Kronika Podravje • Tatovi in vlomilci najbolj aktivni v času dopustov O Stran 24 Podravje Pragersko • Obvoznica po 14 letih že kliče po obnovi O Stran 24 M x \ >U •■ o ,•' H.' > a: V U ¡¡J O"" • T • mn Stajerski Ptuj, torek, 7. avgusta 2018 Letnik LXXI • št. 61 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Politika Ptuj • Koliko občina letno odšteje za zavarovalne premije O Stran 5 Podravje Majšperk • Dve polnilni postaji za električne avtomobile O Stran 4 Turizem Podravje • Čakalne dobe na prehodu Dobovec celo daljše kot v Gruškovju O Stran 5 Podravje Ptuj • Dabičevi častitljiv naslov častne občanke O Stran 9 v Šport Nogomet • Vijoličasti nadigrali šumarje O Stran 13 Slovenija, Podravje • Zapletena dokumentacija in visoki stroški pogrebnih storitev v tujini Koliko stanejo mednarodni prevozi pokojnih Slovo od pokojnika je za svojce čustveno zelo težek trenutek. Še težje je, ko pokojni umre v tujini in je na posmrtne ostanke treba čakati več dni, tednov ali celo mesecev. K temu pa je treba priračunati še precej visoke stroške prevozov. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Klopca ljubezni Mlad mizar vabi v hribe po ljubezen o Stran 5 Nenavadni kažipoti ob avtocesti Zavijete lahko (JanjčT>, v naselje, -------------- ki ga ni o Strani 2 in 3 Divja odlagališča • Za 92 olimpijskih bazenov smeti o Strani 6 in 7 491% a rodno ^ibavne «I lasbe MESTNA OBČINA PTUJ Ptuj 2018 Vstopnice po ceni 10 € že v prodaji: Radio-Tednik Ptuj in Terme Ptuj. 31. avgusta 2018 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ Leto I. — Štev. 4 j Ptuj) 26. avgusta 1948 I Cena din 2.— Slovenija, Podravje • Koliko stanejo mednarodni prevozi pokojnih Pokojne so pospremili tudi na Tahiti, v Slovo od pokojnika je za svojce čustveno zelo težek trenutek. Še težje je, ko pokojni umre v tujini in je na posmrtne ostanke treba V imenu svojcev in z njihovim pooblastilom uredijo vso potrebno dokumentacijo ter pokojnika hitro, brez zapletov in nepotrebnih Prvi korak je urejanje dokumentacije. „Osnovni dokument, to je prijava smrti z navedbo vzroka, je v vsaki državi obvezen. Izpolni jo zdravnik - mrliški oglednik. Točnega vzroka smrti v nekaterih državah niti ne izdajo, saj gre za varstvo osebnih podatkov, ki jih hranijo na matičnem uradu po vpisu v register o smrti. Nemalokrat se zgodi, da ko pripeljemo pokojnika iz Francije ali Nemčije, ga v Sloveniji ne moremo tako enostavno upepeliti, če točnega vzroka smrti ne poznamo. Francoske in nemške zdravstvene ustanove na dokumentaciji kot vzrok smrti navedejo samo prometna nesreča, naravna smrt, kar pa ni merodajni podatek za naš pravilnik o upepelitvi. Nekatere države izdajajo poseben dokument, imenovan Dovoljenje za pokop, ki je sprejemljiv za nekate- www.tednik.si IStajerskitednik. Stajerskitednik re države in krematorije, ne pa tudi za Slovenijo, saj na dokumentu ni naveden točen vzrok smrti. V tem primeru se zna zgoditi, da se pri nas opravi obdukcija pokojnega. V veliko drugih državah pogrebno podjetje brez večjih težav pridobi vzrok smrti. Osebno mislim, da je to dobra praksa. Konec koncev je pogrebnik tisti, ki opravlja delo s pokojnim, in je pomembno, da je seznanjen z vzrokom smrti, saj lahko gre za nalezljivo bolezen in mora biti pri ravnanju s pokojnim še posebej pazljiv,« pravi direktorica podjetja Pogrebne storitve Babajič Elvina Babajič. Zapleteno in dolgotrajno pridobivanje ustreznih dokumentov Se pa v praksi pojavi še en problem. »Velikokrat je vzrok smrti nečitljiv ali v uradnem jeziku te drža- ve. Predstavljajte si, da morate razbrati vzrok smrti iz arabščine. Je pa res, da obstaja internacionalna klasifikacija bolezni (ICD), ki jo je v sodelovanju z različnimi mednarodnimi zdravstvenimi centri razvila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Gre za sistem kategorij, v katerega so uvrščene bolezni in stanja v skladu z izbranimi merili. Če so kode napisane na vzroku smrti, jo lahko naš zdravnik, ki izda dovoljenje za upepelitev, enostavno razbere. V praksi se na žalost kaže, da te klasifikacije ne uporabljajo povsod. Na podlagi prijave smrti in vzroka smrti se vpiše smrt v register o smrti. Pridobijo se mednarodni mrliški listi. Nekatere države so podpisnice mednarodnih sporazumov (haaška konvencija, pariška konvencija), zato mednarodni mrliški listi veljajo tudi pri nas in jih ni treba posebej prevajati. Nekoliko bolj zapleteno je v državah, ki niso podpisnice nobene izmed konvencij. V tem primeru je treba overiti navaden mrliški list na sodišču (appostile) ter opraviti Foto: zasebni arhiv Elvina Babajič, direktorica Pogrebnega podjetja Babajič iz Velenja nadoveritev na ministrstvih za pravosodje in zunanje zadeve. Nato sledi prevod v angleščino. Po tem je na vrsti pridobivanje posmrtnega potnega lista tiste države, kjer je oseba umrla. Ta dovoljuje, da krsta lahko zapusti državo. Krsta, lesena in pločevinasta, mora biti pravilno zaprta. Nato se pridobi še posmrtni potni list države, kjer se bo opravil pokop. Ponavadi ga izstavi slovenska ambasada oziroma Celotni stroški prevoza pomrtnih ostankov pokojnika iz držav srednje Evrope u in Skandinavije 5.000, Združenih držav Amerike 6.000, Azije in drugih oddaljenih Žetale, Podlehnik • Nenavadni kažipoti ob avtocesti in vzporedni cesti Zavijete lahko v naselje, ki ga ni Da začasne prometne označbe, kijih upravljavci cest postavijo le v času turistične sezone, tujcem niso najbolj razumljive, smo v našem časopisu opozorili že večkrat Zdaj smo ugotovili, da so sila nenavadni tudi nekateri stalni smerokazi. Jih bo še mogoče popraviti? Župan občine Žetale Anton Buto-len je o začasni prometni signalizaciji v času poletne turistične sezone povedal: »Označbe na cestišču so povsem nemogoče. V Kozmincih, denimo, je prečrtan napis za Hrvaško, usmerjevalna tabla je za Rogatec. Potem ne v Dobrini ne v Žetalah te table ni, v Dobrini je tabla samo za Rogatec. Nekomu, ki pride s Poljske, Rogatec ne pomeni ničesar. V Žetalah pa niti te table ni ... « Domačini so zato provizorične smerokaze v Žetalah letos postavili kar sami. Butolen je dodal, da tudi stalni smerokazi ob (bodoči) avtocesti Draženci-Gruškovje in njej vzporedni (bodoči) regionalni cesti niso brezhibni: »Ljudje imajo velikokrat težave, da pridejo v Žetale. Pogos- to se po bodoči avtocesti odpeljejo predaleč, potem pa ne morejo več skreniti z nje. Označbe oz. napisi krajev so zelo pomanjkljivi, trenutno predvsem pri izvozu z avtoceste. V Podlehniku je označen izvoz za Majšperk in Ptujsko Goro, v Lan-covi vasi pa izvoza za Majšperk ni, kar je povsem skregano z logiko. Ljudje se v Majšperk nikoli niso vozili iz Podlehnika ...« Kot vrhunec površnosti pri vodenju in označevanju prometnih ciljev je navedel primer Janič: »Pred mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje je smerokaz za Janiče. Gre za zaselek na koncu Žetal, ki mu sicer mi rečemo Jamiče. Tam stoji samo še ena hiša, ostalo je vse prazno. Ne Janiče ne Jamiče torej niso uradni kraj v Republiki Sloveni- ji. Ne vem, kako je lahko na smerokazu napisano ime kraja, ki ga v registru krajev v Sloveniji ni.« Naselje Žetale poleg Jamič sicer sestavljajo še zaselki Cimper, Gater, Grabe, Krd, Krhiče, Ledince, Lešje, Loži-ne, Marof, Paukon, Podgaj, Reber, Rtiče, Stopnica, Šimperk, Tisovec, Tratnica, Trebež, Trniče, Varvasele in Žetale, a žal noben od njih ni dovolj imeniten, da bi imel čisto svoj smerokaz . Čakamo avtocestni priključek Zakl Z naštetimi težavami smo seznanili pristojno Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI). Tam so povedali, da so vodenje prometnega cilja Že- tale na vzporednih državnih cestah načrtovali s projektno dokumentacijo za izgradnjo AC Draženci-Gruškovje: »V projektni dokumentaciji je projektant določil prometne cilje glede na prostorsko umestitev odseka avtoceste in predviden potek novo zgrajenih odsekov vzporednih cest v skladu z veljavno zakonodajo.« Razložili so, da projektant vsak posamezni prometni cilj celovito in sistemsko preuči ter preveri njegovo upravičenost vodenja, ob tem pa upošteva na državni ravni določene pomembne potovalne cilje (glavne daljinske potovalne cilje in lokalne občinske potovalne cilje): »V sklopu projektne dokumentacije je vodenje prometnega cilja Žetale predvideno na avtocestnem Janče so v Ljubljani, Janeče na Koroškem, Janič pa v naši državi doslej nismo potem pa tega ne more več storiti. Po drugi strani imajo težave tudi tisti, ki se torek • 7. avgusta 2018 ^lasiit SZDL jtujsdtitč >*raia — UDravn ITj Ptuj Prcíer lova 7 — Telefon 15® *TB P»ut «43-T-2W - Si. 34 — Letnik Vili. Aktualno z IJlet Ptuj. 26. avgusta 1955 Štajerski 3 U«?)ujt jreo n i >atx>r — Odgovorni uradni* lote V rabi — Hokonusov Qe vračamo — Ttitk® Maribor^if ««kanu* — Cen* din 10 — — l/tn» naročnina 500 din do«-i>tna din Na pedroč u občine Ptuj bo 1. oktobra bo občinski Brazilijo, Avstralijo, Zambijo... čakati več dni, tednov ali celo mesecev. V podjetju Pogrebne storitve Babajič iz Velenja so specializirani za mednarodni prevoz pokojnih. dodatnih stroškov pripeljejo v želeno državo. Foto: Črtomir Goznik Slovenijo znesejo do 3.000 evrov, iz Rusije kontinentov pa tudi do 10.000 evrov. konzulat. Velikokrat se zgodi, da ambasade v državi, kjer se je smrt zgodila, ni. Potem se obrnemo na najbližjo oziroma tisto, ki pokriva območje. Dokumentacija je odvisna tudi od načina prevoza. Primer: če s pogrebnim vozilom peljemo pokojnega iz Makedonije v Slovenijo, moramo poleg makedonskega in slovenskega posmrtnega potnega lista pridobiti še srbskega, saj prečkamo Srbijo. Če opravimo prevoz z letalom, potrebujemo samo slovensko in makedonsko dovoljenje," še pojasnjuje Babajiceva in dodaja, da lahko vso navedeno dokumentacijo s pooblastilom in v imenu svojcev urejajo ter pridobivajo pogrebna podjetja. Kaj če o smrti pokojnega poteka policijska preiskava? Kako dolgo se potem čaka, da se sme pokojnega odpeljati iz države? „Odvisno od države do države," pove Babajiceva in nadaljuje: „V takšnih primerih je odrejena sodna obdukcija. Po obdukciji pokojnika ponavadi hitro sprostijo, saj so opravili vse preiskave, ki so bile potrebne, oziroma izvozu Zakl in ne na avtocestnem izvozu Podlehnik. Glede na to, da izvoz Zakl na terenu še ni zgrajen, tudi še ni dokončno vzpostavljeno in urejeno vodenje smeri Žetale - niti na odseku avtoceste niti na odsekih vzporednih državnih cest.« Zakaj dotlej niso postavili začasnih oznak, niso povedali. Na DARS so dodali, da se na avtocesti vodijo najprej daljinski cilji (glavna mesta sosednjih držav), nato pa večja mesta (regijski cilji) in mednarodni mejni prehodi - to dvoje ima po hierarhiji enak pomen: »Na posameznem avtocestnem priključku pa se vodi regijski cilj.« Povedali so še, da bo približno en kilometer pred novozgrajenim avtocestnim priključkom Zakl zelena tabla za izvoz Zakl, 500 metrov pred izvozom pa še rumena tabla z imeni krajev, do katerih se preko izvoza pride. Med njimi bodo navedene tudi Žetale. Eva Milošič so odvzeli vse vzorce, ki jih potrebujejo za nadaljnje analize. Policija ponavadi ne dovoli, da se pokojnika prevzame in odpelje, če identifikacija ni opravljena. Zna se zgoditi, da pokojni ni imel dokumentov ali pa da se zgodi kakšna nesreča s hudimi telesnimi posledicami in spremembami na telesu. Potem zna trajati tudi mesec ali več." Zavarovati pokojnikove posmrtne ostanke Med prevozom je pokojnikove posmrtne ostanke treba skrbno zavarovati, pa tudi vozila, s katerimi se izvajajo mednarodni prevozi, morajo imeti ustrezna dovoljenja. „Za mednarodni prevoz je poleg lesene krste potreben pocinkan vložek. Ponekod namesto vložka uporabljajo posebno folijo, ki se hermetično zapre in se velikokrat uporablja pri masovnih smrtnih nesrečah. Za opravljanje prevoza krste potrebujemo ustrezno pog- rebno vozilo (atestirano). V tujini so veliko bolj napredni glede zagotavljanja ustreznosti standardov pogrebnih vozil. Če želimo opravljati prevoze iz Francije, moramo naša vozila odpeljati tja, da jih pregledajo in izdajo dovoljenje. To moramo podaljševati vsako leto. Pri prevozu z letalom je treba krsto zaviti v posebno folijo, letalsko vrečo ali lesen zaboj, da se ne vidi. Pri prevozu z avtomobilom redkokdaj pride do poškodb krste. Mi takšne situacije še nismo imeli." Možno je tudi, da se pokojnega v državi, kjer umre, upepeli. Če seveda v državi obstaja krematorij, marsikje ga namreč nimajo. „Za upepelitev poskrbimo mi. Postopek je podoben kot v Sloveniji, razlika je v času trajanja upepelitve, ki je lahko tudi do tri tedne. V večini držav je cena višja kot v Sloveniji, v Zagrebu je nižja. Cena prevoza posmrtnih ostankov v žari je v primeru prevoza z letalom nižja - zaradi nižje teže. V cestnem prevozu sta cena prevoza v krsti ali v žari podobni," je še razložila Babajiceva. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik imeli. Marsikdo ima pri vožnji v Žetale težave, saj z avtoceste ne skrene pravočasno, pravočasno ne vključijo na avtocesto ... ■■i Označbe bi morale biti «i v. razumljive vsaj domaernom Kažipotno prometno signalizacijo na avtocesti vzporednih novozgrajenih odsekih cest torej urejajo postopoma, so povzeli na DRSI: »Glede na to, da trenutno potekajo obsežnejša gradbena dela odseka avtoceste tik pred mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje, se na tem območju še ni ustrezno in dokončno uredilo vodenje prometnih ciljev. Prav tako se še ni preverila upravičenost obstoječih prometnih ciljev na vzporednih državnih cestah, kot je to v konkretnem primeru obstoječe postavljenega kažipota za smer Janiče.« Napovedali so, da bodo po končani izgradnji avtoceste upravičenost vodenja vseh prometnih ciljev preverili tudi na terenu in po potrebi smerokaze ustrezno uredili - z izdajo delovnega naloga za ureditev prometne signalizacije. Dolgoročno torej ni še nič izgubljeno, je pa žetalski župan kljub temu predlagal: »Verjetno bi v bodoče projektanti morali malo bolj sodelovati z lokalnimi oblastmi oz. lokalnim prebivalstvom. Tako bi bile označbe takšne, da bi bile razumljive vsaj domačinom, če že tujcem niso.« Vedno več prevozov z letalom Babajičevi so doslej opravili več kot 4.000 mednarodnih prevozov pokojnih povsod po svetu, največ pa v Evropi. Prevozi iz najoddaljenejših držav so bili iz Južne Amerike, Južne Afrike, Avstralije in Kanade. Cena za celotno opravljeno storitev iz tako oddaljenih krajev je med 5.000 in 10.000 evri. Poleg prevozov iz tujine v Slovenijo izvajajo prevoze iz Slovenije v tujino. Postopekje v tem primeru enostavnejši. Najpogosteje opravijo prevoze v države nekdanje Jugoslavije, so pa pokojne že pospremili v Avstralijo, Čile, Zambijo, na Tahiti, v Brazilijo... V preteklosti so večino prevozov opravili v cestnem prometu, le redke z letalskim. Sčasoma seje razmerje spremenilo. Še vedno je sicer več kopenskih (60 odstotkov), 40 odstotkov pa je letalskih. Prevoz pokojnika v Slovenijo I Iz države I Stroški prevoza I Lokalni stroški I Trajanje (dni) 1 Hrvaška, Zadar 1.500 € 150 € 1 Avstrija, Dunaj 1.500 € 500 € 1 Nemčija, osrednja 2.200 € 400 € 1-2 Norveška 5.000 € - 3-5 ZDA, osrednje 6.000 € 5-10 Rusija, Moskva 5.000 € - 3-5 Kitajska 10.000 € 5-10 Vir: Pogrebno podjetje Babajič Med stroške prevoza so zajeti stroški pogrebne opreme, cestnega ali letalskega prevoza in pridobivanja dokumentacije. Lokalni stroški so od države do države različni. Ponekod so precej visoki, saj se pogrebna gospodarska javna služba med državami razlikuje. Lokalni stroški zajemajo stroške, povezane s prevzemom pokojnega na kraju smrti, prvim prevozom do hladilnice, hrambo pokojnika do prevzema ... Foto: Črtomir Goznik Foto: EM 4 Štajerski Podravje torek • 7. avgusta 2018 Slovenska Bistrica • Podvoz, nadvoz, novi železniški postaji Milijonske investicije v projekt javne železniške infrastrukture v Podravju Slovenske železnice so objavile nov vozni red vlakov zaradi številnih investicij na železniški infrastrukturi. Zgolj na odseku med Slovensko Bistrico in Poljča-nami se izvaja projekt v vrednosti okrog 21,1 milijona evrov, naročilo za obnovo vozlišča na Pragerskem, ocenjena vrednost projekta je okrog 80 milijonov evrov, pa je še v teku. Potniki, ki potujejo proti notranjosti Slovenije, se z zamudami srečujejo že od lanskega leta. Med Slovensko Bistrico in Poljčanami potekajo namreč obsežna investicijska dela. Do aprila prihodnje leto naj bi bili obnovljeni železniški postaji v Slovenski Bistrici in v Poljčanah, urejen bo lažji in varnejši dostop do prenovljenega perona za vse potnike na obeh postajah. Izboljšala se bo tudi prometna varnost in pre-točnost na cestah. Ukinili se bodo kar trije cestni prehodi železniških tirov, namesto tega bosta zgrajena nadvoz in obvozna cesta v Spodnji Brežnici (na cesti Slovenska Bistrica—Poljčane) ter podvoz s podhodom v Poljčanah. Odsek je sestavni Vlake nadomeščajo z avtobusi Slovenija je sredi velikih investicijskih vlaganj v železniško infrastrukturo. Največja gradbišča so na severovzhodu Slovenije, kjer se hkrati izvajajo štirje projekti, s katerimi bo posodobljenih 45 kilometrov železniških tirov in devet postaj, na teh odsekih pa bodo odpravljeni tudi manj zavarovani železniški prehodi ter postavljene protihrupne ograje v skupni dolžini 17,5 kilometra. Zaradi obsežnih gradbenih del in zapor proge med postajami Ceje-Laško-Rimske Toplice bo v času od 19. julija do 8. decembra 2018 na odsekih štajerske proge prilagojen tudi vozni red vlakov, namesto nekaterih vlakov pa bo uveden nadomestni avtobusni prevoz. Največje spremembe občutijo potniki, ki potujejo iz vzhodnega dela države proti prestolnici. Namreč številne vlake so nadomestili avtobusni prevozi do Zidanega Mosta, vlake IC in ICS pa avtobusni prevozi iz Celja do Ljubljane. Vse spremembe na relacijah od Hodoša, Maribora, Pragerskega, Zidanega Mosta do Ljubljane si lahko ogledate v iskalniku voznega reda na www.slo-zeleznice.si. del javne železniške infrastrukture v Sloveniji in je pomemben predvsem v mednarodnem tovornem prometu na smeri severovzhod-jugovzhod. Z nadgradnjo tirov se bosta tako povečali varnost in urejenost železniškega prometa, dovoljene pa bodo tudi večje hitrosti vlakov in prevozna zmogljivost. Dela opravljalo tri podjetja, in sicer Pomgrad, d. d., SŽ-žele-zniško gradbeno podjetje Ljubljana, d. d., ter Kolektor CPG, d. o. o. Direkcija za infrastrukturo pa načrtuje tudi obnovo vozlišča Prager-sko z ureditvijo železniške postaje. Odločitev o izbiri je bila objavljena junija, vendar ta še ni pravnomočna, saj je zadeva pod drobnogledom državne revizijske komisije. Sicer pa gradnja cestnega podvoza skozi Pra-gersko, rekonstrukcija postajnega poslopja, ureditev dveh parkirišč v sklopu železniške postaje ter postavitev protihrupnih ograj. V letu 2017 se je zaključila izdelava projektne in investicijske dokumentacije. Izvedba del je predvidena v letih 2018 do 2020. