Poštnina pavšalirana MA!IIII)CKI OElAVtC Naročnina znaša: * dostavljanjem na dom ali po poSti K 10'— mesečno, ■v četrtletno K 30'—. pride naročnik sam v upravnIStvo po list: Mesečno K 9'50. — Inserati po dogovoru. Političen list. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna Številka stane 60 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Teleton uredništva št. 276, itprave Št. 24. Leto III. Maribor, pondeljek 19. julija 1920. Št. 157. Odkrite italijanske nakane. Rusi prodrl: v Besarabijo. — Naše čete zasedle flpačko kotlino. — Italijani uvidevajo svojo krivdo. Na nova pota. Žalostni dogodki, ki so se odigrali zadnje dni na Jadranu in njihov odmev v centrih Italije in na najvišjem mestu v Rimu, so pokazali vse brezmejno sovraštvo italijanskega naroda, od pocestne fakinaže pa vse do ministrskega predsednika Giolittiia, ki ga goji do vsega, kar je jugoslovensko. Naša vlada je sicer uvedla v Rimu potrebne ko-r*ke ter zahteva zadoščenje, toda iz govorov faznih laških politikov in iz glasov laškega Časopisja se da sklenati, da niti ne mislijo na to, da bi nam dali kako zadoščenje. Sicer pa je ves nastop naše vlade premehak in g. Vesnič nazivlje Italijane v našem narodnem predstavništvu javno — naše prijatelje. V teh dveh dejstvih, ki smo jih tu navedli, v sovraštvu Italije do nas in v stališču naše vlade napram Italiji in antanti sploh, pa leži vsa tragika naše zunanje politike prvih 20 mesecev obstoja naše Jugoslavije. Dogodki zadnjih dni so pokazali, da med naškn in italijanskim svetom ne more priti do stalne in veljavne poravnave drugače nego potom plebiscita ali pa vojne. Za sedaj pa je oboje — izključeno. Na plebiscit Italija ne bo pristala, vojne pa Jugoslavija ne bo začela, kajti bodimo odkriti, za to še ni Izpoved žrtve demona. "N Begunec se vrača v domovino. S l. januarjem 1919 sem prevzel poštni urad Vuhred Pribežal sem pred Božičem leta 1918 iz Pu'ja, vsled italijanske okupacije cele Istre. Po velikih zaprekah se mi je po beg posrečil. To veselje, navdušenje, ko sem v Logatcu vstopil v jugoslovenski vlak. Veliko strahu sem prestal pred Italijani, ki So mi bili za petami radi mojega izrazito slovenskega mišljenja. Drugi dan po pobegu iz Pulja, so me skušali aretirati ter me od vesti v Mezzo, kjer so internirali uradnike, to sem zvedel od svoje zaročenke, ki je ne kaj dni za menoj pribežala iz Pulja. Moja prva DOt je bila domov k starišem (Krško) o katerih nisem,že dva meseca dobil glasu, ker je bil vsak promet ustavljen. Po božičnih praznikih sem se odoeljal v Ljubliano k mojemu novemu ravnateljstvu ter se mu slavil na razpolago. Odkazano mi je bilo mesto v Mariboru. Dobil sem pred nastopom sposobna. Jadranski spor se bo rešil potom kompromisa. S tem pa je povedano vse, kajti kompromis, naj bo že tak ali tak, bo le diplomatično, a nikoli ne naravno delo. Kar ni naravno pa nima bodočnosti, je sposobno življenja le gotovo več ali manj dolgo dobo. Kakor smo že v enem zadnjih člankov povedali, je čisto gotovo, da se bodo incidenti zadnjih dni ponavljali tudi še v bodoče, tudi če se sklene mir kompromisa. Vladi, istotako naša kakor italijanska, ostaneti lahko pasivni, ljudstvo bo samo izzvalo konflikte. Italijani so naši smrtni sovražniki in taki bodo ostali vedno, to je nespremenljivo dejstvo, ki ga zna prav soditi in ki more verovati vanj le oni, ki pozna Italijane res dobro in pozna tudi vse vzroke do dna, vzroke, ki leže v geografičnem, v gospodar-sko-Dolitičnem in socijalnem položaju apeninskega poluotoka samega. In radi tega se naša pot mora odcepiti od poti one svetov-nooolitične skupine, kateri pripada Italija. Toda ne le radi tega. za to govori in v to sili še drugi vse važnejši moment — gospodarstvo. Naša država potrebuje za razvoj v prvi vrsti stroje in nekatere surovine, katerih sama nima. Italija ji ne more nuditi ne enega, ne drugega. Stroji in surovine, naročene v drug'h državah antante, predvsem v Franciji in Angliji, pa bi bili predragi. Vse službe 3 dni dopusta. 