UDARNIŠKO DRVARJENJE Vetra, kakršen je bil minu­ li ponedeljek popoldne, ljudje v Zgornji Savinjski dolini že dolgo ne pomnijo. Prihajal je v močnih sunkih in vrhovi stoletnih smrek so se ječaje pripogibali. Vse je kazalo, da bo zdaj zdaj nastalo pravo neurje. Kdo je le mogel, je tega dne raje ostal doma, na pot so odšli le tisti, ki so pač morali. Med njimi sem bil tudi sam, ko sem odhajal na obisk k eni izmed številnih mater, ki o njih pišemo v na­ ši stalni in priljubljeni rubri­ ki Njihovo življenje je mate­ rinstvo. Nekoliko pred Lučami, do­ ber kilometer ali dva, sem preko mosta čez Savinjo za­ vil v Rogačnik. Gozdna cesta se strmo dviga in tu pa tam že ležijo prve zaplate prav­ kar zapadlega snega. Upam, da je cesta prevozna in da višje gori snega le ni pre­ več . .. Zapeljem mimo domačije v Logu in se podam na zadnji odsek ceste, ki se vije viso­ ko tja gori proti Rogatcu. Po cesti teče pravi mali potok, Rogačnik pa naraslo šurfii, ko se kalna voda peneče poga­ nja preko številnih skal Za- vijem okoli ovinka. . . Stop! No, kaj pa je to? Preko cest leži sedem velikih smrek, ki jih je malo pred tem podrl veter. Peš bo treba dalje, to ne bo najhuje, slabše bo po­ tem vzratno voziti nazaj do prvega prostora, kjer bo mo­ goče avto obrniti. Izstopim iz avtomobila in med podr­ tim drevjem zagledam mo­ ža, ki pridno udriha s seki­ ro. »Dober dan! Podrlo je kaj? Boste odstranili?« sem ogo­ voril moškega onstran koša­ tega vejevja. »Zdravo Berni, sem kar ve­ del, da bo še nekdo prišel. Primi za sekiro in pomagaj. Pol ure pa bova gotova, le dvoje debel je še treba pre­ sekati, ostalo pa bova okle- stila in z avtomobilom bova potem lahko prišla pod osta­ limi drevesi.« »Ja, kdo pa ste?« sem po­ novno vprašal, ker moškega onstran dreves še vedno ni­ sem videl. »Hm, jaz sem pa tisti, ki je vašega Seničarja k voja­ kom poslal. . .« mi odvrne in zleze izpod košate krošnje. »O, hudiča, Kolenc!« Ja kaj pa vi tukaj?« sem se pozani­ mal. »Pri Klinarju sem bil, pa ti pripeljem in vidim, da ne morem naprej. Potem pa sem skoraj cel kilometer ri­ tensko rinil nazaj, si sposodil sekiri. Sicer pa zagrabi in prični, saj bova hitro goto­ va.« Nič drugega mi ne preosta­ ne, kot da vzamem sekiro, zlezem v strmi breg in se lo­ tim precej debelega debla. Kar precej časa sem udrihal po njem, predno sva bila go­ tova. Potem sva odstranila hlode, posekala še preostale veje in za osebni avto je bila cesta prosta. Prisedel je, se z mano odpeljal do svojega av­ tomobila, nato sva se poslo­ vila ... Na povraiku pa so bili ob podrtem drevju že domačini. Logar me je ustavil in mi re­ kel, da moram spodaj v go­ stilni pri Cilki dati najmanj za Štefan virui, ker so mi oči­ stili pot. Vse lepo in prav, toda jaz sem pot s pomočjo Kolenca pripravil kar sam, sedaj pa res ne vem, kdo je komu dolžan .