KN.. JXiloA CELJE steklar Izhaja od leta 1959 Letnik XXXIV, št. 7 Hrastnik, 17. 9. 1993 GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Promocija steklarne in cele hrastniške doline Praznik stekla in svetlobe Ker ima velika večina zaposlenih v Steklarni Hrastnik in njenih upokojencev lepe spomine na praznovanje dneva Steklarjev 22. julija, sem prepričan, da ste vsi ljubitelji tega srečanja z nezadovoljstvom sprejeli odločitev vodstva podjetja, da je zaradi težav, v katerih smo se v podjetju znašli, to srečanje v lanskem letu odpadlo. Čeprav razmere v podjetju še vedno niso idealne, kot niso idealne v celotnem slovenskem gospodarstvu, smo se letos odločili, da to srečanje priredimo, vendar v mnogočem prirejeno duhu novega časa. Najprej smo se odločili prireditev proslaviti v septembru in to iz več razlogov. Na 22. julij Steklarno ne veže nikakršen pomembnejši dogodek; čas letnih dopustov in vročih dni pa marsikomu ne bi omogočil udeležiti se prireditve. Torej zadosten razlog za premislek o novem terminu! Tudi ime ni ustrezalo tistim, ki jim je to srečanje namenjeno. Zato smo ga preimenovali in mu nadeli novo ime PRAZNIK STEKLA IN SVETLOBE. Ime kaže, da so ambicije s praznikom večje: perspektivno bi se želeli na ta dan odpreti tudi javnosti širom po Sloveniji; ljudi povabiti v naše okolje, se predstaviti in jim prikazati dosežke našega dela, promovirati Steklarno in celotno hrastniško dolino. Pot, po kateri danes stopamo zunaj slovenskih meja, zagotavlja Steklarni mesto v družbi boljših proizvajalcev steklarskih izdelkov s kakovostjo stekla, ki ga topimo. To mesto si želimo imeti tudi v slovenskem gospodarskem prostoru, kjer vse premalo poznajo nas in naše izdelke. Tudi program na prireditvi bo prilagojen novemu okusu večine. Vanj bomo poskušali vnesti več vedrine, povabiti k sodelovanju nekatere člane kolektiva in upokojence. Skratka z najboljšimi nameni pripravljamo prireditev, ki bi kar najbolj izpolnila pričakovanja vseh povabljenih na ta dan. Še po nečem bo letošnja prireditev izstopala po vsebini od dosedanjih. Prvič in zadnjič bomo spregovorili javno o lastninjenju Steklarne. Prvič zato, ker pred letom dni na to temo ne bi vedeli še nič povedati, zadnjič pa ta-zo, ker bo drugo leto ta čas Steklarna že olastninjena. Torej dodaten razlog, da se v čimvečjem številu prav vsi zainteresirani zberemo na enem mestu, ter skupno ugotovimo, da moramo v tem usodnem trenutku za Steklarno Hrastnik potegniti odločilno potezo in napraviti vse, da to podjetje, v V prejšnjem Steklarju je bilo omenjeno, da je za Steklarno Hrastnik in njene delavce posebno zanimiva kombinacija naslednjih načinov lastninjenja: • prenos navadnih delnic na sklade • interna delitev delnic • notranji odkup Postopek je naslednji: Delavski svet Steklarne Hrastnik s sklepom sprejme navedeno kombinacijo načinov lastninjenja. Steklarna izdela program lastninjenja, Agencija za privatizacijo in prestrukturiranje pa ta program potrdi. Ko bo program potrjen, ga Steklarna objavi še v Uradnem listu RS in postopek lastninjenja se prične. Podjetje se še odloči koliko delnic bo izdalo in koliko bo vredna posamezna delnica (npr. 1 delnica 700 DEM ali 50.000 SIT, vseh delnic pa je 42.000, kar da vrednost 30.000.000 DEM). Samo lastninjenje poteka po izbranih načinih in ker je za naše upravičence verjetno največje vprašanje s področja uporabe lastninskih certifikatov je v nadaljevanju s primerom opisana uporaba certifikata. KAJ JE LASTNINSKI CERTIFIKAT Vsak državljan bo dobil poseben račun pri SDK na katerega bo knjižena vsota