prošnje je vlagati do 30. t. tu. ua ravnateljstvo vzgojevališča za slepce. Dunaj, II.. Wittelbachstrasse 5. ter jim priložiti rojstni, domovinski in krstni list. ubožno in zdravniško izpričevalo o zdravju prosilče-vem in zavezo starišev, da bodo otroka, če bo sprejet, pripeljali na svoje stroške ter ga po končani izobrazbi ali tudi sicer, če bi bilo treba, ravnotako na lastne stroške vzeli zopet domov ter skrbeli zanj.
Sadjarski shod v Radovljici. Vkliuh delavniku se je v ponedeljek, dne 29 julija, popoldne lepo število sadjerejcev m za sadjarstvo zanimajočih se krogov zbralo na sadjarski shod v dvorani restavracije Kunsteli v Radovljici. Prišli so sadjerejci in ljubitelj' sadjereje iz raznih krajev, ki so povdarjali potrebo takega društva. Sestavil se je osno-valni odbor, ki bo priredil pravila, na kar se bo vršil občni zbor. Toplo pozdravljamo in priporočamo to nameravano društvo, ki Imi velikega gospodarskega pomena za naše gorenjske kmete.
Gostllničarski kongres. Lanski izredni občin zbor »Gostilničarske zadruge« v Ljubljani je sklenil, da se ima vršiti v doglednetii času gostilničarski kongres cele kranjske dežele v Ljubljani, h kateremu je povabiti zadruge in stanovske kolege tudi iz sosednjih dežela. Vsled tega sklepa se je začel odbor sedaj pečati s to zadevo in se je te dni že iz-volil dotični pomnoženi odbor in razni odseki za pripravo tega kongresa, ki naj bi se vršil sredi meseca septembra, in sicer 16. in 1". Izdale se bodo okrožnice vsem gostilničarskim zadrugam po deželi, kakor tudi posameznim stanovskim kolegom, da podajo svoje želie, pritožbe m nasvete stanovskih članov njihovega okoliša in kaj žele, da se naj na kongresu razmotriva in ali postavijo svojega govornika ali pa podajo samo pismeno svoje težnje. To se stori zato. da zamore pripravljalni odbor razvrstiti in razdeliti na razpravo prišedši materijal.
Krim za turiste. Na Krim je speljana in uravnana sedaj iz Preserja čedna pot, ki omogoča hribolazcu, da dospe na vrh v eni in pol ure.
Shod nemških katolikov v Wiirzburgu od
25. do 28. avg. bo združeval v sebi 55 prireditev, ki bodo iideležnikom podale celoten pregled o delu katolikov v Nemčiji. Kakor nam je doslej znano, udeleži se shodov v Wiirzburgu izmed Slovencev č. g. Al. Stroj, predsednik »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« v Ljubljani.
Dr. Jožef Srebrnič, bivši predsednik »Danice«, rojak solkanski, je dne 4. avgusta daroval slovesno sveto mašo, prvo v svoiei» rojstnem kraju v Solkanu pri Gorici. Gospod
t
doktor ie pred kratkim daroval novo mašo v Rimu. Bog živi mladega in idealnega duhov-kika, pri njegovem povratku v domovino!
Pletarstvo v ljubljanski okolici. Iz Smart-nega pod Smarno goro se nam piše: Veliko zanimanje ie vzbudil ministrski odlok radi podpore pletarstva. Ta važna hišna obrt se ie že pred leti tukaj vpeljala. Vendar pravega uspeha ne more pokazati, ker jo ovirajo raztu predsodki. Ljudje bolj čislaio zidarstvo ter coli odrasli mladeniči silijo v Ljubljano, kjer sc večkrat nravno pokvarijo. Z velikim trpljenjem res nekaj zaslužijo, pa si ne morejo ničesar prihraniti. Izučen pletar pa doma v senci, oziroma na gorkeiti pozimi opravlja sii. 'no in lično delo, za katero skupi lepe svote, ki jih obrestonosno naloži v domači hranilnici. Ob nedeljah in praznikih mu niso mar le krčme 111 uživanje, ampak vzame v roke koristno berilo, pa gre pogledat nasade vrb ter misli na svoj obrt. Kakor želimo, da Iii domači zidarji spodrinili tuje delavce, moramo vendar dati prednost pletarstvu. Po-zmi, ko zidar počiva, bi se v družinah delalo iu veliko zaslužilo. Bregovi Save in Gamelj-šce so kakor nalašč za nasade vrb. Treba je le strokovne izobrazbe, da se vidi uspeh in padejo predsodki. Zato veseli pozdravljamo namero naše občine, ki hoče vso zadevo urediti.
»Zadružna zveza« v Ljubljani prosi pre-častite gg. župnike in druge duhovnike, ki so istočasno načelniki hranilnic in posojilnic ali drugih gospodarskih zadrug in ki bi hoteli blagovoljno sprejeti brezplačno na stanovanje m hrano kakega hrvaškega bogoslovca, da to naznanijo čimprej »Zadružni zvezi«. Nekaj hrvaških bogoslovcev se je namrej letos obrnilo do »Zveze«, da bi jim preskrbela priliko, da bi zamogli od blizu proučiti našo zadružno organizacijo in potem širiti jo po Hrvaškem. Apeliramo na dobrosrčnost naše častite duhovščine.
Romanje v Loreto. Na razna vprašanja odgovarjamo, da nam je Južna železnica že dovolila poseben vlak; tudi parnik že imamo zagotovljen; sedaj šele čakamo odgovora za vlak na Italijanskem. Iz Ljubljane pojde romarski vlak v petek, dne 23. avgusta, zvečer okoli 11. ure in se vrne v ponedeljek, 26. avgusta, okoli tri četrt na 1. uri popoldne. Voz-uina stane za tretji razred tja in nazaj 16 K, za drugi razred 26 K. Kdor se misli udeležiti, naj bo pripravljen. —■ Prihodnjič natančen v spored. Vodstvo III. reda sv. Frančiška v Ljubljani.
+ Na Jesenice! Opozarjamo društva združena v »Slovenski krščansko-socialni zvezi«, da takoj oglase svojo udeležbo pri jeseniških slavnostih. K velevažnemu jeseniškemu sestanku naj pohiti kolikor mogoče veliko število članov vseh naših društev. Oglasila moramo imeti do prihodnje sobote v rokah. Na delo-
Strupena muha je pičila dne 17. junija strojarskega pomočnika Josipa Cerniča iz Kostanjevice v levo trepalnico. 2e drugi dan je fant zelo otekel po vsej glavi in vratu. Ni mogel več požirati in je težko dihal. Z vbrizgom klorovega apna so v bolnišnici v Kandiji ustavili razširjevanje otekline in je bolnik sedaj iz nevarnosti, le v obližju pika je še glo-raha
Planinski orli so zopet letos gnezdili v nanoškem pečevju nad Stranami. Predjamski lovci so jih dalj časa opazovali, a do gnezda ni bilo mogoče priti. Pred par dnevi se je lovcem posrečilo priti v bližino gnezda v katerem je tičal kakor puran velik mladič. Pod vodstvom g. logarja Majerja šlo je več mož in lovcev z vrvmi in so poskušali priti do gnezda. Po veliki navpično stoječi steni so spustili enega moža nazdol do bližine gnez-
da. Gnezdo je bilo v podniolu napravljeno iz vej tako veliko, da bi se dalo na enem vozu kotnai peljati. Ko je na vrvi viseči človek pričel s kljukastim drogom razdirati veliko vej-nato gnezdo, se je mladič spustil nizdol, kakih 500 metrov daleč in končno sedel na tla. Sli so za njim in ga res našli. Ker se ni mogel od tal dvigniti, so ga končno ujeli in se sedai nahaja popolnoma nepoškodovan v ujetništvu v predjamskem gradu.
Nova goljufija ponarejevalcev vina. Bralcem je znano, da imamo novo postavo proti ponarejevaiiiu vina. S to postavo so zaprli sapo onim, ki delajo »vino« s špiritom, barvami, esenci in vodo brez vsacega vinograda kar na stotine hektolitrov. Zaprli pa so sapo tudi onim vniskim trgovcem, ki so od kmetov kupili za sramotno ceno ves vinski pridelek, a potem to naravno vino premešali in pokvarili. Kupčija je bila preveč lepa. zato se ne morejo od nje ločiti. Ker je ponarejanje prepovedano in se silno strogo kaznuje v naših deželah, zatekli so se na Ogrsko. Tam postavljajo na meji velike kleti, kjer upajo trgovino nadaljevati s — »švercanjem«.
Posebni viak v Marijino Celje. Državna železnica je dovolila povodom 7001etnice božje poti v Marijinem Celju polovično vožnjo iz Ljubljane v Marijino Celje, ako'se udeleži 300 udeležencev.
Kap je zadela pred tednom ilirsko-bistri-škega župana g. Tomšiča. Upanja, da okreva, je inalo.
»Slovensko gospodarsko in izobražnval-no društvo za Krakovo in Trnovo« naznanja, da se društvena soba nahaja pri gospodu Lu-tloviku Kotniku na Opekarski cesti št. 26 v Ljubljani. Soba je udom in po njih vpeljanim prijateljem društva odprta v delavnikih ob 6. do 9. ure zvečer, v nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. ure popoldne do 9. ure zvečer. V prostoru so na razpolago časopisi in v kratkem se uredi tudi knjižnica. V društvo se sprejemajo tudi ženske.
Posebne pravice mora imeti hišni posestnik Avguštin Repič iz Ljubljane. Vsak hišni posestnik mora imeti kanal za odtekanje umazane vode. Samo gospod Repič ima pa pravico, da izliva smrdljivo vodo, s katero čisti sode, kar na cesto, kjer potem razširja jako prijetne dišave. A to še ni dovolj. Repič ima na koncu vrta kup smeti, ki jih poliva z gnojnico in se tako širi z njegovega vrta smrad po okolici. Naj to poizkusi kdo drugi, bi že naletel, seveda gospod Rep;č pa sme vse, ker postane v kratkem občinski svetnik, kar žvrgole že vrabci po trnovskih strehah.
Novi davki. Vlada ima namen znatno zvišati davek na žganje. Pri špiritu bi davek zvišala za 30 K pri hektolitru. S tem bi zvišala svoje dohodke za 30 milijonov kron.
šestdesetletnico svojega mašništva je obhajal dne 31. julija preč. gospod Jožef Kle-menčič. c. kr. profesor v pokoju. Jubilant je še hvala Bogu. čil in krepak na duhu in na telesu in se vsestransko zanima za razvoj našega javnega življenja. Veselo se razgo-varja s svojimi seveda mnogo mlajšimi ob-iskovavci in prijatelji o njih naporih in delovanju Moder svet ali dejanska pomoč je sad takih pogovorov. Mnogi njegovi učenci svetnega ali duhovskega stanu so se gotovo z veseljem spominjali svojega nekdanjega profesorja in se vsaj v duhu pridružili njegovim voščilcem. Bog živi gospoda jubilanta in mu povrni stotero vsa njegova dobra dela.
Nekaj cvetk s socialno demokraškega vrta. Fini pa so ti soc. demokratje, tako saj navadno sami povdirjajo. Surovosti in terorizma baje ne poznajo. Le poglejmo dogodke zadnjega tedna in potem bomo videli, v čem obstoji finesa naših rudečih bratcev. Na Ba-
denskem v mestu Karlsruhe so delali pri neki stavbi samo soc. demokraški delavci. Ko je prišel nekega dne delati kršč. socialni delavec Vilko Brunner. izjavili so takoj »fini« so-drugi da mora Bruiiner postati soc. demokrat ali pa prenehati z delom. Ko niso več grožnje nič izdale in je ostal Brunner kljub vsem psovkam kakor lopov, krščanski lump itd. značajen, začeli so ga sodrugi obdelavati z palicami in deskami, da je bil nenadoma ves krvav. Brunner je moral iti od dela. Olavna pretepača z imeni Vencel in Weis pa sta bila obsojena na 4 in 5 tednov zapora. — Iz Budimpešte poročajo: V nedeljo 28. julija so pokopali za jetiko umrlo delavko Horo Fodor. Obrede je izvršil kaplan Hunkar. Ko je opravil obredne molitve je stopil iz vrste pogrebcev neki delavec in začel v svojem govoru strastno napadati sedanjo človeško družbo in duhovnike. Pri teh besedah zapusti kaplan pokopališče brez vsake opomnje. Delavec pa nadaljuje svoj govor, ko je končal pristopil je drug delavec, ki je prvega odločno zavrnil in branil duhovščino pred njegovimi napadi. Navzoči socialisti so se radi tega odgovora tako razsrdili, da so planili na drugega železniškega delavca in ga nevarno telesno poškodovali. Sele došla policija je napravila na pokopališču red. — V Turinu so pretečeni teden soc. demokratje napadli na ulici duhovnika, ko je nesel sv. popotnico umirajočemu. Eden rudečih bratcev ga je tako bil s pestjo po glavi, da se je duhovnik nezavesten zgrudil na tla. Napadalec je ubežal. — Ko se je krščansko telovadno društvo »Fulgor« vrnilo od izleta domov v mesto Specia na Laškem, udrla je socialistična in liberalna druhal v mestno cerkev, vlomila vrata in odnesla med silnim vpitjem vse, kar ni bilo močno pritrjeno, na prosto in zažgala. Vojaška straža je pognala te lopove v beg. Drugi dan se ie zopet zbrala vsa banda pred cerkvijo Marije Snež-nice. Odšla je potem pred samostan očetov frančiškanov ter v trenutku pobila vse šipe po oknih samostanskih. Nato so rudečkarji oropali malo kapelico. Kliub prihiteli straži je druhal opustošila cerkev. Vse, kar je dobila v roke, podobe svetnikov, mašna oblačila, ke- ». lihe, križe vse je polila s petrolejem in zažgala Ko je prihitelo vojaštvo, ga je besna druhal napadla s kamenjem. Vse prebivalstvo je vznemirjeno radi teh socialističnih izgredov. — Tako se glasi poročilo ugledenga dunajskega nem. krščanskega časopisa »Reichspost«. — Cenjeni bravci »Domoljuba« naj si sami napravijo sodbo o finesi in dostojnosti soc. demokracije. ki se šopiri tudi po naši deželi. Gorje Kranjski, ako dobi kdaj ta stranka premoč v njej!
