~, -- 1 1 i l J ' ' >' ) 'O' Društvo geodetskih inženirjev in geometrov LRS v Ljubljani je or- ganiziralo za svoje člane in stanovske tovariše. GEOD}TITSKO DELOVNO POSVETOVANJE ki je bilo v drrnh 15„ in 16" januarja 1960 v Jvorani Okrajnega zavoda za soaialno zavarovanja v Ljubljani s sledečim dnevnim redom~ Petek 15.janut:}rja 1960 dopoldne od 9-12 ure referati~ l.) J .. ) 4.) o org<',:niza.ci ji geodetsko katastrske službe (Senčar Jože Q predsednik Društva GeodetskE'J. ::Lnženirjev in geornet:~ .. ov LRS) o kadrj.h in geodetskem strokovnem šolstvu (prof. ing.Čuček Ivan, dekan Fakultete za arhitelcturo, gradb~ništvo in geodezijo v Ljubljani) o kartah v merilu 1~5 000 in lilo ooo na območju· LR Slovenije (ing„ Go1orej Ivan, šef odseka za fo- togrametrijo pri Geodetskem zavodu v Ljubljani) o izvršenih geodetskih delih v LR Sloveniji in o bodočih nalogah geodotske stroke (Klarič Matija, šef odseka za novo izmero pri Geodetski upravi LRS v Ljubljani)., popoldne od 15: Delo komisij na posamezne referata pod točko 1.) y Zupančičevi ulici 6/II t9čko 2.) v·G~adišču štoJ točko J .,.) in 4 .. ) v dvorani v Zupančičevi ul ... J /L, točko 4.) v·dvorani zavoda za socialno zavar„v Ljubljani Sobota 16~januarja 1960 dopoldne od 9-12 ure; Skupno zasedanje na Miklošičevi cesti 24 l.) Poročila in predlogi posameznih komisij„ 2..,) 1$,pre jem zakl jučlrnv „ popoldne od l~-18 ure: Ogled razstav geodetskih del in geodetskega instrumen~ tafija na 1 .. ) Geo&etskem znvodu, Streliška ulica 12/a 2.) Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo, Aškerčeva 18 J.) Mapnem arhivu Geodetske uprave LRS, Streliška ul. l. 2 Ogled teh rD.zstav je bil za študente in šoJ.e od 8 poldne istego, dno. ... ' - 12 ure.do- f:Yr:~s-, ob 20 ur:1. jG bil Geodetski cl.r:;J;D,bn:. vc;-;Č,e:;~ z b:rncovo.11jem v menzi Štuc1entovslrngn D}1,S8} jo..,, katastrske slu~be n:N:l mej no,men ~ dn bi se r•od(:i:,al v ;::ekako, t0c.:ectič11.:1 izvn. jo,njo.. ~ vr:!ndar m:l dovc· 1i te~ da c.men:~:-1 p.J,.i." dejstev, ki nD j bi s1už::.2n ko-l_; KQ sovori~o o organizaciji neke dejavnosti, a.a je ta pl'(jQ prnOR$ d . - . . t v • ·, ' 1 . l . t 1 'TIT ,, • • d a. LiUCtJ_ svoJeYrs 011 v na;..~·,. gr,occe-cG ;;::1. c eJnvnoo ,~_,. 1~:,,01.n pro::.zvo ... 11j8 r.:avisi v glav11em od- mnterin1G ,. ki gc, je treba obdelati odn„ knkš8n naj bo končen rezult;o.t celotnega del,)Yl1:-'Jg,:;, procesa. Zo,rt'.di tego.. irr,.njo iste pn.11.oge :po svetu tudi enake 11roizvodne 'IJTnoese „ Rczlilrn obsto,jo,jo v glo,vnem le v tem, 110, ko.ki stopr:.ji so n j:1.Lovn pr0isvodn1J.. si;•od.stvo. r lmkšE;:;11 je njthov- strokovni ko.der, , lrr.21dnt so delovni odnosi in s tem tudi knkšno.. je nj:i.hovo.. orgoni- '7.ri,.,,~ -·1cl"' za . n·1c.:_10 vzc„r·z ev .:i.rq o J.n geo ce_1.1-nc:-.::; o ,. c 1:::ui:1.1,n::. iG.0 :·. :·: c.1 , llčJ ·1 ·'--'·Je u.(J.U >v ,. sp::i_oi'.~n8 zac•.ev,3 i::.i Gdčl.e:,:J.ek z:1 k..:.taster~ iJ'o. 1.J.:;;n.:1.va ju :Lzredno močna, .sa.j Pri LO mesta 2'2.e;::.',,b·:.1. jcJ Guodet,,1kri Jmov~.nskč..1 up:'.':=\,/a, ki združuje v svo~1ArJ. ses·~2·\~;,1 tudi :i.ucY\1 :i.nsko p:·.'i,vno službo, ko.tora je d.rugjo v sestc.vu od.,'lelk,3 za f ~_nance, f'oJ ,:_:,g te je pri. r.:.est"..1 še Goodetski za- vod. kot opr:1:i.'at.1.v~:i.5 ... C>IE,an ze, :izmc:JI'O mosta in reg1...1.lncijo. Vsi ti so proračunske ustDno"!e~ Pri OLO Ljubljeno. cbs'toja Z8. m0sto Geodetsk:i odsel: pri oddellrn za urban:.zsm,. g1·ao.bone in \:owu.nc .t.m:i zadeve, V'i3ego. št.e j 2 sumo 3 uslu:~\.- ben•-:.e, kar je nezn.:1tr.w v rn:J1r,.e1:•j,1vi z t}e:-iogrcdom j_n ZagJ:'Gbom. V le- to~njem lotu je ustanovljen c,dsek za cbnovo kutostra, ki je v se- Nc.;j ne našto".;'am o!'g.J.nizacije še v ostnlih;'mostih, naj pa navedem, d ~ . v - -✓ • • • J . l 1 • ,.'.J"l, • L J . · a v za~DJOffi casu ObClDSKl 21KS~1 OuJOrl naA08.V.J8JO geomei:,re za potr.obe svoje lrnm1..mcl.no--ragul.č:mČne službe, tako n.pr& v Ljubljani Center, Vič, Šišt, Be~igrad, Poljeo V I ~, c1 ..., . 1· • b t . G d I l ' trol„ 111· t l t "t v l · t1 cir-. .1.tc l.). OVGL,J.(J l O S O;JE\ :rGO e·,.;s {1, S . ..,_ov . SV(• ro SV(i".1 t,,,· -~,• z'"'· • d ct. . 1 c.., ,aJ.0.1...., .c0.,.1,1,~rCc. J.'J. ;;:,, .. J1c._,.,c. U.,":'J. p.c.'. nas. '.../ ._1Z.L.COul, a ta dela znjomajo večjo pov:di:Lno~ je to tudi razumljive. Izmero za kataster in to večjih povr~in odn.celih kot.občin, pa se nekje iz- vaja s strani centralnega geod .. ::d:;skGga orgnnn, kot n. pr. v Avstriji in je bil tak slučaj tudi pri nas v bivš.i Jugoslaviji, drugj0 pa je 7 to prenešeno na nižje upravne encte, n,pr. v Franciji„ Decentrali- zacija te izmere je sedaj pri nas v celoti izvršena in prenešena na republiške geodetske uprave odn. njihove operativne enote. Vzdrževan~e izmero pa je prenešeno preko inšpektoratov (Avstrija)~ departementov (Francija), pokrajinskih direkcij (Poljska) in pri nas preko Republiških geodetskih uprav na katastrske urade„ Območ­ je teh uradov je v posameznih državah po obsežri'osti različno, pri nas pa je značilno, da se ti ujemajo z območji okrajnih sodišč in s tem tudi velikokrat posameznih upravnih občin. Tako se njihov te- ritorij manjša, nehote pa se večajo dolžnosti, p6sebno iz področja uporavne geodezije in drugih evidenc, kar je nujno pri našem družbe- nem presnavljanju. Vse ·države imajo centralne kartografske zavode za reprodukcijo kart in načrtov. Tako Avstrija, Francija, Madžarska, Poljska in tudi pri nas je za to centralni kartografski zavod "Geokarta", ki pa ne spa- da v direktno pristojnost Zvezne geodetske uprave, temveč k Geo- detski upravi LR Srbije. Drugje, kot nopr. v Nemčiji imajo več kar- tografskih zavodov. Dela iz področja upora,bne geodezije v inženirstvu so izredno raz- nolika in pestra. Ta so vsepovsod ločena iz proračunskih ustanov in se izvajajo na podjetniški bazi preko pooblaščenih civilnih geome. trov in inženirjev in večjih geodetskih poslovalnic na. z,ahodu in preko birojev in podjetij na vzhodu. Ta dela so združena bodisi v čisto geodetskih inštitucijah ali pa so zajeta, kot vzporedna de- . \ . javnost pri drugih ustanovah, ki so na proračunski ali pa na podjet- niški osnovi. Geodetsko-komunalna regulančna služba v mestih ni nikjer organizi- rana po enotnih predpisih, drugačna je n.pr. na Dunaju, drugačna v Milnchenu, drugačna v Hamburgu. V Moskvi je pri tej službi zaposle- nih več 100 geodetov in posluje ko~ popolnoma samostojna ustanova, kar velja za splošno za vzhodne države, Zahod se drži še svojih sta- rih organizacijskih oblik in je glede tega za vzhodom v nekem za- ostanku. 8 Znači.1nostj. 02'.'ganiz1:c?:,1e. gJ3odet~katastrske službe v FlH,J s uos,=ib".1:'.!~1 ozi:cou l1u T;p Slovi:~rLijn. --- •-t-,,"'-.,...... .... .,...._..,~-.,_,__----·--•"',__. ... _...,,,, ·--- -~--.....,,.-- ,,...- .... ~ -~ ,.. ___ _.. ....... --.," -·~ ..... --- Gla""(ma znači:=_1h)s·;:; je, da niCJ.amo glede organiz.acije nsše sluŽbE:: za- do:=d;nfh ir1 enotni.h zakonskih c:Loločil. U~oclbq o o~r:>gf.m:Lzaciji Z,vezne Ge:Jc1.etske uprave in s tem Republiških GE:iocietsk:Lh l1-p1:•f-1.V obsi.ic,~la ŠG L, L. J.9L:.}, Ksko na,j bi l;-L1e organizira- n a i"l:"),...., 1 „1"\~i • ~·,re r_: ,r.d'"'+-'a]··e u·,.,- ... oyo '7-'.:'1 _t...O n·' I"Q1' 0 n;h etl0..;-~~.:·1~ t J0 zvc::.z v ..LCp,.,.,.-1.S.i:,.·. ,,r,-'.' .,:1,u\. .1:1.Lu. v u,_, l.: .,.! .J. .,.,_ .~.•1. .JJ..,, ..... c • 4 \;, - nil~ zakonskih prdQpisov. Nakatere od teh ~e poslujejo po novem Z$- konu o državni upravi, kot n.pr. Geoc1.etslrn. uprava LES, drugo pB Š8 na. Zsratli tega :i.ma::na tudi tako različne o:cganizncijske oblike. Njiho- ve , 1 >e.rativno edj_nice so g~,oa e~tske sel::ci,j e ~ t'.rao.i z e, t:r.'~.ang1::l?.cij o . . ~ 1· - 7 •• vv 1 +- v 1 t :in. ruye~.man, 1.1rac. i za izr:H::ro 2;em.LJ:1.sc:::, J yse i.:C u :prorac.urcs s:e us· a- . noYe V 6„irektn:i„ f,OV(?:LiGIT.}. :3 svojo geod.•':te.ko ur:ravo: p:ci 112-.m' ·v' ero .. voniji so pa to Gecdetski zRvodi s samostojnim fieansiranjem~ ki n-i so talro ·'1.,~:e:, 0 no nn,ro· za· •,r, 7 ·s·, C'''T('; -i.; ,·;1, ··1°·t1' c'<·11· ~.1 OrQ'•'.' 1'10r:1 ,.._'\.. ,._, ,.,J J: \_, . C _.1 __ W ~ . lJ -\.LI-~ L _c,1,, L., '~.:. ,_,1 c..i. - I...L~ o Zahteve .po geodetskih stori tv&h po os·v,Jbod1tvi :P~ vse do danes, po.;.. ·sebn0 pe. za časa kap:i-~alne. i~~cra•1Dje, so b.U.e izJ.'t,cln_o vel:i.kt3 in nujne. ~ogoče je to tudi ede~ i3• ed ~irckov, da njsmo na~li za na- šo službo enotnih organizacijskih oblik. M• 1 • l • ., ] 'l 1 v, f' • • v,h is __ ~1.m., ca Je eQen~ g .0.vn1.1 vzro 7:.ov v nacinu innns1r0.nJa no.si . osTiovnih geodetskih del državne izmere, pa bodisi, da je to za po- trnbe k2t1:1_st1~a, nl.i pa z,n ii'imo:co odn. izclel.avc gcGpodarske karte. v-. . './. -, ' v < •• ., • ' • v Enotnog,1 n2cina od_n. doJ..ocL:..a :91:?,cov:J.nJ a c.rzDvn~J 1 zm0re nimamo. Ce i z-,.ra J .li~kih proračunskih sredsteY. Tega zakonskega določala pa.ni. Kc.k<'i je s tem pri .nas v Slovenije? Lahko t.rdio.o·, ·da po osvoboditvi nismo o.obil;i: nobenth zvez:nih do-':ia.c:i..j. za- državno iz.nero, ro:zen. nekaj geod0tskih ::..~1 :t1'um.12ntov, naclal,je da so · repi:tbliška proračul+f=?.k:a7 sred-. ' ' sJ0·11a ·p:; ... ,2,r.v3.jh1.:..:. za vse n-3Še potrsb0 in da so vei5ina n&Ših detaj_lnih izmer finansirali okrajni ljudski o·dbori, občine in razni drugi na:cočniki. Knkšna bodo in od kod finančna s~edstva za našo glavno nalogo, se mi zdi, da je tudi eden .izmed važnih činiteljev za organizacijo geodetske služb~ pri nns„ Ogrcmizv.O1-ja je n„pr„ v LR Srbiji, Bosni1 Makedoniji in drugod enotnejšo., r.:1vno iz rnzlogo,, ker je enotnojš:i no.čin fino.11sirn11jn državne izmere„ Dolžnost vsakega, no.šegn člnna je? da ugotavljo,, koJcšne so potrebe , . po i1.aših t3tori tvo..h in do, kot ceJ.otn t ~ j _ no.še društ,ro svetujemo na• šim orgtmom, kel:šen naj bi bil plan naših del v bližnji in daljni bodočnosti in s tem orgon~zocijo sa~e službe. Ko bomo i:1eli izdelan plan no..ših del in točno določeno, ko.tero. dela se finansirajo iz zveznih, republiških, ok:::-ajnih in drugih fino.nčnih sredstev, potem bo stvar la~ja, tako glmde planiranja k~drov in v~ra~onja našega strolrnvnego _šolstvo.~ ravno to-lrn glede no.bo.ve geod.etrlrngo, :Lnstrumen- to.ri ja, kar bodo še podrobneje obravnavali naši nadnljni re~ero.ti in seveda tudi glede trdnej~e naše organizaoijske oblike_ No.j preidem no konkretne primore. Izdelava in reprodukcj_jQ,/ko.rte v me~ilu 1~5 000 in 1~10 OOO_Je tu- di -eno. izmed naših osnovnih in glovnth nnJ.o;:~,., Pot:1:0bc.. po tej k0,rti je tnko velike, dn je za njo vse polno nc;,ročnikov; in kolikor je , bilo naročnikov, toliko je ·budi ro,zl:LčYd.h vcebin in siste:r:1ov. Rnz- nolikost teh kart bost~ videli iz refer~ta, ki go bo podal tov.ing. Golorej. Ali ni na~a stanovsko in dr~cvljonsko dolžnost, da no to opozor1rr10 naše merodajne faktorje in da z izdelavo teJ:i kart na odgo- vo..rjajoči strokovni višini preprečimo nadnlj11a neekonomična troše- nja finn:nčnih sredstev„ Ta karto, bo edinstven pripomoček našemu gospodarstvu, seveda, če bo pravočasno izdelana, kar zopet zc4tevn, posebno organizacijo. (Mislim? da je potrebno topogro.fske ko.rte i-?,- delD.ti pred nastankom vojne in ro..vno to.ko moro.jo biti te ko.rte iz- delane popreje, kot jih bo ro,bilo naše gospodarstvo)~ Kot drug značilen primer naj naye~eli~ 9 ko,ko je _q_rgf1J:?.i.?'i_:tFana nnšn katastrska služb~. Ta ~lužbn je sicer podedovana po kapitalizmu, vend&r se pred njo posto.vljnjo vs0 več je nnloge. Katastrskih uro,dov je danes n~ gotovih okro.jih celo do 7, njihovo število po. se še vedno veča. Jfa enem okrajnem LO je tuq.i do 70 ko,t. uslužbencev„ Pr:J. ten pa je zanimivo, da mora okraj iskati gotove podatke, ki jih ra 7 bi za svoje poslovanje in to za celotno svoje območje pri republiš- kem organu, v našem primeru Geodetski upr~vi. J.lfnd~lje, do. nora ta uprnvr,.i večkrat vrši ti nekako dispečersko službo v okvirju enega ol:::raja ;po vprašanju pomoči med katastrskimi uro,di, tako_ za meritve 10 kot za izpeljavo sprememb, če so te v z_aostanku„ Posebnost je tudi, da se ~efi k2.t,\J_ra'1ov diJ.'3ktno o:Jrača,jo na ·i:;_0,;:\11Jka olcre.ja, ki kot laik večkrn t td~;rn. ot':Goča, ,.r nal.