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Na relaciji Slovenska Bistrica-Poljčane naj bi se dela končala prihodnje leto, kdaj bodo delovni stroji zabrneli na Pragerskem, še ni znano sta bili za projekt, katerega ocenjena vrednost znaša 79,7 milijona evrov, od tega naj bi polovico prispevala EU, izbrani podjetji Riko in RZD International. Postaja Pragersko je sestavni del železniškega omrežja, saj leži na stičišču Baltsko-jadranskega koridorja, ki poteka v smeri Gradec-Šentilj-Maribor-Ljubljana-Koper/Trst in Sredozemskega koridorja, to je povezava Benetke-Trst/Koper-Ljublja-na-Pragersko-Hodoš-Budimpešta. Da bi se izboljšali varnost in nosilnost proge, je v okviru projekta predvideno povečanje kategorije proge, gradnja dveh peronov, ureditev dostopa potnikov na perone (podhod s stopniščem in dvigalom), Slovenija, Podravje • Dvoodstotni dvig pomoči Višja socialna pomoč in varstveni dodatek Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta zaradi redne letne uskladitve s 1. avgustom višja za dva odstotka. Osnovni znesek minimalnega dohodka bo tako od 1. avgusta dalje znašal 392,75 evra, varstveni dodatek pa 577,34 evra, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Uskladitev minimalnega dohodka se bo že upoštevala pri izplačilih denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka za avgust. Prejemnikom zaradi uskladitve ni treba vlagati novih vlog. Dvostarševska družina z dvema mladoletnima otrokoma brez dohodkov in premoženja bo tako od danes lahko prejela 1125,79 evra, pri čemer sta vključena denarna socialna pomoč in otroški dodatek skupaj. Skupno število prejemnikov denarne socialne pomoči je trenutno 53.183. To pomeni, da se je to število v primerjavi z majem povečalo za 3275. S 1. junijem pa je že začela veljati novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki je denarno socialno pomoč za samsko osebo zvišala za več kot 87 evrov. Skupno število prejemnikov varstvenega dodatka je trenutno 17.913 in je v primerjavi z majem, ko jih je bilo 16.714, naraslo za 1199. (staj S prvim avgustom sta se uskladili tudi posmrtnina in pogrebnina. Posmrtnina po novem znaša 392,75 evra, pogrebnina pa 785,50 evra. Majšperk • Polnilne postaje za električne avtomobile Polnjenje električnih avtomobilov vsaj tri leta brezplačno Mreža polnilnih postaj za električne avtomobile se je razširila tudi na območje občine Maj-šperk. S pomočjo Eko sklada so postavili dve polnilnici: ena je na parkirišču na Bregu, druga pred kulturno-poslovnim centrom Majšperk. Za nakup in postavitev dveh polnilnih postaj, na katerih se lahko skupno polnijo štirje električni avtomobili, je Eko sklad prispeval 5.730 evrov, strošek občine pa je znašal 1.260 evrov. Ob tem je občina iz proračuna namenila še 1.400 evrov za ureditev parkirnih mest ter priključitev na električno omrežje. »O postavitvi smo že dlje časa razmišljali, saj so se občasno pojavljale pobude, vsekakor pa bo to v prihodnosti, ko bo električnih ali kombiniranih hibridnih avtomobilov več, zelo potrebno,« je o razlogih za postavitev dejala županja Majšperka Darinka Fakin. Čeprav sta bili polnilnici, kjer bodo lahkoimetniki električnih jeklenih konjičkov koristili brezplačno polnjenje še vsaj tri leta, postavljeni šele letos poleti, sta že bili v uporabi. »Na obeh mestih so si imetniki električnih avtomobilov te že polnili in dobili smo tudi odziv, da dobro delujejo,« je še povedala Fakinova. MV Na polnilnici je možno polnjenje dveh avtomobilov hkrati. Foto: Mojca Vtič Kidričevo • Nagrade za aktivne dijake in študente »Žepnine bodo motivacija za mlade« Po vzoru občin Starše in Rače-Fram so tudi v Kidričevem sprejeli odločitev, da dijakom in študentom podelijo žepnine. Razpis za njihovo pridobitev v novem šolskem letu je občina objavila konec julija, rok za prijave pa je 14. september za dijake in 5. oktober za študente. Žepnina za dijake znaša 20 evrov na mesec, za študente je 10 evrov višja. Do nje bodo upravičeni občani Kidričevega, ki so aktivni tudi na društvenem področju. Žepnina bo upravičencem dodeljena za deset mesecev, v primeru odločitve dijaka ali študenta, da želi izplačilo žepnine v obliki vrednostnih bonov sternthal, pa bo žepnino prejemal dodatna dva meseca. Sicer pa na občini predvidevajo, da bo strošek žepnine za dijake in študente okrog 100.000 evrov. Idejo o žepninah podpirajo tudi v društvo Sosednji prijatelji Kidričevo, ki povezuje mlade občane Kidričevega. »Menimo, da bodo žepnine motivacija za mlade za vključitev in njihovo angažiranje v lokalno skupnost, na drugi strani pa bodo v zameno prejeli nekaj pozitivnega tako v smislu novih izkušenj kot tudi s finančnega vidika. Zagotovo je to dobra poteza in mislimo, da bi se po tem in še marsičem drugem morala zgledovati tudi kakšna druga občina,« je povedal Žan Jerenko iz društva Sosednji prijatelji. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Občina Kidričevo naj bi za žepnine dijakov in študentov namenila okrog 100.000 evrov. torek • 7. avgusta 2018 Podravje Štajerski 5 Spodnje Podravje, Slovenija • Kako so lesene klopi postale spletni hit Mlad mizar vabi v hribe po ljubezen Po slovenskih vrhovih, tudi na Boču in Donački gori, so se pojavile skrivnostne lesene klopi z motivom src. Hitro so osvojile mlado in staro, fotografije in zgodbe z oznako #klopcaljubezni so na spletnih družabnih omrežjih postale pravi hit. Za kaj gre? Klopi z velikim srcem na naslonjalu in vgraviranim napisom »Daj vsakemu dnevu možnost, da je najlepši v življenju« so ročno izdelane iz slovenskega macesnovega lesa. Pred vremenskimi vplivi in obrabo jih, kot v starih časih, varuje naravno laneno olje. Gre za delo mladega mizarja Klemna Klevžeta iz Spodnje Kostrivnice v občini Rogaška Slatina. Mojster je povedal, da je do zamisli prišlo povsem spontano: »Maja 2013 sem delal enostavno vrtno pohištvo za bližnji lokal. Dobil sem idejo, notranjo pozitivno energijo za nekaj močnejšega, začel sem risati linije srčka. Uspelo mi je narediti klopco, na katero sem bil ponosen in sem jo z veseljem pokazal prijateljem.« Klopco s srčkom je nekaj časa prekladal Do izbranega mesta, kjer stoji klopca ljubezni, je mogoče priti le peš, zato je bila že postavitev svojevrstna dogodivščina, je priznal mladi mojster Klemen Klevže. Foto: arhiv Klopce ljubezni Klopce z velikim srcem, tako v dobesednem kot v prenesenem pomenu besede, lahko poiščete na Boču (na fotografiji), DonaČki gori, Vogarju, Lisci in Veliki planini. po domačem dvorišču, saj ni čisto natanko vedel, kaj naj z njo. Potem pa je s prijatelji, s katerimi z jadralnimi padali hodi na bližnji hrib Dreveniško goro, čisto zraven Boča, našel skalo s čudovitim razgledom ... »To je bilo to,« je bil kratek Klevže. Do izbranega mesta je mogoče priti le peš, zato je bila že postavitev klopce svojevrstna dogodivščina, je priznal: »Veliko smeha je bilo.« Dodal je še, da je bila klopca nekaj posebnega, nekaj njihovega: »Tja gor smo peljali punce...« Nekaj fotografij klopce in čudovitega razgleda je objavil na spletnih družabnih omrežjih. »Objavil sem npr. fotografijo s sončnim vzhodom. Nikoli ne bom pozabil, nekoč sem po nevihti od tam lahko videl Julijske Alpe in Triglav, torej z vzhoda na zahod Slovenije,« je povedal mizar. Klopco so domačini hitro vzeli za svojo, kmalu so fotografije na Facebooku in Instagramu začeli objavljati tudi drugi. Čeprav novice o klopci mojster in prijatelji niso obešali na veliki zvon, je zanimanje vztrajno raslo; vsi so se spraševali, kje je vendar ta skrivnostna klopca. Par desk in prava informacija Zadnjo zimo je zgodba dobila novo poglavje. »Pogovor s prijateljem je nanesel na stare čase. Kaj če bi zdaj, ko sva odrasla, klopci dala ime in zgodbo? Dajva, spraviva mladino, kolikor le lahko, tja gor v hribe, da se zaljubijo. Preveč namreč postajamo odvisni od telefonije, preveč stresno živimo,« je dejal Klevže. Minulo pomlad sta tako s prijateljem napravila še pet klopi. Postavila sta jih na Donačko goro, Vogar, Lisco, Veliko planino in Grmado, a so na slednji klop žal umaknili. »Nekatere klopi sva postavila brez težav, za druge je bilo treba nekaj več dogovarjanja. Imamo torej nekakšen dogovor, da klopi so, kjer so. Po postavitvi vsake klopce je bil odziv izjemen, bilo je veliko veselih in zaljubljenih fotografij, zgodb, anekdot, rekreacijskih pohodov. Tudi mediji so nas nepričakovano zasuli z vprašanji,« je povedal Klevže. Na spletni strani projekta je povzel: »Par desk in prava informacija, verjemi, človeka ne pustiš hladnega.« Nadaljevanja zgodbe Klopce ljubezni njen avtor ni želel razkriti. Pa saj je tudi lepše tako, kajne? Eva Milošič Ormož • Humanitarna akcija zbiranja šolskih potrebščin Ko odvečne šolske potrebščine narišejo nasmeh na obraz Da bi vstop v novo šolsko leto, ki je povezan s precejšnjimi stroški, vsaj nekoliko olajšali nekaterim staršem in njihovim otrokom iz lokalnega okolja, Ljudska univerza Ormož, enota Mladinski center Ormož, organizira humanitarno akcijo zbiranja odvečnih šolskih potrebščin. V ormoškem mladinskem centru tudi letos želijo razbremeniti socialno ogrožene družine ob pripravah na začetek novega šolskega leta. Zato preko poletja organizirajo zbiralno akcijo šolskih potrebščin. Zbirajo šolske torbe (nove ali rabljene), zvezke, peresnice, pisala in druge šolske potrebščine (mape, barvice, flomastre, radirke, nalep- ke, ravnila, šilčke, šestila, tempera barvice idr). Vse, ki bi radi pomagali otrokom, pozivajo, da do pričetka novega šolskega leta prinesejo najrazličnejše šolske predmete v prostore mladinskega centra (Grajski trg 3, grad Ormož) vsak delovnik med 9. in 17. uro. »Odziv ljudi do sedaj je izjemno dober, saj smo prejeli številne v Štajerski www.tednik.si Odvečne šolske torbe in druge potrebščine lahko vse do pričetka novega šolskega leta oddate v prostore ormoškega mladinskega centra vsak delovnik med 9. in 17. uro. □s ■ Stajerskitednik Stajerskitednik potrebščine,« je zadovoljen mladinski delavec Rok Cvetko. Kot je še pojasnil, bodo zbrane šolske potrebščine še pred novim šolskim letom razdelili družinam s šoloobveznimi otroki iz lokalnega okolja: »Potrebščine bomo razdelili predvsem družinam in posameznikom, ki so se oglasili ali pa se še bodo, prav gotovo pa je zbiranje namenjeno tistim, ki jih lahko na tak način razbremenimo, predvsem finančno, in bodo priprave na novo šolsko leto lahko potekale nemoteno. Prav tako se bomo povezali z lokalnimi šolami in preverili, ali bi morebiti potrebovali kaj od zbranega.« Z zbranimi potrebščinami so doslej razveselili že veliko hvaležnih otrok in njihovih staršev. »Ob prejetju šolskih potrebščin so ljudje zmeraj hvaležni za trud, ki ga vložimo, in zaradi tega se vsako leto odločimo za takšno akcijo. Verjamemo, da skupaj zmoremo več, in smo veseli, če lahko narišemo nasmeh na obraz in razbremenimo družine pri pripravah na začetek novega šolskega leta, saj je le-ta lahko velik zalogaj,« pojasni Cvetko. Monika Levanič Kidričevo • Telesna in psihična terapija na konju V Starošincah se uri tekmovalka v parajahanju S krtačo v rokah in na opori dveh bergel je Mariborčanka Erna Bezjak, ki že od rojstva živi s cerebralno paralizo, pripravljala kobilo Pepo za trening športnegajahanja v konjeniškem parku Starošince. »Ne veste, kaj vam da žival. Jahanje zame ni le fizična dejavnost, temveč je v prvi vrsti sprostitev,« je dejala. Erna se v hlevu konjeniškega parka počuti že povsem domače, namreč že pred desetimi leti je prvič jezdila v Starošincah, nato se je po več letih premora odločila ob (finančni) podpori Društva za cerebralno paralizo za terapevtsko jahanje. »Še isto leto me je Metka vključila v športno jahanje. Tako sem se začela učiti ježe v sedlu, hoje s konjem, kas . Dve leti sem usvajala veščine do te mere, da sem sedaj samostojna. Je pa moj cilj, da bi tekmovala. Želim si napredka,« je dejala z zanosom v očeh, medtem ko je božala Pepo, ki so jo v poletnem dnevu mučili obadi. In da bo lahko Erna tekmovala, je potrebna najprej klasifikacija. »Najprej me mora zdravnik ovrednotiti, kašne so moje sposobnosti in omejitve, tako da me določijo v skupino, kjer lahko v parajahanju tekmujem s sebi podobnimi.« Za zdaj tekmovalke v parajahanju v Sloveniji še nimamo. »Slišim, da naj bi bila še ena kandidatka v Ljubljani. Sicer pa naj bi bilo prvo tekmovanje že v jeseni, tako da sedaj hitimo z urejanjem vsega potrebnega,« je dejala Metka Demšar Goljevšček, ki je tudi terapevtka s pomočjo konj. A bolj kot tekmovanje, pisanje zgodovine v slovenskem parajahanju in doseganje rezultatov je v ospredju Emin napredek. »Če sem pred uro ježe morda v stresu, mi konj pomaga, da se sprostim. Pa tudi sicer sem rada v gibanju, tako da izkoriščam možnosti, ki so mi na voljo. Hodim na fitnes, plavam, jezdim ... Zavedam se namreč, da se ne gibam zaradi drugih, temveč zaradi sebe, tako bom lahko dalj časa samostojna. Povsem drži rek, da je gibanje življenje,« je prepričana Erna, na pogled drobcena, a močna v volji, saj ima tudi vozniški izpit in svoj avto, s katerim, pravi, se ji se odprlo okno v svet. H gibanju in vključevanju v družbo pa spodbuja tudi druge osebe, ki se soočajo z invalidnostjo. »Ljudje smo socialna bitja in aktivnosti, ki jih nudijo društva in okolica, zapolnjujejo in napolnjujejo dneve. Tega se morajo zavedati društva in seveda tudi člani,« je še dejala Erna. Mojca Vtič Mmsmi________________________________________ Foto: Mojca Vtič Erna Bezjak, ki že od rojstva živi s cerebralno paralizo, pravi: »Gibanje je življenje.« 6 Štajerski V središču torek • 7. avgusta 2018 Spodnje Podravje, Slovenija • Divja odlagališča ogrožajo okolje in ljudi Pobrati bo treba za 92 olimpijskih ba V naši državi je evidentiranih več kot 8.000 divjih odlagališč odpadkov, v povprečju seje od slovenske šole do prvega kupa smeti treba sp Leta 2010 je v sklopu akcije Očistimo Slovenijo v organizaciji društva Ekologi brez meja (EBM) v enem samem dnevu nastal prvi in doslej tudi edini vseslovenski register divjih odlagališč. Pri popisovanju so si pomagali tudi z letalskimi posnetki, popisi občanov in podatki Zavoda za gozdove Slovenije. Letos prostovoljci register dopolnjujejo tudi s podatki o stanju ob vodotokih, kjer naj bi bilo še okoli 800 divjih odlagališč. V osmih letih, kolikor jih je preteklo od prvega popisa, smo v Sloveniji uspeli očistiti približno tretjino vseh odlagališč. Kljub temu je v naravi še vedno več kot 230.000 kubičnih metrov odpadkov, v EBM so to številko nazorneje predstavili: »To je 92 olimpijskih bazenov, 77 velikih dvo- ran Postojnske jame, 19 trboveljskih dimnikov.