Štefan vina ... BERNISTRMČNIK PONOVNO V GRADNJI NOVA ŠOLA Te dni je bilo opravljeno zaikoličenje za, novo šolsko poslopje v Rečici ob Savinji. Prvotna zamisel, da bi adap­ tirali in renovirali staro šol­ sko poslopje, se je pokazala kot neracionalna in sorazmer­ no draga. Zaradi tega se je gradbeni odbor za gradnjo šol v občini Mozirje po sporočilu strokov­ njakov odločU, da se star ob­ jekt do tal poruši, na istem mestu pa zgradi sodobno, funkcionalno najprimernejše novo šolsko poslopje. Poslo­ pje bo imelo 4 učilnice za ni­ žje razrede, velik večnamen­ ski prostor, ki bo služil za telovadbo in za razne prire­ ditve, sobo za otroško var­ stvo, samostojno jedilnico s kuhinjo in druge potrebne po­ možne protore. Prostori bo­ do ogrevani s centralno kur­ javo. Poslopje je projektira­ no tako, da bo primemo vk­ lopljeno v ambient naselja Rečica in bo prav gotovo do- b):o nadomestilo prejšnji ob­ jekt. Gradnjo je prevzelo sploš­ no gradbeno podjetje »Grad­ benik« Ljubno ob Savinji. Z njim je že sklenjena pogdoba in v njej določen rok 30. ju­ nij 1973, do katerega mora bi­ ti delo končano in objekt iz­ ročen svojemu namenu. Z novim šolskim letom bo­ do torej tudi učenci nižjih razredov iz območij Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji dobili svoje domovanje v no­ vih, sodobnih šolskih prosto­ rih. Z dograditvijo te šole bo prvi del programa izgranje šolskega prostora v občini Mozirje izpolnjen. Pred na­ mi pa bo drugi del, ki rešu­ je probleme šolskega prosto­ ra v Ljubnem, Lučah in v Go­ rnjem gradu. Ta del progra­ ma pa je finančno še zahtev­ nejši. Vendar bomo ob skup­ nem prizadevanju tudi to na­ logo uspešno opravili in pre­ magali vse zapreke, ki bi se pojavile. RAZSTAVA ŠALEŠKIH LIKOVNIKOV v počastitev dneva republi­ ke bodo v Napotnikovi gale­ riji pri osnovni šoli »Biba Rook« v Šoštanju odprli raz­ stavo del likovnih vimetnikov iz vse šaleške doline. OBISK IZ ROGAŠKE SLATINE Konec prejšnjega tedna so učence na osnovni šoli »Biba Ročk« v Šoštanju obiskali vr­ stniki iz Rogaške Slatine in tako vrnili srečanje, ki so ga za mlade Šoštanjčane pripra- viU lani sami. Po prisrčnem sprejemu na šoli so si ogledali Šoštanjsko termoelektrarno, popoldne pa so bila na vrsti že zanimiva športna srečanja. Vsekakor dogodek, ki bo mladim ostal v lepem spominu. POLITIČNE ŠOLE Občinski komite ZK v zad­ njem obdobju polaga veliko pozornost družbenemu in ekonomskemu ter politične­ mu izobraževanju zaposlenih delavcev. Zato se je tudi od­ ločil, da odpre dva oddelka politične šole, eden bo za slušatelje iz Konusa, drugi pa za delavce iz ostalUi podjetij. Politične šole naj bi obisko­ vali predvsem sekretarji os­ novnih organizacij ZK in nji­ hovi namestniki ter člani se­ kretariata. Pripravljajo pa tudi več se­ minarjev za novo sprejete člane ZK. V programih je še več seminarjev za člane sa- moupra^^lih organov. Predvi­ devajo več oblik družbenoe­ konomskega usposabljanja članov sindikalnih vodtev in mladinskih organizacij. STAREŠINE ZELO AKTIVNI Zveza rezervnih vojaških starešin občine Šentjur pri Celju je pred dnevi sklicala sejo odbora, na kateri so ob­ ravnavali aktualne naloge vo­ jaških starešin. Drago Mac- kovšek je v svojih uvodnih besedah orisal politično situ­ acijo doma in v svetu, raz­ pravljali pa so tudi o stro­ kovni vzgoji starešinskega kadra. Dopolnili so