~Jh sp,~:'J i:f'j 61.:,.J)1 :;.:ic/:.avah i tdo Naša splo~nega ljudske- ~ ··-v· r.·~~ ,_"' ~ .. ·. ·• ,.· --\·+:•,•,-.,:_'!" 1•r~ r.., -,~ ·1 ·1°-~ ~(1< ~j"1 1 {s2. ,:}.L"{-_::ill;}/Z,E'u._;<:L-; 01)]1 . .., 1,J ... ~·•-IJ1:.t"-" ~blll . .' .. u L,J_, Lt_.,(_ lrr:-,,()I•d:::~ru::~(\:i /:~ l)08J ... n-JaJ1.ja v .L"''""" i ent""IIl. '~,.,,- •. ,.,,\,:,q.~~•a,:.,p C,,!f1'1 L ... -., ·,rc:0;- 1·•:;)-!.q,~tee!}"'il" ·1n•::i6r>V :aa obrnučJ'u .J ,/ w.1..J..l~ •---- ~ J..,!. A V-•J:-'-'- \ 'I,' JJ..._,,.!._ .L ~••-~~J• \-._) •'- •,..,:- ).., • •••-'- J.,,_t_ 1 \.;c.,..;J)_:} \-..' •~- ,.!. l.,_! '-J _-.,. ·. ,_, ..... p,,,...,_,,,,~-) "'}"'r,.; J•ri rpO-'""'.:: r,,~-~"rt· ~·1•,,-•. :r: .... ~ 7.qnJ.' J ... olr- VY-J"';!· ... ·s·-;4-i11·',--, 1.;;_,,.::; 10,,_, .(;:... __ c~ ,,,,. _, ..t,,J ""Ul:'.·' !,.J,,.t::-'-'-.".l.tLJ'-••--·. 0,.1..U -~' -<_''. -~•- <1~,,, l\ {? _.- 00.UO.( _,_ .•. J .... ,LJ„li'.l.t v O J 8 ~ un Jl;J, . .., cop,.,, 1i, .r:") .... ,_,,.:,,_,.:. ... ,! či,'_;I _(10 . G p <;.,,eni zn iz.-3.e~i.livo lrnt. O])errr~n,,, Že :i.zd.e~:.D,:i.1i nc;č:cti Z!C.r:-JtD:revc„jo·1 hi do, bi se pre1:1~::0čtJ.i:1 go:=.JIJodarska ~},:oda, jo 11.., :pr" }tri ol, .. :rn. jnern J. judskem odboru LjL1..bJ.,j:1,nn že usb::,nov\je:c. c\msn.jen1 oo;·Jek zo.. obnovo k'..1tnfJtro. z nr.1,logo, da. izdel1..1 oporat zo., vključitev v ko..to..stE::r in zemljiško knj~ .. go., Nnsto:pa torej nu~ino vp:rnšr.m;j 1::-: P kc,ko o:i."ganizi.rat:i. opGrD,tivno enoto, Z r . .; z•~,-.~;:,\·~~" 7° -:-0-11 de ·1 i\ ·-r ]. 1/"l~j ~ \·,,-., ·t·c ~-,•l-;-'L :r· 0 n--11·1 1 1· ~~l .. _.;, ('U <.., .,. \~~._J<.J,lJ,v'- v ,_ '·-·• .:-:\ .. ! .• J • .1,.,,1 -,U , J ,t .L, • • t:: __ JI., • ..t. .. _u.\,.,. :r ~ pri goodet- sk:ih zavoclil1. 9 o.1i po.. :vri okr,J,~1:nth ljudskih odbm::;i.h. V P:cekrr:m.rju ~:• izmerjeno 66 k"o"' s en 40„000 hn~ To delo finnnsirn CHT IBSc:Ln se j:-;;7;;·_,i;c1m .mei~ittr-:r postopmr.o, in r(:lcln.o vključuje ;,1 .ka-, t nr=:i·t,1..·1.I' 2·1-1 17 -::im·1 --i·i· ;,;l,1'.) 'l..cV\ ··1..s:_0·0· ,--- ~ - L.\ <::, '-'· ·•- •J 1 ' .. ~ "' .LJ. C .J.. Č o Sest:::,.v0, ko.taE:.:trskega o:pero..tu je poverjena honorc.rnim občasnim us- lužbenoern, l:o..r sigurn~o n:L no..j'bol j posrečeno: oblika, dejstvo pn je, da s~ dela v redu izvršujejo. 1 l l ! l 11 Ko-:!;_ četr:ti primer bi navedel geodetsko regulančno _ službo na območju več jj..h_,P.1est. V konkretnem primeru same Ljubljane. To službo smo iz-- redno zanemarili o Od nekdanjih lo uslužbencev jih iman:o danes samo .3. Ta služba danes ne more nuditi regulaciji mGsta on.ih podatkov 1 ki bi jih dala v pravilni organi½aciji. Poleg horizontalne predsta- ve terena obenem z vsemi višinsk.imi podatki bi se morale pri tej službi registrirati tudi vse podzemne riaprave tako vodovod) plino- vod, razni kahli kanalizacija itd. Ker to,J)i registrirano na enem mestu t.j. v tej službi, večkrat ovira pravočasno jzdelavo urbani- stičnih in ostalih gradbeno-komunalnih objektov. Ta.služba bi mo- rala voditi evidenoo nosilnosti tal, stabilnost odn. posedanja vi- sokih gradenj in mostov, kot je npr. v Beogradur Na drugi strani pa bi morala registri:rati v načrtih najnovejše stanje zazidave 1 obenem pa nuditi takojšnjo geodetsko podlago za nadaljnjo graditev. . . Vsled prešibke zasedbe v tej službi? nadalje večtirnosti tako s ka- tastrskimi uradi, geodetskim zavodom in še z drugimi ustanovami• ne damo kljub naši prizac1ovnosti zaželjenih rezultatov? dolžnost na- šega_ strokovnega društva pa je; da Ea to opozorimo in pristopimo k rGorganizaoiji same službe. Zelo vašno vprašanje jo še, ali naj ločimo našo operativne enote n8 do la? ki so splošnega drža,me,ga pomena? t. j. po prvth troh naš.ih glavnih nalogah od dol, uporabne goodezijo 9 kot jo skoraj povsod po svetu in tudi v pretežnem dolu pri nas. Možno pa jo tudi, da so vsa dejavnost odn. pretežna dejavnost izvaja v oni operativni enoti) v kateri pa naj so osnovna dola plansko in prioritetno določajo. Še druge manj ali bolj važne primere bi lahko nnvodol, kot npr. :plačevanje po storilnosti, orgD.nizaoija naše kartografije in po- dobno? vendar mi za to čns ne dopušča. Nisem navD,jal posebnih predlogov? vso knr som pa povedal, sem pa povedal z iskreno željo v korist naši slmpnosti in stroki. P.odane smorni8e naj bi služile kot -podlaga nnšomu nndaljnjomu rnz- glabljanju po tem vpro.,šnnju in upam, da bomo dosegli z2željoni uspoho Vsak posameznik pa naj bo to na težkem teronskom dolu, preciznem tehničnem p:Lsarniškom dolu, ali pn na odgovornem uprnvnem polož0,ju in s tom 'tudi celotna naša stro~a, jo dal zavidljivo lop prispovok k naši socialist;i..čni izgradnjio cjo bomo znali in v knr no dvomim 1 za.rut.iti splošno ltoristi., kar sem uvodoma omenil, z osobnimi 1 bo ta naš prispovok šo lopši in večji_in zn nas goodoto še ponosnejši. Pred s od ni k: Jožo Senčar 12 Referat~ ProfaingoČuček Ivan. O ka,drih in geod8t.strokovnem šolstvu ---·-·~- Tovariši - tovarišice Kc Vam i'liisliw da.n;:is spregovori ti nek'JJj ko be,sed o vprašanju naše kadrovske 'polJ.tike in o šolanju :c1a-šega 112,raššaja 9 mo:ra~11 že v na- pre,j povecla.ici 9 da je to vprašar'.je zelo zamotcmo 1 k2,j-ti težko je Vnaprej p::".'edvic7c• ti potrebo po kadr:l.h 9 ko dej8X'.:s1ro ne :;;Joznamo ne~- kega sigurnega perspektivnega pror~:-2.ma geods·tsko de;javr..oRti za obdobje piihodnjih lo - 2o let, ki bi bil edino merodajna osnova za kolHrnrtoliko dobro perspektivno pla11J.r·al1je. l\Te morem mirne· določenih ugotovit0v, da je delovno področje nF,ših kadrov še vedno zelo ozke, potrebe proizvodnje jn življenja pa zelo štroka~ V okviru c1ruatva smo naprB;'i,·il~L neko an,1,lizo dartašnje- ga stanje, in sklJ.Ša1:1_ dobi ti od posar.1ez,n:th ustonov :potreqe za pri- hodnjih lo let. Po tem :planu razpolagamo o..:::i,nes v naši rFpnb1iki s J~G geometri in bi jih ~otrebovali še 7o; s 5o gendetiJ a bi jih t b 1 <• ,,, r::: .. 1 v • "7f"". .. v " " t 1 • pore ovn 1 BA JO in concno 1~amo ,i 1nzen1rJev, po re •uJemo pa jih še 115. Od pomožnega k0,dra imanVi 19 geodetskil:. pomočnikov in h 7 . . d 7 " • • 1 . -h t b . v d 64 ~ r1sarJev) o s~eanJ11 Jl- pore UJemo so ve no • Ako 1Jogl~damo na drug:i. str2,r:d kuliko kadrov se šolc1? lahko vidimo, . da in2,mo rn.1, sreclnji geometrn.'ski šoli vpisanih 119 dijakov, na fa- knl toti pa 95 slušateljev" Z ozlrom na to bi ::ia prvi 11ogled bil J.o- J . . . . 1 gj čen sklop, da smo v bistvu s kadri dobro založeni in det nmn na , 1 GŠi~ sploh ni treba več novih vpisov; na fakuJ.t3t:;. pa bi bilo vpi- sati šo 2o slušatelj0v1 s čemo:r. bodo našf:l strokovne potrebe krite. l To bi bi 12, 17 čista računioail 111 ako bi mi vsem tem r::1,čunom verjeli, f bi za šolanje našega novega k2,dra bilo perspokti ve prilično klo, ... vrneo Res je) da bo novo odprta geodetsko-:-komunalno, smer s pravico,mi in- " • • • 1 t· · b · d , l b' l 1· ... ze1111~ J a za p ·:· ,·0 ,1 e.,r 1ro..r;.J e . v ur nrnzmu ~ vo o:9re s.er 1, cana 1zac1J 1 in izgradn;j j_ na so lij v dogJ.ecnem č0,su absorli::.r.1.12. glt::wni del vpisa na goodotsko-komunalni oddelek in kritično stD,nje zaposlitve kn-- drov z visoko izobrazbo vsaj za 2o lot odložila. Kot dokrn1 Fakul tctq za arhi tokturo, gradbeništvo in e;oodezij o bi 1 13 \. si upal trdi ti 1 da moramo biti pri ukrepih, ki bi povzroč'ali bi- stvene motnje v dr:i.:našnjem nD,činu šolstv2. 1 skrajno previdni in pln- nirnti rn.j ši pros~J.šek v kadrih, kakor pn se postavljc,ti nevo,rnosti, · da nam bodo postcwlj one 11,1,loge, za katero kndre enostavno no bomo imoli. Kolikor je meni znano, bi si upal trditi, da je geodetske- ga deln ~e širom Slovenije toliko, da ga naši kadri še zlepa ne bodo zmogli. Naloga naše Geodetske uprave in vodilne oporative bi bilr:, dn :!;2, dola zajan10 v polnem obsogu in sprosti delovna me•- toda tnko, da geodetska dola ne bodo ozko grlo za nebroj projektov, ki jih naš razvoj predvideva. Zdi so mi, da naša geodetska služba· v LR'', šo bolj pa v FLRJ, šo vodno trpi µod vplivom bivša predvoj- ne kntastrske izmero v Srbiji. Mi danes sestavljamo najsodobnejše prodpise o povečanju natančnosti naših meri tC:Jv? n2,:':fo dol.ovne mGtode sc1 s tem kompliciraj o - vroizvodnost zmanjšuj o 1 naša dola postaja- j o drn½ja in za colo vrsto projoktov se izživljajo n0,ši kadri v masovnem snemnnju v upanju) da bom se.stnvili podloge za vsa inžo- nirskD, dole,. lVIodtom pa življenje točo daljo in meritve na drugi strani kot strogo poverljivo zaklenemo v prodale in sestavljamo urudbe, ki otežkočnj o eks·pedi ti vnost v uporabi teh podtitkov na nnjrazličnejših proizvodnih področjih. Tovari~i l Neki inozemski strokovnjak nam je ob priliki 0biska pri nas prin,ovodoval 1 da so priučeni, od bivšo avstrijsko vojsko odpuščani naredniki s stnro grafično motodo izmerili do Jooo ha po grupi v sezoni, mi_ se bo- rimo z najmodernejšimi pripcimočki z 800 hektarji po ~rupi lotno~ Rekli boste, kaj pa imajo to številko oprnvka s planom kadrov? na- sprotno če mi iz,}icrimo po grupi manj, rabimo še voč kBdrov in vprn- šanj G kadrov jo kvečjemu izboljšano, no pa poslabšanoo Tovariši, tomu_ni tako 1 to, naš efekt povzroča, da mi naše kndre kanaliziramo šo vodno v čisiio izmere, ki naj služijo tako tehničnim projoktom in kgtastru, uidejo nam po, :pri ,tem druge, važna delovna :področjo.? · tnko iz uporabno geodezijo, iz izdolnve, k,-::':rt . in zomlj ovidov, raz- ličn~ trasiranja in zakoli~be itdo ~a~ geomotor je posinl ozek, njegovo področje je ozko, vso njegovo znarije služi samo eni nalogi, t::·.ko izmeri ti na terenu neki kot in nol~o rc1zdalj o in knko tako iz;;. lilo:cjeno točko narisati. Kaj so nato dogaja z izdelanimi načrti ) Ti se zanomnrijo - celo vrsto. primerov imnmo , ko so načrti zc,stareli. Mislim, da je revqluoija in ~ooialno preobrnzba, katero nam jo pri- nesla osvobodilna vojna, šla daleč mimo goodotske stroke. Države, 14 ki nimajo katastrn, 1 danos niti no mj_slijo na to~ da bi si go, ust-· W',rj alo *- po jrn kč.•.tastra je v bl. stvu pl'C.Š l.vcl · t,-1'.rn z;i, sooialist:'.t- ki nn toronu p6soduj0jo. c1:rugi strcm:1_ :po. 1w,š 8 kon~ur1.s:, 9 1d :1::.-maj o ' . t h . " prav no • onaga -e nicnoga str,nj u. Ali. j trn ta pr~ ~nnJ~ajom g7 cdnnju moremo dn~i 7 Ali srni:",- t r , ,..., ..t • o d .. ,, 1 nJ1 1,- ,-, ··" ~- ·.1' • c_,-_, V ? CI., • O __ \. v 11 toh- n1c~n i ·. knt~1,stnr, in dn bo v njom vedno najnovejše st[mja, posebno gleda gradenj pravilno priknzo110? P~oizvodnji in ~ivljenju je potreben t~k~on nn6rt. In kaj napravimo mi~ - Po vseh predpisih pri • ~opimo k izQel8vi tat~strn, kntorcg8 li:01m.m ::, 9 Jc:'i. v...:1 •. Ako j 0 so rovol~oionarno ~asvija, ~ploh ne rnbi, niti no Vs n V l1'cJ0 l.~ ("Tl~!,OIJ1 \.) 'L!J _, _l- ..._J ,J 1 J.. - v - -· O ·u l :PO nr~:t' O() :L J lJ. ·1 v t 1'.. 1 . ne;,. ,c;, nnur ·, .tD_ ga s 1rsn:i.mo v Ma}Jnom arldvn v Ljnb1ja11L) lco ga od- 1 { j J 1 i 1 . 