« Večino teh odpadkov naj bi predstavljali gradbeni odpadki (41 %), po pogostnosti sledijo kosovni (17 %), komunalni (15%), organski (13 %) in nevarni odpadki (10 %), salonitne plošče (2 %), motorna vozila (2 %) in pnevmatike (1 %). Največ divjih odlagališč je na kmetijskih površinah, v gozdovih in ob vodotokih. Kritino je skoraj ceneje položiti kot odložiti v zbirni center Divja odlagališča seveda kazijo videz krajine in tako zmanjšujejo Največji packi v Osrednji Sloveniji | Statistična regija I Število neočiščenih odlagališč 1 Osrednjeslovenska 2.137 Podravska 994 Savinjska 944 Jugovzhodna Slovenija 719 Goriška 685 Gorenjska 641 Obalno-kraška 605 Pomurska 567 Spodnjeposavska 324 Notranjsko-kraška 323 Zasavska 318 Koroška 118 Slovenija 8.375 Vir: Ekologi brez meja kvaliteto bivanja, a bi nas to od vsega moralo še najmanj skrbeti, so opozorili v EBM: »Divja odlagališča predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odpadki, odloženi na njih, pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo tudi v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode.« Opomnili so še, da se posledice divjega odlaganja odpadkov ne kažejo samo na kopnem: »Po poročanju Direkcije RS za vode je pojav mikroplastike dokazan že v slovenskih celinskih vodah.« Ekologi menijo, da do divjega odlaganja odpadkov prihaja predvsem zaradi finančnih prihrankov (sploh pri gradbenem materialu, salonitnih ploščah itd.), neučinkovitega nadzora (nad nepravilnim odlaganjem odpadkov na lokalni in državni ravni bdi le 150 inšpektorjev, globe se gibljejo med 100 in 200 evri), premajhne informiranosti in osveščenosti. Težave povzročata še neurejen sistem prevzemanja gradbenih odpadkov in nejasna razmejitev pristojnosti med (med)občin-skimi inšpektorati in Inšpektoratom RS za okolje in prostor. Je na primer keramična ploščica komunalni ali gradbeni odpadek? V EBM rešitve ne vidijo zgolj v poostrenem nadzoru, temveč predvsem v tem, da bi bilo ravnanje z odpadki za občane enostavnejše: »Trenutno je kritino skoraj ceneje položiti kot odložiti v zbirni center.« Septembra bomo Slovenijo očistili V I •• v »se zadnjic« V letih 2010 in 2012 sta v Sloveniji potekali nacionalni prostovoljski čistilni akciji. V soboto, 15. septembra, bo organizirana še tretja in, vsaj po optimističnih napovedih, tudi zadnja. V EBM so pojasnili, da bodo akcijo pripravili v sklopu globalne pobude Očistimo svet 2018: »Cilj globalnega projekta je združiti 5 % prebivalstva iz 150 držav v največji čistilni akciji, ki bo v vseh državah potekala prav na isti dan.« Sodelovanje v akciji so že potrdili v številnih državah po vsem svetu. K sodelovanju so vabljeni tako posamezniki kot občine - tudi tiste, ko so čistilne akcije (večinoma v sodelovanju z domačimi društvi) organizirale že spomladi. Prostovoljci odpadkov ne bodo odstranjevali le z identificiranih odlagališč, temveč bodo očistili tudi druga območja, npr. sprehajalne poti, stanovanjske soseske, okolice šol in vrtcev, nab- V občinah ptujske in ormoške upravne enote naj bi bilo kar 268 divjih odlagališč odpad Ptuj • Koliko občina letno odšteje za zavarovalne premije Premoženje zavarujejo pri Zavarovalnici Sava Mestna občina (MO) Ptuj letno za zavarovanje občinskega premoženja namenja okrog 60.000 evrov. Zavarovanja sklepa pri zavarovalni družbi, ki jo izbere na javnem razpisu, za obdobje več let. Sredi julija je občina za naslednje štiriletno obdobje (2019-2022) odločila, da bo zavarovanja, tako kot doslej, sklenila z Zavarovalnico Sava (prej Maribor). „Zraven MO Ptuj so v zavarovanje vključeni še četrtne skupnosti in 16 javnih zavodov, v katerih je ustanoviteljica MO Ptuj. Po obstoječi pogodbi premoženjska zavarovanja pokrivajo naslednje osnovne rizike: požarno, potresno in strojelomno zavarovanje, zavarovanje proti vlomu, zavarovanje stekla, računalnikov, civilne odgovornosti, plovil in avtomobilov. V letu 2017 je MO Ptuj za zavarovalno premijo odštela dobrih 66 tisočakov. Zavarovanje se nanaša samo na premoženje MO Ptuj, ne pa tudi javnih zavodov in četrtnih skupnosti. Ti svoje premije poravnajo vsak iz svoje blagajne. Zavarovanje premoženja se sklepa v skladu s knjigovodsko vrednostjo. Pri poravnavi premije si MO Ptuj v skladu z razpisnimi pogoji pri plačilu v enkratnem znesku lahko obračuna 5-odstotni popust," so povedali v vodstvu MO Ptuj. Poizvedovali smo tudi, koliko in v kakšnem znesku je ptujska mestna občina v minulih petih letih iz naslova zavarovanja prejela izplačanih odškodnin. Višina vplačane premije po letih 2013 2014 2015 2016 2017 56.666 € 60.303 € 64.514 € 62.873 € v Foto: Črtomir Goznik Tudi v prihodnjem štiriletnem obdobju bo MO Ptuj premoženje zavarovala pri Zavarovalnici Sava, ki je na nadavnem razpisu edina predložila ponudbo. 66.202 € Vir: MO Ptuj Pri plačilu v enkratnem znesku si lahko MO Ptuj obračuna 5-odstotni popust. Podrobnih podatkov na MO Ptuj ne razkrivajo. Pojasnili so: „Pri zavarovalnici smo uveljavljali odškodninske zahtevke za vse nastale škodne primere. Nastale škodne primere je zavarovalnica v skladu s pogodbo obravnavala in izplačala ustrezno zavarovalnino." Nemalokrat se zgodi, da se na javni površini ali v javnem prostoru kdo poškoduje in od lastnika terja odškodnino. Tudi za ta namen (civilne odgovornosti) je MO Ptuj v minulih letih prejela odškodninske zahtevke. S podatki, ali jih je zavarovalnica izplačala in v kakšnih zneskih, v Mestni hiši ne razpolagajo, saj da gre za varovanje osebnih podatkov. Mojca Zemljarič Podravje • Gneče in zastoji tudi na sicer manj prometnih prehodih Število prečkanj južne meje v Dobovc se je julija povečalo za tretjino Marsikdo je letos presenečen, ko med prometnimi informacijami sliši podatek o čakalnih d na mejnem prehodu Dobovec, ki so občasno celo daljše kot na najbolj obremenjenem Grušk Razlog za ta letošnji poletni fenomen so usmerjevalne table, ugotavljajo na celjski polic upravi. Tisti, ki živijo bližje Donački, pogosto namesto prečkanja južne meje v Gruškovju raje izberejo manj obremenjena mejna prehoda Rogatec ali Dobovec (med njima je slabih osem kilometrov razlike), kjer praviloma daljšega čakanja ni bilo - do letos. Sredi julija je čakalna doba v Dobovcu znašala kar tri ure, medtem ko v Gruškovju dve uri. Razloge gre iskati v dodatnih usmerjevalnih tablah direkcije za ceste v času poletne sezone, ki turiste, željne hrvaškega morja, v Podlehniku z MMP Gruškovje usmerjajo na druge mejne prehode. »Zaradi povečanega prometa in vzdrževanja pretočnosti prometa v kraju Rogatec ob vikendih policisti PP Rogaška Slatina usmerjajo in pospešujejo promet v smeri MMP Dobovec. S temi ukrepi zagotavljajo, da kraj Rogatec ni prometno popolnoma ohromljen,« so navedli še drugi razlog za večjo obiskanost Dobov-ca na celjski policijski upravi. Tako je v Dobovcu zgolj od 1. do 30. julija mejo prestopilo skupaj 146.581 potnikov (112.089), kar je 30,8 % več kot v primerjalnem obdobju leta 2017, oziroma 139.020 (115.029) vozil, kar pomeni porast za 20,2 %. Mejni prehod Rogatec je v juliju 2018 prestopilo skupaj 110.662 potnikov (85.302), kar je 29,7% povečanje, število osebnih vozil v primerjalnem obdobju pa se je dvignilo za 24,6 %. Tega porasta vozil pa naj ne bi bilo zaznati na cesti Majšperk-Rogatec. »Zagotovo se promet skozi Stoperce v času poletne sezone, ko proti Hrvaški potujejo domači in tuji državljani, močno poveča.A letos vsaj po občutku ni take gneče skozi naš kraj, slišim pa, da več avtomobilov letos beležijo v Žetalah,« je povedala Stoperčanka Marjana Ka-menšek, ki tako kot prejšnja leta tudi letos odgovarja na vprašanja voz kje je Rogatec. Sicer pa gre kolor in zastoje na mejnih prehodih p vati tudi v prvem avgustovskem tedna - dopoldan predvsem v s Avstrije proti Hrvaški ter popolda rističnih krajev proti urbanim sred opozarjajo na prometnoinformac centru, kjer še dodajo, da ta kon dna del Nemcev že zaključuje poč Moji torek • 7. avgusta 2018 V središču Štajerski 7 zenov smeti režine itd. V EBM do dodali: »Ideja je, da v občinah, kjer ni potrebe po čistilni akciji, skupnost kljub temu na ta dan naredi kaj za obče dobro - se na primer loti urejanja zelenic in športnih igrišč, učnih poti, pleskanja otroških igral, popravljanja klopi v parku itd.« Namen akcije bo tudi ozaveščanje o ločenem zbiranju odpadkov in preprečevanju nastajanja odpadkov, da čistilne akcije v prihodnje niti ne bi bile več potrebne. Eva Milosic rehoditi borih 400 metrov. Zakaj naj bi se 15. septembra to spremenilo? Brez skrbi so lahko le v občini Dornava Občina I Število neočiščenih odlagališč I Skupna ocena pomembnosti I 2010 2018 2010 2018 Cirkulane 12 43 80 190 Destrnik 4 6 35 37 Dornava 6 0 11 0 Gorišnica 5 4 81 77 Hajdina 1 8 0 18 Juršinci 7 2 23 13 Kidričevo 49 18 350 350 Majšperk 18 8 95 40 Markovci 3 1 107 96 Ormož 52 54 390 540 Podlehnik 4 6 22 35 Ptuj 140 18 800 100 Središče ob Dravi 4 4 34 28 Sveti Andraž v Slovenskih goricah 21 8 70 30 Sveti Tomaž 5 8 68 103 Trnovska vas 5 1 22 7 Videm 58 53 220 275 Zavrč 11 15 48 64 Žetale 23 11 200 75 SKUPAJ 428 268 2.656 2.078 Foto: CG kov, sanirali naj bi jih 15. septembra. Vir: Ekologi brez meja V tabeli zajeto statistiko je treba jemati z nekaj rezerve, saj je popis delo prostovoljcev, stanje na terenu pa se lahko že v enem samem dnevu bistveno spremeni. Kljub temu je spodbuden podatek, da se je v občinah pod okriljem upravnih enot Ptuj in Ormož v času od prvega popisa leta 2010 skupno število divjih odlagališč zmanjšalo za okoli 37,4 %. Morda še pomembnejše je, da se je skupna ocena pomembnosti odlagališč občutno znižala. Oceno določijo na podlagi količine in vrste nevarnih odpadkov na odlagališčih, bližine vodotoka ali obdelovalnih površin ter drugih dejavnikov tveganja; višja kot je ocena pomembnosti, nujnejša je sanacija odlagališč. Edina občina v Spodnjem Podravju, kjer divjih odlagališč naj ne bi bilo več, je Dornava. V vsej državi je takih občin sicer le še pet: Loška dolina, Mežica, Mirna, Sveta Ana in Solčava. V osmih letih je bilo ogromen napredek zaznati v občinah Juršinci, Majšperk, Ptuj, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas in Žetale. Po drugi strani se v nekaterih občinah stanje poslabšuje; npr. v Cirkulanah, Hajdini, Ormožu, Podlehniku, Svetem Tomažu in Zavrču ... Slovenija, Podravje • Udari strel Štajerska na udaru Letošnje že dalj časa trajajoče nestanovitno vreme je vplivalo tudi na povečano število strel, ki so dosegle tla. V povprečju sicer samo vsaka šesta strela doseže zemljino površje, medtem ko so preostale med oblaki. Iz poročil Uprave za zaščito in reševanje je razvidno, da so se pristojne službe letos ukvarjale s posledicami 32 udarov strel, medtem ko se je lani v celotnem letu ta številka ustavila na 30. Največkrat, kar 23-krat, je strela udarila v različne objekte, petkrat v drevo, dvakrat pa je zadela skupino ljudi. Največkrat so se s posledicami udara strele ukvarjali na Štajerskem, kjer je udarila osemkrat, nato pa sledita Gorenjska in Koroška. Zadnji močan udar strele so zabeležili prejšnji četrtek na Veliki planini; strela je zadela štiri pohodnike, dva je lažje poškodovala, enemu je najverjetneje rešil življenje švedski zdravnik, kije bil v bližini. V gorah najbolj varno melišče Najvarnejša zaščita pred nevihto sta objekt, ki ima strelovod in avtomobil. Če pa nas nevihta kljub vsemu ujame v gorah, je po navedbah planinske zveze najvarneje na meliščih, kjer vztrajajte v čepečem položaju ali sedite na nahrbtnik. Pomembno je, da zavzamete čim nižji položaj in s sebe odstranite tudi vse kovinske predmete, še svetuje planinska zveza. Izogibati se je dobro osamljenim drevesom, skalam rdečih odtenkov, saj je v njih precej kovine, zato strele tja pogosteje udarijo, ter tudi bližini žičnic in jeklenic. M.K. Foto: Svet 24 Strela udarila med pogrebom Eden izmed bolj nenavadnih primerov udara strele se je zgodil leta 2005 na Brezovici, ko je strela udarila v kovinski križ, ki gaje nosil 62-letni pogrebec. Moškije v bolnišnici podlegel poškodbam. obah ovju. cijski znikov, ie vozil ričako-koncu meri iz n iz tu-liščem, ;ijskem nec tehtnice. ca Vtič Sveti Tomaž • Drastično povišanje cen gradbenih storitev, občina v težavah Za ceste potrebna zadolžitev v višini 150.000 evrov Med številnimi občinami seje tudi občina Sveti Tomaž znašla v neljubem položaju, saj so se gradbene storitve precej podražile. Zaradi višjih cen jim za naložbe zmanjkuje denarja. Pri Svetem Tomažu so se minuli teden tamkajšnji svetniki sestali na izredni seji in skupaj s spremembami potrdili investicijsko dokumentacijo (DIIP) za ureditev nekaterih cest. Kot je pojasnil župan Mirko Cvetko, se je najbolj mudilo s potrditvijo dokumentacije za ureditev regionalne ceste v središču občine. Podpisan je namreč sporazum z državo, kjer so določeni sofinancerski deleži. »Kot veste, smo dobili potrjen sofi-nancerski sporazum od ministrstva za infrastrukturo, s katerim so določena sredstva, ki jih bosta vložili država in občina. Zaradi tega je potrebna potrditev DllP-a, s katerim se eni in drugi zavežemo, da bomo ta sredstva zagotovili. V to investicijo gremo resno.« Obnova 940 metrov dolgega odseka je ovrednotena na 1,64 milijona evrov. Ker gre za regionalno cesto, jo bo peljala Direkcija RS za infrastrukturo, ki bo prispevala največji delež denarja, nekaj manj kot 1,4 milijona evrov. Slabih 250.000 evrov bo pokrila občina. Omenjena investicija predvideva razširitev in obnovo cestišča (od vežice do konca naselja Sv. Tomaž), gradnjo pločnikov, ureditev javne razsvetljave in meteorne kanalizacije. Izvedba investicije bo bistveno povečala varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu, saj gre za najnevarnejši odsek na cesti med Ljutomerom in Ptujem, širok komaj štiri metre. Cesto, kjer hodijo tudi šolarji, bodo razširili na šest metrov. V letošnjem letu je predviden odkup potrebnih zemljišč in izbor izvajalca gradbenih del, dela pa bi se pričela prihodnje leto. Vrednosti gradbenih storitev višje tudi za več kot 50 % Svetniki so v nadaljevanju potrdili še spremembe dokumentacije za ureditev treh cestnih odsekov. Glavni razlog za potrditev teh dokumentov so višje cene investicij na razpisih za izbiro izvajalca od predvidenih sredstev. Modernizacija ceste Savci mlin-Breg, ki je že pri koncu, je bila prvotno ovrednotena na 50.800 evrov, a je občina na razpisu prejela bistveno višje ponudbe; najcenejša je presegala vrednost za več kot 56 odstotkov. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Zinka Hartman, je namesto predvidenih 50.800 evrov vrednost projekta okoli 79.000 evrov. Gradbena dela je izvedlo Cestno podjetje Ptuj. Za dobrih 20.000 evrov bo dražja modernizacija ceste Sveti Tomaž-Zagorje, ki je v skladu z do- kumentacijo sedaj ovrednotena na okoli 92.000 evrov. Namesto sprva predvidenih 70.000 evrov pa bodo za modernizacija ceste Sveti To-maž-Zagorje-Bratonečice odšteli nekaj manj kot 102.000 evrov. Obe investiciji že potekata. Svetnik Mirko Lovrec je župana vprašal, kaj je razlog za tako drastično povišanje vrednosti omenjenih projektov -predragi izvajalci ali preslabe ocene. Župan je dejal, da so v proračunu za gradbene naložbe rezervirali denar na podlagi cen iz preteklih let, ponudbe, ki jih sedaj prejemajo na razpise, pa so bistveno višje od pričakovanih. Po njegovih besedah se s temi težavami srečujejo številne ob- Cene gradbenih storitev so se drastično povišale. Foto: cpp čine. Poleg tega pa so izvajalci tudi precej bolj zasedeni. Primanjkljaj bodo zagotovili s kreditom Primanjkljaj sredstev bodo v glavnem zagotovili z najemom kredita v skupni višini 150.000 evrov. Občinska uprava že pripravlja rebalans, po napovedih župana je ta predviden za konec meseca. »Imamo izredno velike težave, kar se tiče zagotavljanje sredstev ne samo za investicije, temveč tudi za redno vzdrževanje. Pri zimski službi smo pokurili 90.000 evrov več v primerjavi s prejšnjim letom, potem so tukaj že omenjene podražitve gradbenih storitev. Čeprav smo izbrali najugodnejše ponudnike, bo potreben rebalans, s katerim bomo lahko zagotovili potrebna sredstva. Del denarja bomo skušali poiskati s prerazporeditvami, potrebno pa bo še 150.000 evrov kredita. Ne smemo pa pozabiti, da kakor hitro bo Center za starejše občane Ormož prejel koncesijo za izvedbo medgeneracijskega centra pri Svetem Tomažu, prav tako planiramo zadolževanje. Glede na to, da sedaj nismo skorajda nič zadolženi, bomo z investicijami, ki so pred nam, morali poseči po kreditih,« je še razložil župan Cvetko. Monika Levanič Foto: MV 8 Štajerski Kmetijstvo torek • 7. avgusta 2018 Ormož • Z11. spravila lanu in predstavitve od semena do tkanine Pri teti Marti vse v znamenju lanu in domačih dobrot V zelenem, naravnem in spokojnem okolju »Pri teti Marti« v Cerovcu Stanka Vraza v Ivanjkovcih je bilo prejšnji teden veselo in živahno kot nekoč. Pod žgočim soncem so pulili lan, in to prav vsi, ki so prišli v to ormoško vasico, ter prikazali celoten proces od semena do tkanine in tako poskrbeli, da dediščina ne gre v pozabo. Za številne je bil to pravi kmečki praznik. Po toplem sprejemu Pri teti Marti so to redko, skoraj že pozabljeno poljščino, ki so jo za potrebe izdelovanje blaga nekoč gojili na sleherni kmetiji, pulile tudi ženske v belih lanenih oblačilih. Albina Senčar iz Turističnega društva Stara Cesta iz sosednje občine Ljutomer je navduševala v skoraj 100 let starem krilu in bluzi. V laneni halji je spretno pulila lan in ga urno povezovala v snope gostoljubna Marta Gregorc, ki je skupaj z Društvom kmečkih žena Ormož in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj - Kmetijsko svetovalno službo Ormož že enajstič organizirala to družabno prireditev, na kateri so na starem orodju prikazali celoten proces predelave lanu od bilke do tkanine. Da je delo lažje steklo, so si kakšno zapeli. Teta Marta in kmečke žene so skrbele, da ni bil nihče žejen in lačen. Številne navdušene obiskovalce, ki so imeli kaj videti, so razvajale z najrazličnejšimi dobrotami in posebnostmi. Slastna prleška gibanica in pehtranova potica sta teknili vsakomur, tudi zvedavim turistom Ženske so spretno in urno pulile lan in ga povezovale v snope. Vsestranska Marta Gregorc obvlada celoten proces predelave lanu od semena do tkanine. in študentom iz Anglije in Škotske. V slast pa jim je prav tako šla prleška kisla župa oz. prleški pisker, za katero so kmečke žene prejele že kar nekaj nagrad. Obiskovalci so se lahko naučili izdelave prleške gibanice in prleških krapcev. Marjan Feguš je stresel iz rokava še kakšno o znanem pesniku Stanku Vrazu, ki se je rodil prav v tej Haloze • Odprto državno ocenjevanje vin Vino Slovenija Uspehi se bodo še stopnjevali Vinogradniki in vinarji predlani ustanovljene Vinarske zadruge Haloze so ponovno navdušili; njihova vina so na odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona osvojila kar 23 odličij. Znani so rezultati 44. odprtega državnega ocenjevanja vin Vino Slovenija Gornja Radgona, na katerem so se pomerila slovenska, hrvaška, avstrijska, češka, slovaška in makedonska vina. Lani so haloški vinarji v Gornji Radgoni za svoja vina prejeli dve zlati in 17 srebrnih medalj, letos so posegli še višje: osvojili so veliko zlato medaljo, tri zlate in 19 srebrnih. Predsednik Vinarske zadruge Haloze Jožef Šmigoc je dejal, da so z doseženim zelo zadovoljni, in napovedal: »Mislim, da se bodo uspehi še stopnjevali.« Zvonko Arnečič iz Gradišč je za traminec 2016 prejel srebrno medaljo. Dragica Cestnik iz Sedlaška je za renski rizling 2015 prejela srebrno medaljo. Kmetija Pajnkiher iz Boleč-ke vasi je za ranfol 2011 prejela zlato medaljo, za renski rizling 2015 srebrno. Na Turistični kmetiji in vinogradništvu Pungračič iz Drenovca so za rumeni muškat, sauvignon in renski Preboj iz anonimnosti v vrh vinske sfere Svečana razglasitev in podelitev priznanj 44. odprtega državnega ocenjevanja vin Vino Slovenija Gornja Radgona bosta konec avgusta v okviru 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra. Nagrajena vina bodo organizatorji predstavili v Vinskem hramu, ponujali jih bodo v vodenih degustacijah. 28. avgusta, na dan vinogradnikov in vinarjev, bodo razglasili še vinarja leta. V Pomurskem sejmu so poudarili, da so se medalje Vino Slovenija Gornja Radgona v 44 letih, kar jih podeljujejo, uveljavile kot sinonim za vrhunsko kakovost: »Mnogi vinarji so se z njimi prebili iz anonimnosti v sam vrh slovenske in mednarodne vinske sfere. Pomagale so jim do prepoznavnosti in do poštene cene za odlično kakovost njihovih vin.« rizling lanskega letnika prejeli tri srebrne medalje. Vina Zavec iz Lancove vasi so za sivi pinot 2017 prejela zlato medaljo (to vino je postalo tudi prvak Haloške vinsko-turistične ceste), Vina iz Haloz so se letos odrezala še bolje kot lani. za penino brut in sauvignon 2017 pa srebrno. Vinarstvo Šmigoc Haloze iz Re-pišč je za siva pinota predlanskega in lanskega letnika ter za sauvignon, chardonnay in šipon lanskega letnika prejelo pet srebrnih medalj. Vinogradništvo Gorjup z Belskega Vrha je za sauvignon, suhi jagodni izbor 2015, prejelo veliko zlato medaljo, za sauvignon, izbor 2016, zlato in za laški rizling 2016 srebrno medaljo. Vinogradništvo Plajnšekiz Kočicje za traminec 2017 prejelo srebrno medaljo. Vinogradništvo Žumbar iz Pristave je za rumeni muškat 2017 prejelo srebrno medaljo. Anton Skaza s Ptuja (v haloško vinarsko zadrugo se lahko včlanijo vsi, ki obdelujejo vinograde v Halozah, ne glede na sedež podjetja) je z renskim rizlingom lanskega letnika osvojil srebrno medaljo, Vinogradništvo Ivan Kramer s Ptuja je za traminec in sauvignon lanskega letnika prejelo srebrni medalji. Čestitamo! Eva Milošič vasici. Zbrane je poleg predsednice KS Ivanjkovci Slavice Rajh nagovorila še Hinka Hržič s Kmetijsko--gozdarskega zavoda Ptuj, ki je na ormoški svetovalni službi odgovorna za kmečke žene in to prireditev spremlja že od samega začetka. »Z veliko truda, dobre volje in lahko bi rekla malo zaslužka teta Marta vsa ta leta, še posebej letos, ko je leto kulturne dediščine, dokazuje in prenaša bogato kulturno dediščino na mlajše rodove. Pred enajstimi leti sem ravno pri Marti sploh prvič videla, kako lan cveti, kakšna je rastlina videti in celoten postopek od semena do tkanine, pa tudi, koliko truda je bilo vloženega, da so si naši pred- niki izdelali lanena oblačila. Tako da je res, kot pojejo naše pevke o pre-dicah, da le tisto dekle kaj velja, ki obleko vso domačo ima,« še malce v šali, malce pa zares doda Hinka in izpostavi, da ima vsestranska Marta za nekatere izdelke tudi certifikat domače obrti. Monika Levanič Slovenija, Podravje • Kakšen kruh jemo Kako črn je res črni kruh Črni kruh velja za bolj zdravega kot pa tisti iz bele moke. A kako črn je v resnici? Če gre soditi po nekaj spletnih objavah, dvomi prevevajo kar nekaj ljudi. Ko se potrošnik odpravi po nakupih, misleč, da je črni kruh le iz črne moke, je lahko delno v zmoti, zato velja upoštevati deklaracije na kruhu oziroma o točnih sestavinah povprašati prodajalce. V zvezi s tem smo se obrnili na Žito in Pekarno Grosuplje. V Žitu so dejali, da v njihovem asorti-maju sicer imajo kruhe iz stoodstotno pšenične črne moke, a da so kruhi iz »stoodstotno črnih mok in kosmičev po navadi manjših volumnov in bolj kompaktni. Kar morda včasih potrošniku ni najbolj všeč. Glede na naše izkušnje so slovenskemu potrošniku najbolj všeč pšenični mešani in pšenični beli kruhi«. V Pekarni Grosuplje kruha iz stoodstotno pšenične črne moke trenutno nimajo v ponudbi, držijo se prej omenjenega pravilnika. »V nekatere naše izdelke dodajamo za izboljšanje senzorične kakovosti in trajnosti tudi Vrste kruha so opredeljene s Pravilnikom o kakovosti pekovskih izdelkov, ki velja za vse proizvajalce teh izdelkov v Sloveniji. V njem je mogoče prebrati, daje pšenični črni kruh narejen iz pšenične črne moke, pri čemer se del pšenične moke lahko nadomesti z drugo vrsto moke ali kosmiči, dokler delež pšenične moke znaša najmanj 90 odstotkov. To pomeni, da mora imeti pšenični črni kruh vsaj 90-odstotni delež črne moke. naravno kislo testo. Tega izdelujemo v velikih posodah (fermentorjih) iz pol-bele moke, dodajamo pa ga tako v bele vrste, polbele in tudi črne vrste kruha. Na primer dodatek manjše količine ržene moke izboljša sočnost izdelka in mu tudi nekoliko spremeni okus. Pri dodajanju druge vrste moke se vedno držimo predpisanih deležev moke, ki so določeni s pravilnikom,« so pojasnili. Tako eni kot drugi poudarjajo, da barvil ne uporabljajo, saj to niti ni dovoljeno. Kot so pojasnili v Žitu, je možna uporaba praženih žit oziroma pražene ječmenove moke. »Take proizvode potrošnik lahko relativno hitro prepozna, saj imajo intenzivno rjavkasto, čokoladno barvo. Prav tako pa se zazna vonj pražene ječmenove moke in se vidi to sestavino v deklaraciji,« so povedali. JurijPajk Foto: ML Foto: CG Foto: M24 torek • 7. avgusta 2018 Podravje Štajerski 9 Ptuj • Osrednja prireditev ob prazniku mestne občine (MO) Ptuj Dabičevi častitljiv naziv častne občanke »Danes je zame resnično velik praznik. Sprejeti naziv častne občanke je obveznost, podobno kot zlata medalja v športu. To ni nagrada za tek na sto metrov, temveč nagrada za veliko številnih maratonov, ki sem jih morala v življenju preteči,« je ganjena od lepih občutkov ob razglasitvi za častno občanko MO Ptuj poudarila Viktorija Dabič. Svojo poklicno pot je zapisala pedagoškemu poklicu. Poučevala je na ekonomski šoli, kasneje do upokojitve pa na osnovni šoli Ljudski vrt. Bila je učiteljica slovenskega jezika s književnostjo. Ob redni službi v razredu je bila dejavna na številnih interesnih področjih. Kot pravi, je zanjo delo učitelja najlepši poklic. V pokoju je že 20 let, a skorajda ni dneva, ko ne bi imela kakšne obveznosti. Dejavna je na področjih kulture, turizma, planinstva, medgene-racijskega sodelovanja ... Za svoje delo je prejela vrsto odlikovanj in priznanj, tudi na državni ravni. Da-bičeva je resnično velik človekoljub, kar je na petkovi slovesnosti potrdila z besedami: »Človek je velik in bogat samo toliko, kot ima veliko srce. Človeški in naravni zakoni so nad tistimi, ki smo si jih izmislili ljudje. Vse mora biti najprej narejeno s srcem, kajti srce ima zmeraj prav. Želim si svet, ki bo kot vrt cvetoč in se najdejo bratje v njem. Življenje je dar, ki ga moramo sprejeti, plemenititi, spoštovati. Pokazati, da smo sposobni živeti drug z drugim in kdaj tudi drug za drugega, če začutimo, da človek potrebuje našo pomoč.« Zaslužni občan in zlata plaketa Naziv zaslužnega občana je Mestni svet MO Ptuj podelil upokojenemu sodniku Rudiju Ringbauerju za prispevek mestu na področju kulture. Je avtor štirih knjig aforizmov, ki jih je izdal v samozaložbi. Izjemna je tudi njegova naklonjenost likovni umetnosti. Konec lanskega leta je njegova zbirka likovnih del različ- IV ZASLUŽNI OBČ)BČANKA PFTUJ PR [ Foto: Črtomir Goznik Zaslužni občan Rudi Ringabuer nih avtorjev štela 432 del. Pred tem je bila še obsežnejša (okrog 500 enot), a je kar nekaj del podaril muzejema na Goričkem in Ptuju. Nedavno se je odločil, da večji del zbirke podari Galeriji mesta Ptuj, ki je s tem dobila osnovo za vzpostavitev lastnega fundusa in stalne zbirke sodobne umetnosti. Mestni svet je z zlato plaketo letos odlikoval tudi Zvezo društev kurentov, na čelu katere je Vlado Hvaleč. Zveza skrbi za ohranjanje tradicije kurentovega obredja ter aktivno sodelovanje pri promociji ptujskih turističnih potencialov. Združuje čez 21 društev z več kot 900 člani. S tvornim sodelovanjem, prizadevnim delom ter skrbjo za ohranjanje obhodov kurentov si aktivno prizadeva za razvijanje, oblikovanje in promocijo ptujskih turističnih potencialov. Častna občanka Viktorija Dabič Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Zlato plaketo je prejela Zveza društev kurentov; zanjo Vlado Hvalec. Župan podelil tri plakete Na predlog župana MO Ptuj Mirana Senčarja so bile na osrednji prireditvi ob prazniku MO Ptuj podeljene tri plakete. Prejeli so jih Mira Korošec, Silvo Ambrož in Zavod za turizem Ptuj. Koroščeva v starem mestnem jedru že tri desetletja vodi gostinski lokal, katerega ponudbo vseskozi nadgrajuje. Z izborom domačih jedi pomembno prispeva h gostinski ponudbi Ptuja, njena želja je gostom ponuditi nekaj več. V dveh hišah v starem mestnem jedru v bližini lokala, ki ju je odkupila, je uredila apartmaje in stanovanjske enote. S svojim dolgoletnim delom je prispevala pomemben segment k razvoju ptujskega gostinstva in turizma. Silvo Ambrož je lastnik stare meščanske hiše na Mestnem trgu, v kateri je bila nekoč trgovina Peko. Z nakupom in obnovo je storil velik korak k privlačnejšemu videzu središča mesta ter oblikovanju prijetnega prostora za druženje in dogodke. Pritličje obnovljene lepotice med Mestnim trgom in Murkovo ulico služi poslovnim prostorom, nadstropja bodo namenjena stanovanjem. Zavodu za turizem je bila plaketa podeljena za premik pomembnih mejnikov v panogi. Ptuj se je uvrstil med sedem ikon slovenskega turizma in postal zelena destinacija. Ekipa Zavoda veliko dela namenja mednarodni promociji, prepoznavnosti, izobraževanju, povezovanju in izmenjavi dobrih praks. Oblikovali so kampanjo Ptuj smo ljudje ter strategijo razvoja in trženja turistične destinacije. Župan MO Ptuj Miran Senčar je na prireditvi družini Prosenjak iz Brstja izročil priznanje za kmetijo leta, družini Mihelič iz Krčevine pa priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi. V slavnostnem govoru je poudaril, da bo MO Ptuj do leta 2023 lahko počrpala 22 milijonov evrov evropskih sredstev, takšno kvoto denarja so uspeli izpogajati za različne projekte. Spomnil je tudi na praznovanje pomembne obletnice, ki jo bo mesto slavilo prihodnje leto - 1950. obletnico prve pisne omembe. Petkove svečanosti na dvorišču minori-tskega samostana so se udeležili številni gostje. Čudovito zvočno kuliso so pričarali člani pihalnega orkestra Ptuj ter izjemna vokalista Omar Naber in Oto Pestner. Mojca Zemljarič Ptuj • Ptujska noč 2018 TT 1 • • V • • •• Ko se zabavajo in uživajo vse generacije Trgi in ulice Ptuja so se tretjega in četrtega avgusta spremenili v zabavno-glasbena, vinsko-kulinarična in družabna prizorišča; v Vodnikovi in Zelenikovi ulici pa je bilo živahno že drugega avgusta. Tako domačini kot obiskovalci mesta so lahko v teh dneh izbirali med bogatim in zanimivim glasbenim in animacijskim dogajanjem na kar 14 prizoriščih. Poskrbljeno je bilo za zabavo in druženje vseh generacij; tudi za šport, če je kdo želel, in za nočno nakupovanje. Če kdaj, so bili organizatorji letos zadovoljni še z vremenom, tudi visoke temperature so zaslužne za to, da se je mesto napolnilo in da je največja ptujska zabava na prostem upravičila svoje ime. S Ptujsko nočjo so se bolj ali manj iztekle tudi letošnje praznične prireditve mestne občine Ptuj. Na sam praznični dan, 5. avgusta, je Radioklub Ptuj na Gomili (Mestni Vrh) izvedel še zadnjo prireditev v tem okviru, radioamaterski tabor z mednarodnim tekmovanjem. Dan po prazniku pa se je Ptuj spremenil v sejemsko mesto; tudi Ožbaltov Foto: Črtomir Goznik Na ptujskih ulicah se je 3. in 4. avgusta zabavalo več tisoč ljudi. sejem predstavlja pomembno tradicijo mesta, kot najstarejši ptujski sejem. Ptujske ulice in trgi bodo prireditveno oz. festivalsko ponovno oživele v času XI. Rimskih iger v počastitev 1949. obletnice zbora vojskovodij v Poetovioni, na katerem jih je Marcu Antonius Primus nagovoril, da so potrdili Vespazija-na za cesarja. Letos bodo potekale od 16. do 19. avgusta. Že nekaj časa pa se v avgustu na Ptuju dogaja tudi festival Dnevi poezije in vina, najmlajši glasbeni festival Glasba v kloštru, s kar 49-letno tradicijo pa se ponaša najstarejši Festival narodno-zabav-ne glasbe Slovenije, ki je svojo pot začel ob 1900-letnici prve pisne omembe Ptuja in ki letos na turnir-ski prostor ptujskega gradu vabi 31. avgusta. MG 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 10. avgusta 2018 Ormoško • Veseli teden prijakcu Zabaven in poučen teden na pohorskih gričih Od 23. do 28. julija je potekal 20. otroški počitniški tabor na Pohorju. Tabor, ki se gaje udeležilo 28 otrok in štiri spremljevalke, je organizirala Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ob sodelovanju RKS - OZ Ormož. Podprl in v njem sodeloval je tudi Zdravstveni dom Ormož. K Trem kraljem smo prispeli v času kosila, se razporedili po sobah in razložili kovčke. Po kosilu smo imeli uvodni »sestanek«. Razjasnili smo nekaj osnovnih pravil obnašanja v planinah in hotelu, potem pa nas je obiskal Marjan Škvorc in pripravil zanimiv kviz na temo zdrave prehrane in prometa. V popoldanskih