Novo mašo je pel v nedeljo 4. avgusta v mestni župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani novomašnik lavatinske škofije č. g. Mirko Ce-ptider, brat gospoda tržiškega kaplana Rudolfa Cepuder. Cerkveni govor je govoril stolni vikar g. Potokar.
Poseben vlak na Sv. Višarje zagotovljen.
Odbor za prireditev romanja mož in mla-denlčev na Sv. Višarje nam javlja, da se je sedäj oglasilo že toliko udeležencev, da je mogel naprositi v Trstu za poseben vlak. — Odhajal bo vlak okolu 11. ure dopoldne na Vel. Šmarna dan, odhajal pa iz Trbiža v petek okolu 4. ure popoldne. Vožnja za vse tiste, ki vstopijo v Ljubljani, bo veljala za tja In nazaj štiri krone. To vsoto naj vsak ogla-šenec zanesljivo do 10. avgusta pošlje na naslov: P. Valerijan Učak, duhovnik n. v. r. v Križaukih, Ljubljana. — Na poznejše prijave se ne bo moKlo ozirati.
+ Duhovniške izpremembe v ljubljanski
škofiji. Podeljena je župnija Senožeče č. g. Janezu Možina. župniku v Rovtah. — Premeščeni so gg. kaplani: Martin Štuiar iz Se-miča kot prefekt v zavod sv. Stanislava v St. Vidu; Josip Lavtar iz St. Petra pri Novem mestu v Črnomelj; Janez Strubelj iz Spodnje Idrije v Črnomelj; Pavel Zaje. katehet iz Škofje Loke v St. Peter pri Novem mestu; Karoi Gross iz Kočevja kot katehet na uršulinsko šolo v Skofjo Loko; Rudolf Cepuder iz Gorij v Tržič; Andrej Magajna iz Sostrega v Borovnico; Dr. Al. Merhar iz Doba v Sostro; Leopold Podlogar iz Črnomlja v Dob; Ljude-vit Baje iz Selc kot župni upravitelj k Sv. Trojici nad Cerknico; Josip Hartman iz Moravč kot župni upravitelj na Planino nad Vipavo. Ignacij Zust iz Horjula v Moravče. Na novo nameščeni so gg. sem. duhovniki: Alojzij Markež kot prefekt v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu; Janez Lovšin kot kaplan v Gorjah; Janez Rihar v Št. Vidu pri Vipavi; Ivan Opeka v Leskovcu pri Krškem; gg. no-vomašniki: Alojzij Breceljnik kot kaplan v Semiču; Janez Mrak v Spodnji Idriji; Frančišek Kogej v Kočevju ; Janez Kepec v Selcih ; Albert Pravst v Vremah; Frančišek Novak v Stopičah; Matej Dagarin v Skocijanu pri Dobravi; Friderik Rodič v Horjulu.
+ Duhovske spremembe v goriški nad-škofiji. Preč. gosp. Ivan Jarec, kurat v Ro-činju, je imenovan za kurata v Št. Ferjanu; veleč. g. Ivan Košir, kurat v Kalu, za kurata v Ročinju; veleč. g. Valentin Knavs, vikar v Logih, za kurata v Kalu; veleč. g. Josip Gri-lanc, kurat v Levpi, za samostojnega vikarja v Logih; veleč. g. Janko Sedei, vikar v Kron-bergu, za kurata v Levpi; č. g. Vinko Vodo-pivec, kaplan v Crničah, za vikarja v Kron-bergu in č. g. Josip Vodopivec, novomašnik, za kaplana v Crničah. — Nadalje je imenovan veleč. g. Alojzij Cubej, vikar v Tunovem pri Kobaridu, za kurata v Batah; veleč. g. Josip Ferfolja, vikar v Ponikvah, za vikarja v Trnovem pri Kobaridu; vikarijat Ponikve bode oskrboval veleč. g. Andrej Štrekeli, vikar na Pečinah. Veleč. g. Ciril Vuga. kurat v Batah, pride za stolnega vikarja v Gorico; veleč. g. Franc Smid, kurat v Lokovcu, za kurata v Branico; veleč. g. Franc Klanjšek, kurat v Gorenji Tribuši, za kurata v Lokovec; č. g. Albert L.eban, prvi kaplan v Tolminu, za kurata v Gorenio Tribušo; č. g. Krištof Tomšič, drugi kaplan v Tolminu, za prvega kaplana istotam ter č. g. Štefan pl. Posavelli, semeni-ški prefekt, za drugega kaplana v Tolmin. — Dalje pride veleč. gosp. Josip Abram, kurat v Novakih, za kurata v Bilje; č. g. Josip Fon, kaplan v Volčah, za kurata v Novake, č. g. Josip Godnič, novomašnik, za kaplana v Vol-če. — C. g. Anton Sok, drugi kaplan v Cerknem, je imenovan za prvega kaplana istotam; č. g. Ivan Kenda, novomašnik, za drugega kaplana v Cerknem; č. g. Ivan Podobnik, kaplan v Mirnu za župnijskega upravitelja v Ajdovščini. — Veleč. g. Gvido Russian, župnijski upravitelj v Belvedere, pride za vikarja v Zdravščino ter bo ob enem oskrboval kura-cijo Sv. Martina na Krasu; č. g. Valter Ve-nrer, kaplan v Ogleju bo oskrboval župnijo v Belvedere; č. g. Ernst Oalupin, novomašnik, za kaplana v Flumičel in č. g. Honorij Fasiolo, novomašnik, za kaplana v Tržič. — Veleč. g. Alojzij Novak, kaplan v Solkanu, poide na Dunaj v »Augustineum«; veleč. g. Ciril Za-mar, kaplan v Kobaridu, pride za kaplana v Solkan; č. g. Anton Gerbec, novomašnik, za kaplana v Kobarid.
— Ne hodite v Ameriko. Iz Trsta se nam piše: Dne 28. julija ob štirih popoldne je prišel v tržaško luko parnik »Sofia Hohenberg«, društva »Austro-Americana« iz New Yorka
z 80 do 100 potnikov iz Hrvaške. Dalmacije in Hercegovine. Odpeljali so se v Ameriko pred kakimi šestimi meseci in se morali vsled brezposelnosti, slabe hrane in zraka vrniti v domovino.
—Imrl je v Gorici pri usmiljenih bratih 1. avgusta zvečer oče g. župnika Jožeia Kos-La iz Kamenj na Vipavskem. 76-letni Jakob Kosec. G. župnik se mudi sedaj na absti-nenčnem kongresu v Stockholmu.
Gorenjske novice.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Slov. kat. izobraževalno društvo Št. Jurij pri Kranju priredi v začetku meseca septembra posebni vlak na sv. Višarje. Natančni spored se bo še naznanil v časopisih.
g Iz Zabnice. Prvo sv. obhajilo je prejelo 13 otrok na god sv. Alojzija. Šolsko leto. zadnje v stari šoli, smo končali 13. julija s sveto mašo. Obiskovalo je šolo s poldnevnim podukom 101 otrok. — Za romanje na sv. Goro se je iz naše župnije oglasilo 37 udeležencev. — Poln voz se je prevrnil na neko tukajšnjo deklo in ji zlomil nogo. — Letina je dobra.
g Nezgode. Od mnogih strani se bere, da je letos toča žito mlatila, tudi pri nas v Tuh.njski dolini nas je parkrat obiskala in je v nekaterih krajih napravila več ali manj škode. V noči 30. julija je v planini pod Šavn-cem udarila strela v bukev, pod katero so bile štiri ovce; bile so na mestu mrtve.
g Posebni vlak na Sv. Goro za romarje iz starološke dekanije je dovolila c. kr. državna železnica. Odhajal bo na Veliki Šmaren popoldne in prišel v Gorico ob 5. uri 40 minut. Odhod iz Gorice drugi dan ob 4. uri 55 minut popoldne in prihod v Škofjo Loko ob 9. uri 38 minut zvečer. Romarjev se je zglasilo 470.
g S Suhe pri Predosljah. Umrla je 23. m. m. po hudi petletni bolezni Helena Umnik (Erženova mati), v starosti 65 let. Pokoinica je bila blagega in mirnega značaja in svojo dolgo bolezen je prenašala z veliko udanostjo. Veličastni pogreb in lepa nagrobna žalostinka predoseljskih pevcev in pevk je pričalo, kako priljubljena je bila blaga pokojnica in kako vsi farani sočuvstvujejo z žalujočo družino. N. v m. p.! — Naša knjižnica dobro napreduje. Po Veliki noči se je izposodilo čez 100 knjig, kar je za začetek in za poletni čas, ko ljudje nimajo prav nič časa, gotovo veliko. Knjižnica obsega že nad 200 kniig in ima tudi že precej gotovine v denarju. Zato knjižnica s tem izreka vsem tistim gospodom, ki so ji podarili toliko knjig in ki so jo tudi denarno podpirali, zlasti g. I. Podlesniku iz Ljubljane, za njegov dar 30 K najtoplejšo zahvalo.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Sv. Križ-Catež. Veličastna je bila pri nas birma. Povsod veličastni vsprejemi, ljudstvo navdušeno za svojega nadpastirja. Pri Sv. Križu je bilo zlasti ganljivo, da je gospica učiteljica kot prednica Marijine družbe pozdravila Prevzvišenega. — V Čatežu pa smo dobili novi veliki oltar. Oltarno kamenito mizo je izdelal g. Veturaz, komnosek v Šiški, nastavek pa g. Pengov, naslednik nezabnega g.
Rovšeka. Oba vrla mojstra priporočamo vsem rojakom slovenskim!
d Sava ob Južni železnici. 2e pet tednov
se tu pogreša J. Pire. Rad je ime! žganje in morda mu je tudi nekaj manjkalo. Po krepkem požirku je odšel proti Savi in odtlej ni o njem ne duha ne sluha. Morda ga je sprejela v sé mrzla voda. katero je prej sovražil. — Zidali bodo tu novo šolo in tudi učiteljsko mesto je razpisano.
d Šmartno pri Litiji. Skromna, a pomenljiva slavnost se je obhajala na sv. Ane dan v tukajšnji cerkvi. Vršila se je srebrna poroka, katero sta obhajala g. Jožef Stare, vpokoieni oskrbnik slavnoznane Vindišgrecove rodbine, in njegova blaga gospa Marija, vrla Čehinja. Oba sta vspodbudno pristopila k sv. obhajilu. V nedeljo je bila potem slovesnost na gradu Slatno. Opomnimo, da je g. Stare predlanskim obhajal petdesetletnico, odkar služi slavni rodbini Vindišgrecovi. V tem času je imel tri gospodarje. Vrlima srebrnoporočencema želimo iz dna duše gledati v zakonu Abrahamove dni! — Umrl je i. avgusta nanagloma Martin Adamič v gostilni pri Vakoniku. Ljudje so hodili mimu na porcijunkulske odpustke v cerkvi, on je delal v gostilni na citre. A gospodinja ga je zapodila ven. Pa prišel je nazaj, spil pol litra žganja in se bahal, da bo celo noč citral. Pa naenkrat je začel trepetati in v trenutku je bil mrtev. Žalostna »šmartin-ska« smrt. Citre so sedaj v občinski pisarni na prodaj.
d Zagorje ob Savi. Nagla smrt je zadela dne 2. t. m. dopoldne v premogovniškemu kamenolomu oženjenega delavca Janeza Ko-kec iz Šmartna pri Litiji. Težak kamen ga je zadel v prsi in je bil v pol ure mrtev. -Zoper žganje deluje z vso vnemo znani Miha Čobal, a samo pri drugih gostilničarjih, v konsumu dela pa zanj, ker ga prodaja »čez ulico«.
d Litija. Podjetni, bistroumni in odločni pristaš S. L. S. v Litiji g. Oroslav Brie je poleg pekarije, katero že več let spretno vodi, odprl tudi špecerijsko prodajalno. Priporočamo ga ,da pri njem kupujejo vsi, zlasti katoliški kupci iz okolice. Ta gospod je edini od trgovcev v Šmartnem in v Litiji, ki stoji odločno na strani S. L. S. Svoji k svojim! Čemu bi podpirali tujce, če imamo domače vrle trgovce?!
d Zatičina. Pojavil se je tukaj nevarni tifus. Treba takoj v začetku krepkega in odločnega odpora.
d Kresnice. Strašna nesreča se je zgodila dne 1. avgusta na progi južne železnice med Kresnicami in Litijo. Dopoldne je delalo na progi okrog 50 delavcev pri kilometru 402. Pet minut pred enajsto uro je vozil tovorni vlak št. 828 po navedeni progi proti Litiji. Delavci so se umaknili vlaku in so stopili na prosti tir. V tem hipu pa, ko so hoteli pričeti z delom, vozila je prazna lokomotiva proti Kresnicam in se je tu križala s tovornim vlakom. Ker je tam ovinek, je delavci niso opazili. Na 40 korakov jih je strojevodja zapazil, a svarilo je bilo prekasno. Stroj je pometal delavce s tira. Blaž Baksa, 52 let star. iz Dvorišča, je bil tako poškodovan, da je takoi umrl, štirje drugi so bili bolj ali manj poškodovani. Eeden je umrl v Litiji, enega so peljali v Ljubljano, enega pa domu na Hrvaško. Čudno, da se v bližini Litije na železnici zgodi toliko nesreč.