1 tisnorno iti izdolamo aparat ,.,, ,~ - ' 1 . nnem vooJem nase.Ju n.nr. novih hiš, ki r.dso nikjer vrisane. Dom~Ble ali nroeupljo b1lo zgrnjonib loo 1 2 1ctj in rnoc.l.t(,m ~jo v b.;,k·- Mislim, dn je dolinast geodotsko slu~bo1 da truzco premisli, da do j rmsko to vse _mi s2,mi plaouJcmo J d3, jo bodočuost žbo v tubničnih potro bnh, v tohnič1iom lrn,tnst:cu in v j_nžentrski geodo zij i in da rnorn, bi ti vsa rr:z i1::ikovc::1no, do j sv1:1-ost prvonstvono 71ovoz2,no., s prc..ktičnimi J:l0trob2r;1i* G-c)odots}rn, stroka so bo tn.ko vso drugsčo rQzŽivela, kakor pod okriljem pravilnika za katastrsko izrnoroo 1 Profno preidem k obrnzlo~itvi načrtov za vzgojo novih BO • dotskih 1~nd.rov, bi hotol vso, tn svoja iz,ajanjn dru;;iti v oni konstntr.ciji. 1 Do lovno 1rnd:.coč jo. goodot slrn_ sl df,bo ju toliLo ~ iroko, do, pri prr:,vil-~ nem s-cr'.)lrnv.r1cm vodstvu in pri drn1[1Šnj orn dotoku k,,:,c1:cov r,, Jo g0ome~ trov inlo go c·L inžcni:r jo v ravno krij omo -st0,ro[-:;tno izpadrn:1j C; in po- tro bo no.pro dL 0 , st:roko. V toku sn pripr~vo zn splo~no reformo ~olstva, tako srodnjcga ko- kor visokoga, pri 5omor je osnovna tendenca otnpnn v~gojn 1 to jo po:citoJ)no r n.,ralolno pridobi vanj o teoretičnoga in prnkbičnoga znanja. Tako bo rno~no z~~osliti tudi kad~o 1 ki nimajo popolne srednjo-stro- kovno ali popolne visokostrokovno izobrcc~zbo. Predlog takšno ga uč110- gt1 ne.črta prtlr1go j 011 potro bam goodotsku ::1troj o jo razvid on iz na-- Glodnj o shomc ~ 15 OSNU'.I.'EK REFORME ŠTUDIJA oP e1r:.1etka gimnazije i i .: ...... , ... ,............................. y .. , ............................. , •• , l l ;,: ! . i . ,v \!/ ; -- . f ; • . ,_.,...... ......... "~ . ,, i , ~J ' • ! f 1 "'· l{-r1t i j; . , • d , ; f'·,--,1, ... ,·L· .1,,,.,·t ............................................. ,. .... : .......... ::,;-,J proizvo n:;a l ~. t~ .ll, t.,. 0 ~ e 1 . - f , ~ 1~ l - GEOD.SMER 2 leti '-·=•· , . .,, ... ~:t·-•k--.," ·•~. •· .. , -~,,,- 1 podipl. študij . 1-2 leti ! ................................... ! ~{ 1------~proizvodnja Štuvilo pu~čio označuje številčni iznos kadroVo geod.risar 'kat .referent poro.tehnik geod.tehnik ' ,t/f 1· 0 ·t· c· "'r"' f 11..oJ , 'o i-:~ . " -l,;,3hnik :tng .geod. dipl.ing„ geod. Go:cnj~ shem8; še ni dokončna, v· njej so nakazane le osnovne misli reforme študija. Smatram~ da bo to naše posvetovo.,nje presodil.o umestnost gornjega učnega načri.,J,, poleg tega pa pričakujemo od čJ.o,ne,v tudi aktivni doprinos k problemu rešitve naših kadrovskih problemov in poli- tike. 16 O kartah v mAriJ.u 1 ~ 5000 in 1 ~ loooo na_-obmnč_ju __ L11 31ovenij e. Prvenstva~a Tialcca civilne geo6etske službe je poleg isdelave to- l 1 1 l l t 1 ,, l i;~cL:1 la-·n:i, cLcžnvne osno-r:.ie kfr:;_•te v mt=:r' t1 lh J ~ )(i00 1n 1 ~ lrJooo. Zaradi l oc;l:'or;11:1.ega pomena ta\cih ker-t j ,:i c:1. vl lna geodet olrn, sl 1.;~Ž-:J:.1, v J.i1LRJ že { p:i:.7 ec1 l2ti zač':1L:1 z rtjcmo na.ci:rtno izdelavo., Ko bo čtržcwna N,novna j 1 ·, .. ..::i] bo ,:Jc-.:..L ,'V'l_,.-:C") -..·,c.e_':],~·1·-.•qt CIO ----c-1•-)'··r-,~....,7'c(<11 (fC', cln·t.·,'1'/-8 (:,(-l._,.._ :1 · {ar·ca lZU.8 _a,n:.:3, Ol.L,c:-l;rčl,-1.il_.,,.::., v,.,, '---•C.-, i..;c-; l:• 1L.c;\-_.Jc&~ ).,c, o"'o -~,l,,::,_,,\., L; i ) "L t b a '.l l „ l.... • • j -' n ,, \I J . a, s em pa o . o go 2,p oclČ::,rs·,;vu J'.JTL1ra:2J ena mrn'.'S 1JC8 :;era :.n ·,1 n,J o,,, a 1 sx,edstva, ob enem so bo pa zej)obHa vTzel pomanjlcanjo. n~;,r~o: v ) teh meriliho ! V instrukciji izdani od ZGU :943 leta v prvem.delu 1 v čl. 1 pi~A: 1 11 Ka.rtn v merilu 1: 5oo(J HE: izd(3J.nje .kot neJ:irAktnj ena celota za podro-1 čje liLD.J v konforr11i pro,1ekcij :t nY..:rJc.1.Lja,.~skih pasov /zon/ z r2.zliko , •• , C'c,1 ih d 1;,;-1, ,:,() r:; ... ,_~ ... ,ei ··"1d' ·•:1 ~ ;·L·', as{·.:;r~.;,r;- --i ,,::i ·-rro- l ~eog~~,L:uC. O z ..... n ..J Zčl (:8,j.,_., me~-~ ],Ju,~~ T,:7,U,~-~ -~"-=·LL:::,er<.J~ C..a [ ••• J okciJ a/ 11 • V drugam d(ilu r,J.s·crukciJ e v CJ.. 5 po. p1.se ~ PKarta 1 ~ 5 ooo :p:;::•edstn,vl j a osnovni ka,:,:tograf ski m1::..:to:ri2,l 9 a karta 1 ~ 10000 1 je karta naj več j egn merila v sistemu mednar odn.e karte 1: 1? ooo q ooo. i, V Vestniku ~t. 2 iz leta 1958 beremo·med sklepi Geodetskega stro- - kov:1.e:~g2, SVGtn IB sl.c➔ cleče : II Za potrebe gospcdo,rstva je nujno iz- delc:· .. -ci osnovno go s:podarsko karto v mertlu 1: 5000 zo. intonzi vna po- dročja) za ostalo pa v me ilu 1:10000. " Karta se finansirn iz republi~k~gn p~or~čunn in prodoj~:riaročnikom po ekonomski prodnjni c(mi? k.i jo določi GU LRS 11 • V i;.temelj::i.tvi je p0, rečeno~ 111b~jvr1,1/i.ttejšj. dopx·tnos geod":ltske službe k go s:podc,rskemu rr,zvoju dJ:ž:1v3 bi rnorr:,ln bi ti osnov;1n držo.vnn karta v meJ'.'i-1:IJ_ 1 ~ 5o oo :ln 1 ~ J..0000, Ta knrtn bo osnova knet:lj stvu? gozdnr- stvu • ., o • i c t" cl. 0 V ::.12.ši ropul· 7.Jld so zn uresničenje teh sklepov storjeni zo..oqtni ko-· rii,:cL· Rizpol.~,,,.,;.-.,,mo z ·nekaj oi~j_gine,lnimi listi drže-1,vne osnovne kar-te 01.~,:0 0.g rucl.0,rskih centrov, ki so j_zdelcmi s kJ-.o.sič:i.-1.imi metodami ter , . z no1co.j nep'opolnim:L orj_gi.nal:nimi lJsti okrog akurnul:0,cij skih :bc;zonov .. ki so izdelani s fotogrn.motričnim postopkom. t 1 17 Državna osnovnn lrn,rta v merilu l: 5000 in lJ.loooo se izdeluje: 1/ nn podlogi kln,s:lčnih mo-tod izmere /numoričnn tnhimetr_ijn/, 2/ na podlogi topogrnfske metodo izmero, / 3/ na podlngi o,f~rofotogrrnnotri.j ske metode izmere„ 4/ s f otomehaničnirni postopki pomanj šo..ve nn<°':rtov iz meril l: 5 oo j) lglooo, 1~2000 in 1;2500 z istočc1,snim dopolnjevanjem, reduoi- rnnjom, generglizi1~anjGrn i.n ko,rtogrgfsko obclolavoo Dosedaj izvršeno delo na roprofrQkoiji in izdelavi kart v merilih 1:5000 in l=loaoo na području LRS. a/ Metoda fotopomanjšave obstoječih katastrskih načrtov iz kata- strskih meril v 1:5000 in l : loooo: 1/ Iz časa okup2,cije se hranijo v MA GU LRS negativni filmi v približnem merilu 1~15000 preslikanih katastrskih :načrtov ?krajev Kr2nj· in Radovljica. Material je še danes uporaben in se iz teh filmov izdelujejo fotopomanjšave v 1:5000 in 1:100000 2/ Z~ področje okr2ja Krško obstoje pri Gozdni upravi v Breži- cah dia-f ilmi ltatastrskih občin v 1 ~ loooo ; v MA GU LRi3 se pa hranijo fotokopije istih katastrskih občin v l~lpooo. 1 3/ Geodetski zavod je v mim.1lih letih izvršil fotopomanj š~vo kat. načrtov v merila 1:5000 in l:loooo za dve tretjini oze- mlja v LRS„ Reprodukcij o je izvršil s fotomel1aničnimi plošča­ mi, f otopomanj šave pa na domač f otopapii~. Fotolaboratorij GZ je postopek fotopomanjšave katastrskih - načrtov še izpopolnil in izvršuje fotopomanjšave na foto- transpareJ.b.t pnpir. -Naročnik si oskrbi Z[1,htevano število iz- · vodov s svetlobnim kopiranjem. 4/ Izvršena je bila fotopomanjšava v 1~5000 treh origih kata- strskih listov področja_pri Trbovljah ob priliki izdelave držo,vne osnovne karte 1: 5000 tega področja s klasičnimi me- todamL - 5/ Ing. Tulij Budau je vršil fotopomc1njš0,ve katastrskih nsčrtov v merila 1 ~ loooo in 1 g 25000. Reprodukcij o je vršil z malo-, slikovno kamero·. Kvaliteto, je temu primerno slaba in nega- tivi za pom8nj~avo v 1:5000 niso upornbni. 18 b/ Reprodukcija obstoje5ih katastrskih na5rtov z istočasno pomanj- šavo in reambulaoljo" izdolal 11 kato.str.sko gospo:larsl:::o kaTto : ~ ].,ooo in l ~ 5000° / b•cr, r. p] r1 nn 1" C / zc-, .,) o,.:1 T'Q ('-; C) okI'::1 J 0 a L 7 '] 101 .; q1•1 •1 -J)- o S 0 Q0 ::1.J' . J' e· _ '-LJ .c,ci~~ 1 c'.o .L \ •.... ,..,,dv c,. Karta izdelana v teh merilih zadovoljuje s svojo točnostjo in lahko· ~lu~i kot osnova za razna tohni6na dela, za pripravo idejnih pro- j ekrov? za me liornoi j ska dola, z 0 p:eoj ektiranj e akumulacijskih bnzo11ov i td o Prav tč?,ko bo lahko služilo. za osnovo gozdarski, ag_ronomski in pedološki, geološki in arheološki tor hidrološki karti. Geodetska uprava LRS jo določila in odredila podro5ja, kjer se bo izdelala karta v merilu 1:5000 in podro~ja, kjer se bo izdelala 1 karta l:loooo. :Po podatkih GU 2385 detajlnih LRS je potrabno ~a vse ozemlje republike listov ka:cte 1: 5000 /675 ht"/ in izdelati~ 1 h6o detajlnih listov karte lrloooo /2240 ha/ Metode repro~~ukcij o kart. Pri tom bi opuzoril nn roferc1to, ki so bili obr1:1vnavani na posveto- vanju o kartografiji lani v Gcukarti v Beogradu.-Po instrukciji ter po kartografskem ključu /vzorec/ se izdeluje državno, osnovna karto., dvobarvno 1 situacij8 ~rno in konfiguracija rujavo. - 1 21 1/ Original izdelr,mo že kot i1ter(mski originalil v dveh barv0,h na istem detajlnem listuo Pri reprodukciji se odvajata originala preko plav1h odtisov? ali gravure in se končno dobe reproduci- rane karte v.d.vobarvnorn tisku. 2/ Original izdelamo kot 11 založ:rliški original. 11 Za kartiranje horizontalne predstavo uporabimo na AL„ plošče :ra:l!l11mplj ene liste" Kartiranje vršimo ,takoj v merilu 1 ~ 4000, ali 1~8000 Format listo je 60 x 85 om, Kartiranje se vrši po krite- riju za vsebino karte 1~5000? ali l~loooo„ Za kartiranje konfi.guracije u:pornbimo astralonski list. Na astra-~ lon nanesemo samo ogljišča 1 ki nam služijo za uravnavanje pri kartircmju in pri reprod1..1C::irnn;ju. Po.končanem kartiranju situacijo,nad list nad AL. plo$ČO položi- mo pripadajoči astralonski list, ga uravnamo po izrisanih oglji- ščih in kartiramo nanj konfigurncijo. Astralon je prozoren zato se plastnice in vsi olementi vertikalne predstave kartirajo lahko zelo pazljivo in se s horizontalno predstavo ustvarja soglasje~ Po izvršeni ~estituoiji se oba lista skrbno pregledata in po- mnnjkljivosti se to,koj odstranijo. List0, se nato izvlačita„ Z dobrim risalnim orodjem in sposobnim kadrom se ta dela izvršijo toliko kvalitetno, da se originala neposredno lahko reproducira- t2.~ Napisi se lepijoQ P:renos ,na cinkove plošče se izvrši s foto- reprodukcijo in istočasno pomc.njšavo v 1~5000 oziroma l:loooo. Zakaj kartiranje v merilu 12 L~ooo in 1 ~ 8000 ? To merilo se upo- rnblja za izdelavo reprodukoij_skegn originala z namenom, da se pri poma:nj še vanju na IJr~wo merilo l ~ 5000 in 1 ~ locoo odpravijo ri sa1·ske :pomanjkljivosti • .LI.ko bomo pa že kartirali v mer.ilu 1~4000 :\11 1~8000 "bomo dose 61i, da bo karta šo lopša in točnejša„ Poudariti moramo, da so topografsld znaki v kartografskem ključu ~e izdelani in predvideni za merilo 1:4000 /glej kartografski ključ strrLn 73 ... 12/. Kartiranje v merilu 1~4000 1 ali 1 t 8000 s stereokartiranim aparatom nas prav nič ne ovira. Kartiranje višinske predstave na pos-0bnem originalu bi imele tu- di po~prednost, da bi se lahko uporabil ta original tudi pri izdelavi katastrske pregledne karte. Ako bi se odločili 1 da se 22 ta postopek uvede, bi se morala sestaviti posebna navodila, ki bi 1jodrobneje pr8dpisovala posamezne delovne OJ..l0ra.cije„ ( J?rihrane-k na i'itasu in rnn te!''j ai'u je nedvomno oc; iten, s tem pa tudi prednost dela po tem ch:ugern načinu. 3/ Original izJel amo kot ;; znl0žnl~ki original 11 v de:finiti vnem me- r~lu, ločeno na dvE;h de-cajJ:n:U1 1ist1ho Na 1E'Vem o.etajlnem listu je izri•ssna situacija, ves notr8,nji in zv..nanji opis v· črnem tušu; na drugem . origina,lu pa je izrisan.'?~ v5-šinska prod.stava v čr!lem tušu. Reprodukcija se izvrši zillrakt~im ko~taktnim postopko~ na .cinkove plošče ,in repJ:-ocluoirana karta, se uobi v dvobarvnem tisku.o Ta posta•· - pek je najhitrej~i in najoenajšio Nedostatek je ta, da z reproduk- cijo ne pridobimo na kvalitetio Geodeti Hrvatske in Srbije, kl delajo na izdelnvi državne osnovne lwrto sl;:nšaj o uvesti nar4esto lepljenja napisov, tiskanje napisov - :s ·po-sebnimi priprav[l,mi.; O __ točnosti karte 1 ~ 5000 in 1 ~ loooo izdelnne z aorofotogrametrično metodo, Točnost stareoskopskega kartiranja aeroposnetkov je po položaju odv:Lsna od merila snimanja IVIs =: f~h, točnost po višin::i. za kotirane to~ke pa poleg merila snimanja Ms še od razmerja baza proti letal- ni višipi d:;:, bih~ Pri kartiranju izohips ima pa na točnost.