urah smo se odpravili na krajši pohod proti vzletišču zmajarjev, od koder se je razprostiral lep pogled proti Slovenskim Konjicam, Tepa-njam in Oplotnici. Po večerji nas je obiskal lovec Alojz Costenčnik in nam predstavil zanimivo živalstvo Pohorja. V torek smo se po jutranji telovadbi in zajtrku odpravili na malo daljši pohod do Črnega jezera in Osankarice. Med potjo smo postali pri križu, kjer je pred 160 leti v hudi zimi zmrznila Uršula Janžič, križ pa so postavili v spomin in opomin drugim pohodnikom, naj se ne odpravljajo sami na pohode ter naj povedo smer in čas odhoda, če bi jih bilo treba iskati. Pri Črnem jezeru smo naredili krajši postanek, nato pa nadaljevali proti Osankarici kjer smo si ogledali film o Pohorskem bataljonu. Po poznem kosilu smo se Pod vzletiščem zmajarjev dekleta zbrala na delavnici ličenja in hiphop delavnici, fantje pa so se raje udejstvovali športno in se zabavali na nogometnem igrišču. Zvečer se nam je pridružil planinec Franček Hribernik in nam lepote Pohorja predstavil skozi mnoge fotografije. V sredo smo se odpravili na pohod na Veliki vrh, kjer nas je pričakal razgled na dolino, tudi v smeri naših krajev. Na poti nazaj smo nabrali veliko različnih gob. Naše aktivnosti so se nadaljevale po kosilu, ko je zdravnica Mateja Špindler za nas pripravila delavnico temeljnih postopkov oživljanja. Vmes smo imeli delavnico poslikave kamnov, v kuhinji pa smo pekli klipiče. Zvečer so nas čakale bovling steze, kjer smo se dobro uro zabavali in nato šli spat. V četrtek je sledil pohod proti partizanski bolnišnici Jesen, ki je delovala na Pohorju med 2. svetovno vojno. Ko smo se vrnili, sta nas že čakala kosilo in torta, saj je udeleženec tabora Vid praznoval 8. rojstni dan. V popoldanskem času nas je spretnost origamija učila Marija Imerovič, potekale pa so tudi športne aktivnosti. Po večerji je sledila predstavitev sob, razkritje »skritega prijatelja«, podelitev priznanj vsem udeležencem, zahvala družini Ju-hart za gostoljubje, ki traja že 19 let, in zabava s plesom. Zadnji dan smo se zaradi bližajočega se slabega vremena še enkrat odpravili na pot do vzletišča zmajarjev. Zvečer pa smo s pomočjo Aleša Juharta pripravili pravi »pohorski pi-sker«. Presenetili so nas še s pohorsko omleto. Večer smo spet preživeli ob ritmih glasbe, končali pa z opazovanjem luninega mrka. Namesto jutranje telovadbe smo v soboto spa-kirali svoje kovčke in se polni lepih spominov odpeljali proti Ormožu, kjer so nas že čakali starši. Po zabavnem in poučnem tednu dni smeha in sklepanja novih prijateljstev smo se opravili vsak proti svojemu domu. Katarina Vaupotič Ljubljana • Proslava ob 70. obletnici ustanovitve ZB Kulturniki s Ptujskega navdušili K pisanju me je vzpodbudila fotografija v rubriki Štajerskega tednika »Vidi se...«, ki prikazuje prihod Kučana in Jankoviča na prireditev in posnetek proslave na RTV Slovenija. Skoraj 6000-gla-ve množice udeležencev so s stoječimi ovacijami pozdravile prvega predsednika samostojne Slovenije v znak spoštovanja. Takšnega sprejema ni doživel niti aktualni predsednik države. Slovenija, Podravje • Največ potovanj na Hrvaško Počitnice si je lani privoščilo več kot 70 odstotkov gospodinjstev Vsakdo si najverjetneje želi vsaj enkrat letno spakirati kovčke in se oddaljiti od vsakdanjega vrveža. Lani seje želja po enotedenskem oddihu uresničila 72 % slovenskih gospodinjstev, kar je največ v zadnjih 12 letih, oziroma sta lani dopustovali dve tretjini Slovencev in Slovenk, ugotavljajo na statističnem uradu. Najbolj obiskana država? Seveda Hrvaška! Glede na tip gospodinjstva je bil odstotek takih, ki so si lahko privoščila počitnice, največji med gospodinjstvi z dvema odraslima in vsaj enim vzdrževanim otrokom (87 %), najmanjši pa med enočlanskimi gospodinjstvi (60 %). Od gospodinjstev z najvišjimi dohodki si je, po podatkih statističnega urada, počitnice lahko privoščilo 94 %, od tistih z najnižjimi dohodki pa le 46 %. Glede na statistično regijo so statistiki ugotovili, da je bilo takih, ki so si lahko privoščila počitnice, največ v osrednjeslovenski (82 %), najmanj pa v koroški statistični regiji (64 %). V podravski regiji naj bi bilo gospodinjstev, ki so razpolagale z denarjem za počitnice, 66 %. Če pa se osredotočimo na posameznike, je bilo lani na vsaj enem potovanju okoli 1.152.000 ali dve tretjini prebivalcev Slovenije, starih 15 ali več let. Vsi skupaj so se odpravili na okoli 4.288.000 zasebnih potovanj, kar je za 6 % več kot v letu 2016. Osrednji razlog potovanj je bil odhod na počitnice, med najpogostejšimi razlogi za počitnice, ki so jih prepoznali na statističnem uradu, pa so bili sprostitev, počitek in zabava. Največkrat obiskana država je bila Hrvaška, bila je ciljna država za 64 % vseh zasebnih potovanj v tujino. Sledile so ji Italija (7 %), Bosna in Hercegovina (5 %) ter Avstrija (5 %). Ti podatki niti niso presenetljivi, saj so na statističnem uradu že v letu 2016 ugotovili, da je bil cilj več kot dveh tretjin zasebnih potovanj v tujino morska obala. Na statističnem uradu so še ugotovili, da so potovanja v povprečju trajala med štirimi in petimi nočitvami ter da so tisti, ki so se odpravili na potovanje, povprečno porabili okrog 46 evrov na dan (v Sloveniji povprečno 38 evrov na dan, v tujini pa 49 evrov na dan). Povprečno največ denarja na dan je porabil turist, ki je bival v hotelu ali podobnem objektu (85 evrov), najmanj pa turist, ki je bival v lastnem počitniškem bivališču (17 evrov). Mojca Vtič Bilo je 1. julija letos na osrednji proslavi ob 70-letnici ustanovitve Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je domoval v tistih dneh Festival Ljubljana z velikim odrom. Prepolno prizorišče borcev in zagovornikov vrednot NOB je obdalo več kot 170 praporščakov ZB in veteranskih organizacij. Po pozdravnem nagovoru župana MO Ljubljane je besedo prevzel Tit Turnšek, predsednik slovenske borčevske organizacije. S klenimi besedami je spomnil na dogodke leta 1948, se sprehodil po zgodovinskih in prelomnih dogodkih za Slovence, vključno s slovensko osamosvojitvijo, in o nalogah v današnjem času, ko moramo poskrbeti, da bodo zanamci lahko cenili napore in žrtve za svobodo. Uvodnim besedam je sledil atraktiven, sproščen in pester kulturni program z domoljubno vsebino: Orkester slovenske vojske, Partizanski pevski zbor, Pevski zbor OŠ Tončke Čeč Trbovlje, Zoran Predin in Lačni Franc, Primož P. Ram Siter, pevka Katja Kon-valinka, študentka Helena Gregom iz avstrijske Koroške in seveda ptujski kulturniki. Kar za poln avtobus jih je bilo: Moški pevski zbor KD Rogoznica pod vodstvom Gregorja Lačna, okrepljen s pevci Moškega komornega zbora Ptuj in KD Grajena. Seveda ni manjkala naše gore list - Zvezdana Mlakar in Teater III-DPD Svoboda Ptuj, ki ga vodi Branka Bezeljak. Ptujčani in Ormožani, ki smo se skupaj popeljali v Ljubljano, smo bili in smo še vedno ponosni, da sta bila scenarij in režija te prireditve zaupani znani Ptujčanki Branki Bezeljak, ki je tudi predsednica ptujske borčevske organizacije, članica Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije in Sveta Zveze. Vsi nastopajoči in organizatorji so ji hvaležni za izvirno in domiselno kulturno prireditev, zlasti še ptujski kulturniki, ki jih je povezala in pokazala Ljubljani in Sloveniji, kaj zmoremo tudi na tem koncu Slovenije. Posebno pevci so bili zelo ponosni, da so lahko na velikem odru gromko in udarno zapeli Hej, brigade, kot je dejal ljubljanski župan - himno Ljubljane. Branka pa ne miruje. Pripravlja kulturni program za spominsko svečanost ob dnevu spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem, ki bo 4. avgusta ob 11. uri na ploščadi pred ptujsko Gimnazijo. Stanko Lepej torek • 7. avgusta 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Zavrč • Šeste Konjeniške igre Zavrč Za podmladek se ni bati Konjeniške igre Zavrč, kijih v Konjeniškem klubu Bori pripravljajo že šest let, so se letos odvile na novi lokaciji - za gasilskim domom Zavrč. V prejšnjih letih so završke konjeniške igre organizirali na Vukovem posestvu v Turškem Vrhu, letos so izbrali prostor za gasilskim domom Zavrč v Goričaku. Tajnica borlskega konjeniškega kluba Marjana Logar Kelc je pojasnila: »S tem smo igre preselili bolj v središče kraja in jih s tem še bolj približali domačim obiskovalcem. Na tej lokaciji je bilo sicer veliko več dela s pripravo prireditvenega prostora, vendar nam je s pomočjo občine in drugih društev (predvsem Prostovoljnega gasilskega društva Zavrč) uspelo.« Vabilu so se tudi letos odzvali številni konjeniški klubi in društva iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije: Konjeniško društvo Središče ob Dravi, Konjeniško društvo Nova vas pri Markovcih, Tre-king konjeniški klub Ptuj, Jurjeva konjenica, Ludbreški konjari iz Ludbrega, Medimurski konjari, Udruga »Konj, moj prijatelj« iz Zelendvora, Potkal-nički konjari iz Križevcev, Zagorska udruga uzgajivača konja Sveti Križ Za-čretje, Konjički centar Županjski kas iz Županije, Dejan Beloševič in njegova družba ter drugi. Udeleženci iger so se predstavili v slovesnem mimohodu, so pa jahanje in vožnjo s kočijo lahko preizkusili vsi obiskovalci prireditve. Zbrane je s svojim obiskom počastila vinska kraljica Slovenije Katarina Pungračič, tudi sama članica Konjeniškega kluba Borl. V spretnostni vožnji kočij dvovpreg se je pomerilo 21 voznikov. Najbolje se je odrezal Peter Kovše s sovoznikom Zvonkom Križajem iz Treking konjeniškega društva Ptuj, drugo mesto je šlo Urošu Plojerju in Mihi Soku iz Konjeniškega društva Središče ob Dravi, tretje Zdenku Marenčiču in sovozniku Mihaelu Negovcu iz Zelendvora. Najmlajša članica šteje le tri leta V spretnostnem jahanju se je pomerilo 16 tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Luka Berghaus iz domačega kluba, drugo Marin Šagi iz Udruge »Konj, moj prijatelj« Zelendvor, tretje Uroš Potočnik iz Prekmurja. Novost letošnjih iger je bila, da so otroci do 14. leta starosti tekmovali na isti progi kot odrasli, vendar v posebni kategoriji. Opogumilo se je osem jahačev, starih med 11 in 14 let. Vsi pokali so šli domačim članom: prvi je bil Nejc Cestar, druga Zala Kelc in tretja Anja Habjanič. Tudi drugi tekmovalci so se odlično odrezali in si tako vsi prislužili medalje. Organizatorji so na tekmovalnem poligonu pripravili še prikaz vodenega jahanja za otroke. Logar Kelčeva je razložila, da so se tako številni otroci prvič srečali s konjeniškim športom in potekom konjeniških tekmovanj: »Najmlajši predstavljajo prihodnost in bodoče tekmovalce oz. člane konjeniških klubov, zato so ti prvi stiki izredno pomembni. Vodeno jahanje sta prikazali naši najmlajši članici, šestletna Kaja Preložnik na kobili Lili z vodnikom Borutom Kelcem in triletna Neja Kelc na konju Ferarriju z vodnico Zalo Kelc.« Eva Milosic Ptuj • Odprta kuhna 2018 Gurmanska kulinarika Odprta kuhna je letos že drugič gostovala na Ptuju. Tudi tokrat je privabila številne domače in tuje obiskovalce, ki so uživali v ponudbi tradicije, eksotike in kombinaciji novih okusov, saj so tokrat na Ptuju prišli tudi nekateri novi ponudniki. Z gurmanskimi poslasticami je na najboljši možni način zaključila devetdnevno vrhunsko glasbeno dogajanje na 10., jubilejnem festivalu Arsana. Uživanje v najrazličnejših glasbenih in pevskih vrhuncih, plesu in spremljajoči ponudbi so dopolnili užitki vrhunskih kulinaričnih doživetij. Obiskovalci so uživali tudi v tekoči ponudbi - koktajlih, pa tudi sladicah in kavah ter sveže iztisnjenih sokovih. Tretje letošnje gostovanje Odprte kuhne na Ptuju bo v soboto, 8. septembra. MG Foto: Črtomir Goznik Tudi letošnja druga Odprta kuhna je pritegnila številne gurmane, ljubitelje domače in tuje kuhinje. Slovenija, Podravje • Gobarska sezona na vrhuncu Je gobarjenje ušlo izpod nadzora? Lastniki gozdov skupaj z gobarskimi društvi ugotavljajo, da gre v gobarski sezoni v gozdovih, ki so znana nahajališča gob, večkrat za ropanje gozda. »Čeprav še ni dovolj raziskano, lahko vseeno trdimo, da se s prekomernim nabiranjem gob poškoduje podgobje, s čimer je okrnjena miko-riza, ki omogoča boljšo rast tudi drevesom,« pravi Jože Mori, član upravnega odbora Zveze lastnikov gozdov Slovenije. Mori je prepričan, da bi za izboljšanje stanja več morala narediti tudi država. »Nadzor sicer po svojih močeh izvajajo gozdarski inšpektorji, a jih je za učinkovit nadzor bistveno premalo.« Ugotavlja, da je namesto izbolj- Visoke kazni za kršitelje Kazen za kršitelje (več kot dva kilograma na osebo) znaša od 250 evrov do 2500 evrov, za pravno osebo oziroma za samostojnega podjetnika pa od 400 evrov do 4000 evrov. V Sloveniji je sicer prepovedano tudi nabiranje podgobja vseh vrst samoniklih gliv. šanja razmer država povzročila še dodatno zmedo z uvedbo vrednotnic za nabiranje gob v okviru osebnega dopolnilnega dela. »To pomeni, da lahko vsakdo, ki si pridobi vrednotni-co, nabira gobe za prodajo tudi v gozdu drugih lastnikov, čeprav pojma komercialno nabiranje gob v Sloveniji sploh ne poznamo.« Morijeve navedbe sta potrdila odgovora gozdarske inšpekcije in inšpekcije za okolje in naravo. Glede števila posameznikov, ki so registrirali osebno dopolnilno delo, v okviru katerega lahko nabirajo in prodajajo gozdne sadeže ter zelišča (tu so vključene tudi gobe), smo se obrnili na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Povedali so nam, da ima to dejavnost trenutno registriranih 965 posameznikov. Janja Ambrožič Grajena • 18. praznik ČS Grajena Kuhali, športali in se družili V ČS Grajena so v sklopu 18. praznika četrtne skupnosti 28. julija izvedli bogat program športno-rekreativnih in družabnih aktivnosti ter druženja v športnem parku Grajena. Letos so se odločili, da bodo praznovali malo drugače, brez slavnostnega dela, kulturnega programa in podelitve priznanj. Osrednji slavnostni dogodek praznične sobote je bilo odprtje kolesarske poti v dolžini 830 metrov, na katerem so za kulturne utrinke poskrbeli člani pihalnega orkestra Ptuj in pevci MoPZ KD Grajena. Krajane so povabili na kolesarjenje in pohod po četrtni skupnosti in njeni okolici, revijalno nogometno igro cicibanov, v sklopu že tradicionalnih vaških družabnih iger pa so izvedli tekmovanje za prehodni pokal med ekipami vasi v malem nogometu in vlečenju vrvi ter turnir v odbojki na mivki mešanih parov. V malem nogometu se je najbolj izkazala ekipa Krčevine pri Vurbergu, druga je bila ekipa Grajenščaka, tretja ekipa Mestnega Vrha. V vlečenju vrvi je bilo največ moči pri ekipi Mestnega Vrha, drugi so bili Grajenčani, tretja je bila ekipa Krčevine pri Vurbergu. Seštevek rezultatov v malem nogometu in vlečenju vrvi za prehodni pokal je prinesel delitev prvega mesta ekip Krčevine pri Vurbergu in Mestnega Vrha, tudi tretje mesto sta si delili dve ekipi, Grajena in Grajenščak. Turnir v odbojki na mivki je med šestimi ekipami prinesel zmagoslavje ekipi Braco tim, druga je bila ekipa Tim ta lepših, tretja pa ekipa Pande. Za točke in pokale pa se ni borilo sedem ekip kuharjev govejega golaža: PGD Grajena, Društva kmetic MO Ptuj, DU Grajena, Društva sadjarjev in vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice, Društva Koranti Grajena, ŠD Grajena in KD Grajena. Vsak kotel je bil po svoje najboljši, ker ga je skuhala najboljša ekipa, vsaka z najboljšim receptom - in golaž je pošel zelo hitro. Športno-rekreativne in družabne aktivnosti ob 18. prazniku ČS Grajena je pod vodstvom predsednika organizacijskega odbora Janeza Polanca, ki je tudi predsednik sveta ČS Grajena, odlično izvedla ČS Grajena z društvi: ŠD Grajena, PGD Grajena, KD Grajena, DU Grajena, Društvo kmetic MO Ptuj, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice in Društvo Koranti. MG Goveji golaž je letos kuhalo sedem ekip društev z območja ČS Grajena. Foto: EM Foto: MG 12 Štajerski Kultura torek • 7. avgusta 2018 Ptuj • Kiparsko prebujenje Tomaža Plavca Mesto bogatejše za „glasbeni" hrastovi skulpturi Letošnjemu povabilu glasbenega festivala Arsana se je odzval tudi ptujski akademski slikar Tomaž Plavec s kiparskim projektom. Porajalo pa se je veliko vprašanje, kaj naj kipar na glasbenem festivalu sploh počne; v prvi vrsti seveda glasbo ali pa nekaj v povezavi z glasbo. Iz tega izhaja tudi koncept, ki ga je pripravil za teden dni ustvarjanja na dvorišču Fürstove hiše, pred svojim ateljejem, tako da je imel pri svojem delu vsak dan občinstvo, ki je z velikim zanimanjem spremljalo nastajanje dveh novih ptujskih kiparskih stvaritev, dveh večjih hrastovih skulptur, visokih blizu 2,20 metra in težkih