d Nova Štifta. Kar ostrmi človek, ako stopi v lepo božjepotno cerkev pri Novi Štifti. Preč. g. Karol Klinar je zadnja leta stavbo uprav preustvaril. Zdi se človeku kakor sva-tovsko oblečena nevesta stopajoča k oltarju. Novo predelani oltarji, nove okusno izdelane in cimbalično ubrane orgije, nove spovednice.
f
krasen nov lestenec — vse to je delo zadnjih let g. Klinarja. Sedaj pa je umetniško fino čuteči gospod posadil še venec na glavo lepi cerkvi, in to je umetniško izdelan križev pot, kateremu boš s težavo iskal para, in ki je bil blagoslovljen pred par tedni. Okvir je mojstrsko izdelal g. Pengov iz Ljubljane, naslednjik pokojnega Rovška. Delo zares hvali mojstra in mi želimo g. Pengovu, da bi imel priliko še marsikako hišo božjo okrasiti s svojo spretno roko. O. Klinar pa naj še mnogo let vživa delo svojih pridnih rok!
d Treskalo ie za zadnje tedne toliko po ribniški dolini, da že dolgo ne tako. Marsikak udarec je okusil strelovod na ribniškem zvoniku in ga srečno izpeljal v poleg tekočo vodo. — Treščilo je tudi v novo hišo pri tovarni v Ribnici. Več odraslih ljudi je v hiši popadalo v nezavest, a so se kmalu zopet zavedli. Otrokom pa se ni zgodilo nič žalega.
d Iz Sv. Križa pri Litiji. Tukaj in v naši okolici se v zadnjem času vsiljujejo agenti raznih ptujih zavarovalnic. Še popolnoma pri nas nepoznana zavarovalnica »Nord Britisch« ie nekaj zavarovanja vrinila. Zavarovalnica »Feniks« pošilja za novo 10-letno zavarovanje police, ne da bi se bile stranke v to obvezale. Gospodarji, ki so že pri »Vzajemni zavarovalnici« vpisani, naj take police in opomine »Feniksu« zavrnejo, nikakor pa naj se take zavarovalnine ne plačajo, ker sicer bi utegnili imeti zavarovanci pri tem sitnosti in nepotrebna pota. Agenti od banke »Slavije« pa kot besni letajo med ljudstvom ter trobijo, da bodo zavarovalnino znižali; a tega pa ne povedo, da bodo obenem tudi vsa taka zavarovanja za novo 10-letno dobo podaljšali. Mnogo strank, ki niso o tem poučene, se dà pregovoriti, ter svoje zavarovalne knjižice oddajo agentom, še celo take, ki so dale svoje poslopje po preteku sedanje dobe »Vzajemni« zavarovati. Oospodarji, bodite v tem previdni, da ne bodete imeli sitnosti in nepotrebnih stroškov s ptujimi zavarovalnicami! Ob tej priliki ti vsiljivi agenti na vse mogoče načina blatijo »Vzajemno zavarovalnico« in lažejo, da to celo spada med kaznjiva dejanja. Govorijo razne spletke, a gospodarji vedite, da ni vse zlato, kar se sveti. Dovolj je dokazov, da je naša edina domača zavarovalnica solidna, točna in zanesljiva. Ne pustite se torej begati! Lahko je umljivo, da »sršeni rajše grizejo sladko sadje, kot pa kislo.« Vsak pametno misleči gospodar lahko spozna, da ie boljše domačo stvar podpirati, kot pa ptuje! Zakaj bi mi Slovenci svoje trdo prislužene denarje pošiljali v ptuje dežele, in še celo v kake judovske, oderuške roke. Cas ie že, da se tudi v zadnji hribovski vasi držimo gesla »Svoji k svojim!« Vsa pojasnila lahko dobite glede zavarovanja pri »Vzajemni zavarovalnici«, pri g. Fran Pavliju v Moravčem ali pa naravnost od glavne zavarovalnice v Ljubljani na Dunajski cesti št. 19.
Iz ribniške doline.
d Iz DobrepoH. Kaj tacega pa spet ni bilo kmalu kje, kakor 21. in 28. julija pri nas. Kar dve novi maši naenkrat. Ni čuda, da so Fo-nikovci vse storili, kar so mogli za svoja ro-iaka-novomašnika, č. g. J. Bambiča in č. g. K. Skulja. Ko sta se vrnila 15. julija zvečer domov, jima je bil pripravljen naravnost krasen sprejem, da sta bila oba gospoda do solz ginjena. Obakrat nam je dal Bog Prelepega vremena. Slavnostna govornika sta bila c. g. F. Traven, nekdanji dobrepoljski kaplan iri pa č. g. monsignor A. Jaklič dobrepoljsk. domačin. Cerkveno petje je bilo obakrat izborno. Ljudje so storili, da so okras.li pota in cerkev, kar so mogli. Ootovo je pa, da una pri tem največ zaslug vrla soproga gospoda naduci-
telja Primožiča. Dal Bog obema gospodoma novomašnikoma obilo sreče in blagoslova!
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Stranske vasi pri Snmiču. Dne 28. p.
nies, je bila v naši cerkvici sv. Ane sveta maša, katero je imel g. J. Lilek iz Črnomlja, ker v Semiču nam primanjkuje duhovnikov. — Nekateri naši gostilničarji mislijo, da jim bo »tnuzika« in ples žepe napolnila in hčere omožiia. Za danes še imena zamolčimo.
d Št. Rupert. V nedeljo, dne 11. avgusta, priredi ognjegasno društvo v Št. Rupertu veselico na vrtu Frelihovem. — Za župana v Št. Rupertu je izvoljen gospod Jožef Brcar, prvim svetovalcem pa g. Oblak iz Gradišča. Neki Rejc. ki se je izneveril S. L. S., bi bil rad spravil Zajca na stolec, a ni šlo. — Nemška nadutost se je pokazala zadnji teden tudi v Št. Rupertu. Z »nadepolnim« sinom grofa Barbo so prišli neki dolgi nemški srboriteži in razgrajali pijani pred pošto in pri Frelihu. Grozili so celo z revolverji in zabavljali čez Slovence. — Ustanovni shod »Kmečke zveze« se je za dekanijo izvršil 4. t. m. v Trebnjem.
d Z Vač. V četrtek opoldne. 25. t. m., smo si.šali tužno zvonjenje iz stolpa cerkve, ki nam naznanja prerano smrt v obče spoštovane in blage gospe Pavle Zrjav, rojene Grilec, trgovke na Vačah, v starosti 26 let. Dne 5. julija so jo peljali v ljubljansko bolnišnico in ravno čez tri tedne pa nazaj mrtvo. Kako je bila od vseh spoštovana, se je pokazalo pri njenem pogrebu. Iz osem župnij smo videli občinstvo pri njenem zadnjem spremstvu. Ganljivo so ji zapeli domači pevci tri žalostin-ke. Nismo še videli v naši cerkvi toliko spremstva k zadnjemu počitku. Zguba je ne-nadomestna. G. Zrjav je zgubil iskeno ljubljeno soprogo, hčerka Slavica preljubo mamico, brat Ivan in sestri Franica in Tinca predrago setro, prijatelji in prijateljice dobro prijateiiico, ubogi usmiljeno podpornico. Naj počiva v miru!
d Iz Boštanja, 29. julija. Zahvala dr. Šu-steršiču. Dr. Šusteršič je povodom prodaje svoje graščine blagovolil darovati za župnijsko cerkev v Boštanju 500 kron in za reveže naše župnije tudi 500 kron. V imenu vseh žup-ljanov mu izrekam tem potom svojo najpri-srčnejšo zahvalo. Martin Kerin, župnik.
d Salezljanci v boštanjski župniji. Kate-het Smrekar je prodal salezijancem svoj grad, imenovan Turiški grad. Prišli so iz Poljskega in bodo imeli tukaj novicijat in šolo za gojence. Zdaj iih je vseh skupaj 50. Večinoma so Poljaki, nekaj je Slovencev.
d Služba božja s pridigo bo dne 11. avgusta v podružni cerkvi sv. Lucije na Kalu v župniji ambruški. Pridite, Dolenjci, počastit sv Lucijo. — Vsled velike suše bo tukaj letos slaba letina. Mrve je veliko manj kot druga leta črv jako škoduje koruzi in fižolu. Nekateri še semena ne dobijo nazaj. Tudi vode je mnogim primanjkovalo. Občina plačuje 73 odstotkov naklade. Za šole 63 odstotkov in 10 odstotkov za druge občinske potrebščine. Ubogo ljudstvo kar beži v Ameriko, ker ne more zmagovati previsokih davkov v svoji pusti in kameniti domačiji.
d Iz Polšnika. Letos ima strela posebno oblast čez naše hribe. Zopet ie užgala na Gorenjem Mamolju. Treščilo je v dvovrsten kozolec Janeza Primec, preje pa v kozolec Jožefa Verbajs in pred kratkim je uničila kozolec Marka Savšek na Preski. Ce le grmi, že treska tako da so ljudje v vednem strahu ali pred strelo ali pa pred točo. Ta mesec nam dež nekaj časa vedno nagaja, da ne more žito zoreti in se ajda pravočasno sejati.
d Z Radeč. Pred par meseci se je razglasilo da nas bodo zapustili vlc. gg. Krispem.
posestniki tukajšnje papirnice. To se nam je zdelo neverjetno, vendar je postalo res. Zadnjega julija so podali svojo roko vsem nadzornikom in delavcem v slovo. To je hud udarec za nas. Na tem mestu se zahvaljujemo za vse prejete dobrote, zlasti očetje in matere, ker ste nam pomagali otroke ne le telesno, ampak tudi duševno katoliško vzgajati. Zahvaljujemo se tudi vsi posestniki, ker ste nam v vsaki potrebi vstregli in naših prošenj nikoli ne odrekli. Zahvaljujejo se vam tudi vsi zasebniki in ubožci, kar ste jim dobrega storili. Ljubi Bog naj Vam tisočkrat povrne! —Jelovčani.
d Vsled strele je dne 30. julija zvečer v Vrbovci pri Dobrniču pogorelo šest kozolcev, napolnjenih z žitom. Škoda je velika. Marljivosti ljudi se je zahvaliti, da se niso vžgala bližnja poslopja, kajti potem bi naj-brže zgorela vsa vas, ker stoje hiše skupaj.
d Iz Tomišlja. Franc Švigelj, magistratni koncipist v Ljubljani, je zopet začel napadati v »Narodu« našega župnika in župana. Ko mu bomo povedali na njegove napake nekaj gor-kih in resničnih, bo zopet začel tajiti, da on ni dopisnik »Narodov«, akoravno to za gotovo vemo. Iz lastne skušnje veste, g. Švi-gelj, da vas pri nas nihče več ne vpošteva, ljudstvo se naravnost iz vas norčuje, ne plačujete nič davka v naši občini, zato ne vemo, zakaj se vtikate v naše razmere. Ali vas ni sram, da sramotite svoje rojake v javnosti, ko pravite, da razmere niso nikjer tako žalostne, kot v bližini Ljubljane, da je ljudstvo do skrajnosti nevedno in neizobraženo in brezmejno vdano župnikom. Kaj ne g. Švi-gclj, ko bi bilo ljudstvo vdano kakemu falira-nemu liberalnemu študentu, potem bi bilo zavedno, napredno itd. Takrat je pa bilo ljudstvo zavedno, kaj ne g. Švigelj, ko sta vidva s Peruzzijetn vodila volitve in ker vas ljudstvo več ne posluša, je nezavedno. Ljudstvo se je že zavedlo, več bere kot v prejšnjih časih in se bolj izobrazuje, zato se ne dà več liberalcem izkoriščati, odtod je pa tudi Vaša jeza. — Ako pravite, da so državnozborske volitve dokazale, da pri nas ni še en hlev in en pastir, mi ravno nasprotno trdimo, kajti ako je bilo v tomišeljski občini izmed 70 glasov samo pet liberalnih in v verbljanski izmed 65 glasov samo dva, je to naiboljši dokaz, da je pri nas en hlev in en pastir. Kako grdo ste napadli župnika že po »Narodu«, da bi mu vzeli ugled, a kaj pomaga, ker vam in »Narodu« nihče ne verjame, vsakdo vé, da je ravno nasprotno res, kar vi pišete. Poleg župnika je Šviglju najbolj na potu župan tomišeljski. Po njegovem mnenju je bil menda samo stari Švigelj dober župan, drug ni nobeden, po njegovi volji. A ljudstvo sodi drugače. Švigljev nihče ne mara, a županu ljudstvo zaupa. Skoraj soglasno je bil Anton Svete izvoljen za župana, v močvirski odbor je bil brez vsake agitacije izvoljen z velikansko večino. Franc Švigelj je agitiral cel popoldan pred volitvijo z znanim prijateljem iz Bresta, a pridobil je le nekaj liberalnih Ločanov. Ves vaš trud, Fr. Švigelj, da bi z napadi v »Narodu« ogrdili župana, je zastonj, mi poznamo vas in župana, vas nihče ne porajta, a župana spoštujemo kot moža poštenjaka in odločnega pristaša krščanskih načel. — Franc Švigelj tudi zelo hvali podžupana Lenarčiča, odkar zahaja v Švigljevo gostilno. Lenarčiča nočemo žaliti, ker upamo, da bo spregledal, ga vprašamo, ali bi bil on kedaj podžupan v Brestu, ako bi bil pred občinskimi volitvami zahajal k Šviglju, in ali bo še podžupan, ako se bo pečal s Šviglom? Gotovo ne. Lenarčič popreje ni maral za Sviglja ker ga dobro pozna. Saj ga je on naznanil sodišču zaradi 40 K, o katerih se je trdilo, da jih je prilastil pri poddružnici v Brestu in v to tožbo je bil zapleten tudi sosednji župnik. Veli-
ka krivica se je godila v tej zadevi župniku Knificu. ker so ga časopisi obdolžil, da je on to stvar spravil pred sodišče, akoravno to ni resnično. Seveda župnik Knific mora biti vsega kriv. To naj zadostuje Šviglju v odgovor na njegove napade. Ako ne bo miroval, mu bomo še posvetili, imamo še dosti tvarine.