še vpliv nagnjenost terena. ·.-Za :načrt~ in ko.xte uporabljaj o v fotogrametrij skih u.stanovah po svetu sledeča dovoljena odstopanja~ 1/ Dovoljeno odstopanje po situaciji~ od o.2 tnm ± o.5 mm v merilu načrta. 2/ Dovoljeno odstopanje po višini za kotirane točko i od± o.l % do± o.5 %o letalno višine. /v metrih/ 3/ Dovoljeno .odstopanje izohips po višini~ od±J,/5 do± 1/3 ekvidi- stanoo pJasn:~oe ali rrn Koppejevi enačbi: fh # 004 + 5 tgo(., V znvoc1u za f'otogramotrijo v Beogradu, kakor tudi pri nas veljajo pri. izdelavi državno osnovne lu~~rte sledeča dovolj ena odstopanja~ i/ Dovolj en'o odstopanje po si tuaoij i : ±; o. 2 mm v merilu .načrta 1 pri izj omno slabih fotoBramih ± .· o. 3' mm v merilu načrta .• 23 /n.pr. 1.oo m do 1~5o m - 2.oo m do J.oo m/ 2/ D,ovoljono od1:;i.opanje po višini za ko~ ir311e točke~ + o. 200%-:- letalne višino„ 3/ DovoljePo 0dstop2njo izohips : do+ 1/5 bkvidistanoe plasnioe v odgovarjajočom m(~:ciln~ / loOO m - 2,oa m/. Vsn ta dovo1je112, odstoilanjg so v soglasju z dovoljenimi odstopanji, kot jib predpisuje i:i.1strukoija za izdelavo karte s klasičnimi moto- dnmi. Zmogljivost knrtiranjn z aerofotogram. metodo. Hitrost km-tiranja je po prof.; K„ Schwidefskemi 5 ha. na uro za 1: 5000; in lo ha. no .. uro za 1 ~ loooo o Do sedanj o, praksa nam je po- kazala, da so ta storilnoi::it more celo preseči~ Postavimo norma ti v: za merilo 1~5000 •• ~o •••••••••••••••• o. 7 ha/uro za morilo 1:loooo ......... ;o••·••••·•••l5 ha/uro Ker_delamo normalno nn stereokartirnem aparatu v treh izmenah, to je 18 ur dnevno, napravtmo v onem lotu na storeokartirnom apnratu 5400 ur. V merilu 1:5000 bi izkartirali v enem lGtu 37800 ha o•• 56 det.list. V merilu l:loooo bi izkartirali v onom lotu 81000 ha ••• 36 det~ listo Pl:'izn2-ti moramo, da dosedaj v pogledu i.zdelavo karte 1:5000 in 1~ :loooo ne moremo pokazati posebnih uspehov. Večina teh kart je produkt trenotnih potreb in za1rtev~ Odprta jo _še cela vrsta vpra- šanj, o katGrih je treba razpravljati in jih razčistiti„ 1/ Določiti ~-n•u.svojit:i. pravilen naziv za karto, Ali je to državna gos~:iodarska karta, ali lJa je državna osnovna karta"' Nemci poznajo dvoje vrt=rt kart: a/ Katastrska načrtna karta/ Katasterplankarte/ b/ Nemška os:, ovna karta /Deutsohe Grundkarte/ 2/ Ali so področja v LRS za izdelnvo lmrte v merilu 1 ~ 5000 in l:loooo pravilno določena, ali pa so potrebne manjše spremembe? / Kako je s kartiranjem na mejnih listih med merili 1~5000 in : loooo „ ali nej · so kartiraj o celi listi, ali :)a samo· do presekov ? 24 L1./ Ali od go var j c sod~nj i predpisi=mi format karte 1 g loooo? ali ipa bi bilo bolje, ~e bi. bil ona~ pra~okotn1ku kot ~a 1:5900? kvad~ati~ui fc~m~t i 7/ Ali je umo3t;no, da so izdciJujc ;~ • 0 n·i !2', i t ·1r:1 ·n·t ,· ·'·n ·] ··,r ; 1, + q,, .,, vill ( __ oeoc.e s .. \. .h,,_ hG l• . C.c„JL.? ~O" '~ ~ '1 (:; s kl2-si•- to dela\o v lutill 1947 do 1950 z oz,l:2orn na oc=:~s i.zd.olave, viš:,.no st:r·oškov :ln na povpraševanje ·;10 takih na.črt!.:.h? 8/ Al :t bi i!::.del o vali d:ržavno osnovno ka:r·t.o s t0Jogr2,f sko moto do , 'izme;r-e ·? 9/ Ali je aorofotogramotrična metoda v stanju izdolati državno osnovno kar·to hitro; totno in poo0ni lo/ Obdolrrti možncst in potrebnoBt aolo~i~ve koordinat oslonilnih to(~·1r ~ a~~c~", ~r~a,,l~ni··J'o 1 .,, ~ 4..J ,.,..1 . . , v_ ~1-o,:J.,J..;..bA-.l~..iv ~ , 11/ Al1 je p:rT1--n1.lno 1 do, r:a,i se d\Jla dr~c=wna osnoV112, kar-ta istočasno z aercJfotog~:amGtj_•ično katastrsko novo imnero na ta rmčin, da se izvr~i a0rosnimanjo istega pudro~ja iz dveh različnih letalnih višin ? 12/ Ali je bc)l~o i.?Jvri§:Lti. pornanjaavo nnčrt'Jv 11ovo:Lzmorj0nih podro- čij. s fntume1'8ni.onJ.mt pcis 1:;opk:l. 11.1 geno:,::,:=1,lizirs.11jem? 13/ Ugotovi ti pomc:.,_;,1,jkJ.j i·vosti 8Gdf1,Ejega kartograf s koga .ključa 1:5000 in izvr~iti potrebne dopolritve ! 1 11 / s· n+~v~ o k 6 ~n ~-~ 1-~~r 1- 7 i1č· l·l ' ·-;- "C o Ve.!, w nov· ga L✓ rl:, '.}g." a S c': t;c:, .Lt.u U. !J. Zč:. _ o 000,) • 15/ -Izdelava -r:rodpisov in instJ'l~;.rniJ za izc.2lavo dršayne osnovne knrto z aerof otog1°amotr1čno motodo 16/ Osig\.1rati denarna sredstva, :ti so potrebna za izclehwo kartel. ;:i·:1atra111, da dane s? ko se našo gospodarstvo bori na vseh področjih za zr.iiŽ;.:i,njo P"')izvoc1nih stroškov in vočjo storilnost ne smemo vztra- j e.ti na zr.sta::·.::,lih nači11ih in metodah, temveč , če se ugotovijo bolj- ši J)or.:itopki, da se takoj usvoje tn pr~dpišojo. Z uvedho aerofotogro.metri je so podat10 110,j širše možnosti,, da prične­ mo z načrtno in dobro organizirano izdelavo državno osnovne karte. Z analizo v soh možnosti lahko pospešimo tudi l)ost.opek pri izdelavi, ki jo potreben, da se doseže končni cilj, to jo, da so iz originala izdala kartp, v poljubnem š.tevilu izvodov. Ing. IVAN GOLOREJ 25 o i~_yršenih Ei?J?Sl.~_Qe 1 ih v L~Jnoveni ji j_n bocto~,ih n0,logo,h. Keodetske službe..!. Poročilo o iz,rrth:-nih e;eod0tsk;i.h dolih in bocl.očih nalogah geodetslrn 1 '" b · · · · · · ., v"f 1 d · h · s.,.1.rnoei no,m ~ v ];'Crn:p:.cn.v::i.. o organi2;nc1.J1 S..LU2'.0(.:1, o -ca ri in o geodetskem st~okovn6m ~olstvu tor o problewnti}:i v zvezi z izdela- vo osnovne državno k'.:1,i·te VfJekc,kor koristno služilo kot orientaci.ja pri obravnavi tovrstne problematikea Očitno je, do je planj_ranje potro~nih kadrov po st~okovnosti in koli@ini ter :Lzbir·n metod in oJ:gan:Lzo,oi je d.Gln od.v:i.;:.~r!.O. v glcvnem od obsega in kakovosti de1 7 ki jih je ·brebo, v pr:Lhodnosti izvrši ti o Nimam namena podati in tudi ni nn rD,Z})olo,go d.et0.jlnih točnih po- datkov o vseh izv1•šen-Lh količi:no.h rc,znih geodetsldh del v LHS, a na~•. tančnost poc1t:1tkov pri tmn tudi ni očUočilnogD, 1)ome::u1; lJO,Č po.. bom skušal z razpolo~ljivimi podatki o izvršenih geodetskih delih in, progromu bodočih del, v neki mo~"i osvetli ti toi.:,ndevno problemnti- Irn. Predmet obro..vnove v referatu so torr~ j geodetslw, delo, splošne dr7 ~favne topog.rcifske izmere 9 ki i.mci.jo zo, končni oil j izdelnvo topo- grafskegD, nnčrto. o..11 ko.rte s hor:Lzonto..lno in veJ::til,cc„l.no prodstnvo terena, ko.kor tudi izvedba osnovnih del triaµgulac~je in nivelmano. V refero„tu niso zo..jotG speo:Lalne geodetske meri tvo ,ki se opro,ylja- jo za .ro.tne tebni6ne in znanstveno raziskovalne namene, ter dela s področja uporabno geodezije, s čimer pa ne mislim trditi, da ista niao predmet obrn~nove no tem posvetovanju. (}lede na osnovne znnčilnosti j_zvnjcmja' geodetskih del po osvobo-., cli t•vi ~ 1o.,hko ro,zdelimo izvajnnje geodetskih u.Gl Erp1o:::\ne · topogro,f-, ske izmere pri nas, v dve ob~obji in sicer v obQobje od osvobodit- ve do lo 1952 te~ v obdobje po letu 1952. V prvem obdobju so se geodetf::}w, dela izvajo,lc., pretežno le po naro- čilu in zo.. potrebe raznih p~nog gosp6darstvo skladno z intenzite- to kapitalne izgradnje in ostolego gospod~rskego razvoja po pet~ letnem 110.črtu" Elaborati izdeitmi v tem obdobju 1).osijo tipično zna- čilnosti opravljanja geodetskih del po. ~o..ročilu - 11 qd slučo,jo, do ~luč~'..jo, 11 - brez sistematike v izvajanju del; po v sebirii načrtO"v kot končnem produktu izmero, pa ne ustrezojo pojmt1. splošnega topo- gro.fskego„ načrta, lrnr so brez prilto..za parcel in mej ko,tpobčin„ 26 Mod geodetskimi • krogi so te izmere pod imenom 11 tehnične izmf)re •1 „ V 10-\-.u 1952 j_n J90!,;nejo se je r.t.t.io1n iz:vo.jD;'..i:~ b])lošno, topogro.fskn :t.z- morn z v;~o½i1.~0 z.o, J)C;trebe katD,Qi::r•D, i:::1 zn os·';r:,,lEJ tehnično gospodar- . 0 1,-~ ·1•'m"'n r,<~t· o '1 "r1l1 '0 Cr:?:"1,..,v.•r 1 0 to „ J l·ot r ., . v ,...v. ·u >-1-- 1-, J,.,t,t'"'·'··-.-~ a ... , - ..L'-'-·'- .. a.i.t..,,0.L.t, • .L8G0 1 .s.. • }:). G.1.0'.TIJ:1100 llu,OJ.n ' . . . . . . 1 - d · ·1 ~ • ..1.. • • • oni;::;OJ.JO v :i.Z\T'J..Jn:1 0µ pos ov· or:movne goo.c,·cs,.rn c.o,3:::,v-r10:J1i1, si Je Z [) u's e 1„ g1:=> ode-! c•kn, C'"),- ~'hc1 '\r-o·l'- ,, nmo rl !; o -i l'J' ti. cl r.:, 7;!,"\l'Yi Q -·, ~- uq ·'•,;'() y, J' :-1 +1.· l'\St11i ~ .\.,,-(1 ', -' )' 1:..J _( ,J ...t... t_,l,;,._ •• CJ -·~ . t 1.:J .,,.J .... h) , tJ .-~ ~ ...J V-·· ... ~\- b 0 1 j. l, \ '·- (.._:.i \J , \.;', 1 ,1 či v dru~beni plan oziroma v splo~ni perspektivnl plan spod.dI'Stvo.. o go~ V v • t '. c~su preor10n 001~0 osnovne geodetske c12 j0 ..,r1;.osti se j.e reorgani- ;3iro,J.o, v 7ečin::i re:~ublik tncl:1• ,goode·:~::::: 1 >::D, sluŽibD v tem;.1 dD, je zo,,čelQ, izvnjati splošro dr~~v~o isoo~o. V lastni re~~ji, mediem ko je iz 7 v • ·1 , • .. v • 1 . ' t . l 'l J l . vr,:::ev~1i120 us. ng po poseonin no.~.:-oci :i.n p:repus -J. n g3oc c csJ::im gos1Jo- Orinovno postn\r1<:e p:•-,,i:i_.::i, dr\/,D,Vl1f) gE';oil.et2ke sl·,1~be no~ rc.z-,.rit je tri 7 gonom~·~ri~ne ~n nivelmanske mre~e zn celo obmo6je države, izvr~i- tev splo~no geodotsk8 top0grafske izmere n8i~raerjenih obmo~ij in predeloY 1 lrjer je stgri kctc,ri-cGr 1.n:10011 ali neup:i:...:aben? i.zdelfWQ, or:movr..e d:r.invne ka1„tE'1 1 k[.tko:I."' tudt frndolovnnje p:ci reševo.nju tre- :r.mtno :no.sto:;:,ri,jočih kor:..k1'etn:iJ1 nalog v zvozi z gos1)odo.rstvom._ Pol8g postavitve o~novnih n~log gAo~etske elu~b0, so bili v tem 01,du-·',J"•l J' 1za1 n,;11· I"''"'E'l'1I')-i c;-i '1d 01)~T,•'7 '1·ir;,·'1r, •v·•,a•.:, ·i '7~v"n -'ir1';oe rreodetski'h ~ 1..., v.. . L.J (.,. ~· ) .l.- J - .. ~, ,_ ... ' - ,, .. i \, _, ~ J .., ,..., -V {_ __, 1-..J v .. _ ,(J L 'J ti ,;;...:., ...L b ,., del~ dti, opri.),Vljs,jo ri:1sri tve na naiSj.n, ki v.stresa splošnim državn.iq1 inteT08orn, a n.sc1zo1·stvo. ·i:lC,d. j„zv-ajrn:1Jem tega predpisa je bilo zau- pano gaodotGki upravni sl~~bi, Z očl.J.okcm o J zdo,je,::iju k1J.:1:tog1::1J':'::Jkth publikaoi j, ki predstavlja po~ log 'C'.rco be o zernl j iškeri1 L.:n,fa,ist:1:u drugi v·o,~cm m,1t,ar:ial11i predpis , gcocLGtske s]užbe? pa je 3eodet,3ki upravni s1i;.š'bi zaupana tudi e>d- govcrno. naJ.c T1 zaščite inte:1:esov narodne obrambe. K izvaj.E:J,-::1,ju osnovnega progr.::.tr2a geodetskih del so posame!Zlne repub- like razli~no pristopile~ V republilw,h, za katerih območje pred vojno ni obstojala geodetsko katastrska osnova (:3rbija, D,1aked0xdjo, in c1rnn goro,) ali po., tam, 1 27 kjer je bil stari 1rataster uničen oziroma je postal neuporaben (Bosna in Herosf::rr1;·i:na), so pristopili k izvaja:nju programa del osnovne dr~a\ne izmere nQ široki fronti. ki izh~ja iz dejstva, da se v tet republikah :l.zvaj~1 s-i_,f".ltorn,'J.tj_unD, kompleksno, no ;rn izmera celega teri- torija, m.:i.cb. t;_?c,d:10 pogo ;jo prj, šoln.,nju in 1.rnpo:::nbl janju stl"okovnih kadrov, kt,kor tudi pr'i j zpopolnj e-vc..nju in uvnj::mju novih metod delt1. V LR Slove:n:i. ~i ie f:11 tu.:i,o::1. jo, bistveno dru,gp,čnn •. Ob sto ječi kataster, z nekoliko izjemnmi ~ zad.mroljuje potrobnm obd.D.včenjn. -~ zato nova izmera cele rei:;ublj_ke ne pride vpoštev, čeprav se jG v preteklosti pri strokov1rnm društvu žo re~mo :cazprovljnlo tuc.i o tej temi. Da bi si pri presoji obflega cJ.e1 vso.kdo lt::.hko ustvnril pravilno sliito o izvrifonih in _plD,11:i..ro..nih pos;1meznih good.otaldh delih, poda- jam zaradi možrioi;:ti prirc.e:r~ia'-re s pov:cšino cola republiko Slovenije ~odatek o njeni površini, ki zn~šo, po otatoje~J.h podatkih geodetske statistične službe 2~·025;354 ha s 4-~61Jo622 po,rc~elumi„ I. Prikaz izvršenih g8odetskih del do konoa 1. 