oziroma vrednost, ki mu po zakonu pripada (glej posebno št. Steklarja str. 5). Račun bo nosil naziv matične številke občana (EMŠO). Žal znesek na računu ni pravi denar, tem- katerem je delalo že toliko generacij Hrastničanov, tudi v prihodnje ostane v rokah vseh, ki jim je tovarna pri srcu. Odločitev, da poskušamo s certifikati in zadolžnicami vsi možni posamezniki pridobiti večinski lastniški in s tem tudi upravljalski delež v Steklarni, je bila enoglasno sprejeta v vsem podjetju; preostalo razliko bomo morali več ga je mogoče uporabiti le v procesu lastninjenja kot lastninski certifikat. PRIMER (glej prilogo predpostavke izpolnjene lastninske nakaznice); Upravičenec star 38 let, zaposlen v Steklarni Hrasntik, bo po zakonu na ta račun dobil lastninskih certifikatov v vrednosti 300.000,00 SIT. Steklarna Hrastnik bo z objavo na oglasni deski, internem glasilu ali drugače pozvala upravičence (zaposleni, upokojenci Steklarne Hrastnik in bivši zaposleni v Steklarni Hrastnik) naj vložijo lastninske certifikate za interno razdelitev in notranji odkup. Upravičenec iz našega primera bo odšel v Steklarno Hrastnik k osebi, ki bo zadolžena za vpis certifikatov, se legitimiral kot upravičenec in izpolnil lastninsko nakaznico za vsoto 300.000,00 SIT (glej prilogo). Dobil bo potrdilo, da je omenjeni znesek vplačal ter, da mu pripada odgovarjajoče predati državi in raznim skladom. Zato se velja skrajno potruditi in to enkratno priložnost tudi izkoristiti. Torej veliko razlogov, da se vsi srečamo 25. septembra ob 11. uri v športni dvorani v Hrastniku. Stojan Binder število delnic Steklarne Hrastnik. Npr.: Najmanj 6 (6 x 50.000,00 SIT = 300.000,00) oz. še več, če je zbranih certifikatov veliko in se z njimi izkoristi še notranji odkup, kjer je 50 % popust. Tako je naš upravičenec s pridobitvijo delnic že eden od lastnikov Steklarne Hrastnik, ki lahko v večji ali manjši meri vplivajo na njeno usodo. Ko bodo po vseh izbranih načinih vse delnice razdeljene oziroma prodane, bo postopek lastninjenja zaključen, Steklarna Hrastnik pa bo imela znane lastnike. Aleksander Mirt Primer (predpostavke) izpolnjene lastninske nakaznice (tu je uporabljen osnutek nakaznice). Program lastninjenja in uporaba lastniških certifikatov Prvi nastop Steklarne Hrastnik na najpomembnejšem evropskem sejmu stekla za pogrnjeno mizo Frankfurt - Herbst 93 I ■■ Od prvega obiska tega sejma predstavnikov Steklarne Hrastnik, mineva že poldrugo desetletje. In če se je takrat obisk te manifestacije v luči poslovne politike Steklarne Hrastnik zdel še tako obroben ali nepotreben (naka-teri pa so to ocenili celo kot »unterhol-tanje«) je bila naložba še kako utemeljena. Seveda je bil potreben čas dozorevanja, ki pa se je letos avgusta posrečeno iztekel z našim prvim razstavljanjem na tem izjemnem sejmu. Sama odločitev za nastop na Frankfurtu je prelomnica v poslovni politiki Steklarne Hrastnik in je primerjljiva z odločitvijo o nastopanju na Hannovru (s programom razsvetljavnega stekla). Biti v Frankfurtu pomeni biti v Evropi,-vseh nam dobro znanih »jugo« in druge socialistične posebnosti trženja Evropa ne pozna. Vsakršno besedičenje in sanjarjenje o Evropi se tu razblini in udari ob realnost tako, kot morski val ob skalo. Merila, ki tu veljajo so kakovost, ustrezen Sortiment, poslovnost in končno primerne tržne povezave. Z eno besedo: evropska raven. In z nekaj hvale lahko rečemo, da je prvi nastop Steklarne Hrastnik na sejmu v Frankfurtu presegel pričakovanja. Kljub temu, da konec julija letos (začetek sejma 21. avgusta) še nismo