30. decembra sem se od doma odpeljal v Maribor. Ženin najde svojo nevesto. Dospevši v Zidani most, ugledam na peronu — svojo zaročenko; pripeljala se je iz Ljubljane, namenjena v Marenberg, kjer so bili evakuirani njena babica, sestra in brat že od leta 1915. O, to veselo, nepričakovano svidenje Peljala sva se skupaj dalie. Nevesta nehote odloči usodo ženina. V Mariboru sem prosil tedanjega vodjo poštnega urada za namestitev v Marenbergu. Dotično mesto pa je bilo že oddano. Dobil sem na razpolago še prosto mesto v Vuhredu. Surejel sem to mesto z veseljem, bil &em v bližini svoje zaročenke, ker razdalia med Marenbergom in Vuhredom je komaj pol ure. Tako sem se podal na svoje mesto. Urad sem našel v velikem neredu, z vso vnemo sem se vr^el na delo. To je bijo moje veselje! Skoro vsaki dan popoldne je prišla moja zaročenka k meni, po uradnih urah sem to pa si moremo v ogromnih množinah in poceni preskrbeti iz Nemčije in iz Rusije. Iz Nemčije stroje in druge industrijelne proizvode, iz Rusije pa surovine. V obe državi pa imamo tudi ceno pot, v Nemčijo po Donavi, v Rusijo pa po Donavi in po Črnem morju. To sta tista dva važna momenta, ki nam kažeta novo smer naše zunanje politike, zbližanje z Nemčijo in Rusijo. Malokje je politična potreba zveze s kako državo tudi gospodarsko tako utemeljena, kakor je v tem slučaju. Mi se bomo morali prej ali slej boriti z Italijo. Za to borbo vojaško in politično niti sedaj nismo prešibki, manjka pa nam materijala, manjka orožja in municije, vse to pa lahko dobimo iz Nemčije in Rusije. Naj nas ne straši, da so bili Nemci še vse do zadnjega naši smrtni sovražniki, pametna diplomatična politika lahko te spomine na mah izbriše. Nova doba zahteva nove orijentacije. Z Nemci smo precej na čistem za one Nemce, ki so pripadli naši državi, so dobili Nemci Slovence v , Radgoni in okolici in v gotovih delih Koroške. Nemci ne prebivajo v naši državi nikjer kompaktno in iz tega razloga pametni nemški diplomati ne bodo od nas zahtevali nikake mejne korekture. Vesoljni nemški narod ne smemo soditi po Gradcu in Celovcu. jo spremil domov v Marenberg ter tam prebil par zadovoljnih mirnih ur. Govorila sva o bodočnosti, o skorajšnji poroki itd. Bil sem srečen, z nikomur ne bi menjal. V mrežah demona. Žal, prekmalu je bilo kaljeno to idilično stanje. Nekako sredi januarja sedim v gostilni pri večerji, ko vstopi neka dama, velika krasna, vitke postave, zahtevala je vino, ter ga odnesla. Ostrmel sem, kdo je, odkod je? Zatopil sem se mnogo let nazaj na mojo službo v Opatiji, kjer sem v tem malem zemeljskem raju si ustvarjal svoj ideal. Precej krajev sem prehodil, a svojega ideala nisem našel. In tu, v tem malem gnezdu, stoji tako nepričakovano pred menoj 1 Minilo je dosti let, pozabil sem bil na vse ter se zadovoljil s tem, kar ie bilo vsaj po lastnostih enako mojemu hrepenenju. In sedaj, ko sem si že zbral nevesto, že razmišljal o skorajšnji poroki, pride ono bitje, ki je bilo po vsej zunanjosti moj ideal. Kdo je, odkod je? Nisem se upal vprašati, bal sem "se, da se izdam, Naša zunanja politika mora kreniti na nova pota — proč od antante to je istotako politična, kakor tudi gospodarska potreba. S podrobnostmi še bomo se pečali. Sokolska slavnost na Muti. Na Muto, v to staro obmejno gnezdo najstrupenejšega renegatstva in zatiralcev slovenskega življa je včeraj vprvlč poletel naš Sokol, vabljen po Sokolu obmejnega šta-jersko-koroškega okrožja. Le komur je znano, da je na Muti razen samo treh slovenskih rodbin še danes vse ponemčurjeno, bo znal prav oceniti zgodovinski pomen tega dogodka. Izletniški vlak je pripeljal na postajo Vuzenica lepo število mariborskega Sokola, članic in narodnega občinstva. Tam je na nje že čakal Sokol Muta-Vuzenica, Marbek-Vuhred, Pliberk, Guštani ter mnogo narodnega občinstva. Po prisrčnih medsebojnih pozdravih so se posamezne skupine strnile v spsevod, na čelu mu civilna godba iz Gotine. Sprevod je korakal