1959 ' -·--..:;._ l. Trinngul~ctja Opravljena- del-o. na .razvijanju trigonometrične .c:.r_c,1e k.::i.šejo nasled- njo, sliko: . a) Mrežo, I •. reda ., •••••• , •••••••••••••.•••••••..•• b) mro,žo. II„ reda .... glavni II„red~ 69 točlt dopolni.lni II 11 1f;J Li. 11 ... -~-~~ .. -----. o) mreža III 11 rea.o.. glavni IIIQ 11 dopolniJ_ni III. 11 704 i,ook •5?) ". II Delo nn mre~i I in II reda _je povsem k_ončnno., pr:}. III redu po, bo po b:rebno dolo.č:i.ti še neznatno šte- vilo točk III dopolnilnega rGda d) mrežn IVo reda .4~•••·····~···•·•····••·•··••~• e) precizno bazno poligonometrija; ••••••··•·•·•••• Določeno Je skupaj •• ,. ••••• _ •••••••••••.••• _ •••••• JJ točk 20J ll 1255 5386 18J II il 7060 točk oziroma omrežjG trigonomotočk je ro..zv:ito na površini co, 1 1317.$00 ho.,, 28 .s:._Jivelman Nn področju nivnJ.mcmskih del je opr:;,vljeno~ n) N:LvoJ.m.:m vJsoke nntančnosti l~'34rJ kn~ 8 b) rn:·qoiz1'li n1.vsJ.man 813 ~3 km s o) tcl:-.::15 ifo.i niv8llitD,n d) tehnični n:i.v~lrnr,',:n S}CUPAJ ~ I ,JlJ.8 1 4 km s 528 reperjev, 852 II 972 II .-- - -- •--- --- -·- .::::::------··-- -·-~-- - ------ -i---c.:- --- - --~-~ ·~- ---- Delo na ro..zvij.r,nju nivelmo.nslce mre~e ... vrste navecl.Gnih pod n) ~ \ b) in o) je končano~ Ni velmnnsko, mreža je nnvezo,n,'J, :n,'.1 višinske podo:tlt~e 1'eper j ev, ki jih je določil bivši Vojno geografskj. institut no, Dunaju že pred letom 1914. J „ De~t11jln8, :tc;p~ci;rnfska izmero.. .. Do kohon leto 1958 so bile izvr~e~o naslednje detajlne iz~ere raz- vrščene gled: na no.čin in sto,di j izc.1.olo,ve „ oziror:in upornbnos:Gi elnboratov izmer-r:} za no,daljno knrtogro,fsko obdf)lnvo pri ko.rtogro.-..: firo..nju države~ a) Ko,t ..,občine za katere so izdela.ni topogro,fsko ko;to,strski načrti s ho:rizontc.lno in višinsko · :predst:'.:i,vo ~••·····•·~··•··•·····•·····•····• 41 k„o,. - 12707 ho, b) delovišča tehnične izmere z~ katere so izde- lnn:L topografski načrti z objekti, kultura:rai, in višinsko ~redstnvo terena in ki so prete~- no sposobni zc, izdelavo osnovne državne ko,:i;te 22 del - 12187 ha o) Kat..,občine za katere so izdelnni knt. načr­ ti brez višinske predstave re}jefa, o, za , kotere obstojajo terenski podatki zn upri- zoritev višinske p:;:-edstuvo o ••••••••••••• 1 •• d) Kat„ občine zn lw.:ber'e so izdelani kat qncor-Q, ti, todo brez terenskih .podatkov zo. uprizo- 76 k.o. - 48322 ha :ti tev vii:i .i. nske p:redstnve ~ • • • . .. • . • • . • • • . . • • • 8 k A o... ...; < 6186 ho ______ .....,.. ______ 'SIie Skupaj izvršeno 125 k.o. in 22 delovišč izmere 79L~02 ha ========= Glede na metodo dela je izmera, ki je navedena poda), b) in o) izvršeno. po klasični - pretežno polarni oetodi 1 izoera navedena pod d) pa po fotogrametrični netodi„ 29 S tereofotogrametrijo je izvršona izmera za površino 4„956 ha, z redrestra:::ijem (fotogra.metrija ene slikA) pa za površino 1230 ha ' ~ (delo ~eni p •788m dokon~ano)o Poleg tegQ je v 1Atih 1958 in 1959 izvršsno tarensko delo z avion- skin snern.i.njt-3• z.a r.iorofotogronetri.~ino iznero ene slike za 15 ko.t, ohčL1 v P1.,ekmurjv s 11ovrši110 9h>6 ho. ter tersnslrn delo za stereo- fotogramotri~no in delno klosi~no izmero del~ kot.občine Lendava v povr~ini o~ l~OJ9 han Pisarniški olaborot te iz• ere, ki spada v skupino d), bo iZdAlan v lQ 1960. Od klasi~ne izoere je v la 1959 po naročilu Geodetske uprave, kon- čana na terenu izmerD. v 7 k~c, s :površino 5„532, ha~ knr spada po no.činu izmere v sku.p:l.no o) o Podo,tkov o osto,lih no.r:1.tvah v l„ 1959 110 navnjcu::1, ker še ni n1..1 razpolago tozadevnih podo.tkov (GU še ni prejela letnih poro~il od izvajalcev). Ob upoštevanju navedenih izmer, ki so še v teku)' so izknzano delo pod.o) poveča n.:1 83 k.o„ s '5Jc904 ho.. ter elaborati izmere navedeni, pod.d) na 24 k~o. s površino 15.622 ha kor da skupaj opravljeno iz- mero 148 k.o. 22 delovišč ter s skupno površino 95.459 ha, 4. Izde1avo osnovne državne ko.rte. Osnovna državna karta merila 1~5000, ~i se je do zdaj opravljala po naročilu posno.eznih.investitorjev - deloviščih je izdelana za nnslec1.'1ja ob:.:ioč ja .(delovišča,)~ . o.) Rudnik Mežica •••• 18 li~tov, od tega 2 polna••• b) 11 , Senovo It.... J listi •.,. ••• , •••••••••••••• o) 0 Nafta 11 -Lendava ._.. 10 listov; od tego. 3 polni ... ., d.) Rudnik Hro..snilc ·•• • 2 lista .. • ..•••.............•• e) 11 Zf.',gor je ., • • 15 listov 1 .od tega 1 poln .... ~ f) P1tv·1inn <>•••··•·•· 6 listov ••4'••·····•···•···•' g) Gorico~-•··•;· •••• 2 lista, oba gotova 2 ••·•••• t~. 855 ha 65:) II 4„617 II 1,..050 II 5„772 II 1„481 II .97 5 II h) HE OSP ,, • •• •. •-•-•-• ..... •.,.......J_2_1_i_E_1t_o,_v_2,_o_d_·_l:ie....:g'"'"a_,..,...2_p.,_o_ln_a...-;:.."..;..•...,_• ___ __,;.9 __ .,..,c.5_0_0_11 SKUPAJ'~ • ,·..... • • • 88 listov, od tega gotovih v celoti 10 ••• ~~ •••• 28.903 ho Za oba lista Gorice je izvršena že tudi reprodukcija karte, o.edtem, ko je zn ostD,lo. delovišča izdelan le terenski original. :Po obstoječih predpi'sih Instrukcije je izdelono le delovišče RE OSP, ostali listi ko.rte so izdelani po prejšnjih začasnih navodilih. JO Popis obstoječih listov karte in izro.čnn plošč:tn je opravljen na podlag:i. cbsto jsoih lir,rtov l~..s,r r.e, ki se n1::h2,j:1jc-; v 1\/Iapnam 'srhi vu Za nalovi~~i Gorica in OSP ja izdelana knrta po aerofotogrametrič­ ni tnr:-d;o'a.i? ostHlo pa po h:1G.:::.tičrd met:•Jj_ l II~ Bod.008 :na1or.,___,.........,k,.._.......__,,,,-,.~_.-•-••-.._.. - J?o ~e uvoa.omt.=-, n.ak.ssr-~Eem grcbom glc/oal:nc'.11 rilB,>.111 cLr.ž+,vne geodetfJYr.e sl už~)e 1 bi bllo pott'ebno :po 011.emi per0_pel:ti.1JTiega plana -\3a poonmez.n·: .vrste del ~praviti naslednjs koli6~ne dela4 . .- 7 07 ~-7 81 hc J?rocl.·vi5.eno je~ S~ q po~r,·•sv -; ·ti a. r- ,-. L•J't·1 7 P. l ,,.., r:i q .., \i .l.• ..1 •• ..' ....J ;./4 o .J• j ,) 1 V~-" J,~...,., ,.,,_.. O r, 1 s·u-o t~•1' )' -·-r,r'~1~n 1·1·' 7K~!"' ,,-r·-.,,'c:•+•<",~~·, .::,-; ct·,19 Z"' a''o'br '1~' ;,o 8 10..1..1.,. c~e t;,.J, • u . ..-l..,,/:.:..,,;, IJ•J.J ~.:: .. ~.k.LJ ... 9 r,1..._, J:· -..,.._,t.i:.)UU\/J.d,:..,/J (.; Jtp..lJ \.J ,~ · .,_, , bi b:::.15. no, teh do Jih .zc,;osJ.eni j.)ov:p:::-ečno 2~-J st::o~ccvnjn1-::i ~ Zo. 't'.::,v edb0 tsgo, pJD,J:l..:J„ ob sto ja1 o,l ter:t1ntivnn re::Htev iz,,pJdbe tritm- guJ.1.:1.~: j_ j 2klh c1el s :i;or::oči jo o,e-:cot:e:iD,:ngul?,o i je, o, po n::n:obilu posnmE;iZ trebnia Zu izvedbo tega n3~ino preostolih trt~ngulGcijskih dol ob- stojajo 1-i0ko,tere obje7::::tivn,3 težkoče~ 2. N:tvn J :ri.~i.n ~ ...., __ ..._ ___ / .- ....... ·- Od t l . Y. ~ 1 . '- 7 - • v'+ v 7 00 k OJ,l1:;.unega, n~V8 Cl.D.JJD,, JG ]_:)'.J.'GOS"u[LO za, lZVrs:: .. vGV S8 OD, m, , ker J;t lJ~lo, lrnnčo.no po. _pr•eO.vi..d.cvnnju v 2 letih z entm strokoynja-:- , kqmo PclE,,s; ·t0g.ti 'bo potrebno -1,2',·(,r~iti :priklj1J.r5ek :L:.1 J131•nvno.ti nivelmnnslc v 1 d . · ., t d 1 "'' . J 1 mre~,;o g 8.. ,G na nov::J. nivo 1 , ,rn, ·_o:r-egu, o oorcov ~ie v ce.tu. J „ Dertf:ij lnn ton0g;;:-.;2f;.::ln:i. izmGrD, -..·,..-~-~-..----~-7 ·----------------~-~~··· . Topogr.J,fsk~, (::.1ovg) i.zrncr:J, SE'l op·'.:l1V1 jo, na 01"!.:i.h obmoo ,jih republike, - kje:c so no.lrl;o.le i:;:, kr.1Jcrš11,ibko1:i. vi;,rokov vel.Urn j_"'l\zli~rn m~d :podntki . ' . v kn-L-astru :in clejn.nskim st:anjem na terenu, ki se ne dJ.jo odpraviti z rednim vzdrŽievanjem obstoječega katastra. Potreba po novi izmeri se ugotavlja prvenstveno preko g1.: -..;d.etsko katastrske službe in sicer- z vidika nli se ).:.:r::"ttaster nahaja v takem stanju, da je u,0raben v katastrske in pa v ostale gospodarsko~ tehnične namane. Na območjih mest in ostalih industrijskih naselij pa je potreba po novi izmeri narek9vana zaradi ·um~orab~osti geodetskih_podlog ozi- roma elaborEtov obstoječega katastra za razne tehnične namene. Merilo za presojo potrebe po novi izmeri je precej nesigurno, re- zultati/presoje, ki so poleg objektivnih okoliščin odvisni tudi od subjekti,rnega faktorja so· zelo različni. V perspektivnem planu geodetske službe je predvideno, da se opravi nova izmera na območju Slovenije še na povr~ini ca 40e000 ha, od tega iz republi~kega proračuna Geodetske up~ave 62 kat.občin v Prekmurju s površino 26.684 ha ter 3 kat.občine v Gor~Brdih s po- vršino 2.000 ha. Ostala predvidena nova izmera v približni površini 11.000 ha se bo opravljala na posameznih območjih Slovenije iz proračunov ljudskih odborov. V teh podatkih, ki so rezul~at približne presoje potreb nove iz- mere, niso vsebovana geod~tska dela, ki se bodo izvajala v zvezi z urejevanjem zemljišč /kom2sacije, arondacije in ostale agrarne operacije/, eventualne rearabulacije že opravljenih takozvanih teh- ničnih izmer naselij, dela v zvezi z vzd.!'ževanjem katastra, kakor tudi ne ostale razne geodeteke meritve, ki se bodo pojavljale sklad-· no z razvoje~ poedinih panog gospodarstva. Predvideno je, da bi bila takozvana katastrska nova izmera kon5ana okrog 1. 1965 za to delo potrebni kader pa je planir.an na ca 50 potrebnih good.strokovnjo.kov. Lj.. Izd.elRVa . osnovne državne karte --------- Glede na minimalni obseg že izvršenih del na izdelavi osnovne državne karte, lahko ugotovim•', da pillO šele na začetku izdelave kakor tudi, dQ. je zavzela izdelava osnovne državne karte v perspek-• tivnem planu geodetske službe glavno mesto. Po reonizaciji območij v. LR Sloveniji, ki jo je opravila posebna 7 članska republiška komisija sestavljena od predstavnikov rainih prizadetih ustanov, predvsem pa od zastopnikov kmetijstva in geodetske upra'-m.G ·službe, je ugntovljena pov-ršina. intenzivn:i.h močij republ1.ko 1ki znaša ca 1 ~361+.000 11a -'co::' jo obsežena v 2,, 1 ist::i.h J::arLe 1 l 5COO. P "'l , :'1 fGQV~Gcno ce, ~a s0 izdelava karte opravi po 1~_212_.000 ha~ pa s s~;ere.ofotogr!amebr·ijo. V teh pov:r·i:iinah je zaj t.s tu~:l:i. · že izdelana k2,2'.'-CR. . . ' N ~ , ., ., .,,. . '1 , b' e1.zn-Ga::.1z1vno. coi:2.0•.J;:;e, za Ka:;erGga i se izdelala karta 1:10000 .; · f 1- ' • • v " 1 .., " ,. d 8 JO O • ) s sterec,. O'l,og1:•ame·c2.::1Jo z,nasn pr·:11)_1_~2,no o ! " u~ ha. S .. v 1- k . v • 1 v , • " • l . h . ::i 1 os 1,0ve,., povrsJ.n o )moc1.J prouv1cen1. . za izo.e ... a".ro 1 :5000 ,! Pl,·1-,--:-~.7rr~ '(7arr:i"1' •c' .-)>r 1~-r::-..... 7r: ';)Of"t'~,~11no 1,·s~-(°' l;,•r~---.)-e D"' Dl(.:)-ii' C'~i,-,·n,·)';~~J· . .<.1.,.LJ.L,., -"· u!.L. ()bc., .L.:J . ._,c l . .J .• t.• .... • .... IJ~ •.cd. \J· . u .:•,)· 'l.,'!L,.C-.- V ob2h meri.lih 1ompletircd:i clo okv.:rov listov) ve led česar pride do preklapajočih se plusk0vo Pa conah iz metodologije planiranja geodetskih del, ki. jo je iz- dala Zvezna gcrndet,ska uprnvo. 1 kjer je ;izračunan,'J. cen8 1 h,'1 i ne knrte 1:5000 z redresi~anjem na 770.- din, z restitti~ijo pa 603.- din bi zna§al predvideni znesek st~oškov za karto 1:5000 850 milijon~·7,bre~ etro~kov reprodukcije. Za karto 1:10000 je izrač\mena cena 1 ha 230.- din, a predvideni analogni stro~ki na ca 175 milijonov. PrAdvidetia doba ~zvršitve je 10 let, potrAbno ~tevilo stre kadra pa ce 90 strokovnj~kov, ki bi izvr~ili vsa terenska in pi- sarniška dela n2 izdelavi. oi•i. e;innlo. karte.· Fro1:)leme.tike ok.rog :Lzč!elave ne r)om nave.jel, .ker je ista predmet 3. r·e.f cr,:J-!;.3., vencla:c b:L omo-.ci.:l f.;u(1i tukaj 1 da še niso izd/'.;lni kom- pletn~. p~:>ec'lpisi za izd81.avo ~zarte 1: lC) ~ 000. / Gl0:de vsob.ine. kart.s 1: 5000 o1)stojajo predpisi v dveh InstrukcijeJ 1 jz J .• 1948 :n 1950, vendar je vreden razprave tudi predlog, da se v karti pri~2zujejo tudi parcele ali vsaj konture istiho Preuči ti je potrebno tudi vp:cašanje poenotenja formata in sistema listov ltarte 1: 5000 in .10. 