imeli potrditve uprave sejma o naši udeležbi, smo vse aktivnosti (novi programi, priprave okoli razstavnega prostora, program poslovnih srečanj) pospešeno pripravljali vse od februarja letos. To je dalo ustrezen rezultat: razstavni prostor in Sortiment sta bila na ravni Frankfurta, poslovni del (o tem je narejeno posebno poročilo komerciale, ki ni namenjeno objavi v časopisu), pa je presegel pričakovanja. Morda je zgovoren podatek, da je v petih dejanskih dneh naš razstavni prostor obiskalo (to pomeni, da so se na prostoru Steklarne Hrastnik ustavili in se bolj ali manj detajlno zanimali za naše izdelke) okoli 90 predstavnikov firm iz raznih držav. Kot že rečeno v Frankfurtu je stičišče poslovnega sveta iz programa stekla za pogrnjeno mizo: tu se vidi, kaj delajo konkurenti, do kam je sprišel razvoj, po čem povprašujejo, kakšne so cene. V tej zvezi je za ponudnike stekla izjemno pomembna udeležba na sejmu; kontinuirano strokovno spremljanje tržnih dogajanj pa je edina prava podlaga za navzočnost na sejmu. Izbira novega predstavnika za Nemčijo (dr. Plaikner iz firme Peter) in seveda naveza s firmo Glass iz Italije (inž. Barberis) sta posrečeni potezi Steklarne Hrastnik, ki zagotavljata omenjeno spremljanje tržnih dogajanj in dajeta ustrezne razvojne in programske impulze za prihodnjo poslovnost v tem programu. Tako smo ob samem dogajanju na sejmu izkoristili prisotnost pomembnih poslovnih ljudi iz sveta za program pogrnjene mize in z njimi podrobneje opredelili razvojne cilje Steklarne Hrastnik, predvsem v smislu širjenja ponudbe in izbora kelihov. Tako bodo v tej smeri potekala V času med zadnjima izdajama Steklarja, po pomenu daleč presega pomen vseh poslovnih potez Steklarne njena udeležba na sejmu Pogrnjene mize v Frankfurtu letos avgusta. Dolgo smo razmišljali o tem koraku, pogoj za udeležbo na tem najpomembnejšem sejmu sveta pa je bil izpolnjen s kakovostno ponudbo cele palete novih izdelkov, ki smo jih načrtno z našimi agenti v Italiji in Nemčiji postopno razvijali. Na sejmu smo se imeli možnost tudi fizično predstaviti, vzpostaviti kopico novih poslovnih vezi. Najpomembnejši pa je gotovo dogovor s tujim partnerjem, ki nas je že obiskal v teh dneh, z namenom, dogovoriti se za proizvodnjo kelihov v Steklarni Hrastnik, pri čemer želi tudi sam aktivno sodelovati. V avgustovskih dneh smo obiskali tudi firmo R. Zimmerman v Nemčiji in se dogovarjali o pripravah na proizvodnjo večjega števila vzorcev kot pripravo za sejem Hannover 94. V teh dneh bodo na to temo sklepni razgovori in računamo na pozitiven rezultat. Tudi Amerika se počasi odpira in zgleda, da izdelava vzorcev pred kolektivnimi dopusti ni bila zaman. V juniju je direktor steklarne Stojan BINDER napovedal akcijo, s katero je želel pritegniti k razmišljanju vse za- intenzivna posvetovanja v jesenskih mesecih in verjetno bo spomladanski Frankfurt (februar 94) priložnost za predstavitev novih dosežkov Steklarne Hrastnik, morda celo lastne serije kelihov. Kakorkoli - razvoj programa pogrnjene mize v naši steklarni ima tržno preverjeno perspektivo, le-ta pa je podprta z ustrezno ravnijo tehnologije in produktivnosti. Razmeroma nedorečeno je samo področje ročne proizvodnje za program pogrnjene mize - tu moramo biti objektivni in priznati, da v preteklosti nismo veliko delali v tej smeri. Vendar velja posvetiti pozornost tem izdelkom - saj so možnosti plasmana zanimive, predvsem pa pogojujejo kompletnost ponudbe. Glede dekoriranih izdelkov - ustrezen Amerika je velika, če si navzoč na njenem trgu, moraš biti s kapacitetami na to pripravljen ali pa te ni. V septembru bo obiskal (13. 