čez 200 kg. Vsa zgodba je zelo zanimiva, pove umetnik. Z električnim orodjem za obdelavo lesa, dleti in z različnimi žagami je v bistvu proizvajal zvoke, lahko rečemo glasbo, in jo sproti vre-zoval v les. Skulpturi imata namreč obliko notnega črtovja, tako da je v bistvu pisal dve skladbi hkrati z dvakrat po petimi plohi, dvojnim notnim črtovjem, hkrati pa se je zapisala de-setka kot znamenje za 10., jubilejni Arsanin festival. „Gre za glasbo oz. notni zapis v leseno notno črtovje, ki je skulptura na simbolni, abstraktni ravni. Ne moremo pa pričakovati, da bi sedaj iz tega neki glasbenik bral ali skladal. V bistvu sem iz zvoka glasbe, orodja in drugega električnega orodja 'proizvajal' glasbo, jo hkrati zapisoval. Pri tem je nastala skulptu-ra, ki je kot objekt sama tudi glasbeni instrument. Če s struno potegnemo po njej, daje neke zvoke, mišljena je lahko tudi kot tolkalo. Ponavljam, vse je na simbolni, kiparski ravni. Glasbenica Sara Korošec je te zvoke tudi posnela, jih zmiksala v krajšo štirimi-nutno skladbo, ki smo jo na otvoritvi TOtfii PLAVEČ Motivika zadnjih del oz. razstav izhaja iz socialnega angažiranja, begunstva in našega odnosa do teh prebežnikov, umirajočih na morju, predvsem pa želi s svojim umetniškim pogledom predstaviti njihovo tragedijo in naš odnos do reševanja te problematike, ki pa vemo, kakšen je, ko si vsak po svoje misli in predstavlja, kaj bi moralo biti najboljše. Poimenoval jih je Ljudje morja, vkrcajte se. Trenutno pripravlja nov opus, ki že nastaja, kajti kiparstvo je zelo počasen projekt. MG Foto: Črtomir Goznik Najnovejši kiparski umetnini ptujskega akademskega kiparja Tomaža Plavca razstave predvajali. Nastal je dober moderen glasbeni izdelek. Predvsem pa sem ponosen, da mi je uspelo združiti neki glasbeno-kiparski krog, od zvoka, glasbe do hkratnega zapisovanja skladbe, notnega črtovja in navsezadnje skulpture kot instrumenta," je svoje kiparsko-glasbeno ustvarjanje na 10. glasbenem festivalu Arsana predstavil Tomaž Plavec. Kiparski umetnini je predzadnji festivalski dan postavil pred Fursto-vo hišo. Manjša sedaj krasi dvorišče, kjer je ustvarjal, druga, večja, pa bo postavljena v mestu. Trenutno je lokacija še skrivnost, ker bi rad tudi s samo postavitvijo presenetil Ptujča-ne. Na svoje sodelovanje v letošnjem jubilejnem glasbenem festivalu Arsa-na je zelo ponosen in mu je v veliko čast. Že pred leti je Tomaž Plavec skupaj z mladimi ustvaril več mozaikov na različnih mestnih lokacijah. Pred kratkim je eden moral pasti, ko so morali podreti del objekta v komple- Slovenija • Izobraževanje odraslih za leto 2019 Za programe 77,7 milijona evrov Vlada je na dopisni seji minuli teden sprejela letni program izobraževanja odraslih za leto 2019. Za izvajanje v prihodnjem letu zanj iz proračunskih sredstev namenja dobrih 77,7 milijona evrov. Med zaposlenimi bodo imeli prednost starejši od 45 let z dokončano manj kot štiriletno srednjo šolo ali s slabšimi ključnimi ali poklicnimi zmožnostmi, prav tako pa tisti zaposleni, ki zaradi posebnih psihofizičnih zahtev po določeni starosti ne morejo več opravljati nekega poklica. Med ciljnimi skupinami so tudi manj izobraženi in druge ranljive skupine, kot so osipniki in mladi, ki zgodaj opustijo šolanje, socialno ogroženi, priseljenci, Romi, starejši odrasli, migranti, invalidi in obsojen- ci. Sredstva bodo namenjena tudi drugim skupinam odraslih, predvsem tistim, ki imajo omejene možnosti dostopa do socialnih, kulturnih in ekonomskih dobrin, denimo kmetje in prebivalstvo iz manj razvitih regij. (sta) Letni program sledi uresničevanju ciljev, zapisanih v resoluciji o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Sloveniji za obdobje 2013-2020 in opredeljuje različne ciljne skupine. Vanje se uvrščajo brezposelni, prednostno starejši od 50 let, ki nimajo poklicne ali strokovne izobrazbe ali imajo manj ključnih ali poklicnih zmožnosti. ksu stare steklarske delavnice, ker ga ni bilo mogoče sneti in prenesti na drugo lokacijo. Obljuba mesta pa je, da se bo ob priložnosti našla druga stena za nov mozaik, za novo akcijo skupaj z mladimi v okviru delavnic, na katerih je nastala večina teh mozaikov. Morda pa se bo končno le pričela oblikovati mozaična pot, o kateri smo začeli govoriti že pred skoraj 20 leti, ki bi vodila od mozaika do mozaika na podlagi vodnika. V zadnjih treh oz. štirih letih se Tomaž Plavec osredotoča na kiparstvo. Za njim je več odmevnih kiparskih razstav v tujini, v bližini Neaplja, zadnja pa je bila v Benetkah. Od slikarja je čez noč praktično postal kipar. Pri tem svojem umetniškem izražanju izkorišča lokalno dano možnost v obliki aluminija; vzljubil je livarsko delo. Rodila se je kiparska ljubezen do kovin. Slovenija, Podravje • Dijaki in študentje - pozor! V avgustu se iztekajo nekateri roki za štipendije V avgustu morajo biti dijaki in študenti pozorni na nekatere roke za dodeljevanje državnih in Zoisovih štipendij ter štipendij za deficitarne poklice za šolsko oziroma študijsko leto 2018/2019. Dijaki in študenti lahko kadarkoli med šolskim ali študijskim letom oddajo vlogo za uveljavljanje pravice do državne štipendije. Ob izpolnjevanju pogojev jim štipendija pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Če dijak vlogo vloži v avgustu, bo ob izpolnjenih pogojih državno štipendijo dobil s 1. septembrom. Študenti naj vlogo vložijo v septembru in bodo v v primeru izpolnjevanja pogojev do državne štipendije upravičeni s 1. oktobrom. Štipendija se dodeli za eno šolsko ali študijsko leto, vlogo pa je treba oddati na pristojni center za socialno delo. Dijaki in študenti naj bodo pred začetkom šolskega/študijskega leta pozorni tudi na roke za uveljavljanje Zoisovih štipendij. Vlogo je treba oddati na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad. Rok za oddajo vlog za dodelitev Zoisovih štipendij je za dijake 5. september, za študente pa 5. oktober. Enak rok velja za vlogo za nadaljnje prejemanje Zoisovih štipendij. Štipendisti, ki so Zoisovo štipendijo pridobili po novem zakonu in v letu 2018/2019 ne prehajajo na višjo raven oziroma stopnjo izobraževanja, morajo vlogo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije predložiti najkasneje do konca šolskega oziroma študijskega leta 2017/2018. Štipendijo za deficitarne poklice lahko pridobijo dijaki, ki bodo v šolskem letu 2018/2019 obiskovali 1. letnik programov srednjega poklicnega izobraževanja. Po novem bodo štipendijo za deficitarne poklice lahko prejeli tudi steklarji. Vlogo se lahko odda do vključno 20. septembra na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad. (staj Ljutomer • Festival veteranskih godb Nastopilo sedem skupin Na ljutomerskem Glavnem trgu v sklopu prireditev ob 62. prazniku občine Ljutomer je prleška prestolnica gostila 12. festival veteranskih godb Slovenije. Ob domači Prleški godbi Društva upokojencev Ljutomer z dirigentom Jankom Škrajnarjem so se predstavili še Godba veteranov UTŽO Žalec (dirigent Marko Repnik), Godba veteranov Gambrinus Laško (dirigent Ivan Med- ved), KD Mengeška godba (dirigent Janez Per), Godba veteranov Univerze za 3. življenjsko obdobje Velenje (dirigent Aljoša Pavlinc), Godba veteranov Štajerske (dirigent Ervin Hartman) in KD Godba ljubljanskih veteranov (diri- gent Jurij Cizej). Županja občine Ljutomer Olga Karba je dirigentu domače zasedbe Janku Škrajnarju podelila posebno zahvalo za njegovo več kot 70-letno udejstvovanje v glasbi. NŠ Foto: Črtomir Goznik Foto: NS Nogomet Za začetek učinkovito -za petico Stran 14 Atletika Med slovensko deseterico tudi Domjanova Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Rokomet Dobro vzdušje kali »gradnja« dvorane Stran 15 Tamara Zidanšek Včasih jih je gledala po TV, sedaj jih tudi premaguje Stran 17 íPoiluíají¿ naí na vjitovnm. íjilitu! RADIOPTUJ tea. ¿fitetu. www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Prva liga Telekom Slovenije, 3. krog TT.. 1 • V j_* • • • 1 f v 1. 1. v • Vijoličasti z izjemnim Mesanovicem nadigrali sumarje Dvoboji Aluminija in Maribora so za Kidričevo vedno vrhunec sezone, tudi tokrat je bilo tako, saj se je v športnem parku zbralo več kot 1500 gledalcev. Precej več je bilo seveda privržencev Maribora, ki imajo na Štajerskem armado zvestih navijačev, največjo v državi. Da je to poseben dan, so pričale kolone navijačev, ki so se proti stadionu vile že uro pred dvobojem. Tisti najbolj pozni so morali na tekmo pešačiti od precej oddaljenih parkirišč ... Dvoboji šumarjev in vijoličastih v zadnjih dveh sezonah so bili zvečine zelo izenačeni in negotovi, tokrat pa so bili državni podprvaki iz Maribora precej premočni. Očitno jim je četrtkova zmaga proti gruzijski Čihuri in napredovanje v naslednji krog kvalifikacij za Ligo Evropa, kjer se bodo pomerili s slovitimi Glasgow Rangersi, dala dodatno motivacijo in samozavest. Kidričani na drugi strani po uvodnih zmagah proti Celju in Triglavu niso bili pravi in so ostali praznih rok. Klapan suspendiran, debi Klinarja V začetni enajsterici domačinov sta bili glede na prejšnjo tekmo s Triglavom opravljeni dve menjavi, namesto Klapana in Rogine sta začela Marinšek in Tahiraj. Zanimiva je neuradna zgodba o Mihovilu Klapanu, ki je v tej sezoni obakrat začel v začetni enajsterici, v tem tednu pa se sploh ni pojavil na treningih ... Klub mu je zaradi tega izrekel suspenz. Manjše presenečenje se je zgodilo v ekipi Maribora, kjer je debi-tiral Denis Klinar, nekdanji igralec Rudarja in Olimpije, nazadnje pa je igral za madžarski Puskas. Sicer je trener Darko Milanič glede na tekmo s Čihuro spočil peterico igralcev, na klopi so ostali Zaho-vič, Tavares, Šuler, Pihler in Bajde. A Maribor ima širok in kvaliteten kader, zato je že takoj na začetku tekme prevzel pobudo in imel žogo več v svoji posesti. Posebej je bil na desnem boku prizadeven Klinar, ki je pošiljal uporabne podaje v kazenski prostor Aluminija. Domačini so uvodni nalet gostov zadržali, nevarne strele Mešanoviča (19.), Mlakarja (27.) in Derviševiča (30.) je domači vratar Luka Janžekovič odlično ubranil. V 33. minuti pa je prvič na tekmi klonil: v vlogi asistenta je bil s podajo iz strani Denis Klinar, v vlogi strelca pa s prefinjenim strelom Aluminij - Maribor 2:5 (0:1) STRELCI: 0:1 Mešanovič (31.), 0:2 Mešanovič (52.), 0:3 Derviše-vič (62., z 11 m), 1:3 Vrbanec (77., z 11 m), 1:4 Mešanovič (84.), 1:5 Mlakar (91.), 2:5 Petrovič (93.). ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšič, Gliha, Kontek, Grgič, Vrbanec, Marinšek (od 60. Leko), Petrovič, Tahiraj (od 63. Martinovič), Mensah, Kidrič. Trener: Oliver Bogatinov. MARIBOR: Handanovič, Viler, Uskokovič, Ivkovič, Klinar (od 74. Vršič), Derviševič (od 65. Pihler), Vrhovec (od 69. Cretu), Kramarič, Hotič, Mlakar, Mešanovič. Trener: Darko Milanič. RDEČI KARTON: Grgič (62., Aluminij). z glavo Jasmin Mešanovič - 0:1. »Klinar se odlično znajde na bočnem položaju, je dodana vrednost naše ekipe,« je novincu po tekmi polaskal Mešanovič. Po vodstvu Maribora se je igra umirila, gostje so mirno nadzorovali potek dvoboja, čeprav sta pri rdeče-belih poskusila Kidrič in Vrbanec - oba preko gola. Domačini so na začetku drugega polčasa poskušali s hitrejšo in bolj kombinatorno igro, a so imeli gostje takojšnji odgovor. V 51. minuti je Derviševič s kakšnih 20 metrov zadel prečko, minuto kasneje pa se je tokrat izjemen Mešanovič po podaji Mlakarja izognil zanki prepovedanega položaja in neubranljivo zadel z levico - 0:2. Dokončna odločitev Dokončna odločitev o zmagovalcu je padla v 61. minuti, ko je bil znova v akciji Mešanovič: lepo je sprejel žogo in se namestil za strel, Grgič ga je nepravilno zaustavil in sodnik Rade Obrenovič je upravičeno pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec je bil Amir Derviševič - 0:3. Obrenovič je ob tem dogodku pokazal pomanjkanje občutka za igro, saj je Grgiču pokazal neposredni rdeči karton, čeprav pri prekršku nikakor ni šlo za kakšno grobost ali namero poškodovanje igralca, Aluminij pa je bil že itak kaznovan z 11-metrovko. Maribor je nato povsem umiril igro in varčeval moči za četrtkov obračun s Škoti, kar je Aluminij kljub igralcu manj na igrišču izkoristil za ublažitev vodstva. Ob prodoru Mensaha je Uskokovič v kazenskem prostoru nad njim storil prekršek za najstrožjo kazen in v gol jo je spremenil kapetan Matic Vrbanec - 1:3. Foto: Črtomir Goznik Najboljši posameznik tekme v Kidričevem je bil jasmin Mešanovič, ki je ob zmagi Maribora dosegel hat-trick. Ob njem je Nemanja jakšič. Za Maribor je to pomenil sploh prvi prejeti zadetek v sezoni, vključno z evropskimi kvalifikacijami! Hat-trick Mešanoviča Mariborčanov to ni zmedlo, saj so v 84. minuti ponovno zadeli. Po podaji Dareta Vršiča s strani je svoj tretji zadetek na srečanju dosegel Mešanovič - 1:4. To je zanj sploh prvi hat-trick v vijoličasti majici. »Za Mešanoviča enostavno nismo imeli rešitve. Vidi se, da je 'lačen tekem' in da se ob Tavare-su in Zahoviču želi dokazati in si izboriti svoje mesto v ekipi,« je o najboljšem posamezniku tekme dejal Bogatinov. Čeprav je prosti strel Dinu Hoti- ču s kakšnih 25 metrov Janžekovič izjemno ubranil (domači vratar je bil ob Mensahu kljub petim prejetim zadetkom najboljši posameznik v domači vrsti), so številni gledalci v sodnikovem podaljšku videli še dva zadetka. Po podaji Kramariča je do svojega gola v 91. minuti vendarle prišel tudi Jan Mlakar (1:5), konč- ni izid pa je v 93. minuti postavil Dejan Petrovič, ki je v padcu lepo zadel za 2:5. Nogometaši Aluminija bodo v 4. krogu v nedeljo gostovali v Domžalah, Mariborčani pa bodo v četrtek najprej gostovali na Škotskem, nato pa konec tedna doma gostili Gorico. Jože Mohorič Bogatinov: »Pozitivno je, da smo še tretjo tekmo zapored dosegli vsaj dva zadetka« Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Takšnega poraza resnično nismo pričakovali, a gredo Mariboru vse čestitke za prepričljivo predstavo. Po dveh zmagah sem opozarjal na to, da imamo na svojem kontu res šest točk, a igra še ni bila prava. Tudi tokrat se je namreč videlo, da ekipe proti nam prelahko prihajajo do zaključnih strelov. Pozitivno pri vsej stvari je le to, da smo že tretjo tekmo zapored dosegli vsaj dva zadetka. Smo igrivi, sposobni smo zadeti gol, a imamo preveč težav v drugih segmentih.« MIlanič: »Škoda za dva prejeta zadetka, sicer bi bila ocena odlična« Darko Milanič, trener Maribora: »Po mojem mnenju smo odigrali zelo dobro tekmo. Škoda za dva prejeta zadetka, sicer bi bila ocena odlična. Prvi polčas je bil zaradi soparnega vremena težji, a smo si že pred prvim zadetkom priigrali kar nekaj priložnosti. Po odmoru smo prav tako začeli odlično, dosegli dva zadetka in tekmo mirno odpeljali v želeno smer. Zadovoljni smo lahko tudi zaradi petih doseženih zadetkov, na igrišču kažemo resnost. Klinar je odigral zelo dobro, čeprav doslej ni bil v tekmovalnem ritmu. Vidi se, da je pravi, v naslednjih dneh in tednih pa bomo poskušali dvigniti njegovo formo še na višji nivo. Proti Rangersom bo v četrtek zagotovo zanimivo. Pričakujem čvrst, trd, pravi otoški nogomet, mi pa imamo zagotovo dovolj znanja in izkušenj, da se bomo znali temu upreti. Imamo izkušeno ekipo, ki ima za sabo veliko podobnih srečanj.« Kontek: »Ob polčasu smo poskušali nekaj spremeniti, a tega nismo izvedli dobro« Ivan Kontek, Aluminij: »Mariboru najprej čestitam za zasluženo zmago. Tekmo smo dobro začeli, zbrano smo se branili, a le do prvega zadetka. Ob polčasu smo poskušali nekaj spremeniti, a tega nismo izvedli dobro in smo hitro prejeli dva zadetka, ki sta tekmo dokončno odločila. Maribor je odlična ekipa, in kljub temu da smo mi odlično odprli sezono, so tokrat potrdili svojo vrednost. Sicer se v Kidričevem odlično počutim, igralci so me odlično sprejeli in zaenkrat je res vse super. Želel bi se zahvaliti upravi in trenerjem, ki so mi ponudili priložnost, obenem pa upam, da jim bom to zaupanje povrnil z dobrimi igrami.« Mešanovič: »Še iz Bosne sem navajen na igranje na težkih igriščih« Jasmin Mešanovič, Maribor: »Seveda sem zadovoljen zaradi današnje igre, a v Mariboru je pač tako, da se je treba stalno dokazovati. V ekipi nas je kar nekaj napadalcev, smo v formi, zato ima pač trener privilegij, da lahko izbira med takšnimi igralci. Moje delo je, da dosegam zadetke, morda sem jih v Kidričevem dosegel toliko, ker sem še iz Bosne navajen na igranje na težkih igriščih (smeh).