skozi Krezenico na pol ure .oddaljeno krasno ležečo Muto. Slovenci so pozdravljali sprevod z navdušenimi živijo klici in zastavami (najlepše okrašene so bile šole). Po obhodu na Muti se je sprevod ustavil pred veseličnim prostorom Ciril - Metodove šole, kjer je gerent Oset v imenu občine v kratkem prisrčnem nagovoru pozdravil izletnike. Za prisrčni sprejem se je v vznesenih besedah zahvalil dr. Irgolič- Kq je godba odigrala himno »Lepa naša domovina«, je bil dopoldanski oficijelni spored dovršen. Popoldne je dospel še »Sokol« in članice iz Slov. Gradca. Pred začetkom javne telovadbe na vrtu Ciril-Metodove šole je dr. Irgolič zopet pozdravil — to pot posebno toplo mladega brata »Sokola« koroškega okrožja ter ga bodril na delo, ki je zlasti tu na ^sovraženi meji velikega narodnega pomena. Že prvi vzorni nastop šolskih deklic Muta-Vuzenica je občinstvo prijetno očaral; istotako nastop deške dece; prve vaje je vodil načelnik Porekar, druge (deške) učitelj Golob. Potem so nastopile posamezne skupine 'Sokola« v prostih vajah, na konju, bradii, skoku in drogu. Posebno pozornost je poleg članic »Sokola« Maribor vzbujal vzorni disciplinirani nastop članic iz Slov. Gradca. Pred zadnjim skupnim nastopom je vse navzoče Sokole v navdušenem govoru pozdravil dr. Pregel kot starosta »Sokola« Muta-Vuzenice; z?, niim mislil 'sem, da mora vsak človek opaziti, v kakšnem razburjenju se nahajam. Iznenaden, vesel, a kmalu se vrinejo temne slutnje o bodočnosti. Nisem vedel, zakaj — čemu to. Drugi dan je prišla po pošto za g. F ... . imela je malo deklico, hčerko pri sebi, slišal sem, kako jo zove za mamo, sklepal sem iz tega, da mora biti soproga omenjenega gospoda. Bil sem ves zmeden, prestrašen, kot kakšen mal šolarček. Odšla je in jaz sedim na stolu ter mislim — mislim. — — Sedaj si jo našel, a žena je drugega. Vsaki dan sem hodil k zaročenki ter iskal tam zavetja pred samim seboj. Neki večer ostanem vsled slabega vremena doma. Po večerji posedim in berem časopise. Kar pride v drugo sobo družba, dva gospoda, oba u-radnika Nemca in z njima moj ideal. Prišli so kvartat. Jaz sedim sam pri svoji mizi in poslušam njen glas. Hotei sem oditi, a neka neznana notranja sila me je držala nazaj. Drugi večer ostanem zopet doma, mislil sem, da zopet pride, pa je ni bilo. S strahom sem opazil, da sem že zaljubljen, da sem zgrešil pravo pot. Bil sem žalosten, ker je ni bilo. (Dalje sledi). - ) * je Novak (Maribor) v daljšem govoru izvajal visoki pomen sokolske ideje, zlasti za obmejne ; kraje. Oficijelni del vsporeda je zaključil zopet dr. Irgolič, ki se je v svojem nagovoru s posebnim namenom obračal do priprostega domačega občinstva, zlasti do starišev Sokolskega naraščaja, ki je ob tem prvem nastopu pokazal, da se pod okriljem »Sokola« nahaja na pravem potu tudi v nravstvenem oziru. V podrobnosti posameznih vaj se seveda tu ne moremo spuščati. Ugotovimo pa, da je bil ves nastop vzoren in sicer glede še mladega »Sokola« koroškega okrožja, zlasti članic Slov. Gradca naravnost presenetljiv. Da se je slavje sploh tako nepričakovano lepo izvršilo, se ima domači »Sokol« v največji meri zahvaliti požrtvovalnemu delu ^narodnega ženstva Muta-Vuzenice- Priproste zabave se je ude-lež.lo jako lepo Stavilo tudi okollčanskih Slovencev. . Po tej poti neustrašeno naprej mladi »Sokol« na ogroženi štajersko-koroški meji! Dnevne vesti. Nacijonalistično-imperijalistifni kapitalisti hočejo vojno, se hudujeti »Volks-stimme« in sestra »Enakost«. Ker hočemo rešiti naše trpeče brate iz peklenske sužnosti laških barbariev smo — imperijalisti. Torej ste vi proti temu, da bi se trpečim pomagalo, vi, ki se borite za pravico ? Vi čakate milosti od naših sodrugov v Italiji. Isti vaši sodrugi pa so ravnate k>> Italijani, kakor Glolitti in vsi drugi. Krog1 onih, ki so za poštenost in pravico je majhen in oni krog ne bo prišel v Italiji nikoli do take moči, da bi odločeval. Če bomo čakali rešenje naših bratov od naše »internacijonale« (saj