9.) naše podjetje lastnik firme Peill&Putzler. To je vsekakor veliko priznanje za nas, kajti v primeru pozitivnega razpleta razgovorov, bi si pridobili kupca v najvišjem možnem cenovnem razredu, seveda ob pogoju, primerne kvalitete in produktivnosti v ročni proizvodnji. Pri programu embalažnega stekla se tržne razmere še vedno slabšajo, uvoz vsakovrstne hrane in sokov postavlja slovensko prehrambeno industrijo v izjemno težko situacijo, s tem se pa jasno manjšajo naročila tudi za našo stekleno embalažo. Kljub temu intenzivno obdelujemo vse potencialne kupce steklene embalaže. Fructalu smo ponudili po konkurenčnih cenah tudi embalažo, ki jo danes uvažajo, obenem pa se dogovorili za razvoj dveh novih steklenic. Veliko zanimanje za našo embalažo prihaja v zadnjem času iz Italije, ki nas je imela priložnost spoznati s proizvodno za firmo Italvetro, vendar so osnovni problem nizke cene. Stojan Binder poslene, kako izboljšati, posodobiti, poenostaviti, racionalizirati, poceniti itd., naše poslovanje. V ta namen, sta pri severnem in srednjem vratarju nameščeni skrinjici. Kljub času počitnic se je akciji odzvalo devet avtorjev, ki so poslali enajst predlogov. Vsi predlogi so bili honorirani z tisoč oz. dva tisoč SIT. Ta honorar je samo nagrada za poslani predlog. Ker pa je med poslanimi predlogi večina takih, ki so že realizirani, morajo avtorji te svoje predloge posredovati strokovnemu delavcu za inovacije, g. Kandolfu (prej program smo pripravili prav za ta sejem - velja ocena, da obstaja interes za določene dekorje, ki jih znamo kreirati, proizvajati in ustrezno evropski ponudbi konkurenčno prodajati. Toliko o letošnjem Frankfurtu. Namenoma je tu izpuščena analiza dogajanj v zvezi z drugimi razstavijalci, saj je v tem trenutku glavni dogodek prvi nastop Steklarne Hrastnik na sejmu. Slavko Marčen g. Zaletel) na predpisanem obrazcu v skladu z veljavnim pravilnikom o inovativni dejavnosti. V tej prijavi (obrazec dobijo pri g. Kandolfu) se opiše inovativni predlog z naslednjimi podatki: • naziv inovacije • stopnja novosti in ustvarjalnega deleža • področje inovacij • kratek opis inovacije (karakteristika) • koristnost, uporabnost in namen inovacije • ocena prihranka • ocena vrednosti inovacije • datum prijave in uporabe Strokovni delavec za inovacije mora v predpisanem roku predlog preučiti in ugotoviti ali je predlagatelj podal vse podatke, potrebne za ocenitev inovativnega predloga po tehnološki in ekonomski plati. Nadalje se inovacije obravnava po pravilniku in avtor bo prejel upravičeno materialno nadomestilo. Torej, da ne bo nesporazuma: najprej je vsak koristen predlog honoriran. V primeru, da pa je predlog kasneje realiziran, mora avtor predloga vložiti ponovno prijavo izpopolnjeno z navedenimi podatki in jo oddati referentu za inovativno dejavnost. Tokrat so poslali svoje predloge: KUHAR ANTON, BERAUS RUDI, JERMAN FRANC, PUŠNIK STANE, KORBAR FRANC, ŠRANC JANEZ, ALT VILI, CIZEJ ANDREJ, GUZAJ SILVO. Navedeni avtorji so poslali enajst predlogov, od katerih je osem predlogov že uresničehih. Za te predloge naj avtorji vložijo izpopolnjene prijave pri g. Kandolfu. Med preostalimi tremi predlogi je eden takšen, da ga bo skušal avtor realizirati v sodelovanju s strokovnimi službami. Preostala dva predloga pa trenutno nista toliko zanimiva, da bi jih realizirali. Poleg tega sta v obravnavi pri referentu za inovativno dejavnost dva inovativna predloga ing. Zajca s sodelavci. Gre za uspešno osvojen postopek in opremo za tempiranje peči in pa za dopolnitev sistema hladilne in požarne vode, ki nam je pomagala, da nismo občutili pomanjkanja vode v preteklem sušnem obdobju. Oba predloga pomenita občutne prihranke v našem poslovanju. To kratko informacijo zaključujem z željo, da bi se čim več zaposlenih pridružilo akciji s svojimi predlogi oddanimi v skrinjici pri vratarjih. Nikolaj KAVŠEK Kako izboljšati, posodobiti, poenostaviti . . . Prvi predlogi prispeli Poslovni utrip Hrastnik, 17. 