000. Obstoja staliŠČ8, da bi 'bil tudi • 1 ,, list karte 1:10.000 pravokotnega in ne trapeznega formatn /po ge~ ografskih koordinatah/, tuko da bi 4 listi karte 1:5000 padali.v. okvir enega lista ka~te 1:10,000 s čimer bi bila vzpostavljena naravnejša zveza med listi obeh meril. važno ~rašanje pl"~. izdelavi karte je tudi vp'f.:'ašan,je uporabn0sti obstoječih sta:r.•·~:h katastrskih ne.Črtov is.1..'afi?in-e izmere z~ prevzem vsebine istih v novi državni koorc!.ina-bni sistem. ,...,,...._....., ___ .,.,. ___ ~:-oOo- ..... -------- ...... ---.....tlf! \ V prednjem je v grobih okvirih podano stanje del državne geodetske 'službe na podlagi razpoložljivih podatkov, ki pa niso v vseh oziriri povsem zanesljivi. Čas za pripravo referata je bil prekratek, o kak~nom zbiranju manj-• kajočih ali globljem p~everjahju nesigurnih podetkov ni moglo biti govora, kar se nanaša predvsem na prikaz obsega bodočih geodetskih do:!.. V referatu niso obdelane vse 1;iodoče naloge "geodetske stroke", ka- kor je navedeno v pismenem programu na Vabilu za posvetovanje, temveč sem se omejil v glavnem na prog;ram drž,~vne geodetske službe, pa tudi ta je problemati6en oziroma so možne na njem večje spre- membe. Predvideti vsa konkretna dela, ki jih bo moralB izvršiti v bodoče vsa geodetska stro~a, je težavna in delikatna naloga ter menim, da tudi ne bi imelo pravega ?misln~ če bi se poedinec spustil v nava- janje in razglabljanje o vseh delih v konkretni obliki. Le-ta so odvisna od ;.raznih zunanjih objektivnih pogojev, ki jih diktira druž. beno politični ruzvoj,·upam pa, da nam bo na delovnem posvet:ivanju, kjer b?do navzoči strokovnjaki iz raznth ustanov in panog gospo- darstva, uspelo vsaj do neko meje realno predvi4eti tudi te razno- tera naloge naše stroke, če bomo to hoteli. Klatič Matij~, geometer ' 1 :34 IZVLEČEK IZ Z,APISNIKA D 1 • cl O '1 • •1 d 'J •1 'k O • • 1 • ~ -, 1 G ovni pr.ec.tsr;;o.nLc JO zapror::n pre~ secnJ. rn onn_s.LJ ~ ~n se coJ.a e 15 /I ])Opoldne, mtj 11od.9,j o svoja poro č ilf:l,o O delu iromiei je zc:o ()rgaTI.izaclj o 6 eoc1etsko-katastrslrn službe je po- roča] geom„ Ivan Krča g 11Podati l)Oročilo te komisije je ma.lo težko. Referat je opisal ni.Pi o::rganirmcij skih sistemov geoc18-~sko-lmt8,s'trske službe pri nas i.n v i11ozemstvt1. 1 ni l)a 'm1k2,zo,1 1 verjetno hote 1 srneT1~io z_c orgo,n:\zaoijs:!rc, o1liko, ki bi takoj in za daljšo dobo re,šila to problcmč1tiko 9 V81no po člrugi strani 1 cl.a to ni le 1nobJ_01:1 naše stroke" tato je bilo delo koP:isije, sestavljene :tz nad 5o koleguv s:Loer živahno, ni pa pri- šlo c~o konkretnih dokončn.i.h zaključkovo štovi.lnost komisije in dejs·tvo 1 da v njej niso odločujoče sodelovali tovariši, ki v služ- bi odgovarjaj o za organizacij o gecc1etsltih del, sto. :prec1stavlj ali na.daljno oviro za uspešnost delao V c1iskus:1.j2.,h nj_ /bila ;Lzčrpno za- jeta osnovna problematika organizacije geodetsko-katastrske službe v LRS 11 • Delo komisije je .nadaljovala ožja 6 članska lrnmisij2,, Tudi tu so bila mnonjD rnzlična, po dalj šem prizadevanju :pa je prišlo do naslednjih predlogov: 11 V,sa osnovna geodetska deJa ~ triangulacijo in nivelman, novo iz- mero /za kataster in za karto/? fotograrn~trij o in kartografij o ~. naj izvaja in nadzoruje G.U. LRS? ali pa naj jih izvaja poseben r·epubliški organ, dočim bo GU vršila le upravno službo. V zvezi z novimi metodami pri izvajanju osnovnih geodetskih del naj se oj.s..ča delo nrnstituta za geodezijo in fotogrametrijo", za kar naj se iagotovijo potrebna finančna sredstva. Pri OLO-j ih naj se ustanovi 01oseben okrajni organ za katastrsko službo, po potrebi še z odsekoma za pbnovo katastra in za regulan- čno službo. Zadnji bi zajel tudi tzv. po c1zemni kataster mest„ ' V poslovanju zemljiške knjige naj se ne beležijo DOVršine posame- znih parcel, ker to v praksi zavira katastrsko službo, Celotna na~a družbena ureditev je danes v razvoju. Zato je težko izdelati dokončen predlog o najboljši org~nizaciji geodetsko-k~ta- strske službe. V tem dej sttvu ima svojo koron:i.nc tudi problem za- poslovanja mladih kadrov in se bosta morda oha problema vzporedno rešila. Prosim delovno predsedstvo, da d~tta problem še na disku- sij O il • Nato je ,12,Eof. i,ng. Jf.X:8:J:bio Rucn poročal o delu komisije za vpra- šanja kad.rov in strokovnega šolstva g "Uvodoma je p:::oedsednik komisije orisal predvideno reformo Univerze, ki bi nastala z uredbo tzv. etapnega študija in poročal o tem, da se je na zasedanju XI .L)lenuma ZDG-IG v Banja Luki 4 •-~ 5" XII~l959„ večina republik izjas~ila ~a to, da se ukine srednja šola in naj se kot začetna stopnjr uvede vi~na geodetska ~ola, zaradi potrebe spl~šnega dviga gEod.stroke. Predlagal je razpravo o naslednjih v • 'h vpras an~J 1 o Ali naj se geode+ski odsek TSŠ obdrži al~ naj se ukine in uvede ·višja geod- šola. Ali naj se obdrži dosedanji 4 letni študij na fakulteti, ali naj se uvede etapni študij z možnostjo odliva v proizvodnjo po 1 eta- pi/dve~ letih/ za kadre, ki bi se teoretično slabše izkazali. Ali smatra c1:i;uštvo, da jo potreben podiplomski študij in kako naj se izv2jn-organizirano ali občasno, Razvil2, se jC--l živahna debatao Analiztrane so bile pozitivne in ne- gati v,_..-.,_e strani sedanj ega študija na TSŠ in na fakulteti ter pred- videnega etapnega šolanja na TSŠ t~ etapnega študija na fakulteti. Posebno se je zaostrila debata glede višjega študija, ali naj bo organiziran v posebni višji geod. šoli nli v okvi~u etapnega štu- dija na fakulteti. Izglasovano je bilo : ifTSŠ naj se ne ukine ! Na fakulteti naj se uvede etapni študij, venel.ar brez enoletne prakse po 4 semestru za abituriente gimnazije, ki hočejo končati samo etapo •. Podiplomski študij je potreben in se priporoča; Poročilo v imenu, komisije za karte v merilu 1~5000 in l~loooo je podal prof. ing. !,lojz Podpečan: vtDelo 12-članske komisije je trajalo 4 in..fJOl uro in jo rodilo na- slednje predloge: l:.Sc.oo o~, l:loooo naj se ' takoj lJrl stepi k n~i eni s:L ste~:mtičn~ ~i_sda l::1-,'::. E,} o b;::100 .Ju LHS. K::.:,,rta n2j vsebuje vse el8~G~te_, naravno in umetno, ja 10 uB·trazala splo~- neen _tipu k1:\rte) vssstrcrnsko u~Joi·2,b~1G v g:-:sr1c,r::h:i:·stvc. 1 tehniki in znanosti, tudi kot osri.ove z2., spociaJ.ne karte„ Iodi•cbno meje kultur n ,., . b . . l e ... b . . . 1 ..1.. c.:.J OJO vris2ne . , oe ne o TOmenJUJeJo carue~ . . . Ime 11 0snovna državna kai·ta 1: j8 119,j pr:Lnwrno,~ ;~o ~ Okvir k::.:,rt0 JJ..?CJOSJ_!n_1-J...~.~9oc.!. naj 1shaja 113 razdelitve tr:tg. sekci-· je Gauss-Krtigerjovega k0o~din~tnega sistema. 1JveJbn for8~ta za ka~- to 1 g loooo po sistemu razdoli'cve mllij onske ke.rtc..:i :ce bi bila prakti~- čna Pri izdolavi kart naj se uporabi ves Jrn,rtograf ski material, ki je plod :nove izr;iere :-1.n Taz.n'lh S!1eo:'.i o.ln:Lh tz'111or~ StaTi kat.'.la-t:.ski na- - črt:.. 'bodo -v manjši mori up oTo.J:mL Tnkc.,j naj so priotopi · .k si sto ma- t ." . 1 · · ., "·1 '. " t; ~ 7 t , 1 F ' icni ana izi v::Joga l'č,ZJH)J.02; __ J i v_ega .trn,r· ogra1 s.,;:eg1, nm orJ_a a. 1 o·co- grar:etričnn motoc1a iz,rnore za osnovno drš. karto bo nornla imeti prednost, ke~ je hitrejša in cenejša od ostalih nabinov. Pozicijsko, n9tančnost toč~ ._[3_1._tvan!_j_~_ no,j ne bo m2,1:1jša_kot o,2 mm za markantne to~ke oze o,3 mm za točke v neproglednom teronuo Na- t.2.nčnost reliefa naj bo v mejah vrednosti enačbe o,4 + 5 tg ~ /v metrih/, kater~ ~~lja v Nemčiji? ~stanove, ki se že ukvn.rjajo z izdelavo k2.rte 1~10000 1 naj izde- lajo predlog za kartografski kljuZ, ki za to morilo ~ene obstoji, da za 2GU prouči in odobri. Revidirati in dopolni ti kartografski ključ za mer:i.lo ·1 ~ 5000. Tehnološki pos:t;opok repr,odulrnije J,;:a;rt mora biti primeren, cenen in hi ter, ter mora nuditi za{~ovc,lj tvo kvaJ,.i;teto kopij„ Ker Gcokarta vorjetno ne bo zaogla vseh naročil 1 naj se začne z reprodukcijo km:te ukvarjati neka geodetska u~tanova v LRS. Povečani kartografski dejt>,ynosti _naj se da primerna organizacijska oblika. To jtB bistveno za uspeh predpriprav, kakor tudi za hitro in kvalitetno izdelavo kart„ Višjih in srednjih kadrov za kartografska dela. je po mnenju komi- ~·. sije dovolj, man;ikajo pa lcr:irlogrnfski risarji in str-kovnjaki za reprodukoijGo Zato naj se uvede v srednjo grwdo šolo predmet 11 iz...- dolava in '.:eeprc::1:ikoija kartr1 tor naj se :poi~čejo in izšolajo na- darjeni risarji„ Na koncu :p:redlaga ko:rnisija formiranje posebnih študijskih skupin po usta.n.ovah, ki bi se u}rv2,rjalo z določe;nimi še nerešenimi pro- blemi kartogra:fske dejavnosti, ·:Pc:roGilo k;omioije za geod. dola v LRS je podal, _g_eon2_.0ton Stei~ 11Koraisija jo po vsestranski razpravi prišla do naslednjih zaključ­ kov~ Trangu.lacija in nivelman naj f1e pospešeno in sis:e□ atično nadalju- jotn do dovršitve na coJ.em ob:nočju LRS iz republifikega 1n'O:t'..1čuna„ Naj r:·o začne s sistemati.čno i'?.ic1olavo osnovne c1rž 7 ka1"te 7 ki naj se fina11si1·a iz enoga vj_ra /iz zvezl".ega ali iz republiškega, proračuna/. Karta na,j bo na razpo::hgo drž. organom? ustanovam in go spoc1arskim organizacijam proti plačilu. Obstoječi načrti nove izmore naj se dopolnijo z višinsko predstavo · te:rena zargdi u:)orabe pri izc7.olnvi osnovne drž9 k2;.::-te. V bodoče naj ne bo več noVih izmer brez višinske predstave. Pristopi naj se k sisteaation:i.. detajlni topo/šr2.,fski izmeri začenši z intenzivnimi prec1eli 1 ne gle:le na obstoječi plan mtnimalnega ob- seg.?, clo 1. J. 9S5 „ Poskrbi naj se, da bodo tzv. tehni~ne izmere vsebovale vse podatke, J?Otrebne- za izclel-~,vo drž c _os11o'TTL1e kČ¾rte. Izvršene nove izmere naj se ažurno uvajajo v kntnster: pri tem je treta premostiti ovire? ki jih povzroča počasno :t;oslovanje zemlji- ške knjige. Katastrski ur2,c1i nnJ dokončajo k. plelrnno revizijo katastra. ·organizacija službe na področju upoJ;'.abne geodezije naj bi se ure- dila tako, da bi rezultati teh del služili 6im širšemu krogu upo- rabnikov •. Izboljša naj sr:;. evidenca o vseh geod. c1elih g obnavljaj o n-aj se analize in opisi izvršenih del„ Skledno z nakazanimi nalo6ami naj se planirajo kadri in instrumen- tarij. 38 J)elovni predsednik je da:;L vsa štiri poročila v razpravo. Geom. 'Jekl Stane~ Ko 81"'.10 voeraj raz:p:r·av1.j alt o bc,c~cč4.h o:,;gani zaci j skih oblikah geo(lGt sle,;•~ L.:ita.stri3l;:e 'sl t:.žbe ni nJhč c 0:r,9?1::tl v:prašanj a ob- v tem svetu vlc'J.j:;1ocmih vt·cc8j koir,.:ega geod. 8',st2, prEom:::J.lo 10;cYo:ci j_n cla. mo:,,:·amo v todoče upoši:;e- vati :njegov rJt:,::ii;oj,,, Zv<-~Z'.".li .st:r.-o},:ovn:L geod. svet je gl.sde organi- zacije geodetsko~kateRtrske slu~b0 pri nas izrazil mnenje, da ta služba dar:,.es odg,Jva:r.-;ja, 1ntri31.:;am in oiljem gos1rnciJ~::-:-·skega in družbe- nega r2zvoja: Želeti pa bi bilo, d~ ss jasneje dcločijo naloge po-· s,::i,mez11 ih o:;,.~ 1;anov geod, sh~.šbe, V tej zvez'.l 11.s.j c,mo:,1:LI1:, d:'1 sem se v sv(,j e~n 1.s:i.niih::o-lstnem JJ oJ:,J o ::.Jv kot pred~:ed:::1ik IJGIG--LR,S tu.di dotak- nil tega problema i:;,,"!. na'rndel isto rnn~:.mj e. J:-l • -, , L , v t • JoJazsn za zapos~i~ev 1n moznos, rRZVOJa v bodo~ih geod. inženirjev, ki jo je izraztl predstavnik ,štad.ento\r:. jo po rno:jom odvecS, kar je rg,syic.nc 1z rofo::-ata tov. ing, Ciučili:rt, Mladi :.Ljl:i.dje ';I polni žJ.