Notranjske novice.
Iz Starega trga pri Ložu.
n Redko slovesnost je obhajala naša župnija dne 21. julija t. I. C. g. Leopold Turšič iz Loža je daroval ta dan novo sveto mašo. Slovesnost se je prav lepo obnesla. Domačini so postavili več mlajev in napisov v proslavo novomašnika. .Krasno vreme je še bolj povzdignilo redko slavlje. Novomašniku je vcet-kvi ljubeznivo govoril preč. g. kanonik in profesor Anton Kržič. Domači pevski zbor s svojimi izbranimi glasovi je pripomogel, da se je cerkveno opravilo v splošno zadovolj-iiost kar najlepše izvršilo. Novomašniku-ro-jaku pa kličemo: Bog ga ohrani mnogo let čvrstega delavca v vinogradu Gospodovem!
ii Deželni predsednik v Ložu. Dne 25. julija ob 5. uri popoldne se je pripeljal v Lož gospod deželni predsednik Teodor Schwarz v spremstvu logaškega okrajnega glavarja g. Krenienška. V Ložu so se mu poklonili zastopniki uradništva, dva duhovnika kot zastopnika dveh župnij, g. dr. Morie Netiberger, mestni in starotrški obč. odbor, učiteljstvo in drugi. (i. deželni predsednik je obljubil, da hoče podpirati želje izražene od deputacij. S svojim ljubkim obnašanjem je napravil na navzoče prav dober vtis. Mesto Lož je bilo ob prihodu g. deželnega predsednika večinoma v zastavah. Na hiši mestnega župana g. Alojz. Znidarsiča ni bilo zastave. Iz Loža se je odpeljal g. deželni predsednik v graščino Šne-perk, kjer se je nekaj dalje časa mudil.
ii Lepo priznanje. »Notranjec« se jezi v št. 28. t. !.. da loško ljudstvo ne bere tega časopisa, »in tudi če bi ga, bi ne verjelo, ker drugemu časopisu ne verjame razun »Domoljubu.« I'ako je ja, gospodje okolu »Notranjca« Ali ui torej nespametno, našim ljudem vsiljevati ta liberalni listič? Kakor se vidi, boste polagoma vendar prišli k pameti. Ljudstvo pa bo še naprej »Notranjca« stran metalo, »Domoljuba« pa bralo in mu verjelo.
ii Zidava igovske šote hitro napreduje. Poslopje je dozidano do vrha. Te dni postavljajo streho. Letošnjo jesen šola seveda še ne bo odprta.
Vipavske novice.
v Vinogradnikom v prevdarek. — Letos se obeta bogata vinska letina, kakršnih vipavski kmet ne pomni mnogo. Po pravic pa pravi mars.kak kmet. ko se meni o letini in računa, koliko nove vinske posode bode treba v hram: »Kaj pomaga, ko bo pa cena toliko nižja.« Po pravici pravi tako kmet, a ne pomisli, kako bi se dalo temu odpomoči.
Kaj ne. tvoj pridelek čaka, da pride gost,Iničar s Pivke ali pa iz Rovt s posodo na vozu in ga kupi po ceni, ki jo skoroda sam določi. Kmet je pa največkrat vesel, da dobi denar, da poravna obresti svojih dolgov in račun, ki ga je napravil že skozi leto, zana-šaje se na denar, ki ga izkupi za vino. Marsikdo še ne pomisli, koliko dobička daje s tem oštirjem in raznim vinskim prekupcem; saj so tudi drugod kraji, kjer ne raste vinska trta iu vendar liudje vino pijejo, če pa nimajo vi- -na, kakršen je pristen Vipavec, pa »geroš« in petjot iz najrazličnejših tovarn. Nekateri kme- I
; tje, ki gredo včasih kaj več po svetu in vidiio. kakšno vino se pije po raznih krajih, kjer ni trte, : ii po kakšnih cenah se pije slabše vino, kakor je naše, že malo pomišlia, zakaj mora dajati on svoj pridelek po tako nizki ceni, in gotovo pride tudi do spoznanja, da je kmet sam tega kriv, ker si ne pomaga, da bi dobil kupca tud kje onstran Pivke ali Rovt. Prav nič pa se ne potrudi, da bi prišel temu v okom četudi ima tuintam morda dobro voljo, ampak do tega pride samo tisti ki ima kaj pod palcem in tudi kaj tvega. Drugi pa prodajajo — kakor pred sto leti, tako še tudi danes — svoje izborno pristno vino le kupcu, ki pride z vozom in posodo ponj k njemu domov po 12 do 16 gld. hektoliter. — Kako pomagati? Da more kaka obrt uspevati, je treba odjemalcev, ki kupujejo obrtu kove izdelke in mu dajo denarja. da more svojo obrt izvrševati. Prav tako ie tudi pri vinorejcu: ako hočeš izhajati, moreš dobiti kupca za svoj pridelek, ki ti da vsaj tol ko, da moreš pošteno izhajati, pokrivati izdatke za vinograd in preskrbeti dostojno svojo družino. Ce tega doma ne dosežeš, je tvoja dolžnost iskati tega, odjemalcev v tujini. Izkušnja uči, da vinska trta pri sedanjih razmerah ne more vzdržati našega kmeta vkljub njegovi pridnosti na površju: iKisledica temu je. da se je začelo naše ljudstvo v zadnjih letih trumoma seliti v Ameriko. Zato pa je treba razmere izpreineniti, tako da bo mogel vinorejec svoj pridelek boljše prodati. To pa se bo dalo doseči, ako si napravijo kmetje tudi manjše vinske posode, ročne za prevažanje po železnici. Navadno si na-pravliate le sode od 12 hI više, ne pa polov-njakov od 2—6 hI. ker ste navajeni spravljati od 12 hI više, ne pa polovnjakov od 2 do 6 hI. ker ste navajeni spravljati vino v sode, kier ostane, dokler ne pride kupec in pretoči vino v svojo posodo. Tako ste navezani le na te najbližje kupce. Znano nam je več slučajev. da bi mogel kmet dobiti dobrega in stalnega odjemalca za vsako leto, a ni imel posode, da bi mogel v lastni posodi poslati. To je odvrnilo odjemalca za vselej v druge kraje. Ako si torej napravite lastno posodo, primerno za odpošiljanje po železnici, boste lahko našli odjemalcev tudi na Gorenjskem, Koroškem. Salcburškem in drugod. Samo po sebi pa se razume, da bo cena našemu vinu tem višja, čim več bo kupcev. Ce kdo ne more prodati vina, vzame navadno nekaj steklenic »za poskušnjo«, pa hajdi malo čez Pivko in morda celo na Dolenjsko, ki že sama pridela dovolj vina. Z novo železnico vam je pot odprta daleč gori v nemške dežele. Zato porabite to ugodnost. Doslej ste imeli res daleč do postaje, zdaj te ovire pravzaprav ni več, četudi še ni železnice skozi Vipavo samo. Do-zdaj si je edina Zadruga veliko prizadevala in tudi mnogo storila, da pridobi vipavskemu vinu trg v drugih deželah. Sedaj razpeča že do 1500 hI vina ki gre zvečine iz Kranjske in pridobiva ugled našemu vinu.
Pomislite tudi. kako neizmerne množine se je doslej popilo po Gorenjskem, Koroškem n drugod umetnega vina iz Trsta, Tirolske in Zagreba. Vse to pa odpade po novem vinskem zakonu. Zato bodo gostilničarji prisiljeni iskati novih producentov in zato se nudi ravno letos posebno lepa prilika, da si poišče Vipava novih trgov.
Prva zahteva je torej, če hočemo gospodarsko dvigniti Vipavo, da si nabavijo vino-rejci dovolj vinske posode, v katerih bodo mogli odpošiljati vino tudi v manjših množinah. Kupcev potem ne bo težko najti in prvi bodo privedli še novih.
n Vrh po I je na Vipavskem. S koncem šolskega leta nas je zapustila obče priljubljena gospodična učiteljica Anica Fajdiga. Bila je ijrvrstna. vserti priljubljena, pri šolski mla-
dini kakor tudi pri odraslih ljudeh. Vodila in podučevala je za časa svojega bivanja pri nas cerkveno petje prav izborno, tako, da smo ji dolžni in ii zato tudi izrekamo prav prisrčno zahvalo za njeno vztrajno delavnost. Kličemo: Bog naj Vam povrne obili trud!
Vrhniške novice.
v Navportski mrliči. Leta in leta so že vladali vrhniški magnatje in mislijo, da mora še tako ostati. V vseh zastopih : v občinskem, cestnem, močvirskem odboru in šolskem svetu zadnjih let se povsod svetijo imena: Gabrijel Jelovšek, notar, Lenarčič. Voljeni so bili vedno z nova brez težave. Grudnova posojilnica je ob vsakih volitvah kazala svoj vpliv. Na volišče ni bilo ljudstva, ker si je mislilo, tem možem sploh ne moremo do živega. Le par stalnih »možiceljnov« je imenovane vedno posajalo na stolčke. V zastope so izbirali poleg sebe vedno osebice, ki so jim povsod le kimale. Živeli in gospodarili so nemoteno. Ako si je upal kdo črhniti besedico proti njihovi vladi, so ga nekateri preganjali in celo ovajali na višja mesta. Bogati in v dobrem gmotnem stanju znali so tudi kakor že z izredno postrežljivostjo pridobiti prijateljstvo različnih uradnih oseb, in tako je rastla moč in vpliv. Vsaka pritožba zoper te može na višje mesto je bila do zadnjih dni brezuspešna in le tako je bilo mogoče s tako ne-čuveno predrznostjo zavlačevati volitve do dveh let. V občinski pisarni je gospodaril mogočni tajnik, kateremu so naklonili poleg tajništva še več služb, akoravno za nobeno nima skušnje, ne sposobnosti. O njegovem me-sogledneni poslovanju se bomo še posebej oglasili. Duh časa je pa to vrhniško magnat-stvo začel razdirati in ljudska zavest jih je do malega že v vseh zastopih položila v grob. Izgubiii so cestni odbor, v močvirskem za-stopu so jim že tudi žabe odregljale po-smrtmeo in v občinskem zastopu je zlomljena premoč. Le par možičkov so še privojsko-vali in še to s strašno silo in naporom in z vsemi mogočimi sredstvi. Tisti odborniki so izvoljeni ne z glasovi našega ljudstva in raz-umništva. Postavljeni so le s tujimi glasovi, ki so za vrhniško občino brez pomena. Nazadnje je prišel še glas vpokojenega starčka Marinka. Bil je glas kakor iz groba kličoč: Nekdanji mogočni m vplivni magnatje so danes v vseh zastopih le mrliči!
v Zadnje občinske volitve in jasnost ozračja. Občinske volitve so popolnoma zbistrile ozračje. Na dan je prilezel še sem in tje skrit liberalček, ki ga še nismo čisto poznali. Z njimi je potegnil trgovec Davorin Šetinc, seveda, ker od njih živi. Razume se, da so mu mnogi poravnali račun še tisti dan in sklenili so podpirati v prihodnje svoje somišljenike. Pravijo, da se je »mujal« skrivaj za Je-lovška tudi Zajčev Andreje in da je kazal, da ne mara več Ijndskih grošev. Fajdiga, mokar iz Ljubljane, je tudi razodel dvakrat po vrsti, s kom drži in vendar bi rad videl, da bi ga redilo naše ljudstvo. Cemu hodi pač iz Ljubljane na Vrhniko volit proti ljudstvu za vrhniške magnate, od katerih nima ničesar. Simon, ključavničar, hoče zanaprej kovati ključe le liberalcem. Dobro! Od apote-karja in vinskega trgovca tudi ne verjamemo, da mu bo liberalna politika prinesla dobička. — Med agitatorji so se še posebno odlikovali Kos, mesar, očitno, gostilničarja Kočevar in Jurca. Pač ne razumejo, kje je moč in pri-hodnjost vsacega obrtnika. Med našimi zaslužita posebno pohvalo mesar Hodnik Matija in trgovec Rudolf Rutner. Nista se ustrašila pritiska in bojkota, s katerim so ju strašili liberalci. Ostala sta trdna kakor žebeli. Zato toplo priporočamo somišljenikom celega
okraja Rutnerjevo prodajalno in Hodnikovo vulgo Zontovo, mesnico. Postregla bodeta z dobrim blagom po primerni ceni. »Kmečka zveza« je sklenila točno se ravnati po načelu: »Svoji samo k svojim!« Poleg omenjenih obrtnikov priporočamo še novega peka, ( »blakovo gost.Ino iu več manjših prodajalnic Posebno moramo omeniti Se moža, značaj-uega v vsakem pogledu, gospoda pivovar-narja Teodora Fröhlicha. Pokazal je še vselej, da misli in čuti z ljudstvom. Njegovo dobro in blago srce za trpine vse vrste je splošno znano. — Tudi pri občinsk h volitvah je potegnil odkrito z ljudsko stranko, ne meneč se za bojkot in grožnje liberalcev. Naša dolžnost je. da ga podpiramo in zahtevamo v vsaki gostilni njegovo pivo, ki se po svoji kakovosti lahko meri z vsakim drugim iii daleč nadkriljuje pivo liberalne žalske delničarske tovarne.
v Občinske volitve in deinokratje. Ne-
značajnost - znamenje demokratov pokazala se je posebno tudi pri nas na Vrhniki. Notar in znana demokraška glava Oroszy sta brusila pete skupno proti Š. L. S. Vrhniški kapitalisti so dali svoje prispevke v mo!:laško blagajno in zato menda je šla proti svojemu prepričanju delavska stranka v boj za magnate, (ilavna točka seveda jc le boj proti klerikalcem. Svetujemo liberalcem, oglase naj se pri Oroszyju, da jih sprejme vse brez izjeme med demokrate.
v Kmečka posojilnica. Načelništvo Kmečke posojilnice je volilo tudi proti pošteni kmečki večini v občinskem zastopu.
n Agrarec Kočevar mora b.ti po mislili liberalcev prihodnji župan. Posebno se trudi za to notar. Ta agrarec se je izrazil nasproti našim somišljenikom, da pod nobenim pogo-ient ne mara biti voljen od »škricev«. In glej, na dan volitve ie inizabil vse in volili so ga Heini, Furlani, Hribarji itd. in na vrh še učiteljice. Čestitamo! Sami čisti ljudski glasovi!
n Še eno besedo o učiteljicah. l udi te so pokazale, kaj so. Celo leto so vživale zaupanje i aše stranke, zabavljale čez liberalne nasprotnike; mi smo jim rešili volivno pravico v prvem razredu proti nasilju liberalcev. 111 nazadnje pa tako! Res prav po »žensko«!