9. 1993 STEKLAR Stran 3 Kotiček za kakovost Začetek opravljanja dejavnosti Obvladovanje kakovosti Firma SINET Dosledno usmerjanje v izvoz in vse večje odpiranje proti svetovnemu gospodarstvu sta delo strategije dolgoročnega razvoja našega podjetja. Vendar moramo vedeti, da dolgoročno ni mogoče računati na uspešen razvoj in trdnejši prodor na svetovnem tržišču, če ne bomo prihodnosti gradili z OBVLADOVANJEM KAKOVOSTI. Glavni cilj je torej ZAGOTOVITI KAKOVOST. Obvladovanje kakovosti izdelkov in storitev je glavni adut pri prodoru na tržišče in uveljavitvi, kar velja nedvomno za zahodni trg. Mogoče je Sl. 2: Demingov krog Demingov krog ali krog obvladovanja je krog, ki kroži v smeri urinega kazalca: planiraj -) preveri -) ukrepaj (sl. 2). G. Ishikowa je ta krog še dopolnil in sicer: • planiraj: a) določi namene in cilje b) določi metode, da te cilje dosežeš • stori: a) izobražuj in usposabljaj b) izvedi izboljšavo opaziti, da to igra odločilno vlogo pri poslovanju. Vsekakor ne smemo pozabiti, da se mora kakovost izdelkov kot storitev v krogu mednarodnega trženja neprestano spreminjati oz. prilagajati zahtevam kupcev in mednarodnim standardom. Da bi dosegli ta cilj je treba v podjetju nenehno delovati med posameznimi poslovnimi funkcijami, z medsebojnim sodelovanjem, s prenosom informacij, v organiziranju samega dela do odločanja na najvišji ravni. Nujna je aktivnost v družbi kot celoti. Večkrat sem omenila obvladovanje kakovosti - to pomeni razvijati, načrt-tovati, proizvajati in servisirati kakovosten izdelek, ki zadovoljuje uporabnika. Sam sistem celovitega obvladovanja kakovosti se v praksi izvaja preko definirane strategije ali drugače rečeno politike kakovosti. Eden od slikovitih prikazov oblikovanja kakovosti: • preveri: preveri rezultate izboljšave • ukrepaj: ukrepaj ustrezno. (Sl. 3) Prvi premik po tem krogu je, določiti namene in cilje, to pa je lahko določeno s politiko kakovosti, kar pa bo predmet naslednjega prispevka v internem glasilu. S predstavitvijo novih podjetij smo pisali že aprila v tretji šterilki STEKLARJA. Takrat smo podjetja še ustanavljali, danes pa so vsa podjetja že registrirana pri Temeljnem sodišču v Ljubljani. Firma SINET d.o.o., Podjetje za storitve in proizvodnjo je bila registrirana 2. 6. 1993, po dogovoru z vodstvom Steklarne pa je 1.7. 1993 začela opravljati svojo dejavnost. Ustanovna skupščina podjetja je bila 29. 6. 1993. Na njej so bile sprejete smernice in poslovni načrt za delo podjetja, člani skupščine pa so bili podrobneje seznanjeni z dejavnostjo podjetja, ki vsebuje nekako pet različnih dejavnosti oziroma služb: • opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu in varstva pred požarom; • fizično zavarovanje objektov z vratarsko čuvajsko službo; • čiščenje poslovnih prostorov s pralnico in upravljanje obeh samskih domov; • upravljanje s stanovanjskim fondom pa bomo pričeli s 1. 10. 