Kuhinjski in gospodlnjski pouk na občih ljudskih in meščanskih šolah. Pred nekai časa je dal minister za uk m bogočastje dr. vitez Hussarek nalog, naj se čim natančneje proučuje uvedba kuhinjskega in gospodinjskega pouka na občih Ijudskih in meščanskih šolah. Namisel, • da je namen ljudske šole, da opremi otroke z znanjem in ročnostmi, ki so potrebne za življenje in da je potrebno, da se žena že v ljudski šoli pripravi za gospodarski boj, je dala povod temu. Sedaj so tozadevna poizvedovanja končana in ministrstvo je izdalo deželnim šolskim oblastvora tozadevna temeljna navodila. Po teli navodilih se more kuhinjski in gospodinjski pouk uvesti kot neobvezen predmet na vseh onih dekliških šolah, na katerih zagotove lokalni iaktorji (dežela, okraj, občina, društva, zveze staršev ali zasebnikov) ustanovitev in trajno vzdrževanje šoiske kuhinje s potrebnimi sirovinami ter remuneracijo učiteljice, ki obavlja pouk. Ta pouk se vrši načeloma edinole v najvišjih razredih ljudske šole, ali pa pri združenih ljudskih in meščanskih šolah v zadnjem razredu meščanske šole, oziroma kjer obstoje enoletni, z meščanskimi šolami zvezani izobraževalni tečaji, tudi v teh tečajih. Ugotovitev učnih načrtov je prepuščena deželnim šolskim svetom, pri čemer pa je treba gledati na to, da naj se poučuje y šolskih kuhinjah, kako se pnipravlja kolikor mogoče poceni in tečna hrana, in se je pri sestavi učnega načrta in delovnega programa predvsem treba ozirati na pridobitvene in socialne razmere prebivalstva v dotičnem šolskem okraju. Pouk se mora vršiti v poldnevih — dopoldnevih in popoldnevih —' ne pa v posameznih, na razne dneve porazdeljenih urah. V ta namen je treba po številu učenk, ki se prijavijo za pouk, napraviti v razredu oddelke. Kuhinjski in gospodinjski pouk se mora vsako toliko časa nadzorovati, in priporoča naučno ministrstvo, da si dotični šoiski organi, ki obavljajo nadzorstvj, zagotove svet in podporo gospa, ki veljaj t za dobre gospodinje in se prostovoljno in brezplačno ponudijo za to delo. Pri zgradbah novih šolskih poslopij v krajih, kjer je mogoče z gotovostjo misliti na to. da se uvede tamkaj kuhinjski in gospodinjski pouk, morajo pristojne šolske oblasti opozarjati na to, da se poskrbi za šolsko kuhinjo in potrebne postranske prostore, pralnico in likalnico. Po izmeri razpoložljivih sredstev se nameravajo uvesti učni tečaji za učiteIjice, ki naj bi se jim na občih Ijudskih in meščanskih šolah izročil kuhinjski in gospodinjski tečaj. Takšni tečaji so se že vrsili v nekaterih kronovinah. Stroški za pouk v teh učnih tečajih za učiteljice se pokrivajo iz državnih sredstev, obenem pa se dovoijujejo tudi državne podpore za delno pokritje oskrbovalnih in potnih stroškov udeležnic teh tečajev, in tamkaj kjer bi lokalni faktorji nikakor ne mogli poskrbeti bivališč, tudi stroškov za bivališča. Končno so dobile deželne šolske oblasti nalogo, da o zaznanjih v zadevi te nove učne stroke poročajo ministrstvu za uk in bogočastje. Poročilo o tem najnovejšem ukrepu na polju Uudskega in meščanskega šolstva smo prejeli iz ministrstva samega in priznati moramo, da je naučno ministrstvo s tem ukrepom v resnici odpomoglo silni potrebi našega ljudstva, ki v zadevi na kuhinjsko in sploh gospodinjsko vprašanje še tiči daleč v zastarelih nazorih, ki niinajo prav nič skupnega z umnim gospodinjstvom. Vzlic temu, da ima n. pr. zlasti naše kmetiško ljudstvo na razpolago raznih sirovin, ki jih zna umna gospodinja izpreminjati v dobro in tečno domačo hrano, pa jih gre vendarle toliko in toHko v izgubo, ne da bi kaj odvrnile pri hiši. In še ono, kar se pripravlja na sicer silno preprost, a vendarle predrag način, z veliko potrato, dočim bi se ob unv riem gospodinjstvu dalo izhajati z mnogo manjšimi izdatku in bi bila hrana vzlic temu mnogo tečnejša. Prav isto pa velja tudi za naše delavske družine. pri katerih je gospodinji predvsem gledati na to, da postavi na mizo po količini in obenem tuda po kakovosti dcvoljne hrane, pri čemer pa je sev.da še tem veliko bolj, kakor povsod drugje, treba paziti na vsak vinar. Delavec v tvornici potrebuje tečne, močne hrane, a zaslužek je majhen. Dobra gospodinja, dobra. praktična kuharica si pač zna pomagati tu, nikakor pa ne ženska, ki ni nikdar videla kuhinje, dokler se ni omožila, in ki ne zna računati z denarjem. (iospodinjstva se ni še nobena nauči!a v par dnevih. Treba je tu teoretičnega pouka in lastne izkušnje in to ne rnorda šele tedaj, ko je že treba prevzeti vsa ta domača opravila, temveč že prej, v šolski dobi, ko je učenje lažje in ima ženska potem tudi časa, da tudi praktično poizkuša, kar se je nauoila v šoli, doma pri svojih starših, sorodnikih itd. Velikega pomena je torej ta kuhinjski m gospodinjski pouk za naše ženstvo in zato le želirno, da bi se uvedel povsod na našiii ljudskih šolah, na kmetih in v mestu. Seveda bo tu treba zopet žrtvovati nekaj, zlasti občinam, toda izdatki se stotero vračajo občini in občinarjem po dobrem gospodinjstvu. Kaj je vendar hujšega v hiši, kakor slaba gospodinja! In temu zlu nai bi odpomogel kuhinjski in gospodinjski pouk. Naj bi torej občine, zlasti pa tiste, ki nameravajo graditi nova šolska poslopja, poskrbele za to, da bo naš ženski naraščaj imel priliko izobraziti se v dobre, skrbne, varčne in Dnštene gospodinje, ki v resnici podipdrajo hiši tri vogle.