« 14 Štajerski Šport petek • 10. avgusta 2018 Nogomet • 2. SNL, 1. krog prvaliga TelekomSIovenije Za začetek učinkovito - za petico Brežice Terme Čatež -Drava Dakinda Ptuj 1:5 (0:2) STRELCI: 0:1 Kolar (33.), 0:2 Pirtovšek (44.), 0:3 Bizjak (49.), 0:4 Šporn (55., z 11 m), 1:4 Lee (68.), 1:5 Cuffaro (84.). BREŽICE TERME ČATEŽ: Račič, Jurečič (od 66. Predanič), Horvat (od 57. Lee), Jakolic, Urbanč, Dru-govič, Babnik, Felja, Kodelič (od 89. Selimovic), Božič, Kramaric. Trener: Iztok Kapušin. DRAVA DAKINDA PTUJ: Šeliga, Mate, Rešek, Petek, Lonzaric, Pirtovšek (od 61. Čeh), Andraž Kolar (od 72. Sešlar), Šporn, Lo-venjak, Fanimo (od 53. Cuffaro), Bizjak. Trener: Simon Sešlar. Nogometaši ptujske Drave so z odliko opravili uvodni prvenstveni test v novi sezoni. V Brežicah so vknjižili zanesljivo zmago, pri čemer je razveseljivo predvsem to, da se je med strelce vpisalo kar pet igralcev, kar potrjuje precejšnjo raznolikost ekipe. Medtem ko smo se pred začetkom sezone zaradi manj učinkovitih predstav v zadnjih prijateljskih tekmah spraševali o učinkovitosti ekipe, je to najboljši možni odgovor igralcev... Zanimivo je, da so Ptujčani v pretekli sezoni redni del prvenstva zaključili prav s tekmo proti Brežicam (4:0), tokrat sta se isti ekipi merili že na uvodu. Očitno pa je, da se razmerja moči v prestopnem roku niso bistveno spremenila. Domači trener Iztok Kapušin ima najbolj izkušeno moč v kape-tanu Dejanu Urbanču, za katerim so številne prvoligaške preizkušnje v dresih Celja, Olimpija in nazadnje Krškega. Novinec v njegovem moštvu pa je tudi Edi Horvat, ki je bil že v pretekli sezoni iz Aluminija posojen v Brežice, sedaj pa je tja dokončno prestopil. A oba omenjena Dolenjcev nista uspela rešiti pred visokim sobotnim porazom. Od prve minute le en novinec Na drugi strani je Simon Sešlar v začetno enajsterico uvrstil enega novinca, to je bil desni bočni branilec Timotej Mate, ki je na Ptuj prestopil iz Ankarana, v mlajših selekcijah pa je igral za Koper. Druga novinca, Novomeščan Tin Martič in Celjan Svit Sešlar, sta svojo priložnost čakala na klopi za rezervne igralce. Od prve minute je tekmo začel tudi Matthias Fanimo, ki je bil med pripravami rahlo poškodovan in je bil njegov nastop vprašljiv. Kljub uvodni pobudi gostov v modrih dresih pa v prve pol ure ni bilo spremembe izida, tudi kakšnih posebnih priložnosti ni bilo ne na eni ne na drugi strani. V nekoliko nervozni predstavi sta rumena kartona pri gostih prejela Mate in Pirtovšek, nato pa je vendarle steklo. Za uvodno prednost Drave je v 33. minuti tokrat poskrbel Andraž Kolar, ki je v polno zadel z lepim udarcem iz voleja - 0:1. »Pomembno je bilo, da smo bili do uvodnega zadetka strpni in potrpežljivi, da smo gradili kontinuirane napade. V takšnih tekmah, kjer se tekmec skoncentrira pred svojim kazenskim prostorom, je to najpomembnejše. Ko se je njihova obrambna formacija podrla, je bilo potem v nadaljevanju veliko lažje,« je dejal Simon Sešlar. Pristaše gostov je tik pred odhodom na odmor razveselil še Rok Pirtovšek, ki je v polno zadel v 44. minuti - 0:2. Za goste idealen, za domačine porazen scenarij v zaključku prvega polčasa ... Do 55. minute dokončno odločili tekmo Da v drugem delu ni prišlo do kakšnih koli zapletov, so gostje poskrbeli že v uvodnih desetih minutah. Po izhodu iz slačilnic je najprej v četrti minuti nadaljevanja zadel Jaka Bizjak za rezultat 0:3, šest minut kasneje pa je glavni sodnik Mihael Antič pokazal na belo točko, kar je kapetan Jon Špom pretvoril v praktično neulovljivo vodstvo 0:4. Takoj po teh dveh zadetkih je domači trener reagiral in v igro poslal Južnokorejca Hyun Jin Lee-ja, kar se mu je kmalu obrestovalo. Omenjeni igralec je namreč v 68. minuti znižal vodstvo gostov (1:4), a to je bil obenem edini resni poskus domačinov, da iz te tekme iztržijo kaj več kot časten poraz. Premierni članski nastop Svita Sešlarja Z menjavami je odgovoril tudi Simon Sešlar, ki je v igro najprej poslal Ignacia Cuffara, nekaj za- REZULTATI 3. KROGA: Aluminij - Maribor 2:5 (0:1); Mura - Domžale 5:1 (2:0); strelci: 1:0 Kous (6.), 2:0 Kouter (38.), 3:0 Šušnjara (60.), 3:1 Mujan (68.), 4:1 Šušnjara (72.), 5:1 Kouter (77.). Rdeči karton: Klemenčič (29., Domžale); Olimpija - Celje 2:2 (2:1); strelci: 1:0 Kapun (7.), 2:0 Savic (14.), 2:1 Lupeta (31.), 2:2 Požeg Vancaš (55, z 11 m). Srečanji Rudar Velenje - Krško in Gorica - Triglav Kranj sta bili odigrani v ponedeljek popoldan oz. zvečer, po sklepu redakcije. 1. MARIBOR 2. ALUMINIJ 3. DOMŽALE 4. MURA 5. GORICA 6. CELJE 7. OLIMPIJA LJUBLJANA 8. TRIGLAV KRANJ 9. KRŠKO 10. RUDAR VELENJE 10:2 7:7 6:6 6:2 4:2 5:6 2:4 2:4 0:2 1:8 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave (na fotografiji kapetan Jon Šporn) so redni del lanske sezone končali s tekmo proti Brežicam na domačem stadionu, nouo pa so z istim tekmecem odprli u gosteh. V obeh primerih so slauili z uisoko razliko. tem še Nastja Čeha, za konec pa je prvenstveni debi v modrem dresu doživel šele 16-letni Svit Sešlar (sin trenerja Simona, op. a.), ki je doslej zelo uspešno nastopal v mlajših selekcijah Celja. V članski konkurenci je v soboto doživel ognjeni krst - uspešno. Eden izmed tistih, ki so pri Dravi vstopili s klopi, je tudi postavil končni izid srečanja, to je bil Cuffaro v 84. minuti-1:5. V naslednjem krogu čaka nogometaše Drave domači krst v tej sezoni, gostili bodo novinca v ligi, ekipo Vitanest Bilje. Tekma bo na sporedu v soboto ob 17.30. JM Mariboru in Muri petica, Olimpija za dvojko V nedeljo so bile odigrane le tri tekme 3. kroga, na njih pa je bilo doseženih neverjetnih 17 zadetkov. Učinkovitost, kot si jo lahko gledalci le želijo ... Maribor je še drugič v tej sezoni v gosteh vknji-žil petico, s tem pa se je zavihtel na vrh lestvice. Mura je odigrala izjemno tekmo proti »ranjenim« Domžalča-nom. Ti so v četrtek zares nesrečno izpadli iz kvalifikacij za Ligo Evropa, nov hladen tuš pa so doživeli še v nedeljo. Lepo popol-njena Fazanerija je bila priča petim zadetkom domače ekipe; prav poseben je bil peti, ki ga je Nino Kouter dosegel na zares izjemen način - s prekrižanimi nogami je žogo mojstrsko potisnil mimo vratarja Miliča v gol. Olimpija je pod vodstvom začasnega trenerja Aleksandra Linta proti Celjanom v 14. minuti vodila 2:0 in kazalo je na njihovo prvo prvenstveno zmago. A to se na koncu ni zgodilo, saj so Celjani uspeli izenačiti, na koncu so celo pretili s popolnim preobratom. Pretekli teden so Celjani proti Gorici sami vodili 2:0 in nato zapravili prednost, tokrat so se postavili v drugo vlogo ... Pri Olimpiji je od prve minute naprej zaigral Rok Kronaveter, na levem bočnem položaju pa je svojo priložnost dočakal Mario Jurčevic, ki je lani kot posojen nogometaš Olimpije igral za Aluminij. Olimpija in Celje še naprej ostajata v spodnjem delu lestvice in čakata na prvo prvenstveno zmago. Na vrhu lestvice strelcev so sedaj Jasmin Mešanovič (Maribor), Rudi Požeg Vancaš (Celje) in Tonči Mujan (Domžale) s po tremi doseženimi zadetki. JM Led je prebit Simon Sešlar, trener Drave: »Tekma na nekoliko slabšem igrišču v Brežicah ni bila posebej kvalitetna, kljub temu pa naša zmaga v nobenem trenutku ni bila ogrožena. Uspeli smo izkoristiti svoje priložnosti, do katerih smo prišli bodisi z lastnimi izpeljanimi akcijami bodisi po napakah obrambe ali vratarja domačinov. Lahko sem zadovoljen s tem, kako so se igralci trudili na igrišču, manj pa z izvedbo, na kateri bomo morali še veliko postoriti. Led je z zmago prebit, sedaj pa se moramo obrniti k prihajajočim tekmam.« 2. SNL: Pester uvod v novo sezono Igralci v 2. ligi so v soboto odigrali srečanja uvodnega kroga v novi sezoni 2018/19. Že v uvodu so lahko gledalci spremljali nekaj zelo zanimivih obračunov, mednje v prvi vrsti sodi derbi kroga med Nafto in Kalcerjem iz Radomelj. Obe moštvi spadata v ožji krog favoritov za vrh lestvice, tri točke pa so tokrat na svojem igrišču osvojili varovanci trenerja Francija Fridla. Še eno srečanje se je tokrat končalo z minimalnim izidom, tudi v tem so se točk veselili igralci iz Prekmurja. Gre za novince v ligi, ekipo Beltincev, ki je točke osvojila v bližini slovensko-italijanske meje pri drugem novincu, ekipi Vitanest Bilje. Najvišje zmage kroga se je veselila ekipa Drave, na tekmi v Brežicah je bilo doseženih tudi največ zadetkov v tem krogu - šest, po pet pa so jih videli gledalci v Ljubljani in Novem mestu. V Šiški je Bravo je zanimivem srečanju ugnal močno ekipo Tabora iz Sežane in potrdil visoke ambicije. Podobno bi lahko rekli za Novomeščane, ki so bili boljši od ljubljanske Ilirije. Na Portovaldu v dolenjski prestolnici je bilo tudi najbolj negotovo do samega zaključka dvoboja, saj so domačini do zmage prišli z golom Daniela Vujčiča v 87. minuti. Gostje so tekmo zaključili z dvema igralcema manj na igrišču, sodnik Matej Jug je predčasno v slačilnico poslal Oskarja Cvjetličanina in Tadeja Remsa. To sta bili obenem edini izključitvi v tem krogu. Medtem ko so gledalci v Novem mestu videli dve izključitvi, pa so gledalci v Dobu videli dve enajstmetrovki. Obe je sodnik Matej Vivod dosodil v korist domače ekipe, Klemen Kunstelj in Albert Račič sta ju tudi izkoristila. Na Ravnah se je v dresu domače ekipe kot kapetan predstavil Denis Halilovič (nekdanji igralec Drave), tekma z Ankarančani, ki so na Koroško prišli le s 14 igralci, pa se je končala z remijem. Uvodna gola sezone sta bila dosežena v 9. minuti: Mustafa Nukic ga je dosegel za Bravo, Alen Neskič pa za Rogaško. Kateri je bil dosežen nekaj sekund prej ali pozneje (morda celo v isti), pa statistika ne razkriva . Strelci so bili v 1. krogu kljub precejšnji vročini zelo razpoloženi: na osmih tekmah so dosegli 26 zadetkov, kar je v povprečju več kot tri na tekmo. Edini, ki je dosegel dva zadetka, je bil Miha Kostanjšek iz ekipe Krke, za katero je zaigral tudi Jaka Ihbeisheh, nekdanji znanec iz kidričevske šume. REZULTATI 1. KROGA: Brežice Terme Čatež - Drava Dakinda Ptuj 1:5 (0:2); Bravo - Cherrybox24 Tabor Sežana 3:2 (2:1); strelci: 1:0 Nukic (9.), 2:0 Jugovar (38.), 2:1 Bačanin (42.), 3:1 Jašaragič (88.), 3:2 Papa Ibou (89.); Roltek Dob - Jadran Dekani 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Levec (43.), 2:0 Kunstelj (45., z 11 m), 2:1 Banovič (62.), 3:1 Račic (84., z 11 m); Fužinar - Ankaran Postojna 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Medved (32.), 1:1 Bordon (62.); Vitanest Bilje - Beltinci 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Ciglarič (11.); Rogaška - Brda 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Neskič (9.), 2:0 Romih (82.); Krka - Ilirija 1911 3:2 (2:0); strelci: 1:0 Kostanjšek (23.), 2:0 Kostanjšek (29.), 2:1 Cvjetičanin (57.), 2:2 Tiganj (77.), 3:2 Vujčic (86.). Rdeča kartona: Cvjetičanin (85.), Rems (86. - oba Ilirija); Nafta 1903 - Kalcer Radomlje 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Cvrtila (77.). 1. DRAVA DAKINDA PTUJ 1 1 0 0 5:1 3 2. ROLTEK DOB 1 1 0 0 3:1 3 3. ROGAŠKA 1 1 0 0 2:0 3 4. AŠK BRAVO 1 1 0 0 3:2 3 5. KRKA 1 1 0 0 3:2 3 6. BELTINCI 1 1 0 0 1:0 3 7. NAFTA 1903 1 1 0 0 1:0 3 8. ANKARAN POSTOJNA 1 0 10 1:1 1 9. FUŽINAR 10 10 1:1 1 10. ILIRIJA 1911 1 0 0 1 2:3 0 11. TABOR SEŽANA 1 0 0 1 2:3 0 12. VITANEST BILJE 1 0 0 1 0:1 0 13. KALCER RADOMLJE 10 0 1 0:1 0 14. JADRAN DEKANI 10 0 1 1:3 0 15. BRDA 1 0 0 1 0:2 0 16. BREŽICE ČATEŽ 10 0 1 1:5 0 JM 3 2 1 0 3 2 0 1 3 2 0 1 3 1 2 0 2 1 1 0 3 0 2 1 3 0 2 1 2 0 1 1 2 0 1 1 2 0 0 2 torek • 7. avgusta 2018 Šport Štajerski 1S Rokomet • RKJaruzalem Ormož Dobro vzdušje kali »gradnja« dvorane Rokometaši Jeruzalema so v četrtek, 2. avgusta, začeli s pripravami na že 16. zaporedno sezono v elitni ligi. Daljši staž imajo le tri ekipe: Celje PL, Gorenje Velenje in Trimo Trebnje. Na prvem treningu, ki je potekal pri Veliki Nedelji, se je zbralo 21 fantov. Odsotni so bili mladinski reprezentanti Tilen Kosi, Dominik Ozmec in Tinček Hebar, ki so s strani kluba dobili zaslužen počitek. Uvodoma je ekipo na kratko pozdravil trener Saša Prapotnik, ki je napovedal tudi cilj ekipe za sezono 2017/18. »Živeli, trenirali in dihali bomo za en sam cilj in to je uvrstitev v Ligo za prvaka. Dovolj smo zreli in kvalitetni, da končno uresničimo zadani cilj,« je bil povsem jasen trener Vinarjev. Nato je v imenu ekipe na šaljivi način, podelili so mu dres mlajših dečkov s števil- ko 7, kapetan Bojan Čudič zaželel dobrodošlico Davidu Bogadiju, ki se je iz Maribora vrnil v ormoško »gnezdo«. Kot tradicija že vrsto let veleva, je na prvem treningu za medije spregovoril kapetan Čudič. »Strinjam se s trenerjem in klubom, da je naš glavni cilj uvrstitev v Ligo za prvaka. Tudi v pokalnem tekmovanju, če bomo imeli srečo z žrebom, bomo ciljali na zaključni turnir. Zdaj so pred nami priprave, ki jih seveda precej težje od svojih mladih soigralcev prenašamo mi starejši igralci. Ampak za uspeh je potrebno iti tudi čez to. Z igralskim mozaikom sem zelo zadovoljen. Vidim, da bomo znova v slovenski rokometni prostor lahko izstrelili kakšnega mladega nadarjenega igralca. Zagotovo pa bo naša največja okrepitev vrnitev na parket Tilna Kosija, ki je zadnjo sezono izpustil zaradi poškodbe kolena. Izjemno sem vesel, da bosta od samega začetka v ligi Igralski kader za sezono 2017/18: VRATARJI: Tomislav Balent, Matic Šulek, Gregor Fekonja, Žan Firšt Šeruga LEVA KRILA: Dominik Ozmec, Matej Niedorfer, David Bogadi DESNI KRILI: Luka Voljč, Anže Šoštarič SREDNJI ZUNANJI: Bojan Čudič, Tilen Kosi, Gašper Hebar LEVI ZUNANJI: Rok Žuran, Jure Kocbek, Frano Vujovic DESNA ZUNANJA: Tinček Hebar, Nejc Zidarič KROŽNI NAPADALCI: Danijel Mesaric, Teo Šulek, Žak Ciglar sodelovala tudi Celje in Gorenje. Z njima bo liga še kvalitetnejša, tudi medijsko prepoznavnejša in tudi število gledalcev bo zraslo. V to sem prepričan - vsaj na tekmah Celja in Gorenja proti Jeruzalemu bo tako. Zelo se veselim sezone 2017/18 in upam, da nam bo prinesla ogromno športnih užitkov in da bo minila brez hujših poškodb,« je optimistično napovedal najboljši strelec v zgodovini 1. A slovenske rokometne lige. Največ nevšečnosti ekipi Jeruzalema povzroča »gradnja« dvo- Motokros • Dirka za SP v Belgiji Gajser na mivki vendarle obdržal skupno četrto mesto Karavana motokrosistov v svetovnem pokalu v elitnem razredu MXGP se je konec tedna merila na dirki v Belgiji. Na mivki, ki zagotovo ni med najljubšimi podlagami Tima Gajserja ... Presenečenj na dirki ni bilo, celoten konec tedna je prevladoval vodilni motokrosist v prvenstvu Jeffrey Herlins, ki je še enkrat upravičil vzdevek »kralj mivke«. Gajser je pred tekmovalnim vikendom z ekipo na peščeni progi v Lommelu opravil dodatne treninge in testiranja, da so nastavitve motorja čim bolje pripravili na mehak teren. V sobotnih kvalifikacijah so se načrti za visoko uvrstitev kmalu izjalovili, kajti Gajser je že na začetku kvalifikacijske dirke padel in do konca napravil še nekaj napak, zato si je privozil enajsti startni položaj. Najhitrejši je bil Herlings. Rezultati dirke v Belgiji: 1., 2. dirka GP 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 25 25 50 2. Antonio Cairoli Italija KTM 22 22 44 3. Max Anstie Velika Britanija Husqvarna lS lS SB 4. Romain Febvre Francija Yamaha 20 lB SB 5. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 15 20 S5 6. Jeremy Seewer Švica Yamaha lB l5 Sl 7. Tim Gajser Slovenija Honda 14 14 28 Skupni vrstni red v SP (15/20): 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM BSS 2. Antonio Cairoli Italija KTM B47 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki 50S 4. Tim Gajser Slovenija Honda 478 5. Romain Febvre Francija Yamaha 4BS 6. Gautier Paulin Francija Husqvarna 4S5 Gajser je dirko kljub le 11. startnemu izhodišču po sobotnih kvalifikacijah dobro začel, bil v prvi vožnji že na tretjem mestu, ko je po nekaj krogih prehitel takrat tretjega Romaina Febvreja, a ga je Francoz spet prehitel in Gajserja potisnil na četrto mesto. Le nekaj minut pred koncem prve vožnje je Gajser napravil napako, padel rane na Hardeku. Kot zaenkrat kaže, bo v njej težko trenirati, kaj šele igrati prvenstvene tekme. Tako je zaenkrat še uganka, kje bo odigrana tekma 1. kroga proti Gorenju (sreda 12. 