1993, ker trenutno še nismo v stanju prevzeti vseh nalog upravljanja predvsem zato, ker nimamo računalniškega programa; • dela v tako imenovani invalidski delavnici kot so prepakiranje, embalira-nje, kontrola steklenih izdelkov ipd. V skupščini sta dva predstavnika Steklarne, kot večinski lastnik podjetja, to so Zdenka Fabjan kot predsednica in Ksenija Jakopič kot članica. Predstavnik IS Skupščine občine Hrastnik je Leonardo Peklar in kot 4. član sem jaz kot direktor podjetja. Firma bo svojo dejavnost širila tudi zunaj Steklarne, tako se že konkretno pogovarjamo z nekaterimi podjetji v Hrastniku za opravljanje strokovnih Člani odbora sindikata Steklarne so izrazili mnenje, da bi se ob udeležbi našega - do nedavnega steklarskega praznika sedaj pod novim imenom praznik Stekla in svetlobe spomnili tudi na delavce, ki še vedno v podjetju nalog s področja varstva pri delu in varstva pred požarom. Aktivno se bomo vključili pri vzdrževanju in upravljanju stanovanj v občini Hrastnik, ponudili tudi drugim firmam fizično zavarovanje objektov in čiščenje poslovnih prostorov ter nasploh širili svojo storitveno dejavnost, kajti storitvena miselnost ponuja veliko tržnih možnosti in mnogo novih delovnih mest. Priložnosti je torej dovolj, treba jih je le poiskati, videti in zaživeti. Na Ministrstvu za delo imamo vlogo za pridobitev statusa invalidskega podjetja, kajti trenutno zaposlujemo 50 % delovnih invalidov II. in III. kategorije od skupno 38 zaposlenih delavcev. Invalidska podjetja so oproščena nekaterih prispevkov iz bruto osebnih dohodkov in davkov od dobička tako, da bomo lažje konkurirali na trgu. V programu imamo tudi vključitev v združenje invalidskih podjetij, preko njih pa bomo lahko tržili proizvodne izdelke brez prometnega davka. Nekaj začetnih težav je bilo pri prerazporeditvi delavcev oziroma prevzemu delavcev v drugo organizacijo, ker so menili, da je ogrožena njihova socialna varnost. Takšno premeščanje delavcev v drugo organizacijo je v skladu z 11. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki je v veljavi od 1. 7. 1993: če so delavci zaposleni na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi in zdravstveni sposobnosti ter da se delovna doba upošteva tako kot da delavec ni spremenil zaposlitve. V dogovoru s sindikatom smo zagotovili, da se vse pravice iz prejšnjega delovnega razmerja zadržijo tako, da niso bila kršena določila prej omenjene pogodbe. Smo optimisti in mislimo, da imamo prednost pred drugimi prav zato, ker nas je malo in smo sestavljeni iz malih enot. V majhnih enotah je lažje medsebojno razumevanje, sodelovanje in prilagajanje, ki so temelji dobrega podjetništva. Ernest Sihur predstavljajo del gonilne sile za obstoj in razvoj podjetja. Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo tudi na dolgoletne in zaslužne člane podjetja, čeprav je takšna izbira zelo težka. Slika 1 : Model obvladovanja kakovosti ali s pomočjo Demingovega kroga: si. 3.: Krog obvladovanja kakovosti Predlog sindikata za podelitev priznanj zaslužnim članom Steklarne ob prazniku STEKLO IN SVETLOBA Nagradna križanka : : tMti;. ■ /mili CT« (A FRAN- COSKA FILMSKA IGRALKA IZRAEL- SKEGA RODU (DALIAN) VULKAN NA HAVAJIH (MAUNA) REKA SKOZI FIRENCE ITALIJAN. SLIKAR (GIORGIO) STAR NAZIV 7A INDIGO STE * m PREBI- VALKA IRSKE ŽIVALSKE DLAKE (OVČJA) STARO' GRŠKI JUNAK NATRIJ FILMSKA IGRALKA GARDNER STE * L m DALMATINSKO VINO Z OTOKA VISA RUSKO ŽENSKO IME UK ŽENSKE Z DVIGNJENIMI ROKAMI PRI MOLITVI ti ti IXL J. mj SLIKARKA KOBILCA PEVEC PESTNER LUKA V ALŽIRIJI SUKNJIČA DVOJICA VRSTA MODERNE GLASBE RIMSKA PETSTO EVA L0NGTKA O O o O O O O O O VONJAVA, DIŠAVA AVTOR-. KARU PREMEI ANTON DERMOTA IVAN VA70V RAFKO IRGOLIČ O o ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV MESTO V 2ALIVU SAN FRANCISCA LECTAR NASLOV E-TIOPSK1H KNEZOV PRELAZ NA VELEBITU SLOVENSKI PESNIK (MART) MESTO NA NIZOZEMSKEM o o RADIJ POKRAJINA NA JUGU FRANCIJE NAVPIČNA PREMICA LETAU& KOTOMER BRITANSKI DRŽAVNIK (BENJAMIN) o o VATROSLAV OBLAK DELAVEC V M ARTI-NARNI ČAROVNIK ANTIČNI BEOTIJEC AM. FILM. IGRALEC VOIGHT AN 1 ON AŠKERC REDKEJŠI NAZIV ZA MRAVLJIŠČE NEHOTEN DELO VA N TUOI FILM Bol A 5 ), BOLEČE E MIŠIC, REŽISERJA 5RAJCA FR.FILM. REŽISERKA (AGNES) REKA (ŠPANSKO) o o SVETO MESTO MUSLIMANOV POLJSKI DRŽ. ZBOR ARKTIČNI SESALEC, FOKA DESET TISOČ SVETLA 7VEZDA V ŠKORPIJONU SLOVENSKI KANT- AVTOR (VLADO) o o FRANCOSKA OPERNA PEVKA (DESIREE) PRAVILO, VODILO. MERILO AMERIŠKI FILMSKI REÌ1SER (MARTIN) o o ČlIHRAJ G RIGO RIJ GORA V SRBIJI GLORIJA MESTO V DELTI NILA PRISTANIŠČE V KANADI IGRALEC MAJHNO PLOVILO o o GLAVNO MESTO TEKSASA (ZDA) pasja HIŠICA NASAD OKOLI HIŠE r m STENA OLIMPIJSKE IGRE GUNA o o OSTANEK LOŠČILO IT FILM. IGRALKA A MANDA NEMŠKI FILOZOF (GEORG) STARA FR. PESNIŠKA OBLIKA ti 71 BELKA o o TOVARNA ALK.PIJAČ V MIRNI NA DOLENJSKEM STARI DEL MARIBORA VODNI VRTINEC NEPRE- HODNO ČREVO o o OVALNA POSODA DALMATINSKO MOŠKO IME AM.HUMOR. PISATELJ (GEORGE) EDEN OD TREH ZDRAVILNIH VRELCEV V ROG. SLATINI DUŠIK AMPER 1 IT. SKLADATELJ (MARCHETTO) OSMI MESEC JUDOVSKEGA KOLEDARJA NAČIN KONJSKEGA TEKA Nadaljevanje s 3. strani Odločili smo se za dodelitev priznanja naslednjim delavcem: Majda Doberšek, Kristina Pufler, Slavi Roškar, Ida Rugelj, Boris Povhe, Anton Verač, Viktor Kosec, Mirko Križaj, Karel Brilej, Leopold Šinkovec, Rudi Beraus, Blaž Potočnik, Jože Pavlič, Mitja Udovč, Peter Tosič, Anton Kuhar, Jože Knez, Marjan Škorjanc in Ivanka Grohar ki jih je predlagalo posamezno delovno okolje. To sicer ne pomeni, da ni število zaslužnih delavcev mnogo večje. Priložnost za vse druge zaslužne delavce bo v prihodnje še veliko. Ob podelitvi skromnih priznanj zaslužnim članom, sindikat podjetja izreka čestitke; prav tako je čestitka namenjena vsem zaposlenim delavcem v podjetju. Odbor sindikata Nagradna križanka Po dvomesečnem premoru je pred vami spet nagradna križanka, ki jo boste poslali na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, Hrastnik do 30. 9. 1993. Med reševalce s pravilno rešitvijo bomo podelili 5 nagrad v skupni vrednosti 6.500 tolarjev, prva nagrada 2.000 SIT druga nagrada 1.500 SIT in tri nagrade po 1.000 SIT Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU^ št. 6/1993 smo prejeli 54 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim: 1. nagrada 2.000 SIT: Anton Kuhar, 2. nagrada 1.500 SIT: Zdenka Dragič, upok., 3.-5. nagrada po 1.000 SIT: Marica Ranzinger, upok., Marija Abram in Alojzija Peršič, upok. Rešitev križanke iz prejšnje številke VODORAVNO: Hrastnik, talon, se utrjuje, oseka, klina, elevator, P.S., losos, leto, iva, pot, Moskva, latrina, elemi, A.K., mit, Nana, kokarda, Akan, Krk, K.H., žlikrof, L.K., Onsager, Caan, Mnemosina, S.A., Ejrene, Ne-pos, sonet, Lun, Ažbe, kork, Ivo, Ivens, Ekbatana, emir, N.O., Oise, obolos, dete, az, spor, limona, Odak. steklar Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Slavko Marčen, Majda Krošlin, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Alojz Šmagelj in Franc Vidovič. Fotografije Branko Klančar. Grafična priprava in tisk: Formatisk Ljubljana. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, C. 1 maja 14, telefon 0601/41-622 Po mnenju Urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-93) z dne 25. 1. 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5 odstoni prometni davek.