program dela in bili mnenja, da je po­ trebno poleg teoretičnega de­ la v bodoče poudariti pomen praktičnega dela. Sprejeli so sklep, da 22. decembra, na dan JLA, organizirajo prosla­ vo. Določili so predavatelje, ki bodo po osnovnih šolah mladini predavali o pomenu dneva JLA in ob tej prilož­ nosti se bodo pogovarjali o vstopu mladincev v vojaške oficirske šole. Znano je, da je zelo malo Slovencev v vojaš­ kih šolah. Razpravljali so tu­ di o sprejemu članov v ZK, predvsem mlajših starešin. SKRBNO VARSTVO VVZ »Tončke Čečeve« ima šest ekonomskih enot: v Aš­ kerčevi ulici, na Titovem tr­ gu, Hudinji, Mariborski ce­ sti, v Vojniku in Škofji vasi. Ekonomsko enoto na Titovem trgu sestavljajo tri skupine otrok v starosti 6 let. V vsa­ ki skupini je vpisanih 22 do 24 otrok, vendar redno obi­ skuje ustanovo trenutno 40 do 45 otrok. Število se bo dvignilo v mesecu februarju prihodnje leto, ko se bo pri­ čela mala šola, ki se vrši vsako leto v prostorUi na Ti- tove.m trgu. Delo poteka v treh velikih igralnicah, ki so svetle, lepo urejene in se otroci v njih dobro počutijo. Pomanjklji­ vost je le v slabo urejenem igrišču, ki je za otroke prej nevarno kot pa koristno in ga bo potrebno čim prej urediti. Tudi vprašanje zračenja ig­ ralnic je pereče, kajti zrak blizu i;elezniške postaje je vse prej kot zd.rav za občut­ ljiva otroška pljuča. Otroci prihajajo v ustano­ vo zjutraj od šeste do pol de­ vete ure, odhajajo pa od dveh do pol treh, ko se vrtec za­ pre. Tiste otroke, ki so v ce­ lodnevnem varstvu, peljejo v enoto v Aškerčevi ulici, kjer jih zaradi premajhnega števi­ la združijo. Starši so zadovoljni, saj jim je vrtec v središču me­ sta zelo pri roki. Otroci so dobro preskrbljeni, za zatrk, malico in kosilo dobivajo to­ ple in izdatne obroke. Ta me­ sec pa so začeli tudi z redni­ mi obiski pri zobozdravniku, kamor jih vodijo vzgojiteljice ob določenih dnevih. Tako so starši med službenim časom brez skrbi za svoje otroke, saj vedo, da je njihov otrok na varnem in pod strokovnim vodstvom, ki v današnjem ča­ su, ko se zaposleni starši ma­ lo ukvarjajo s svojimi otroki, veliko pripomore pri njiho­ vem vzgajanju. Podobno delo teče tudi v ostalih ekonomskih enotah te­ ga VVZ. Zadovoljnost staršev in otrok vzpodbuja ustanovo še k nadaljnjem dobrem in vestnem delu. MLADINA POGOZDUJE Na Kozjanskem je že nava­ da, da mladina pomaga gozd­ nemu podjetju pri pogozdo­ vanju. Ta oblika sodelovanja med mladimi in gozdarji je skoraj tradicija, saj so mla­ di pogozdovali že takoj po vojni zemljišča, za katera se ni nihče posebej brigal in ki so bila podvržena nenačrtne- mu izsekavanju. Mladi Kozjanci so skupaj z GG Brežice pogozdovali tudi v letošnjem letu. Pred krat­ kim so na območju Bohorja učenci osnovne šole Kozje po­ sadili okoli devet tisoč mla- dih .smreiafi,.. _._ i... Sprašuje: Štefan Žvižej Odgovarja: Šumnik Aga­ ta iz Šoštanja, pevka pri kvintetu »Planika«. Srečal, sem jo za »kuli­ sami« šoštanjskega odra v Domu »Svobode«. Skrom­ na in srečna, po pravkar končanem nastopu, je ra­ de volje nekoliko pokram- Ijala. Kaj vas je pripeljalo med izvajalce narodno-za- bavjie glasbe? »Predvsem ljubezen do petja. Pravijo, da imam lep glas, zato sem se tudi vpisala med dijake solo- petja na velenjski glasbeni šoii. Pri tem ansamblu prepevam že dobro leto in se odlično počutim.