-,rljon- skega olan8 ln st1~oknvno dobro podl'ovani se bodo v življenju dobro plasirnli. Možnosti razvoja so :, JJ::mes morda ta ali oni inženiI• opraYl ~la posle geometra oz. geodeta, mislim, pa 1 da se mora vsakdo Sf.1,m 1xv(0J.jo,vit:l? da bo pcrabljen za vso tisto kar zna. Pri Geod. z2vodu imamo primer dveh mlaj~ih in- ženirjev? ki sta na zelo oc1govoni:i.h d'elovnih me::=.:t::i_h 11 • Geor.1~ Zadntk Ljul7c::,:n : 11 Raz~;rav1ja1 bi o L točld ~ Glavna nnpaka pri t0m poSV(3tove,nju jo t0, 1 da nismo dobil1. pr.~voč:::::.s::.1_0 razrm102ienih roforatov, .kar nrnn onomogočo.. J.n~j8 in uspo;§nojše rar:;pravljanje, ta- ko :pn zn m2.rsikajvnžnoga nimrnno ušosG Komisije pa so temeljito de- lale. V tel:-:;J..v0Č].8tn0g,9, J.."'9.,zvoja je prišlo do to.l{e ob1ike 1 organizacij o geod.1:2taE:l't.i:0 uko sLJžbo? l;:a1c:·š.::10 tmamo danes. S tem, da so komisija ogreva zz: pro:r·c)5unsld. načtn org;'=mizaoijo te službe 1 delamo korak nazaj~ To pčl z:to? ker prm_·o.0 1.;,nslrn ustanove no inorcj o iti na pla- čovanj e dol p·..1 li.0lnku in tudi v bodoče ne bodo imele r:!.0 razpolago voč sredsiev kot danes, Mj.slim, da nova izmera in šo nekatera dela spč1d.c•,;j o ·v gospodarsko o:per-ati vo ~ Le osnovna geodq dola bi lahko spadL:.la pod pror2čun? če hočorno da bodo sploh končana. ·;e no bomo geod„ strokovnjakom? ki opravljnjo še vedno težaško- 39 umsko delo, nudi_li p.,..,.imerne stimulaoij e z2, dv-ig storilnosti in km.,1lu zr,.g1.edali g) qJ) k~r-+· )?,'1 ··:c•·:, .. ,.,,., 0 ,,:;ole0 r<~,n·1 z-,~-· rl ·m,··r·· ,:i,.,-, ,,·'·-i ~,. vc,oh re0 1)u-l;......,; .1...::-__;., L, -'C.'J \,.,t; .. _t ........... ,u ... \l \..,T 1.,::,.~li1 _J(.\,,\'U~ ,J..J..c,1, \,..,'J.L.,._ .. v..,_ V 0\.J. ~ blikah z2,to? kt:H' tnm, kjor jG geod. služba pr,!'t :r:i::::-ora,čunom ne mo- rejo drugo)fo p-rj_ti do potrebn:th geod. n0,č:;:toy .2 .. :u. pa so šušmari. T0,ko qn'a-v:Lj ena, d.clo. -pa so ·r)ra'.z, kclr:;tro1e in r::;J.nba• Gl d 1 , ., t , 1 . . .. J e o guspg {nrGa se ~oramo ~prnsa ,1, a 1 Je pravi .no ? da merimo posamezne paro o 7.e t. j, da g:c>.-rm11.:;iramo pri vatr.1 o lc:,st;1it10 s tehni- čnimi meri.tvo.,mL Sma ti'i'.:~rn? cla 1:::.ržava n:L več d olšna 1.n·c• j att teh stvnri. Geodo_ stroka· se rno:rn pr:L svojem delu sin·cst::.ti in r>iti izven proračrm_Q_o __ Tako se no bo treba bD,ti zn p:i:-h10rno zaposlitov geod~ strokovnjakov. T 1T ~ ~j ~- _A•v1·'- ·,1 d-.-! ~-> "1--~L • ..,--;) ov. _:,C',.• ... T .L.V0, .. 9 . ..L1.e11.L,U.!. r.,_,_,_. _ ___......__ -~-.... -•-._,.., / Ge • Qotske uprave LRS, je govcril o po- membnosti noveg.'.1 zakona o IJ:-r.o:r.·aot-;.nih in fi:r:arJoiranju sarnoc,to;jnih zo.:vodov in nje g\)vi p:cFld;ični tlJJornbi p:i.."J_ nač:Lnu firn:mc; iI·n.nj a geodet- skih c18l in nalog geod.etske služlle sploh o Povd2,ril j A, da so g2odet- sk_~_ '.~_eJ..n? kot osnova :potre,:nrn vsem J)lmogam gcspocfa.rs:tva in druge javne 110..mene, i·L1 iJa jo za :L;;-;ve,dbo teh nalog pot.robno zdrnževnnje finančnih sredstev vseh po1iti.čnu-te:d.torij8.l.nih Enot in gospodar- 1 . h . . . v •., i. , • ..., . v • s n organJ.zaoiJ. Ker so na3c na.~oge ·L,rar10;1 s,:=Jga znaoaJa1 ro so potrebna staJ:na srea.o+v;::i,, j c tci možno :finan oiro,ti s s~ieda ·če so ti dovoljerti z zvoznimi predpisi. za kate- skladi, Organtznoija geodetske službe v LR SJ.oveniji, je prilagojena po- ··trebti.,;11? ki so diktirane tC,,ko z l'e..zvoj cm naše družbene ureditve raz- . . 1 t . " 'I • • 1 7 b t . v • h vo JU gospoc ars va 1:n 1zvrseva;1,:;t1. ur1:cavn:1...1 nc:1,..,_og 9 po o s OJ 001 ~ zor konskih prodpi1:d.h. Na ta 110,č:ir.i. so žo do drmes naloge geodetske sluflie finanoJ.rane iz raznih v:L:r:ov in je novi zakon o proračunih v tem s,amo poti ... dil že izvajano prakso. Tp 01nenj am zaradi tega, ker se pri v~rpšar.i.ju 6rganizacije službe nihče ni dotaknil vprašsnja financiranja geodetskih d<;il. Mnenja sem, da mora geodetska službn. zadovol,jiti potrebam dinamike razvoja naše družbe, da mora svoja trajnejša dela že v naprej pravilno planirati 1 ne moremo si pa sko- zi nove oblike organizacije službe izmišljevati naloge in dela, ki družbi;mogoče ne bodo potrohna. To se pravi, da moramo poleg rw.log in trenutnih potreb, pri stopi ti k sistematičnem delu, na po- dročju dejavnosti} ko bodo poso,mezni interesenti s področja gospo- darstva in za potrebe javnih služb zahtevane geodetske podloge„ 40 V tam soislu je r.lotrebnn oontralizaoij a in regula:t;i va :cilužbe 7 ( o čener je govoril ing. Makarovič) ·oziro.rntl', _ C8:".lt_1·aJiz_ac.ija finančnih sredstGVo Geodetsko-katastrsko, $lužba 9 ki izvaja geodetska osnovna.dela naj se financi:'.:'a iz proračuna vseh politi.čnih ter::1.tortj alD.ip. enot, ker so naloge in riotre btJ službe c:oloč ono z zalon~3l'.·:uni prodpisi imajo j::i., vni značaj in so skupnega IlOmena zn vse enote. Loči ti pa moramo potrebe, k:L izvi~:ajo iz čisto speoj_fičnih dejav- nosti go spodo.,rstva, kjer naj b1 se geodetsko•-in!ieni:..~ska de j.a vno o t s _področja uporak1e- goodezj_j o od vi,i ale po pod.j e·c;; ih, proj 8ktant- skih organizacijah, birojih, ur:~tanovah, kmetijs-tivu 9 gos1;a:::',stvu ::i.td., Mnen.1a sem, da te dejo.,vnosti v ge;0dotski službi no u10remo oentrali- zira~i in jih spraviti v sklop ene organizacijske enote. Geodetska uprava je izdala perspektivni program del, ki je sprejet na Strokovnem svetu IS zs geccl.ez,i,i o 9 po katerem naj se · čim1Jrej e pristopi k $isternatični izdel3v::_ osnovne d:rža,vno gospodarske karte in č irn 1ire je ( do 1.1963) dokm::.ča izmera za kataster v Pro lanur ju in v manj šem obsegu. še nekat8J~ih ostalih področjih. V priporočilu Izvršnemu svetu LRS je povda:r.~i eno, da izdela:vo osnovne državne kar- te kot trajnejša naloe;a naše slnžbe, financira gospodarritvo? da pa ~e iz rep11bliškega proračuna, radi racionalne obdelave karte fi- nauoira dopolnitev listov sekcij kart, ·za ona področja, ki posame- znemu naročniku mornentalno niso :potrebna. ZaJ'.'adiže omenjene sistematike v delu, pa je nujno, da se izdelavi osno7ne držrwne karte, čimpreje pristopi, kar jG komisija v svojem pr8dJ.ogu tudi pravilno postavila S pod~c,)čja urejevanja katastra povdarjam, da jo v zadnjih 4 letih nap:e2;v1i eno z naj vočj irn napororn. usluž1Jenoev katnstrsk:i.h uradov ogrorn:10 d.oJ.o~ Okrajn:l ljudsld. odbori z·razurnevar.1.jem določajo po- treb1;a finančna sredstva za ureditev irt. revizij o katastra ter no-,- . vih izmera Ok "J.,jni ljudski odbc1r je šel korak napr;:;j v -organizaciji geodetske slu/,r,e in ustanovil odsek za obnovo katastrao Drt1Žb8. c1aj o danes v naši republiki skozi proračunska sredstva cca 300 milijonov dinarjev za geodetsko-katastrsko službo„ Ta družbena . ~3r0dstva, smo kot člani društva in družbe? tor kot upravni organi :oralno in materijalno zadolženi, da jih pravilno in racionalno ko- ristimo, tako tedaj ko nastopamo kot naročniki, ali kot izvajalci dela. 41 V razpravi je· bilo govora in omenjeno vprašanji') stimulacijo in na- ,, 9'I"!:1J'cv"'1·J',.., no 11 č 1 ·1k·1 •t 'll'L e,·fe 1r-t•, c1e·,., Iz·,·,,·,;·,;,:, . .,·:(" b·1··J1 c·,ro·rn c'ln 11· J'e () ~J ci...L i· c-.., ,t-· l,,I.. -·-~ .. ,.\....,., .. -- -- .JL L,i.. ~ -•C..J(\ .. C--K3.u,:1,:n;rs.c;:o s u:~ 1.:io p.r me::no rr~:·:,rr1uJ.l:::'[2::1.~ 111nonJa spm? da čo j f' po Z:;,.:rnr,n o j avr ih usl uiž, benc:Lh možn0 · stim11li:co:ti vse te- 1 · v • 'l ' . · ·1 • ' " ' 1 J 1 " ' 1 1nJ.one J av110 S r:rz, DO? JO J.S 'GO i::lO JJJ'OJ 8 • a 11-::0 V 2i[s\T() 1:i.:1 lo 0 .1,..,,10 c1Pl 'J" +~rr, ·,,r~ ;~;'j,·,••:r r1~·,.1.·" CJ'(,(J(Ln+c::•'!,·111 .,,,,:,•voa1·11 c, kakor tudi za lmder v obl:'.Lki ml:nimalnega 1Jrirastn na razpolago dovolj delovnih mest. Prerlričan sem:i da bodo delovna posvetovanja pri katerih naj bi se omejili l'la. obravnavanje lG akf::.;.0lne problematike po poE:iameznih temo,h rodila pozitivne rozultato v korist razvoja naše socialistične dru- žbe I4B. Lipič ~ Oprosti te mi, če v diskusi,i i ne bom redoslGden, to pa znto 1 ker na raspr.'.:LVO nisem bil posobej J)rip:rav1j en in so me k c1i·- skusij i usr:10ril:L lo zaključld. posameznih komisi;j ~ Najprej ~clim govoriti o org[mizuciji goo~etske slu~be. Y zaključ- k ·\'J,1 1,·L·,n, 1' CI 1° ·1 l'.; ·1 ,-, "11r-j .'J 7 -: ~- ·1·1 ,'\ r,:, r- G'l" (.J' o fl o Cl]'.)_ ovno gr,-:, (" de -l; ~,.Lr '1 CCI,., ·.1. a ko' 1·1tro-..J..,.. .\... ' .,__ )--:l d v u - t... . .._, -· ,'...J • v . l... , •• .J.. Q L, -•-· ,y ....... .) " ) • ..J .1.. C-:.i J v ._, .,_ l i•v,,., ··11 iz•rr~·t' ·,,, ·--<, .. ~•1:,7 ., \:r-:i (~'a·,,lp+,--sJ,-.-, U1,7'')Vr: 1/T'ulJ'P ___ 1, L./J ____ v ~ --1:_I ,_. l. t... ✓ lJ•.,,.: .. ,.1 . ..1.1-.. __ i_•, :f,_,(J~ .... u0 „cv _LJ •. c., L-•JD .L'c.v ...., ) d2i so fi- dan,ja p:r.ak,sa r-ci iz-,vr.1j an;ju geod.::tsLih dol jo btla g1,::do ftnansira- nj8 prooGj r3,:0l:'t.·Jn.::L, J'Jokace1-0, sr) bila res fJ.ne::rn:ir2,;.1a iz· republi..:. S~k-:,r,·,-, 7Jror,..,Xunr.:i vo)l-'lir,) clc'1 n,.., -:~ .],.].l1,"";,<:<-;;T,.,"t1 7 11 ·ir? oir~··,··i1•·i'.c'' IJY'O'"''''-),...__ u<...)r. • ., J. C!.IV cv, - ....... J~\. • J.., .L-'L.(, uV -, •. _e-.:.,_ .. ,..:>.-~--Cv_. J-. __ u .D.--dd J.-. .J. ,, .J..C.IJ v l v l „ v v .J l , , .1 „ L. onnov 1 oe o prornou:r.ov IN!lun? xonono se) cG s GCJ.r:r,'.:n; nc1s,xiJ)a.LG .,rn\,, 'luve st:L tor tudi gospoc1orske orgr,ni zr,.ci je? . 1 " k , n•, J . . . J osri,:·,,1:1e. crzavne ar·ce. 1"U.EL„1.rn, cLa ;:;e Go v veliki meri od?oZ razvo- stvo. Tukaj se nedvomnb kažejo nsjela v00no ve6jo deoent~~lizacije f i110,11s:lr..-_•,nj2. 1 na oni strani, na d:c:igi strani se 78čl:'1o rnoi:5110 jo uve- lja vJ,.j e samoc-Jtojnost in prtst0J:cost os:u.ovnih IJoli tiči::o- ◄torttorijal­ nih enot in gospocLc,rskih o:cganizaoi j v sk1c,pu ir:=;tiho Smo.,·.,ram 1 da je tok~en razvoj pravilen in je treba potem iskati t~di za na~o službo tl?,kšne organLzacij ske oblike? katere temu sistemu naj bolj odgovo..rja,jo. V kolikor je sprejemljiva oBlj:ka centralizirane geodetsko službe za usnovna t:,:;codetr:Jln:i, dela sku.pno z csnovno držc1v,.10 karto 1 pa taka centralizirana slu~ba ni sprej~jiva za uporabno-tehni~no geoaetijoo Nedvcr.mo :pa je, da je pr-av t2. sJ u.šbn v naši ,,;troki pre oe j z2,:i_1ostav·,- lj !':na in se ji ne cl::1.,j 0 tiste en Jrnmena, kateri ji pri sedanjem raz- voju gospod,'1rstva pripada. To vp::;.."a.Ša:njo se mi zdi še toliko bolj vo,- ~~u, ker veliko tehni6nih dol iz uporabne geodezije višijo danes ne srn:.10 gecicletski st::rc)kovn;j2,]_d:1 ki so se z0.to usposobili, temv1:ič tuc~l 0 s+-,·, 1·)'\~ov·•,-1 r1k·7 i' rz c·1-~1:Jg-·•;l, r·~Č i s·l:;rol·"·i so.,...or1 •1·i}1 ·tc,]··1·1·'LXnih ")D,l)Q''f .L . ,_ u.. . .1~.:J ,, .. _,._,_ .• ,., ,_1. ~- .. -·.? .. cuv.., , ~- ..., LL.L..... ._, r. v __ 1 . 6 , ker so jih k8~kretno gospodarsk~ razmere prisiljle, da so se začeli pečatt tuč!i :-, .geodozi,j o_, l'J,j melo krivdo z,o, t1.1lcšno sta:1j e nosi .že l tndi. f3edanja 1.··.::ganizaoijsJrn. ool:1.ka na.še službo? Hi tor gospodarski ra7.,V 1)j j 0 tudi od geodetske s-~roke zahteval vodi10 vočj o afirmacijo in aktivnost v tem rnz,rnju 1 i:-.1. če te~nu tempu nismo slodili bodisi tz objektivnJh ali subjektivnih vzrokov, so si gospod2,rsko \organi - zacije ·L'Jomagalo na ta način, da so ustanavljale razne geodcitske 43 sekcije ali podobno. Neumestno bi bilo dnncs tom or,~anizncijo,m oči- t t . d L J v • • •V7. • t t a 1? a so pos·.,cra.e 11, r'tl (.)l.•· 7Vl1l I c.\f.'" -Ji'' s1····-J'"•"' 0 I•1 ec l\1O ~ ..... , •• t:..s., c . .t\..1'...-J.l ,_,_.,_1,i...._cv,-.. ~c,...;;\.J..L(, o ,_ra, _1 ,,.,.,_\. .. ·- ..,_c,•, .. l,. 1 ...... 1-..J.l_'Ju ... a~ .. --~ " 1 l'j'''I' V' 1·1 . tl" t' ~ . ..1 b rno?;en Oxs:oncrrnsn :a~<::·coJ:., Ko.i.r:or JO ,,1rn/3L r:.o·:;_v, J,o,.;c:u·Jo c:ro a rn,:;:n:r•<,vl ··1'·Tt1· O tP:i'l ·in .