Iz reške doline.
n Poročil se je pretekle dni 291etni Peter Lešnik, občinski tajnik v Ilirski Bistrici, / 74letno vdovo Bachman, soprogo pokojnega ilirsko-bistriškega zdravnika. Zanimiva poroka!
n Na Vreme pride za kaplana g. Albert Pravst, rodom Tržičan.
n »Notranjec«, glasilo propadlih kandidatov in pristn.h liberalcev na Notranjskem, se že postavlja kakor kak petelin na gnoju in kliče svoje ljudi da naj se pripravljajo za prihodnje deželnozborske volitve. Kdo ne bi po-11 lilo val teli političn.h otročajev? Kar iz glave jim ne gre, kako neusmiljeno so bili tepeni 14. maja, a to jim menda še ne zadostuje. Le vpij zagovedni »Notranjec«. kolikor ti Iju-Ih). nikar ne misli, da ni že vse to izvedeno od naše strani, kar ti šele sedaj capljajoč za nami priporočaš! S plaščem ljubezni smo pokrili marši k ako »lumparijo«, ki se je dogajala ob zadnjih državnozborskih volitvah od tvoj,h pristašev, sedaj pa poidetno drugačno Pot in proglasili bodemo v javnosti vsakega »Notranjčevca« za to, kar je.
n Lovrečlč iz Dol. Zemona je postal naenkrat slaven mož, odkar je tožil trnovskega gospoda dekana. Da ga bodo še bolj poznali v Reki. Trstu in drugod, povejmo, da je on tisti, ki je na praznik sv. Petra sušil in vozil seno domov, nad čemur so se vsi pošteni vaščani zgražali. Upamo tudi. da bode mali
doktorček Žerjav objavil vse slavne Lovre-uccve čine, ki jih ic svoj čas doživel na cesti proti Reki v svojem »Notranjcu«.
n Zastonj se usiljuje še sedaj podrepnik »Notranjec« ljudem«. Možje! Proč s tem hinavcem, k resnico le pok varia; proč od tistih, ki ga vam nsiljnjejo; izogibajte se hiš, kjer se trosi ta smrad; odločno ga pošljite nazaj, ako ga vam pošljejo. Somišljeniki! Dobro delo storite, da ga povsod izruvate. saj veste preveč dobro, kdo so t.sti »neodvisni kmetje«, kateri razširjajo ta list. Liberalni oderuhi ali pa potomci teli, ki bi vas radi zopet zasužnjili m pa združena frakarija. Kmet notranjski: bodi svoboden na rodni grudi od raznih pi.ia\k liberalnih! Drži se dosledno gesla: Svoji k svojim!
Ilrijske novice.
n Kanal zacija. Občinski urad popravlja jarke po Rožnih ulicah; delo jc prevzel stavbeni podjetnik M. Moravec. Prav je, da se že enkrat uredijo temeljitega popravila potrebni jarki. Umestno bi bilo, ko bi se tudi drugi izčistili, ki kolikor toliko kužijo zrak po mestu. Ob kaki nalezljivi bolezni bi bili imenitno zavetišče raznih bacilov.
n Izlet. V nedeljo, dne 28. julija, so napravili tukajšnji socialni demokrati pod vodstvom Toneta Kristana veselico — precej klavrno v predmestni gostilni M. Moravca. V to svrho so odkorakali pod svojo rdečo zastavo okrog 2. ure popoldne iz mesta. Vračajoč se z veselice so parkrat zaklicali: »Živela socialna demokracija!« Druge nesreče ni bilo
n Vprašanje. Ali se sme nositi v idr.ji meni nič tebi nič rdeča zastava ob vsaki priložnosti. kadar se Kristanu vzljubi? Kako govori dot čni paragrai društvenega zakona iz leta 1867?
n Vola ustrelil. Dne 30. julija je ušel mesarju Gabronu vol ter divjal v spodnjem delti mesta. Vjeti ga niso mogli. Nevarnost je bila, da bi se zaletel v kakega človeka, pa bi se bila lahko zgodila velika nesreča. Posestn.k gospod 1"'. Nagode je odpravil vsako nevarnost s tem, da je na prošnjo mesarjevo ustrelil vola. Zadel ga je dobro v glavo, da je takoj padel.
n Darovi. Za nesrečnega Navršerja so darovali dosedaj katehet Ažman 10 K, župnik (injezda 10 K. župnik Ferjančič I K, žup-Ijani na Vojskem 70 K 66 h
n Novo župnišče. V Zavracu je zelo slabo župnišče krito celo s slamo in sedaj se bode tega poslopja usmilil in ga na novo sezidal in kril z etemitom mož, ki je v zavraški župniji sezidal tudi iz ljubezni do kmeta trpina zavode za onemogle kmete tam nekje v Za-kovku. Dobe se j>a vendar še usmiljena srca tudi do zapuščenih župnišč.
n Deželnozborske volitve. Za te volitve imajo liberalci že zopet izbranega kandidata v osebi |>ropalega državnozborskega Grudna. Trde liberalci, da hočejo napeti vse žile, da pride Gruden vsaj v deželni zbor. Mi svetujemo Grudnu, če hoče imeti kot kmet kaj uspeha, da ga ne smejo priporočati in zanj agi-tìrati kmetje, ki niso nikdar imeli v rokah kmečkega orodja — kakor pristni kmetje notar lulče. Tavzes, Dragotin — učitelj francoščine in čipkarski višji trgovec, lince, ki se razume le na obligacije in rente, ne (ia na košnjo, setev in gnojenje posestev - Sepe-tavec ki je le po prodajalnah se stikal m k večjemu kmetu pomagal, če mu je za dobre procente prodajal blago.
n Podpora deželnega odbora. Županstvo na Vojskem ie dobilo za leto 1904 podpore za cesto Idrija-Vojsko 450 K. Dobiti ima še za leto 1905 1906 in 1907 že zdavnaj po odloku deželnega odbora obljubljeno podporo. Prizadeti činitelii nai skrbe, da se ta pod-
pora dobi v kratkem. Vsako malomarnost bomo brezobzirno ožigosali. Nismo več tako neumni, da bi se dali slepariti: »ker ste volili klerikalno, pa ne boste dobili podpore«, tako se je večkrat govorilo in tudi pisarilo po vplivnih osebah itiokrači in liberalci, ki ste hoteli sodnijskiiu potoni kaznovati vse duhovnike — iščite in naznanjajte sodniji take ljudi, ki zares počenjajo volivne sleparije iu begaio nevedno ljudstvo.
n Izobraženosti žele liberalci ljudstvu — mi se veselimo tega, da bi se ljudstvo le zares izobrazilo potem se ne bode več dalo sleparit s podporami; mogočni trgovci, krč-niarji, žganjarji oderuhi, pijavke ljudstva — ne bodo več komandirali ljudstva, ampak si bode znalo samo pomagati.
n Iz. Zirov in Zirovskega vrha. Prejeli smo dopis, v katerem dopisnik graja taute, da o priliki službe božje preveč radi zunaj cerkve ostajajo; to je res vse graje vredno iu nedostojno za vrle mladeniče. Tudi želja jx> Marijini dužbi za fante je opravičena; Bog daj, da bi se dobri fantje ojunačili in posnemali svoje neustrašene tovariše po drugih farah.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Hotederšice. Dopis iz Hotedršice v številki 29. »Domoljuba«, je prav živo zadel dopisnika v glasilo »pijanih bebcev«, »Notranjca«, ker je tako zbesnel, da kakor stekla zver hlasta in grize poštene ljudi, ki mu niso nič zalega storili. Seveda misli hudobnež, da je dopis prišel iz roke g. župnika. A naj bo liverjen. da znatno tudi drugi pisati. Ni potrebno, da bi se g. župnik ukvarjal s tako propalimi ljudmi, kakor so dopisniki glasila »pijanih bebcev«. Toliko, kakor »nedolžni« pretepači iz novega sveta, ali »resnicoljubni« iu »pobožni« fant iz Ravnika, ali znani gost iu varuh logaških ječ iz Hotedršice, ki se razume dobro na gnojne vile ob socialno-demokraških shodih, ali propalica, ki se razume ob takih prilikah na bič, ali pa kaka «komi«, znamo narediti tudi mi pošteni fantje. Ali vas ni nič sram, liberalni fantje?! Ali ste že kdaj prešteli, koliko je vas. ki še niste bili zaprti v Logatcu zaradi pretepanja po gostilnah ob nedeljah popoldne? Preštejte no že enkrat, da boste na čistem. — Dopisnik glasila »pijanih bebcev« očita »Domoljubu« laž. Prečitaj no vendar enkrat, kedar si trezen, oba dopisa in se primi za nos. Spoznal boš svojo propalost iu skrajno omejenost, ker ne razumeš, da se beseda lahko rabi tudi v prenesenem in zasme-iiujočem pomenu. — Dopisnik »glasila bebcev« se hvali, kako so pobožni postali tukajšnji liberalci. Pretečeno leto je pa sani trdil to. kar sedaj pobija. Seveda mora vso krivdo, da liberalci opuščajo službo božjo, zvreči na pridige g. župnika, ki pa le stvarno in za nikogar žaljivo oznanuie besedo božjo. Da je to res, potrdil je tudi znani liberalni obrekova-lec in prijatelj gnojnih vil kot bojnega orožja z nekoliko dnevnim zaporom v logaških ječah, katerih je že docela navaien. Dopisnik misli, da je njemu dovoljeno vse. drugim pa nič. Kako si je veselja mei roke, ko je druge napadal; sedaj, ko je njega zadela tnala puščica, cvili kakor ixiredni pes. Dopisnik stavi tudi iavna vprašanja. Na ta vprašanja vč v Hotederšici odgovoriti vsak otrok. Mislimo pa da bi nanje še najbolje odgovoril dopisnik »Notranjca« sam, Liberalci v tem kraju so prej kaj radi zabavljali črez vsakega, ki drži kaj na dostojnost, da smrdi po klerikalizmu. Odkar pa je ob volitvah stari liberalec v pijanosti stoječ na gnojišču, kričal: »juhtihu, iiihtihu. zmagal sina!« in v tem veselju preveč poskočil na trohneli deski, ki se ie zlomila m ga spravila v neprijetno kopel, od takrat pa
molče, ker vidijo, da pravzaprav oni smrde in sicer duševno in telesno. Na gnojišču ie torej edino primeren prostor za liberalce.
n Od Pivke. — Sodni adjunkt se je umoril. V Postojni si je ponoči zjutraj dne 3. avgusta z britvijo vrat pr^rezal c. kr, sodni adjunkt Milan Dolenec. ki je bil precej mrtev. Prejšnji večer se je pripeljal s polenajstim vlakom domov in hod 1 nato še nekaj časa po sobi gori in doli. Ko ga je zjutraj ob navadni uri prišla služabnica budit, ga je dob la v postelji s prerezanim vratom, vsega v krvi. V smrt ga je gnalo njegovo slabo življenje. Dan pred smrtjo je, kakor se govori, napravil še testament. Zmešan gotovo ni b.I. sicer bi se morale vse njegove sodbe, ki jih je kot sodnik razsodil, razveljaviti. Slabemu življenju sledi za plačilo slaba smrt!