« ».Ah ste rojena Šoštanj- čanka«? »Ne, rojena sem v Vele­ nju. Tu sem se dobro uje­ la.« ».Ali boste postali po­ klicna pevka?« »Ne, to je moje veselje. Po poklicu sem trgovka v »Delikatesi« v Šoštanju.« »Kdo vam največ poma­ ga pri premagovanju ovir na glasbenem področju?« »Učim se solopetja pri prof. Zupančičevi, prene- kater napotek mi da tudi vodja ansambla Janko Blaznik, pa tudi pohvala prof. Ivana Marina, ravna­ telja Glasbene šole v Ve­ lenju, mi veliko pomeni.« »Kaj menite o letošnji reviji narodno-zabavnih in zabavnih ansamblov ve­ lenjske občine?« »To je priložnost, ko se lahko med seboj pomeri­ mo in ugotavljamo dosež­ ke, sicer nastopamo vsak zase. Menim, da je taka revija tudi priznanje vsem sodelujočim, hkrati pa tu­ di nek cilj, ki nas priga­ nja h kvalitetnemu delu. Ideja, da smo nastopili v Velenju in Šoštanju, je od Učna.« »Ali se lahko pohvalite s kakšnim uspehom?« »Nastopila sem v Vr- njački banji, kjer sva s Francem Rebemikom za­ stopala slovensko radiote- levizijo in dosegla največ glasov. Poslovila sva se s čestit­ kami in iskrenimi željami, da bi ji bilo še dolgo v prijeten hoby. LJUDJE M Mestne ulice kot v.sepov- sod; polne ljudi, ki hite po svojih opravkih. Lepo sončno popoldne po dolgo­ trajnem dežju je marsiko­ ga privabilo na običajen sprehod. Zavila sem v ulico. Pred trgovino se je gnetlo lju­ di okoli nekoga, ki je bdi na tleh. »Pijana je!« se je namrd­ nil moški poleg nje, dru­ ga pa je pridal, da je pač križ, če ženska ne ve, kdaj ima dovolij. Nihče izmed prisotnih je ni poznal in ni pomislil na to, da je žena mogoče bolna. Sklo­ nila sem se k njej. Močno je zaudarjala po pijači. Poleg sebe na tleh je ime­ la nekaj prtljage. Mrzlo me je spreletelo ob pogle­ du na otroške igrače — rjavega medvedka, ki se zmotal iz vrečke in l^al poleg nje na tleh. Bila je zmedena, obupana. Po obrazu so ji tekle solze in vsa se je tresla. IZ AERA T AERO, celjsko kemično in grafično podjetje, se v zad­ njem času poizkuša uveljavi­ ti še na enem področju — v strojegradnji. V strojnem obratu, ki je v Šempetru, so ravno v teh dneh opravili zadnje teste novega stroja m tiskanje samolepilnih etikrfi ki so ga proizvedli po licei^ ci nemške družbe KIESa GERIACH. Ze ob koncu me| seca bo na novem stroju st6| kla redna proizvodnja. Izde^ lani stroj je šele prvi iz so> rije dvajsetih, ki jih bodo i naslednjem letu in pol izdela­ li v tem obratu Aera. čeprav so stroj izdelali po licenci, pa je treba povedati, da ni kopt ja nemškega in da so marsi­ kateri del Aerovi konstruktor ji priredili po svoje, stroj i* popolnih in ga prilagodili j* goslovanskiin standardom. Če bo šel stroj dobro v pr* dajo, bodo takoj po končani izdelavi prve serije prešli na izdelavo druge, le da bodo z2 to stroj še bolj izpopolnili ^ spremenili, tako da bo od starega ostal le princip, P*j katerem deluje. S tem ^'