List 28
Razstava mnogoverstne živine v Parizu
od 23. majnika do 7. rožnika.
Marsikter gospodar utegne prašati: „čmu bo n a m razstava v Parizu? saj naše živine nikoli ne bomo prodajali na Francozko, Belgiško, Angležko in sploh v zahodno Eu-ropo ne ?"
Kdor na to vprašanje hoče odgovoriti, mora globoko pogledati v skrivnosti matere nature, mora vediti: odkod izvira dobra živina, odkod mnogoteri dobri poljski pridelki; — on mora vediti, da nebo in zemlja izdelujete lepo ba~ naš k o pšenico, žlahno bolonješko konopljo, lepo oger-
110
s ko metelko, sta j arsko deteljo, ž ateški hmelj , r igaj-ski lan itd., — on mora vediti, da mesnate in močne o merske goveda, neizrečeno molzne holandske krave, pitavni d ur h a m s ki voli, terpežnost arabskega konja itd. niso izdelk berlavega človeka, ampak plod posebnega podnebja in zemlje. On mora vediti, da se rod zboljšuje po drugem bolje m rodu, kakor se popačuje po svojem lastnem mnogokrat.
Vse to mora vediti, kdor hoče zapopasti važni namen parižke živinske razstave, kakoršne se nikdar na svetu ni bilo in ki si jo je izmislil cesar Napoleon III. Naj ima on se druge namene zraven tega, — gotovo je to, da je ži-vinorejcom napravil s to razstavo nekaj za majhen dnar, česar bi si brez nje za drag dnar omisliti ne bili mogli. Kdor namreč želi naj lepše in naj bolje plemena goveje živine, ovac, koz, presičev in perutnine viditi in se soznaniti z njih slovečimi lastnostmi, naj gre prihodnji mesec le v Pariz in vse bo vidil na enem kupu, kar le dobre in žlahne živine Evropa ima. Ni mu treba potovati po Angležkem, po Francozkem, Belgii, Nemškem, Španjskem, Švajci, Tiroljskem, Ogerskem itd. — vse, in naj lepšo in izbrano blago bo vidil tu, in si pridobil znanost v mnogoverstnih plemenih, kar mu gotovo brez prida ne bo. Kdor pa je v stanu še kaj kupiti, se ve da ta bo imel večji dobiček.
Parižka razstava bo tedaj veliko gledišče mnogo-verstne imenitne živine, kakoršnega še ni bilo nikjer, dokler svet stoji.
Kak premožen gospodar bi utegnil reči: „saj bi še šel gledat, in pri ti priliki bi tudi poglavno francozko mesto vidil, pa kaj, ker so stroški preveliki?u Na to mu odgovorimo: Kar je svet z železnicami preprežen, se hitro potuje in d'ober kup. Iz Dunaja v Pariz se potrebuje za vse skupaj kakih 60 do 70 fi., za 14 dni v Parizu k večem 100 fi.; potem takem se za vso pot tje in nazaj shaja z 250 do 300 fi.
To je malo dnarja za velik dobiček, ki si ga bo gospodar pridobil v živinoznanstvu. Še enkrat pa ponavljamo, da tega ne govorimo za ubogega kajžarja, ampak za premožnega gospodarja.                    Po „Woch. staj. gosp. dr."