Titus v Postojni. O tifusu je bilo že za prejšnjo številko »Domoljuba« poslano poročilo, ki pa se je najbrž prezrlo. Zato danes kaj več! Pred štirimi tedni so se že pokazali posamezni primeri tifusa, ki pa niso bili še nevarni. V Postojni je bilo tedaj vse polno tujcev, letoviščarjev in obilo obiskovavcev jame. Vojaki, ki so delali vaje po okolici, so spremenili trg v pravo vojaško taborišče. Ko pa se je raznesel glas.da se je tiius pokazal, so zbežali na vse strani. Kmalu je obolelo čez dvajset ljudi in dva izmed njih umrla. Nato se je širil naprej hitro in na vse strani, tako da štejejo danes, ko se to poročilo piše, že čez 70 bolnih. Na novo sta umrla dva bolnika, neki železničar in Št. Petra na Krasu, ki so ga pripeljali tu sem v okrajni špital, in pa gospod Rudolf Lampe, c. kr. gozdni komisar, brat č. g. dr. Evgena Lampeta. Bil je uglednega krščanskega življenja, kakor jih je malo med uradniki. Nesrečni rodovini izrekamo naše sočutje! Vzrok tifusu je slaba pitna voda v postojnskem vodovodu. Tako ie bilo tudi lani v jeseni, a se ni za zboljšanje ničesar storilo. Ze lani smo v listih opozarjali na nesnago pri nabiralnikih in potrebne kanale, a se ni zato nihče izmed poklicanih zmenil. Zdaj se je potemtakem začel nov tifus na krivdo imenovanih. In hvala Bogu, da se je pokazal tiius tako hitro, da bodo vsaj zdaj spregledali trški gospodje. V enem nabiralniku je bila voda okužena; bodisi da je posebi dober, potem pa zadene še večja krivda one. ki niso skrbeli, da bi se ohranil snažen. Ob čiščenju so zdaj kupe blata zajemali iz njega, v katerem je b.la golazen črvov in glist. »Notranjec« poglej blato v nabiralniku in povej gospodu Arkotu, kako se dela za občni blagor.
n V Borovnico je prestavljen iz Postojne železniški adjunkt gospod Franc Cvek za postajnega načelnika. Mi smo ga s težkim srcem pustili in zato čestitamo Borovničanom, ki bodo dobili tako izvrstnega gospoda, odličnega uradnika in moža krščanskega prepričanja.
Štajerske novice.
š V is ta rini — v Ameriki. Nemški listi prinašajo senzacijonelno vest, da je drž. pravd-ništvo ustavilo kazensko postopanje zoper bivšega okrajnega glavarja v Brežicah pl. Vi-starini-ja V kolikor smo mi poučeni v tej zadevi, pobral je Vistarini šila in kopita in prav previdno io je popihal v zavetišče vseh grešnikov — v Ameriko. — Grešnik se ne more prej obesiti, dokler se ga ne vlovi in tako je razumljivo, zakaj se je kazensko postopanje ustavilo.
š Gnusno gonjo proti državnemu poslancu dr. Benkoviču uprizarjajo njegovi mnogoštevilni sovražniki. Hujskanje »Štajerca« je
obrodilo sad. da je v nedeljo, dne 28. julija 1907 žandarmerija v Rajhenburgu pred zborovanjem »Kmečke zveze« aretovala nekega človeka iz ptujske okolice, pri katerem se je našlo nevarno orodje; bahal se je, da bode s tem dr. Benkoviču »pomagal«. — V zadnjem času krožijo okrog zaupnikov »Kmečke zveze« raznovrstna anonimna pisma, katerih so se nasprotniki že tekom volivnega boja posluževali. Ta brezimna pisma — očitno pisana vse od ene osebe ali od enega konzorcija v Brežicah ali blizu Brežic — mrgole najne-sramnejših napadov na dr. Benkoviča, naj-kruteiših obrekovanj, ki so seveda popolnoma zavita in zlagana. Tudi dr. Benkovič je že pre.iel nebroj grozilnih pisem, na primer, da ne bo dolgo »zemlje tlačil«, naj se le prikaže tu ali tam itd. — Vse to je sad ostudnega hujskanja »Domovine«. »Narodnega Lista« ter bratca »Štajerca« za časa volivne borbe. — Upamo, da se naši zaupniki ne bodo dali premotiti po takih zvijačah nasprotnikov; vsi zaupniki pa so prošeni, da dotična pisma gotovo pošljejo dr. Benkoviču, da se mu omogoči zaslediti drzne obrekovalce in jih izročiti roki pravice.
š V grad gospe Mare Berks pri Celju je udarila 26. m. m. ob 8. uri zvečer strela, ki je šla v spalnico, v kateri sta bila gospa Berks, vdova po poslancu vitezu Berksu, in njen mladi sinček. Gospo je strela lahko omamila, sicer pa ni napravila škode.
š Velika nesreča pri streljanju proti toči. Dne 26. julija sta streljala v Crešnjevcah vi-ničar Peter Tirkel in njegov sin, ker se je bližala huda ura. V streljavni lopi je bilo kljub prepovedi 14 kg smodnika, ki se je unel in raznesel lopo. Oče in sin sta strašno razmesarjena. Izgledala sta kakor zamorca. Unela se jima je tudi obleka. Deček je umrl čez 14 ur, oče pa 28. julija zvečer. Rajni viničar je bil do zadnjega trenutka pri popolni zavesti in je pripovedoval, da že strelja sedem let, ne da se bi mu bila pripetila kaka nesreča.
š Kako naglo uraduje graško namestnl-štvo. Nekaterim posestnikom ptujskega okraja se je dovolilo brezobrestno posojilo, katero bi morali dobiti že po zimi. Stvar se je zavlačevala in ko so končno v aprilu priromali akti na ptujsko okrajno glavarstvo, se je davkarija branila izplačati posojilo, ker ni bilo na aktih opravilne številke. Vzlic opetovanim prošnjam in urgencam namestništvo še do zdaj ni vposlalo ptujskemu okrajnemu glavarstvu opravilne številke. Res, krasne razmere! Pa kaj zato, saj ima škodo le slovenski kmet.
š V Žalcu se le vršilo dne 10. julija pre-movanje konj, ki je pokazalo, kako krasno napreduje konjereja v Savinjski dolini. Letna žrebeta so dosegla visokost 150 cm. Neki kmet je zahteval za dve letni žrebici 1600 K-Res, lep napredek!
š »Štajercev« urednik, Linhart, je bil 25. julija pred mariborskim okrajnim sodiščem na tožbo Henrika Visočnika s Hočkega Pohorja obsojen na 30 kron globe ali tri dni zapora in poplačilo stroškov, ker je v svojem lističu tožnika psoval z besedami: »Fej, lažnik!«
Koroške novice.
k Pekovska stavka v Celovcu. V ponedeljek se je pričeia v Celovcu pekovska stavka. Peki pečejo z vajenci in prodajajo zdaj z vajenci takozvano stavkarsko pecivo, okusne dojge hlebčke. Peciva ne raznašajo strankam in mora vsak sam po stavkarsko pecivo. Pomočniki zahtevajo, naj se odpravita hrana in
stanovanje pri vseh pekih, uvede najmanjša plača, ureditev delavnega časa in strogi nedeljski počitek, prosti 1. majnik. Ureditev razmer za vajence. Sanitarne zahteve, priznavanje organizacije. V torek so imeli pekovski mojstri shod. na katerem so odklonili zahteve pomočnikov. Popolnoma je ugodil pomočnikom pekovski mojster Haberhauer in se v njegovi delavnici dela. Stavka se tudi v nekaterih okoličanskih pekarijah. Ponoči so stavkujoči vrgli v neko pekarijo blato in velik kamen. Prekucnjene so bile več pekom deske s svežim pecivom. Delo je zapustilo in stavka tudi več vajencev.
kFinančna tajnika pri koroškem deželnem finančnem ravnateljstvu sta postala finančna komisarja dr. Peter Funder in Robert Prugger.
k Izpuščeni »Italijanski ogleduhi«. Zaprte tri tržaške turiste, o katerih so sumili, da so italijanski ogleduhi, so izpustili. Turisti so trgovca Albert Zanutti in Nino Cargnel in slikar Napoleon Cozzi, italijanski državljan, znan po sodni razpravi na Dunaju glede na najdene bombe v telovadnici tržaškega italijanskega telovadnega društva.
kCesar v Celovcu. »Mir« piše: Kar čudno je že gledati, kako hite pri nas s pripravami za cesarjev prihod. Vsa vladnla poslopja so že prenovili, vsaj na zunaj, na kolodvoru delajo z mrzlično hitrostjo, in po kolodvorski cesti že stoje visoki drogi za zastave. Dosedaj postavljeni drogi so pobarvani ali v cesarskih ali pa v državnih bravah; frank-furtarskih barv ni videti. Čudno se nam le zdi, da tudi najgršega erarskega poslopja v Celovcu, takoimenovane jezuitske vojašnice ne pobarvajo, saj je pač to poslopje, kakoršno je sedaj, naravnost škandalozno grdo po svoji vnanjosti. Ali kaj se hoče, vojašnica ni ob kolodvorski cesti, po kateri se bo vozil cesar, in zato je tudi prav, ako ostane poslopje v svoji grdobi. Kakor je torej videti, se hoče tudi v našem blaženem Celovcu delati tako, kakor .ie baje delal Potemkin svoje znane »vasi«. Radovedni smo tudi, kako bo t es z zastavami. Po nemškem časopisju se je, izprožen po naši tozadevni vesti, že bil hud boj za in proti frankfurtaricam Najbrž se bo pač stvar uredila tako. da tamkaj, koder bo cesar hodil, ne bo videti vsenemških zastav, temveč bodo visele ie bolj po skritih ulicah. Sicer pa bi bilo, kar posebej povdar-jamo, enkrat že skrajni čas, da se pokažejo ob cesarjevem prihodu tudi celovški Slovenci. Kdo nam more kaj, ako izvesimo poleg cesarskih barv tudi svojo narodno trobojnico. Poživljamo torej lastnike slovenskih hiš, da izvesijo za časa cesarjevega bivanja v Celovcu tudi slovenske trobojnicel
k Prvo koroško umetniško razstavo so otvorili s 1. avgustom v Celovcu ob navzočnosti deželnega predsednika barona Heina.
k Zrakoplovnl oddelek odpošlje k cesarskim vajam signalni zrakoplovni in dva vojna zrakoplovna oddelka s 13 častniki. 400 možmi 22 voz in 100 konj. Vsak oddelek ima en zrakoplov. V rezervi ima vsak vojni oddelek 120 napolnjenih steklenic s plinom, signalni oddelek pa 100 plinovih steklenic.
9mšSL
Primorske novice.
p Naša vojna mornarica pride na cesarjev rojstni dan, 18. avgusta, v Zader. kjer bode velika pomorska parada.
p Tatovi rib. — Preiskava v hiši social-nodemokraškega voditelja. Pred kakimi dese-
timi dnevi so videli po Soči mimo Podgore plavati velikansko množino rib. Sodilo se je da je to pripisovati temu. ker so v podgorski papirnici čistili stroje in so se ribe vsled tega zastrupile. Tovarna je temu ugovarjala češ da so ribe videli plavati že nad tovarno. V soboto sta na goriški strani patruljirala dva stražnika. Pri Stračicah začujeta dva strela Hitita v smeri, odkoder je prihajal glas in zagledata tam, kjr se potok Korenj izliva v Sočo, več peric, ki so si nadevale v posode več rib, ki so priplavale mimo. Stražnika sta šla naznanit podgorskemu orožništvu, da so se ribe umorile z dinamitom, in sicer od podgorske strani. Orožniki so takoj odšli na delo, in sicer so napravili preiskavo v hiši bratov Filipa in Karola Ropaš v Podgori, ki so ju že dalie časa imeli na sumu, da izvršujeta ta posel. In res so našli v hiši okrog tri kvintale ri h ter več streliva. — Filip Ropaš je vodja goriškh socialistov ter je bil pred kratkim obsojen na desetmesečno ječo zaradi razžalienja Veličanstva.
p Tržaška policija je zaprla pet oseb, ki so na sumu. da so napadle 26. julija ponoči v ulici dell Eremo tiskarja Dante Fornasiera, ga ranili in oropali. Eden izmed aretancev se piše Rihard Paulizza. o drugih se imena ne poročaio. Paulizza je težak.
p Preprečena nesreča na Južni železnici. Poroča se nam, da je v petek zjutraj, dn° 26. julija, ob četrt na 6. uro peljal strojevodja gospod And. Birk s tovornim vlakom št. 840 iz Planine v Logatec. Med vožnjo zapazi strojevodja, da ena ograja iz voza vun visi proti tiru. Ustavi vlak in gre nazaj. Takoj prideta 5c dva uslužbenca od vlaka ter so ograjo dejali v loro. Ta vlak bi imel še dva srečati: en tovorni in en poštni vlak. Opozarjamo pa, da se ie ograja sama na en meter, v nekaterih krajih za en in pol metra premaknila proti tiru. kjer se vlaka srečata. Uslužbenci niso nič zakrivili. Vsled tresenja se je ograja sama premaknila.
p Napadi v Trstu. Tu se je izvršil dne 30. iulija ponoči zopet napad v ulici Antonio Canova. Slišal se je strel — napadalec in napadenec sta se kmalu izgubila. Policija ni dobila ne enega ne drugega. — 29. m. m. je težak Jakob Ferro z nožem smrtnonevarno ranil Hugo Ipavca. ki je baje hotel Ferrota oropati denarja.
P Napad mularije na avstrijske mornarje v Reki. Z vojnih ladij, ki so usidrane v reški Inki. je šel del moštva v mesto ter po korztt nel hrvaške pesmi, kar je mularijo hudo razburilo. Da ni poseglo vmes redarstvo, prišlo bi bilo gotovo do boja.