• cl.r'.7t·i o·,rc.rt'J•C'\71-LP. v,;,:,~nk,.., ]'JJ"Pvic:oki"l 00;~ c+o,-. ,_.,L.Jl-' c-v ..J...t! c., ,.,,_µ,, ....... " _1.u ..... )i..c_,J 1_. v v_,.L ,./~v ,J- • .., .:...J.L L-~ ,, .. : . .., '.-~ J, ..,.1.. ~.., v ritev goccletsko :JJ.'J,ŽiJe. V kolil:or mi je zn2.!"0 9 su pa s~11 okcvno Ui'O geu-(1 e·L.s1r·]'l-1 s·'-or·-'1+e··q ·,-.c.rl•·1e· ]',- 1·e t,,,.::,l dC>c-1 :=in-'.q Jl'"" 1"~'1 4 '7 "1r•i··1'c,·r•·n 0 1·· 7 r:r3 _L L, l:!.. ,__ v • -~ ,, ', ...... \_,cJ, . .,, .-1..J !..) v .. ,,.__l...l.. 01..,_, :..G!.,. ,jr:..l.l l - u,·.·1,;_ J..J'_;C,J•,' ~ .:J •• 1.C.V IJ .... ~.J.~L'.f 1 1 t :f . v L • ,.. t t , ,, . l ·1 ., . ' 2',avocov 7 rn, ·.i11anon.o s2.mos·uo~JtL1 us·-anov .,:i,,cc;:_1112 1 ca ne covo1.JUj3 prekomernih zaslužkov oza dobi61c0v in so le ti v najvo~jem procentu odvLljajo v sklad za nadomtstitev in natavo jrjstrumentarlja. Mislim, da so pr~v ti zavodi 7 t~m narsdili ~recej in so ve6ina svojih \ sredstev vlagali v izpo1J0lnitev inventi'cI',jao S t0tn so brosclvomno tudi proc8j pri1Jo:noglj, razvoju in 3,finnaci jo samo stroke o Na raznih posvetovaEj ih in občnih zbc:irih našoget društva je bilo vodno precej govora o nizki storilnosti na~o služjo v prim0rjavi s 1:itori lnost jo v sta:r-i Jugoslaviji. ::'.fajvo čk:rat so0 to ugotavljali lo zgolj statis+;ično brez objekt:i:1.vnih vzrokov in pogojev, v kakršnih se je ta službg vri':iila nekoč in danes .. , Smatrc.1m? da je to V'.Jrašanje. potrebno po stav jnt i t,fri(1anos, ko .govorimo o organizacijski obliki naše s~uš1,e., MlsJ im, da bi morali ime·Gi takšno obJ.iko službe:, ki bi omogočala v polni. meri uvoJ.javJ.jn:..1jo nng:.0 2,jevarija po delovr.iem učinku po prC>clt-;.ktiv11osti dela. Upnrn si t':cc11 ti, dn, bi pr·.oduktivnost pro?oj narasla no, en::1. strani, tJ.a drug1. strnni pa omogoči.mo vsem našii:1 strc:rn"n1jakcm in uslužlJonoern, da si na podlagi višje stori.lnosti · tudi i9.,boljšajo svoje ž:tvljcr,,ske 11rilikea ero yprnšanje se mi zdi tu-- di zn clrui"itvo inženJrj ov in teb_n:i.kov toliko važno in toliko poli- tično, kakor za katerokoli drngo ~ružbeno organizacijo. Drugo vprašanj(3 1 o katerem mislim govoriti, jo v1frašc:mjc Inštituta z2 .goodezi,jo i 1 fotogrametrij o. V zaključkih ene komisije je rečeno, clči, bi dela pri izdolnvi osnov110 državno karte provzol Inštitut za r~oocl. in fotogrametrijo. Smn:trr:,m, dn jo Inštitut v p:rvi vrsti znan- stvena UE1tanova z določenim številom strokovnih in znnnstvenih so- clelavcov. Operati:vno delo s str,:mi Inštituta so mi zdi umestno S[tr10 toliko čnsn, dolr:ler lo-to služi namenu znanstvonoga raziskovalnega 44 dela„ Kot investitor bi tuka.j nedvomn,o morala nastopati geodetska služba na sploh 5 :b;1tera naj bi potem ,takšno izslt3dke bodisi ekonom- skega značaja ::1.li tehnične izpopolnitve v 1Jraksi izvajala naprej„ Nazadnje bi se dotaknil še pJ.ana geodetskih deL; V :referatu. je bilo rečerio 1 da je predvidena izmera določenega števila kat8-st:f•-, " skth občin s 50 str'okovnjaki za C.ot-J 5 le·c 9 nadalje ,osnovna dela na triEmgulaoij i za dva strokovnjaka za dobo 6 - 8 let. Številke mogo- če niso popolnoma točne, ker gotovim po spominup V diskusijah pri raznih komisijah današ:a.jega posvetovanja je bila večkrat povdarje- na nujnost raznih geodet,skih osnov) do katerih nej bi prišli čim­ prej Q, ker le-te naše gospod~rstvo nujno potrebuje in da so le-ti pogostokrat resna ovira za necioteno delo~ V referatu je bila tudi omenjen'.) število· geodetskih strokovnj a.kov in postavljalo se je tudi vprašanje primerne zaposlitve mladih inženirjev in končno tudi vprašanje nadprodukcije mladih strokovnjakov ... Imam občutek, da s tem našim planiranjem ne rešujemo bistva plana. Nujno je 1 da preden govorimo (1 kadrih, d"a prej razpravljamo o planu i~1 tudi o vsebini plana. Takim potrebam plana naj bo potem prirejeno tudi šolstvo in tudi lik geometra ali_inženirja. Pri sedanjem stanju ,geodetske- ga kadra 11 cca 300 geo·metrov in inženirjev, je pa nujno glede na go- sp-odarsko nujnost geodetskih načrtov, izhajati iz razpoložljivega kadra ih.plan prilagoditi našim kapacitetam. Nedvomno so pa kapa- -_citete večje, kakor jih pa tukaj omenjeni_ plan predvideva„ Mislim : pa, da je plan, ki je bil tukaj predložen, zajel le tista geodet- ska dela, l{atera 130 bila do sedaj :finansirana :tz republiškega pro- računa, Nujno bi bilo petem skrbeti in razmišljati o tistih delih, katera so že danes izven tega okvira„ Mogoče·nam ~odo prav ta dela dala tudi odgovor na vprašanje nepri- merne zaposlenosti inženirjev in na vpraoanj e ne.dprotlukoije geodet- 'skega kadra in končno tudi na vprašanje lika geodetskega·stroko'vnja- ka. Ing. Makar·ovič: 11V ostalih petih republikah je geod„ služba centra- . . u . lizirana. Preddiskutanti so tudi premalo razglabljali o vprasanju zaposli:tve geod. inženirjev. 0 Prosi, da na.j dvigne roko tisti in- ženir, ki smatra, da je primerno zaposlen„ To važno vprašanje naj bi reševala posebna ank,eta„ 45 11Predsednik prve komisije ni dovolj poudn,r:11, d0 je komisija z vo~ clejavn0st bt rr,::L.1a 1):r:l~.11orn0 z2,po- V png1e<1u nagT'a.jevanja rnisli,n 9 c.7 a ni ~3 1J ugodne. z :1-1?E~t1 i · g e :::)c1 ~ l.l s-t: c;:[,;_ ~)-v·1 ;\• ICo e; u ve::· in~ 0 o st o·.::1:} J.1.1. ·') ::~ t 1 ilc: J.. tJ, ~t p c1 m(,:c (J-~·1 0 r,qr,1-.. , ... ,-r~.·t·1 .; ... ,.'-r~1 ib--+ .. -·J 7 ,,... -. -, :· ·C'j O :1+.- ..... ~--,,.,0·~. '~l:··,,.-.1.i ;·.,, ~p ·r.,.., ,, C-JtČI ~L.lOvcl .- ...L,L._IJV_.,O _,,t{.c_"•1.-Cn OC~ 1JG .. cc11\Cc11" f:•\1(.1.,_,~); _ _,_-_:,,J.:1 f{.i1.,. 1._.L....i..{J1...,_ v; ,__;_,__,.\...,' ::i se je poudn2:j::1::.at ,}C nlc)•:~no,3t vLU.V,::l, e:::_1erative :f,l') 'j_ ff~,J,pi tlstih 1ju,c dL 1;:i 1:l:n J.,-=.,ž:i_ 1x.<::ova .1 inte- ' • d. J v 'l ·1 • • J v ·1, . b 1 • • • ;:i a ..t. . v t a • • roscr1-,,.:. ms s.u.sJo f1..,J_ ~oa JZ en s.tu';uo v o :tKl u.00:a~nega s uaiJa, 'I'D~{CJ '1.1.i. t.:l :l.j1.,1.dje 1·F:LšJ.i do v:1.r::ije Btrokovne in splošno izolJ:r,'J,zbe. bi moral~ postaviti lo I)J'.tG1zcd;j_ dvomljive rez, 1.:i.:Lto.c0. na 1:Lku st:rokovnj!:'ika. Od teh stva- rGh bi še Tazmislili in pono~10 il&sovali • .9-.'.·'..C1!~~..}.}~J.f2Z::r ~ . "Glnvua nal.cga karte je, da služi gospodarstvuo Vpr;:iš2,,:1~ o i~dela ve lrr1.:cto i G t.sdco nL,:ino, da. ne rnoromo čakp;ti na do.:.;. " ' ,1. - v .:i 1 1 i . . ·1 ~ k vrs:1 .;s·1/ s1,J0Pne gospo1,Lars rn ,:::a,:r ;3 iri ci mora vcaini guSJ)OG.ni"'s a pa- noga i:c:,:leL-::.ti ka::'te z.a svo;1 s }?OtrelJc1. T8.k je ~i;;r'.Li1cn· v gozdarstvu, kjer rabimo karte gozd0v z vsemt paroelrilrni Dl'::~; o,m:i.,, Več:Lna · gozdov je namreč p~ . .; vatnih in mi mor;::i,mo poSf\~ati v gc1rJpoda.renJe pri Vč'~tnih lastnikov„ V : .. :0,ki karti so označene vr:3te cLr8VAS 9 f~G bs lj tna itd. Za občtno Jesenico imamo gozdno karto v merilu l~loooo, izdelt:l1.0 po katastrskih 6bči~ah. 1 Pri ,izdelavi srno se poslužili fotokopij kttastrskih map, ~ate.re smo uspešno vkljuČj,li v vrežni list v merilu 1 ~ loooo. Naselja smo izpuščali. Heliof jo prikazan z izohi1isami na loo m~ Karta bi sli_;;_ž:.:.la tudi lu~1fd;ijcorn i-n drugim, vendar p:::'eclpisi omejujejo njeno uporabo s8.illo :na g,)zdars cvo in je zato 11akJ2,/i,). 1(:) 1:50 ii2:vodovo V bnD.ooo b:'L zelo kce:istila koo::-dtnaoija gosp'.)cJ.a~~ske df~javn.0sti in . . pravočam10 pL1nirc1njo tsto, da bi v ns1Jre;j ·vod01i, Jrntf;ri komplek- . b " v ·v· - v·+.· " · ,, · 1 J " 1- .::i • bl 1 b. SJ. OCtO za nas VaZ113J8:I., J!rut'cCl..0l Ol lll o crc,,a "i.,ll·,l l)rO em „mm :L-· nirm-:og.q, prlka:aa rc: l ief a :L:n par cel.1 Prosil b:'i. prL=::ot:r:o, posr, bno G8 odetsko upravo in Goodetsifi rmvod, da ;.1am pomag2.j o pri izdoL'.vi karto "' • rava s uz e ,ara, . a JG e. o preuczno 11J_sar:i.:J_r.::1rn. 0icer Je za zapo- slitev ge0d. inžen:Lrj ev še več 1:1ožnosti, na :pr. na Geograf„ inst :l·~ tu.tu v Boog::-adu, Na rnzpis GU tnil.:'i. ni bil_o och'ii V8, Kdor misli, da ni pr~vilno, znpo slen si lahlrn pro-i:::lerc slr:.žbo„ Sicer p0, proizvodnj n ne zaupa vodno šoli 1 tu človeka najprej JlTEdzkuša 9 Vsi ž0limo, da bi se saposlili prodvsem t.:1m? kjor bi lnh}::o dali največ od sebe. E-tarnli. štučlij je novost 1 ki so jo nam priporočili od zgoraj~ Ho s je tožlco iz~,eljati to zamiseJ. Ets,Irni štrdL:Lj bi parc1,lulno poc"i.ajal teorijo iJ.~ prakso in togn n~.smo vnjonL U1)0t~tevati :pt:i moramo govo- rico številk. V zadnjih desetih letih je diplomiralo povprcčrio š~st ljudi letno. Dvomir:1 1 da so vsi ljudje najbo1jši strokovnjald, ki bi lahko zar~1li vodilne položaje - toliko vodiluih most niti ni. Šolanj o geoc, 0taJ1nega študija bomo imeli več .študentov in to bo ceno strokovnj akc, bistveno zrc:.s.nj šalo 1 oben 2m. pa bo ornogoč ilo se- lokcij o. J\Jel::aj slične ga do segamo tudl z žo uvedeno komunalno smerjo geodotsl~ega študija. Danes imamo prim<3re rifm,li:ro,nih.:'._ študentov g V bodo~e bomo take ljudi izločali po dveh lotih študija. Primerna 47 kariora, ki bi jo ))ostavila šola? lJa tudi ~ i vlj onj e samo 1 bi ro- guLlrala o.otok v nas1c r'tnj o etapo štnr1t ,j a. Z o'c ,c1,:-in~m štuc"\.ij cm OL10~ ,,,,.,·,7·-v11' /.t•·1·r'l·' ·' 1, ... ,' .. -, s··,··1 r··,cr·,·,i'c'<"•A _. t.,,_,. 1.J.. ~~ 1,·1 t.., ,1 ;.A.J. _! :: J:l_!::.,.,f, t, 1-~- :'.1... "LJ..L · c:d,l? da ~o oracgobil foT~iranje dobrih inženir.i ev s0 boino bolj ro!=11no pogo~• če j ~.m - . ,. d 1 " . . ' prea,~s2mo o O0ene 1zp1·cc. ,-:; ·1· "'1')'"1 1 t<: 4 •· ·, ··}•1 J" n ·~ c,.rr-~o;,,;"" 11''•·r•-> "''1 O OI'et•:ill~ J_'_11r..::.t,...._J.i..,.,. 1_,lJL,L\.,.-.,. J;··v .,':"_.,J • .t.L.1,, C.V 1.:.t,./.1._ .\_1Cv- skn strokovno rast študenta tej morD'l.o biti l)odr8jeno vse, GlavI1a, r,anog~1~ k1 bi bila v tuj usta11:',•t /'.'\ 'P '·' •'··..1.·1 zr ·, .. ().' ~ 1·-0 clo' ·1 o~ 1.· 1 o 1-i' p-vo r, v·i a o1 ·s o olcra j 1' ,._,~ LI . .l.c . .-..y l-.,; ,f..J >'-• YC.hU cl,,c\.. ,'1bA · . ,,._ ~• .? '~ .. co, .J..? .c.., · C priotojnj_ za ke..t.:J.:3tu:c i.11 v:-3(1:r.·žcYanjG :i.zrw:coD 0r1tale panogo gooc1. dej avi~Lust i bi bilo tro ba dati ;'.1.a J)O(lj stniško bazo. Nnše strokovnj a- ke, rnzkropljene po rasnih projektanskih organj_znnijah, bi zdruii- 1i .v neh::ij good •. podjetJj :b. birojev in to no samo v L,jubljani. Za nekatera s~eoialna geodetska dola bi osnovali oontrnlno podjetje. O šolstvu kot o prodwetu druge točke posvetovanja bi lahko sprejeli Eiklop, dn gremo na uvedbo etaprtega študija. 1~lode trotje točke jo ~e podal prof- Podpečan izčrpno poročilo. JJopol11il bi ga v tolik:o, da moramo najti orgnnizaoijsko obliko izda- 48 lovanja oshovne drž. karte~ Komisija GU, ki se je bavila z vprašan- jem karte je predlagala, naj bi so to delo poverilo Institutu za j geodet. in fotogrametrijo, ki bi za to dobil finančna sredstva od GU. S tem bi se odprl vir zaposlitve za mlajše inžen1:rje /mimo grBde povedano 1 problem zaposlitve bo nastal tudi pri komunalnih inženirjih, ke bodo vezani na mesta s čimer se sp.et pojavi vpra .... šanje dnevnic„ Pri našem 010-ju je še nekaj nezasedenih mest za geod. inženirje~/ Glede četrte točke posvetovanja pa mislim, da je potrebno narediti konkreten plan iz katerega bo raz vi.dno, kakšni kadri so potrebni z oziram na vse prej naštete dejavnosti geod9 stroke. Tako f orr:mlirani in dopolnjeni s k.lepi posvetovanja so bili sprej ett soglasno raz on skle1)a o drugi točki, proti kateremu je bilo devet glasov. Nato je predsednik predlagal še sklop, naj bi bilo tako posveto- vanje vsaj enkrat na leto, le z manj obširno tematiko. Predlog je bil soglasno sprejot~ S· tem je bilo posvetovanje zaključeno. Sestavil nm. MARJAN JENKO