še ne vemo h kateri pripadate, ko jih je sedaj že toliko) potem bomo čakali lahko do sodnega dneva. Če se mi borimo in navdušujemo za narodnost, se navdušujemo za nekaj idealnega, višjega, idejnega, vi se pa bijete in navdušujete za diktaturo enega samega Slanu nad drugimi. Vi se bijete in navdušujete za vašo osebno korist, za vaše trebuhe, za egoizem. Diktatura enega razreda nad drugimi je po vseh naravnih zakonih krivica, torej se vi bijete za krivico. Kaj ste storili tam, kjer ste dobili vlado? Deželo ste pahnili v bedo, prelivali ste kri, uganjali grozodejstva, kakoršna narodni boji niso doslej poznali — in vse to za — egoizem. Vi hočete preosnovati svet po vaših teorijah, toda svet gre svojo pot, življenje drvi dalje po vsakdanji strugi ln podira spotoma tudi vaše teorije, ki se v praksi ne dajo izvesti, ker so — fantom- Pol' stoletja že strašite po svetu z vašo teorijo, toda kaj ste storili? Koliko ste spremenili človeštvo? Prinesli ste mu poleg starih vzrokov in povodov za boj, vojno in" krvoprelitja le še en nov vzrok In povod. Če bi hoteli preosnovati svet, dati življenju nove temelje in smeri, kar bi tudi mi iz vsega srca želeli, potem bi morali pokončati vse človeštvo ter ustvariti novega Adama in Evo in komaj rod, ki bi se rodil iz teh dveh, bi se lahko razvil drugače. Kakor doslej, tako bodo ostale tudi za vedno vaše teorije le teorije, brez praktične vrednosti. Vsi oni napori onih izmed nas ki so res idealni, so borba s sencami,-napori drugih pa so samo koristolovstvo, profesijon, od katerega žive. V drugem letu svojega samotnega življenja je dobila srborita „Volfesstimme" majčkeno sestrico ,(Enakost" in enakost med obema res spričuje, da sta jo rodila ena in ista mati in en in isti oče. Male deklice se rade igrajo, pa tudi oponašajo rade, kakor, recimo, papagaji. Tako se tudi ti dve sestrici igrati — z na§o potrpežljivostjo; v oponašanju sta pa kar ndprekosljivi, posebno mlajša zloguje skrbno vse, kar govori starejša. Obe sta res nadarjeni. Toda nadarjenost v rani mladosti, pravijo da ne pomeni: nič dobrega, preveč nadarjeni otroci radi zgodaj mrjejo in tako se tudi mi resno bojimo posebno za mlajšo. Njena smrt bi pa gotovo povzročila veliko žalost pri naših nem- . čurjih, katerim sta jo oče in mati posvetila. V drugem dnevu svojega živjjensa je mlajša popolnoma enaka starejši, njeno krilce je pomazano z istimi stvarmi kakor ono starejše. Naš list in ž njim vse narodno čuteče Jugoslovene napadati z isto enakostjo. Nas, ki zahtevamo plebiscit za naše brate v Primorju nazivljeti imperijaliste ter nas mečeti v isti koš z Italijani. Ob£ se dalje zgražati nad tem, da se je slovesno praznoval g>jd Nj Veličanstva našega kralja. Dalje jima ne ugaja, da so se odstran li v parku nemški in avstrijski spomeniki ter ironično pozivati, naj se na prazne piedestale postavi general Maister z golo sabljo. Strašno se togotita tudi radi odstranitve nemških napisov. V zaščito sta vzeli tudi g. Siegeia ter bi mu radi dali nazaj Mestni kino, da ga zopet ponemči. V to svrho hujskati na bojkot tega sedaj res mestnega podjetja. In vendar se prav nič ne ženirati, kljub vsemu temu predstavljati njunega očeta kot Jugoslovena. G. očetu Obeh srboritk pa povemo, da njegovi hčerki renegatici n6 izpričujeti prav nič očetovega jugo-slovenstva. Da je bil nekoč Jugosloven, tega mu ne bomo ometali, todo odkar se je poročil s stranko mariborskih nemčurjev in pot-ebno odkar mu je ta rodila ta dva otroka, ni na njem niti ene jugoslovenske dlake več, Kar se pa nas tiče naj bo uverjen, da smo bili jugo-sloveni pred vojno in med vojno, pa smo tudi še po vojni in bomo vedno. Da je bil s< dinji voditelj našega lista pieganjan od Avstrije i,i od Italije ravno radi njegovega jugoslovenstva in da mu ne more nihče na svetu dokaz »ti, da bi bil izgovoril ali zapisal kdaj eno besedo za Avstrijo, da bi bil storil za to državo le en sam korak. Obema hčerkama pa svetujemo naj ne blatijo vsega onega,J