P Velik požar v Ponikvah. Iz Tolmina poročajo: Pretekli teden je začelo goreti na Ponikvah. Tolminski gasilci so zvedeli za požar šele ob 9. uri zvečer. Kljub velikemu nalivu so se nemudoma odpeljali v Bačo in so šli od tamkaj peš z orodjem na Ponikve. Briz-galnic niso mogli vzeti seboj, ker ni pravih voznih poti. Na kraj požara so došli okoli ene ure ponoči, ko je bil ogenj uničil skoraj vso vas. Ubranili so ognja vendar tri hiše. Pogorelo je popolnoma 24 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Zgorel ie tudi en šest-tedenski otrok, par volov, tri krave in en pre-šič ter mnogo perutnine. Škodo cenijo nad dvestotisoč kron. Večina pogorelcev je bila zavarovana, toda le za male vsote. Ogenj je nastal v neki bajti, kjer je najprej pričel goreti dimnik in nato slamnata streha. Ker so bile večinoma vse hiše krite s slamo in tesno skupaj zidane, bila je namah vsa vas v ognju.
Iz raznih krajev.
n Iz Radeč pri Zidanem mostu. Prijatelj Za \?r"jtli''em Mas 7-aPušča. V zemlji počiva g. Vendehn Kiissel, zaprl se je grob nad nepozabnim g. Iv. Zagorjanom, in zopet obžalujemo, ne sicer smrt, pač pa izgubo predragega prijatelja, velikodušnega dobrotnika, očeta ubogih, blagorodnega gospoda Valentina Krisperja, dosedanjega lastnika papirnice. V 29. letih svojega bivanja med nami si je pridobil srca in spoštovanje vseh. zlasti še svo-ieg:a delavskega osobia. Nikdar ni skrival g. Krisper svojega krščanskega mišljenja in požrtvovalno je pokazal isto tudi ob prodaji tvornice. Budimpeštanski Žid mu je ponujal zanjo 50.000 kron več. nego sedanji gospodar g. Ferdinand Piatnik; pa rad je prebolel izgubo tisočev, le da je prešla njegova last v roke poštenega Dunajčana, odločnega pristaša Luegerjevega. — Radečani dobro vedo ceniti zasluge zapuščajočega jih gospoda, ki si jih ie pridobil tako za cerkev, kakor za občino in šolo. Njegov ljudomili, odkritosrčni, prijazni značaj, njegova krotkost in ponižnost, njegova gostoljubnost je presenetila vsakoga, kdor je imel ž njim stika, in ostane med nami nepozabna. Za slovo so se mu šli 30. julija ofi-cielno zahvaliti za vso naklonjenost g. župnik Hiersche v imenu fare. g. trški načelnik Riž-nar v imenu trga. g. župan Wetz v imenu občine in g. nadučitelj Rant v imenu šolske mladine. Naši pevci in godba so priredili g. Val. Krisperju isti večer prisrčno ovacijo, slavnostno serenado. — Ob težkem slovesu nam je vsaj to v uteho, da ostane njegov vrli sin g. Anton Krisper med nami še nekaj let kot vodja v papirnici. G. Valentin Krisper. bodite uverjeni. odhajate sicer, spomin pa Vaš v Radečah živi in živel bode!
— Slavnost blagoslovljenia zastave kr-ščansko-soclalnega Izobraževalnega društva v Dobil, v nedeljo dne 28. julija t. 1. Navdušena podoknica gdčni. Mariji Vilar, ki je drugi dan z radodarno roko kumovala društveni zastavi, je otvorila to lepo slovesnost. Domžalska godba in domača pesem je zadonela v tiho noč ter naznanila naokoli, da se obhaja jutri nenavaden praznik. — Nedeljsko jutro se jc zasvetilo v jasni in čiti modrini, Dob pa v zastavah in mlaiih. Slavoloki so klicali: Dobro došli ! — Živeli! — Za vero in narod! — Stopimo, bratje, pod zastavo za blagor svoj in božio slavo! — Kvišku srca! — Pač so nam vzkipela srca kvišku, ko smo zagledali nepričakovana bratska društva, ki so prišla pove-ličat našo slovesnost z zastavami: K. socialna zveza iz Litibljane. k. s. izobraževalna društva iz Domžal. Mengša in Moravč. Godba je zasvirala krepek spev. majhna deklica je pozdravila gdčno. kumico in odkorakali smo proti cerkvi sv. Martina. Za dolgim sprevodom so šle beloblečene deklice, ki so nosile novo zastavo še zavito. Prva nosilka s sulico na rdeči blazini, potem šest ljubkih deklic s trobojnico. za njimi osem družic z zastavo in drogom. Ganljiv je bil prizor na ta nedolžni del procesiie. Star očka so si otrli solzo v očeh rekoč: Vse .ie lepo. a nedolžnost je najlepša ' Zvonovi pa so pritrkavali in pritrkavali kakor bi hoteli zastavo privabiti k sebi in ne v cerkev G dr. Mihael Opeka je stopil ob asistenci domačih dveh gg. duhovnikov pred oltar ter blagoslovil zastavo, kumica pa n je privezala izredno krasno trobojnico s tihimi željami: Stopite, bratje, pod zastavo za blagor svoj in božio slavo! Z govorniškim nastopom in pesniškim zanosom je gospod blago-slovitelj razvijal in slavil geslo na novi zastavi- Za vero, vedo in materno besedo. Prav ìe imelo mlado dekletce, ki je iz cerkve pri-šedšega g. govornika pozdravilo:
Zanetili ste nam ogeni v srcih,
ogenj sveti; kdaj tako smo, kakor danes bili vneti ? !
Popoldne se je vršila veselica v prostorih g. Boštjana Zarnik. Pretesni prostori in prevelika vročina je mnogim gostom zabranila krasen užitek pri žaloigri »Garcia Moreno«. Da ste jih videli te ponosite naše mladeniče! Razumeli so nam predstavljati resno žaloigro. ker tudi umeio resni sedanji čas, ki mu je treba »Garcija Morena« mnogo boli nego kdaj popreje. Cast in hvala vam. vrli igralci, dični pevci! Da. tudi vaša pesem pod vodstvom spretnega g. Antona Bratovža nas je očarala.
—	Cas je naglo potekal ob krepkih in prijaznih zvokih neutrudnih domžalskih muzikov. Na k. s. izobraževalno društvo sta došli tudi dve pozdravni brzojavki: »Zbranim pod novo zastavo pošilja prisrčne pozdrave katoliška delavska družba v Idriji« iti od slov. gosp. in izobraževalnega društva v Trnovem v Ljubljani: »Ljudskemu napredku plapolaj novi prapor!« Da! Tako bodi! — Končno izrekamo toplo zahvalo vsem. ki so kakorkoli pripomogli. da se je slavnost tako lepo izvršila. Zlasti veljaj iskrena zahvala g. Jankotu Vilar, ki se je s hvalevredno vnemo in požrtvovalnostjo trudil za večji sijaj prazničnega dneva ter g. Boštjanu Zamiku, ki nam ie odstopil svoje prostore kakor tudi g. županu Antonu Videm-šku. ki nam je blagohotno posodil deske za oder. Kar ste storili za naše društvo, storili ste za svoje ljudstvo!
Slovenske vesti Iz Amerike. Unirl je v elevelandski bolnišnici Anton Znidaršič iz Logatca v starosti 42 let. Teden preje ie v domovino odpotovala niegova soproga s hčerko.
—	Trgovski pomočnik Oskar Wolf v Cleve-landu se ie hladil pri oknu. nredno ie šel spat. pri tem ie na zadremal. V spanju je izgubil ravnotežje in telebml iz drtizega nadstropja na cesto da s> je zlomil levo nogo. — Plast železne rude se je vsula v Elvju na Josipa Koščaka ter ga nevarno ranila vendar ie upanje, da okreva. — Pri fari sv. Vida v Cle-velandti se je ustanovilo Marijino dekliško društvo. Pri tej priliki »Nova Domovina« strastno napada ondotnega župnika. Njena prava smer se kaže vedno očitnejše. — Umrla je v Jolietu vdova Mariia Simonič iz Semiča na Dolenjskem. Zapušča več doraslih otrok.
—	Poročila sta se v jolietski slovenski cerkvi Josip Kenik in Ana Muc. — V Elyjti so razgrajači napadli ponoči hišo gospoda Marka Petriča ter metali vanjo katneme in tudi streljali in nekoga zadeli v stegno. — Ivan Kostnik. katerega so nred Božičem napadli v Čikagu cestni roparji ie srnčno ozdravel. _ Nagle smrti je umrl v Pullulanti. III., v starosti 26 let Ivan Pele iz Ribnice na Kranjskem. Pri delu se ie nevarno prehladi! in v osmih dneh ie ležai na mrtvaškem odru. — Za Andreia Lekše iz Velikega Trnja pri Krškem. kateremu ie vse zgorelo in tudi dva otroka, so rojaki v Willockti nabrali 64 dolarjev — V Shebovganu ie v tamošnji bolnišnici umrl 271etni Ra.itn s Štajerskega. Dolgo časa ie že bolehal na vodenici in srčni hibi. V Amer ki je zapustil ženo, v domovini pa mater
IWT- Opozarjamo na Inserat dr. Dolsaka, da ne ordlnlra do 15. avgusta.
Potolažen. »Zakaj tako zelo jokaš, deček moi?« — »Oh, gospod, 20 krajcarjev sem izgubil.« — »Le miren bodi in ne jokaj, saj to ni nič hudega. Tukaj imaš 20 krajcarjev... Pa kje si izgubil denar?« — »Pri kvartanju. gospod učitelj.«	.......
V podobi žene. A.: Zakai neki slikarji vedno slikajo »zmago« v podobi žene? B.: To boš razumel, ko boš oženien.
Slovarček najnavadnejših tujk.
aklnmäcija, lat., klic: aklamirati, s klici navdušeno pozdravljati: per acclaniationein (aklainaciónem) voliti vzklicno voliti, aklimatizacija. lat., privada na znak; ^klimatizirati. privaditi sc na zrak. akolüt, grško, spremljevalec, služabnik maš-
nikov; mežnar. akomodacija. lat., prilagodcnie; akomodirati, prilagoditi; urediti, privaditi; sc akomodirati. se udati. ukloniti, akórd, lat., soglasje, ubranost (glasov); pogodba.
akreditirati, lat., overoviti, pooblastiti; pričeti
iemati »na kredit«, akribija, grško, bistroumnost, natančnost, skrbnost.
akrobat, grško, tisti, ki hodi po ostrini, po
vrvi; igralec v cirkusu, akrópola. grško, grad grških mest. akróstihon. grško, pesem, pri kateri p r v e
črke posameznih vrstic dajo kako ime. akumulacija, lat., nakupičenjc. akuraten. lat., natančen, točen, reden, skrben, akuzativ, lat., tožilnik.
akcija, lat., listina, kjer je napisan delež n ri kakem podjetju; akcionar, lastnik, posestnik take listine.
lUmnjfmm-inm. Af/m hupo dikhA tu,. Jn tou wmìimio duML.
Imo ptl
uma ic je obnesla najokusnejio prime«, ki lahko prebavna, redilne in krvotvoma
•peli zdravje. »
Gimnazijski konvikt
benediktinskega samostana v St. Pavlu
v lepi! zdravi legi v lavantinski dolini na
Koroškem. 1420 8 3 W Javna popolna gimnazija K
Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojništvo. Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani.
Odda aa v novi hiši v Predosljlh, po prijazni stezi dobre pol ure od Kranja, par manjših
Stanovanj.
France Gaiperlin, Predoelje 18, p. Kranj.
„Hita •• tudi proda". U'^.
Prihodnja številka „DOMOLJUBA* Izide dni 14. avgusta 1907.
Loterijske srečke.
Dunaj,	27. julij	5	'6	23	89	49
Gradec,	27. julij	35	20	9i)	27	59
Trst,	20. julij	•	29	48	25	13
Line,	20 julij	63	9	18	71.	90
Slovito zdravilno drevo proti mrzlici
Eucalyptus globulus
ki vsebuje zdravilne moči proti influenci, a«tmi, da vici in jetiki, bi moralo biti v vsaki sobi in spalnici. Mlada drevesa rasto izredno naglo, rada prezimiio, čistijo zrak škodljivih sopar. Suhi listi preženo molje in drugo golazen. Eucalyptus globulus je po svojem aroniatiškem vonju in višnjevo-zelenih listih ena najlepših listnatih cvetic. — Ena cvetica 70 v., 6 komadov poštni zavoj 5 kron franko priporoča Henr-k Suchant, trg. vrtnar Weckelsdorf, Češko.	1625 3 3
Vaino za p. n. ikrojače I
Prva zahodnočeška razpo&iljalnica sukna
Maks Wesecky v Plznu
že razpošilja svoje elegantno opremljene in bogato
*brane jonske j„ zfmske kolekcije. 4-3
Te vsebujejo najfinejše in najelegantnejše novosti vseh brnskth, liberških in drugih avstrijskih izdelkov.
Specialitota : Črno blago.
nteresenti (krojači) dobe take zbirke zastonj in franko.
FRANC JOZEFOVA
g re n k i voda.
£/\itni/rč -»> Jknu?ri/eo ŽfaUri xo/ijo <Svb/x>, pv c-eni in Mctzsnc&f/ivo-potevuli nci/ se obrnty'o
nSimofi£ai/Ö7i c/elx.i
v JSpuM/ani WòtoóvorsAe u/icc Pi?, "tfsc/rvvrs/rutffiyn tniltt riryip .re f'rryitr/tbw.
lato tam sprejmejo se dobri in zanes-Ijivi zastopniki.
Mnogo zahteval. Uospod, (ki je podaril beraču par čevljev): »No, kaj bi še rad?« — Berač: »Prosim še štiri krajcarje za ,biks'.«
Lasje so kraa človeka I
W Barin 1|
je sedaj priznano najboljše in najuspešnejše
sredstvo
ki že v nekaj minutah po želji spremeni lase, brado ali brke. - Na perilu ne pušča nikake sledi. Najboljše sredstvo proti
izpadanju las In pie-«i je Ella-sredstvo za lase. Cenik in navodilo zast. in franko. Provzroči naglo rast las in brade, čisti in krepi glavo. Cena mali steklenici K 3*60. veliki steklenici K 5' -. Ella-kreme za obraz odstranjuje vse pege na obrazu, pomladi in osveži polt. Cena po velikosti, I, 2 in 4 K. Ella milo K I. Ella lepotilo K I, 2 in
3. Ella-umivalna vjda K I. Naročila naj se naslavljajo na BAROS GABOR tovarna kosmetiških toaletnih sredstev Budim a e Ata VII., Dohäny utoza I. Zaloga 49. Telefon 872. Tovarna: I. Varos-major utoza 42, lastna hiša, telefon 45 — 45. Razpošilja se 2 na dan po pošti po povzetju ali vposlatvl denarja.	1680 3—1
Sprejme se zanesljiva moška oseba kot
hlapec
za vsako delo. Imeti mora daljša dobra spričevala ter biti vojaščine prost.	1433 5
Pismene ponudbe pod naslovom „Delo 22!" postrestante Ljubljana.
Ivan Ogrin
oblastveno konces. zidarski mojster in stavbeni podjetnik na Vrhniki (Kranjsko) si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem niteresovanim korporacijam, da sem povečal svojo stavbno podjetja ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil. Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš, vil, gospodar, poslopij, cerkva, šol itd. in vseh tozadevnih naprav, kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd. Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1240
•Ka oard Lina* Trat-Nav-York I« ujprlprmm.jh, aejeenejde
I. eajbolj«. po« Ii Ljabljan. t Httno Ameriko, ker tod ai dolgotrajne moine vožaje po raznih železnicah, aobeneg. preaedovaaja ae pren.feT.nj» la eploh nobenih postranskih streikev mej potjo. Par-alkl »o prosterni, rarni, iraüal ia .nežni; Toiijo nake 14 dal. Hrane In poetreJbe aajbeljie. Pejeeaila daje la karto prodaja glaval » etepnik	XXX M
Andrai Odiasele. Ljubljana, Slomškova nlfce 25. poleg cerkve Srca jezuiovcf a.


dostavno zeverovano.	Viako ponare|an|e kaznivo
Edino pristen Ja 15 30
Thlarry-jav balzam
t zeleno znamko .redovnica*. Cene 18 maihnlb ali 0 dvojnetlh steklenic eli ' 'velike ipecl|ehia.steklenica ■ patent, zamaiknm K S'— franko. ' THIerrylevo centilolljako inalilo
proli veem ie tako starim ranam, vnetem, rešitvam. eh.cesom in otekllnem vseh vrel. Cen.' s lonike K 3-00 se poil|e le proli povzetju eli ilener naprel. — Obe dometi sredetvl sle povsod znnni in slovite kot ne|bnl|ii. Nerotile se ne.levitelo ne ■
»IlelnecMerBilsaa Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri iV-"-""	Rogaikt Slatini.
i. Thlsfff le^^nja Rrolore e Heofl orttfnelnlb pisem eredi In Mi ii i	franko V zalogi v ekoro vseh ve{|lh lekarnah
flCM DI E NI
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, flrnetcv, lakov In itt-
klarskega klcja. Najnlijc ctnt.	Najnlijo cono.
Vposlano.
Na naslov vseh p. n. trgovcev in pekov-obrtnlkov v Trnovo-Bistriškem in Podgrad-
skt m okraju. Čast mi je vsem Vam uljudno javiti, da sem z dnem 1. avgusta podal gospodu
Slavoj Jenko v Podgradu
svoje zastopstvo za Podgrad in Trnovo-Bistrico s prav obsežnim okrožjem in da bodem v to svrho vzdrževal svoje lastne zaloge v Podgradu in Trno-vem-Bistrici. Ker so moji izdelki prav izborni in splošno priljubljeni in pa, ker bode
i moji odi« bilnih
emu gospodu lemalca točno
zastopniku mogoče vsakega ceni in solidno postreči, pričakujem obilnih cenj. naročil, /a katere se najtopleje priporočam ter beležim z velespoštovanjem	Vinko Majdič
16% 3-1	valjlüni mlin v Kranju.
Dolenca In pomočnika spri
Cenike od iivalnih «troje« s č
ceno razpošiljam zastonj LOVRENC REBOLJ «
Kranju, krojaštvo, zaloga konfekcije ter šivalnih strojev in koles.	1668 4-2
krojafttvo
sprejmem takoj, čudovito nizko
(
Zdravnik dr. Fran Dolšak
~ ne ordinuje -
od I. do 15. avgusta.
Izjava.
Podpisana obžalujem neresnične govorice o gospodu Ivanu Slibarju ,Koničarjevem* postestnika sinu iz Mišač. 1731	Marija aoberl.
IlfPnOf za mes«rsko obrt se sprejme takoj v Ulblltl starosti 14—16 let pod ugodnimi pogoji.
Josip Jeslh, mesar. Medvode, Gorenjsko. 170'1
U|2m se da v najem z gostilno, prodajalno imu in trafiko, v lepem prijetnem kraju na Gorenjskem. Kje, izve se v upravništvu Domoljuba.
1732 3 -1
Izurjene šivilje za slamnike
k stroju za spodnji šiv se takoj sprejmejo. Vožnja za tje in nazaj se povrne.
Siegfrid Engl
tovarnar slamnikov in klobukov, Dunaj, Vll.| Neubaugasse 18. 1715 2-1
Lepo posestvo
z dvema vrtoma z eno nadstropno hišo in dvema gospodarskima poslopjema, vse v najboljšem stanju se proda za kupno ceno K 7.003. - Več se izve pri Janezu Burgerju, Praprotna Polica 7. Pošta 1742 Cerklje Gorenjsko. t —t
doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. 187 26 14
Tovarniška zaloga: lekarnar Trakòoij,
Ljubljana.
Vcinja traja _ „ — , __ _„ __
dai fi**
ottaM
inajnovtjfimi irti t9G5in 06 zgrajenimi vtti^ns^imi pamil®
Ifajnna&ezastopmlt Jr.CcUnig, jiubljana j^odw^e uike *tv 28
~Odtod iz jjutljane vsak; ponedeleK .tordi » četrta v tcdr.u.
itoli
Franceta ioltellna
■i Brsgi, p. Bortnln, Irinjiki
Izdeluje _
vsakovrstna stolo "H
m tih do najfinejših po najnižjih cenah bre« ice. Ilustrovan cenik pošU« se na sahtevo 2805 36—16 sutonj in franko.
Lepo posestvo
je naprodaj z novim poslopjem, v Starigori. Več pove Fraa Brinovec v Starigori. P. Mirna Do-1473 lenjsko. 1-1
Enega VOjeHCO
•prejme takoj v poduk
Lovrenc Bizjak, čevljarski mojster. 1690 2-1 Postojna (poieg polte).
Enonadstropna Ulfa iÄÄiS.'
all pa v najem za več let ugodno odda. Pogoje pove Ivan Breinlkar v Smartnem pH Utiji.^ ^
Goddaml
Konečno vendar naglo in zanesljivo učinkujoče sredstvo proti kurjim ooesom
Cook «Johnson»
amerik. patent
rlnčlca za kur|a očesa
1 kom. 20 vin., 6 kom. 1 K, po pošti 20 v. porto.
Dobiva se v vseh lekarnah monarhlje in v me^ dlcinalnih drogerijah itd. 1085 10-8
UlalSlaaiAa Najboljše poljedelske stroje, posebno pa miailinice mlatilnice za rabo na roko. kakor na vi-telj (gepelj), bodisi da se isti goni z živino ali vodno močjo, kakor 6i-etilnice in razno drugo orodje priporoča
trsoolna z železnlno „Merkur", P. Haldlü, Celle.
Bogata zaloga travrx, cementa, vodovodnih cevi in naprav, cej Iz kameničine, voznih in komatnih nepremočljivih plaht. 1526
Vljadno •« priporoči ................
trgovina ■ klobuki in čevlji
Ivan Pofflesnlk ml.
UitUono, SMHlrgttN.ll.
Velika »elogn — Solidne blago. — Zmerno «one, . .
_ 21T8 S2-44
za le K 2-50
dobi vsak krasno srebrno Oloria žepno uro sistem Roskopf-patent na sidro, 30 ur natančno idočo za kar se jamči 2 leti. Vrhu-tega pozlačeno primerno oklop. verižico za le K 2-50, 3 kom. z verižicami vred 7 K. Pošilja po povzetju tovarn, zalega švicarskih ur	1553 10-4
S. Urbach, Krakov 95II.
izdelane postelje
Ir rdečega posteljnega Inlfts' Prav dobronspol-nleno. Pernica all Marina, ISO cm dolga 116 cm Uroka K 10 - , K 17-, K 15 — (n K 18 3 metra dolga, 140 cm Uroka K 14 -, K 16 -, K 18--, K 31 —. Zglavnlk 80 cm dolg. In cm Urok K 3'—, K 3 50 In SS 4-—, 90 cm dolg, 70 cm Urok K 4-50 In K 5 60. Izdeln|em Indi po kakrinikoli drugI meri. 3-delnl modroci iz žime za 1 posteljo K 27-- boljii K 33-Poiilja se poitnlne prosto po povzetju od K 10-— naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnllvl potnih sttoikov. 6—2
Benedikt Sicbsel, Lobes 910
pri Plinu na Čelkcm 166]
I kupite noban« ur«
dozi ar nista prejeli caejega likega oanlka :
dvojni» a S arabe. . plcik. j .Mane ara . prava Boakopf-jataert. prava „Omaga* . . srabr. eklopne vselilo. 14 karatna zlata on . - 8'50 14karatna zlata veri!. , 10-— Ukaratnl zlati pratanl . t — iten.ke ure 70 cm . . 8-60
bitjem liki zvena . . S — .....»
knkavloa.....f-60
akinja e ore . , . . 1-10
»dlike...... l-jo
. ponatis, tat) „ 1'60 dvoj alia zvoncem . _ 1 6C bndUke > bitjem ia
zvonenjemUki zvona , ,'60 Triletne p I «m »o jamstvo, za auprimemo denar anzaj. Bazpofll a po oovaetjn.
Maks Böhnel
orar, zapHseianl sodni cenila«
0nna|, VI., Margarethens tr. 27 (t lulnlblil)
Zahtev alt« moj cenik a 2000 allkaml zaatonj la poltala* proato.
F. H. Netschek, Ljubljana
o. kr. dvorni dobavitelj
„Pri veliki tovorni"
Resljevo cesta it. 3, Sv. Petra cesta it. 37
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo velikansko zalogo na* rojenih oblek za gospode, dame dečke, deklice In otroke. Cene nlfckel Solidna poatrefcba.
Velespoštovanjem	873 9
A. Lukič, poslovodkinja.
I. kranjako podjetje za umetno atek-laratvo In allkanje na ateklo ==
Aug. Agitole,
Dunajska cesta 13a, poleg,Figove»-se prlp, roč« prcčaslltl dnhovičinl In p. n slavn. občinstvo za napravo cerkvenih okn.v z umetnim sleklarstvoas ali slikane na stekla, stavbenih del, napravo okvirov, itd. Itd. -Ima Indi v zalogi različno porcelansko ic stekleno posodo za namizje gostiln In zasebnike, svetilke, okvire Itd po na|nll|lh cs nah - Narisi, ceniki In proračuni na zahtevo zasloni, mnoga spričevala za dovršena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago.	1804 51- 92
Za 5
si more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga za obleko, kakortnih sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slstev vzorcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železns hiša. To ne stane nič, na tzbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke črno in barvano penino blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno z„ perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljno«! svojih odjemalcev.
1311 12-9
FLOW
jenajboljie krepillo za želodec!
Priznano od ufienjakov I
„Florian' se dobi edino od Rastlin ske destilacije „F I o ria n" v - • Ljubljani.	■
Pozor I òitaj I Pozor I
Pakraške želodčne
kapljica.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih Itd. Ne-dosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja	1444 20 11
Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rlca) 5 K franko na vsako poftto po povzetju ali če se poSlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
Zaloga, prodaja in razpošiljanje prav dobrega od 88 do 200 vin. liter pri Carlo Gortan, Trst, Via S. Caterina 13. Ceniki na zahtevo zastonj.	1457 20—6
jedilnega g: olja
Na|bol|te ivicarske nre, zlatnina In srebrnina se dobe po najnli|ih cenah pri sloveči domači tvrdki	357 26-24
H. Snttner, arar
Ljubljana, Olavnl trg, nasproti rotovia. Prosim zablevajte nov velik ctnlk, kateri |e ravno Iziel in •c poil|e zastonj In poit. proiio
Tiskal« : .KatoMIka Tiskani'
U4aJaM| ia odgovorni arsdolk Dr Ignacij Žitnik.
F p. Vidic * Komp., Ljubljana
•pekarna In zsloga peöl, nudijo vsako poljubno množino patent,
zarezanih strešnikov
Sistem Jtorcola" (Strang i'alzzlegel) Sistem „Horzolo"
Barvsi a) rdeči naravno žgani, b> Jrno impregniranl.
NajličiejSe, sajcesejše ii »ajpriprostejie strežn kritje.
Vsak strešnik se zsmore ni, late pribiti ali pa i žico privezati kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burii. - Vzorcu in prarpekte pošljemo na ielja brezplačna Takojšnja In najzanealjivejia postrežba. 854 13 Sprejmejo ae