9.): ali pri Veliki Nedelji ali v Ljutomeru. Zagotovo pa Jeruzalemčki ne bodo pristali v zamenjavo domačinstva kot si želijo v taboru velenjskih Os. Glede odhodov je jasno, da so klub zapustili Gal Cirar (Trimo Trebnje), Miha Kavčič (Gorenje Velenje), Domen Krasnič (Ptuj) in Jaša Rajšp, ki je zaključil svojo David Bogadi se je iz Maribora vrnil v domače, ormoško gnezdo športno pot. Na posojo k novemu 1. B-ligašu Pomurju odhajata Boštjan Žižek Cvetko in Rok Koder-man. V ekipo se je vrnil že omenjeni Bogadi, po poškodbi se vračata Žak Ciglar in Nejc Zidarič, slednji je izpustil zadnjo sezono. Prvo pripravljalno tekmo bo ekipa odigrala v sredo 15. avgusta v Slovenj Gradcu. Sledile bodo še tekme proti Vidovcu, Varaždinu, Pomurju, Ptuju in sodelovanje na turnirju v Bosni in Hercegovini (od 24. do 26. avgusta), natančneje v Gornjem Vakufu, kjer bosta nasprotnika v skupini ekipi Magla-ja in Izvidača iz Ljubuškega. Uroš Krstič Atletika • Pred EP v Berlinu Med slovensko deseterico tudi Domjanova Timu Gajserju proga na mivki nikakor ne ustreza tako kot podlagi. Foto: HRC na trdi in nazadoval na sedmo mesto. Jeffrey Herlings in Antonio Cairoli sta v ospredju vozila svojo dirko, pred tretjeuvrščenim Febvrejem sta imela skoraj minuto prednosti. V drugi vožnji Gajser ni imel pravih možnosti za boj za vrh, tako da je po dveh zaporednih uvrstitvah na zmagovalni oder (Indonezija, Češka) tokrat ostal brez mesta med najboljšimi tremi. Tako kot prvo je tudi drugo vožnjo začel na četrtem mestu. Toda kmalu je nazadoval na sedmo in ga nato obdržal vse do konca. V drugi vožnji si je napako privoščil celo Herlings, ki je padel le nekaj minut pred koncem, a je imel takrat že dovolj prednosti, da je kljub temu zmagal. V skupnem seštevku se je zmagovalec Herlings z novimi 50 točkami še bolj utrdil na vrhu, zdaj ima 683 točk, drugi je Cairoli s 647, tretji pa Belgijec Clement Desalle s 503. Gajser je ostal na četrtem mestu, ima 478 točk. Gajserjev tekmec v boju za tretje mesto v seštevku sezone Desalle na domači dirki ni bil najuspešnejši in je osvojil celo manj točk kot Gajser, zato Makolčan ni izgubil priključka, se mu je pa približal petouvrščeni Romain Febvre, ki zdaj za Gajserjem oziroma četrtim mestom zaostaja le deset točk. Naslednja dirka za SP bo čez 14 dni v švicarskem Frauenfeld-Gachnangu. sta, M Na letošnjem evropskem prvenstvu na prostem, ki bo v Berlinu potekalo od 7. do 12. avgusta (6. avgusta popoldne bo že nekaj kvalifikacijskih tekmovanj), bo nastopilo deset slovenskih atletov in atletinj. Vodstvo zveze napoveduje tri finalne uvrstitve, cilj pa je tudi medalja. Najvišje od vseh na lestvicah je Martina Ratej, ki ima četrti izid v metu kopja. V nemški prestolnici bodo barve Slovenije zastopali Martina Ratej (Kladivar, kopje), Anita Horvat (Velenje, 400 m), Tina Sutej (Kladivar, palica), Veronika Domjan (Ptuj, disk), Maruša Mišmaš (Mass, 3000 m zapreke), Luka Janežič (Kladivar^oo m), Nejc Pleško (Olimpija, kladivo), Zan Rudolf (Mass, 800 m), Blaž Zupančič (Mass, krogla), ki so izpolnili mednarodne norme, Evropska atletska zveza (EA) pa je potrdila tudi nastop Neje Filipič (Kronos), ki je bila normi povsem blizu v skoku v daljino. »Že dolgo časa pred odhodom na EP nismo bili tako optimistični. Tokrat gre na prvenstvo sicer le deseterica, na prejšnjem EP pred dvema letoma v Amsterdamu jih je bilo 19, a ta ekipa je najboljša v tem trenutku v Sloveniji. Žal zaradi poškodb manjka kar nekaj naših atletov. Napovedujemo tri finalne uvrstitve in medaljo, nič pa ne bi bilo presenetljivo, če bi jih bilo v finalu pet ali šest,« je napovedal predsednik strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije Vladimir Kevo, ki ni želel izpostavljati, od koga največ pričakuje. Poleg Ratejeve so med prijavljenimi po izidih visoko še Maruša Mišmaš (7. mesto), Anita Horvat (10. mesto) in Luka Janežič (11. mesto). Vodja reprezentance bo nekdanja izvrstna atletinja in še vedno slovenska rekorderka v troskoku Marija Šestak, ki je na AZS zaposlena kot predstavnica za stike z javnostjo in za delo na področju atletske stroke ter bo prvič v vlogi vodje ekipe. V njej bodo še fizioterapevt Khalid Nasif in trenerji Rok Predanič, Lovrenc Umek in Milan Kranjc. »Vesela sem, da sem dobila priložnost za vodenje ekipe, imam pa kar malo treme, moram priznati, saj bom prvič na čelu ekipe. Bom pa naredila vse, kar je v moji moči, da bom reprezentanci omogočila kar najboljše pogoje, izkušenj o tem, kaj tekmovalec potrebuje na velikem tekmovanjih, imam kar nekaj,« je povedala nekdanja olimpijka Marija Šestak, še vedno tudi slovenska rekorderka v troskoku, kjer ima v dvorani še vedno četrti izid vseh časov na svetu (15,08 m). »Naša reprezentanca je mešanica izkušenj, izjemnega znanja, na drugi strani pa mladostne zagnanosti ter neizmerne volje in energije. Za izkušene člane odprave bo prvenstvo priložnost ponovnega dokazovanja, mladi pa vsak dan dokazujejo, da slovenska atletika spet cilja na evropski in svetovni vrh. Veronika Domjan Letošnje predstave Ratejeve so navdušujoče, Anita Horvat pa je naredila velik korak naprej in dokazala, da je konkurenčna atletskemu vrhu. Luka Janežič je prišel iz težav še močnejši, Maruša Mišmaš pa se počasi ponovno vrača med najboljše,« je povedal predsednik AZS Roman Dobnikar. Optimistično v četrtkove kvalifikacije Članica Atletskega kluba Ptuj Veronika Domjan bo v Berlinu tekmovala v metu diska. Za 22-letnico iz Zavrča bo to drugi nastop na evropskih članskih prvenstvih, debitirala je pred dvema letoma v Amsterdamu. Tam je osvojila 10. mesto z rezultatom 58,12 metra. Podobne, oz. celo nekaj boljše uvrstitve si želi tudi tokrat. »Pripravljena sem dobro, zadnja dva tedna sem bila z ekipo na pripravah v Brežicah, kjer smo odpravljali še zadnje napake. Dobro smo delali, tako da se ničesar ne bojim. Upam, da mi uspe res dober met, ki bi me popeljal v finale evropskega prvenstva v metu diska. Konkurenca je močna, tako da bo tekma zagotovo odlična. V četrtek imam kvalifikacije, tako da imam dovolj časa, da se spočijem in ustrezno pripravim. Verjamem, da mi bo uspelo, kar sem si zadala. Vreme je tukaj zaenkrat super, hotel tudi, čaka me le še ogled glavnega stadiona, kjer bo potekalo tekmovanje,« je Veronika sporočila iz Berlina. EP v kraljici športov bo potekalo v sklopu skupnega evropskega prvenstva več športnih panog, ostale discipline potekajo v Glasgowu. sta, DB Foto: DB 16 Štajerski"TEDNIK Šport, rekreacija, zanimivosti torek • 7. avgusta 2018 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Že po tradiciji sta progo Rancarije neuradno preizkusili ekipi MO Ptuj in BD Ptuj. Časa jima niso merili, ker sta imeli na progi tudi »šp-ricarski« postanek. 26. Rancarijo je letos odprla ekipa Koranti Poetovio Ptuj in bila na koncu četrta. Ptuj • 26. Rancarija na Ptujskem jezeru Veslaški boj v idealnih razmerah in hudi sopari Rancarija na Ptujskem jezeru, veslanje s tradicionalnimi dravskimi čolni rancami, ki so zaznamovali neke druge čase, danes pa so bolj ali manj rekreacijski rekvizit, je že 26 let tudi praznična prireditev MO Ptuj in poteka v organizaciji in izvedbi Brodarskega društva Ranca Ptuj. Fotozapis Letošnja je v soboto, 4. avgusta, potekala v idealnih razmerah, voda je bila visoka, moteča je bila le visoka temperatura ozračja, zaradi katere so imeli težave tako tekmovalci kot gledalci. Ekipe so na progi vadile že pred uradno tekmo, vadba se je končala dan prej. Kot so pokazali rezultati, so na treningih vozili še bolj rezervirano, brez pravega tekmovalnega naboja, saj naj bi se po teh meritvah tekmovalni časi gibali okrog pet minut. Zmagovalna ekipa Friki - AP Grušovnik je s progo v skupni dolžini 476 metrov opravila v manj kot štirih minutah - to je bila njihova že peta zmaga na ptujski Rancariji. Zadnja, 16. ekipa je progo premagala v nekaj več kot sedmih minutah. Drugo mesto je pripadlo ekipi Gastrojevi pivci, tretja pa je bila ekipa ŠRD Zabovci. Pokale in praktična darila so razdelili tudi v ženski konkurenci, kjer so s progo Ptujskega jezera najbolje opravile članice ekipe Dom Ptuj s časom manj kot pet minut, druge so bile Optimistke, tretje Anpro tehnik. Na 26. Rancariji so tekmovale še ekipe Koranti Poetovio Ptuj, Picerija Špajza, Hladni, Feuerwehr Altneudorfel, Ptujski kurent klub, Felnar, Komunala Ptuj, Biroši 1 in Biroši 2. Posebno priznanje 26. Ranca-rije je pripadlo Francu Maleku, ki na njej kot edini ob BD Ptuj kot organizatorju vztraja že od nje- nega začetka. Le enkrat doslej je veslal v zmagovalni ekipi, vendar je zanj bolj kot tekma s časom pomembno to, da se ohranjajo tradicija dravskega čolna, rekreacija in druženje. »Če se z vodo ukvarjaš poklicno, jo moraš imeti rad,« je povedal. Na Rancariji bo sodeloval tudi v prihodnje, dokler bo lahko. Predsednik BD Ranca Emil Mesarič je ponosen na vse člane društva, saj brez njih društvo ne bi uspešno delovalo že 45 let, kot tudi ne bi bilo Rancarije. »Vzpodbude«, ki jih Društvu za razvoj Ptujskega jezera daje MO Ptuj, sprejema in verjame, da jih bo v bodoče še več, da dobimo pravo marino, kar si tudi sami najbolj želijo. MG Perutnina Ptuj v Ameriko skupaj z Lukom Dončičem Štajerski 1 rEDN IIK www.tednik.si Í3stajersk¡tedn¡k , . Stajerskitednik V četrtek je v Ljubljani potekal zanimiv dogodek, saj je Perutnina Ptuj sklenila pogodbo o sodelovanju s slovenskim košarkarskim virtuozom Lukom Dončičem. Ta bo odslej promotor blagovne znamke Poli. »Poli je najprepoznavnejša blagovna znamka Perutnine Ptuj, v ptujskem živilskem podjetju jo izdelujemo že od leta 1974. Poli je v regiji jugovzhodne Evrope sinonim najkakovostnejše piščančje posebne klobase, priljubljena je na trgih od Skandinavije do Sredozemlja in v državah Bližnjega vzhoda. Poli je izvirna, mladostna, duhovita in ambiciozna,« so zapisali v sporočilu za javnost iz Perutnine Ptuj. (Ä 'f na ste lahko kjerkoli. S&LIL. Foto: Črtomir Goznik Predsednik uprave Perutnina Ptuj Tibor Šimonka in Luka Dončič Najvišja kakovost, priljubljenost, prepoznavna osebnost in vrednote blagovne znamke so skupne značilnosti, ki so povezale blagovno znamko Poli s košarkarskim virtuozom Lukom Dončičem. »Poli v Perutnini Ptuj zaseda posebno mesto. Verjamemo, da bo sodelovanje z Lukom Dončičem pomembno prispevalo k nadaljnji krepitvi prepoznavnosti, priljubljenosti in tržnega položaja naše osrednje blagovne znamke. Z blagovno znamko Poli načrtujemo prodor na ameriški trg, kar je v skladu z zastavljeno strategijo krepitve internacionalizacije poslovanja,« je ob uradnem podpisu pogodbe o sodelovanju z Lukom Dončičem povedal Tibor Šimonka, predsednik uprave Perutnine Ptuj. Vrhunski šport in uravnoteženo prehranjevanje sta neposredno povezana. Luka Dončič pa je ob tej priložnosti izpostavil, da je ljubitelj Poli že od malih nog in da je piščančje meso iz Perutnine Ptuj redno na njegovem jedilniku, za katerega skrbi predvsem njegova mama. S sodelovanjem želi Luka Dončič pomagati domačemu gospodarstvu, v novi vlogi zunaj košarkarskih igrišč pa ga bomo lahko občudovali že to jesen. UR Planinski kotiček Snežna jama na Raduhi - izlet za družine Sobota, 18. avgusta Planinsko društvo Ptuj tokrat vabi na planinski izlet za vse generacije, kjer je tempo hoje prilagojen otrokom. Tokrat se odpravljamo na izlet, ki bo nekaj posebnega, obiskali bomo namreč podzemno jamo po imenu Snežna jama, ki je edina jama z ledenimi kapniki na višini nad 1500 m na pobočju dvatisočaka Raduha v Kamniško-Savinjskih Alpah. Čaka nas nepozabno planinsko-ja-marsko doživetje. Pot zaradi zahtevnejšega vstopa v jamo tokrat ni primerna za otroke, mlajše od 5 let. Zberemo se ob 8.00 zjutraj na parkirišču pred banko in Merca-torjem na Bregu na Ptuju ali se dobimo ob 9.15 na avtobusni postaji v Mozirju (na desni strani velikega rondoja v Mozirju, skozi katerega se bomo peljali). Odhod z lastnimi vozili. Vrnitev na Ptuj je predvidena najkasneje do 20. ure. Peljemo se do vasi Struge pri Lučah, nato pa vzpnemo do parkirišča malo pred Kočo na Loki pod Raduho - zadnji km ceste so po maka-damu. Za vstop v jamo je nujno potrebna svetilka! Nujno potrebna so tudi topla oblačila za v jamo (dolge hlače, dolgi rokavi, bunda ali debelejši softšel, kapa, pri vstopu v jamo po lestvi so zaželene tudi rokavice) - v njej je največ 5 stopinj Celzija. Obleka naj bo v nahrbtniku, oblečemo se tik pred vstopom v jamo. Od parkirišča do Koče na Loki je uradno cca. 15 min hoje, od koče do vstopa v jamo še nadaljnjih 45 min. Pot ni zahtevna. Prispevek za izlet znaša 4 evre za odrasle in 2,50 evra za otroke. Pred vstopom v jamo bomo posebej pobrali še denar za skupinsko vstopnico, okvirna cena skupinske vstopnice je 10 evrov za odrasle in 6 evrov za otroke. Prijava na izlet in plačilo je možno najkasneje do petka, 17. avgusta, v času uradnih ur ob torkih med 14. in 16. uro ter ob petkih med 17. in 19. uro na Planinskem društvu Ptuj ali na TRR društva št. 04202-0000493764, s sklicem: koda namena: OTHR, namen Sneznajama, sklic SI00 18082018, pri NKBM. Ob prijavi, prosim, navedite kontaktno številko, na katero ste dosegljivi. Več informacij na št. 041/465-173 ali tadejaradek@yahoo.com pri vodji izleta (Tadeja Radek, vodnica PZS). torek • 7. avgusta 2018 Šport, rekreacija Štajerski 17 Tenis • Tamara Zidanšek Včasih jih je gledala po TV, • •• •• • •»i j 11 sedaj z njimi igra - in jih tudi premaguje... Tamara Zidanšek: »Ko sem trenirala v Londonu, ravno pri servisu, sem ga z enim očesom opazila, ko je šel ob igrišču. 'Joj, joj, joj, Nadal,' mi je šlo skozi misli. Potem pa sem videla, da dejansko prihaja na igrišče, na katerem sem trenirala!« Kako pa je z ogledi mest, v katerih nastopaš? Ko si še opravljala izpite v gimnaziji, si jih videla bolj malo, saj si se v prostem času velikokrat učila. Kako pa je s tem sedaj? T. Zidanšek: »Sedaj je glede tega zagotovo lažje. Še vedno ostaja jasna prioriteta igranje tenisa, ob napornih treningih se mi vedno ne ljubi na oglede, ampak se raje posvetim regeneraciji in počitku. A ob kakšnem prostem trenutku si vendarle vzamem čas za ogled mest, tako je bilo npr. v Londonu. Če sem že enkrat tam, bi bila škoda, če si ne bi ničesar ogledala.« 20-letna Tamara Zidanšek je v zadnjih tednih redna gostja teh strani, pa tudi širše slovenske športne - še posebej seveda teniške - javnosti. Z razlogom, saj je po zelo dolgem času postala prva Slovenka, ki je nastopila v polfina-lu kakšnega izmed WTA-turnirjev serije International, obenem pa je prevzela mesto vodilne Slovenke na svetovni računalniški lestvici. Po vrnitvi iz Moskve in krajšem počitku smo jo zmotili na igriščih v Termah Ptuj, kjer je pod vodstvom trenerja Zorana Krajnca že začela zavzeto trenirati za nove preizkušnje, ki jo čakajo v nadaljevanju sezone. Najpomembnejši cilj je že znan - prvi nastop v glavnem turnirju katerega od grand slam turnirjev - v New Yorku. Kakšen bi bil sedaj tvoj pogled na turnir v Moskvi? T. Zidanšek: »To je bil zame prvi turnir takšnega ranga (WTA International, 750.000 dolarjev, op. a.). Nanj sem šla fizično in psihološko dobro pripravljena, forma je bila kar dobra, a sem bila povsem neobremenjena. Vedela sem, da bodo tam najboljše igralke sveta, zato sem upala, da bom dobila priložnost, da bi s katero od njih zaigrala.« Je bilo prisotnega tudi kaj strahu? T. Zidanšek: »Sama bi to ime- novala 'zdravi strah', bolj je šlo za razburjenje.« V 2. krogu si nato res zaigrala proti eni najboljših igralka sveta, Darii Kasatkini. T. Zidanšek: »Ja, Daria je 13. igralka sveta in da je to dosegla pri 21 letih - kapo dol. Zagotovo je potrebno za tak položaj dobro in trdo delati. Da sem si priigrala dvoboj z njo, je bila zame čast, da pa sem jo celo premagala - občutki so bili fenomenalni.« Kaj ti je rojilo po glavi večer pred dvobojem? T. Zidanšek: »S trenerjem Zoranom sva se dobro pripravila na ta dvoboj, dobro sem vedela, kaj moram storiti na igrišču. Res sem komaj čakala jutro, da bom lahko začela dvoboj.« Je bilo zate presenečenje, da si prvi niz dobila dokaj gladko? T. Zidanšek: »Začela sem res dobro: že v prvi igri sva imeli nekaj dobrih točk z atraktivnimi izmenjavami, tudi na mreži, tako da sem vedela, da bo to pravi dvoboj. Obe imava podoben stil igre, z nadigra-vanjem, zato sem res uživala.« Začetek je bil dober, zaključek pa naravnost fenomenalen. Od rezultata 3:4 v zadnjem nizu si nanizala tri igre z eno samo izgubljeno točko. T. Zidanšek: »Po pravici povedano se niti ne spomnim na- tančno, kako sem osvajala točke. Vem samo, da sva pri rezultatu 4:4 odigrali dve vrhunski točki, s številnimi izmenjavami, obe pa sem dobila jaz. To sta bili najverjetneje najpomembnejši točki v celotnem dvoboju, saj sem povedla 5:4, po premoru mi je uspelo nato še zaključiti dvoboj.« V polfinalu si se merila z Rusinjo Anastasio Potapovo, ustavila pa te je sončarica. T. Zidanšek: »Ker zaradi zdravstvenih težav za daljše izmenjave fizično nisem bila sposobna, sem poskušala točke zaključevati hitreje, že po dveh ali treh udarcih. A je Potapova kljub mojim kar dobrim udarcem odigrala zelo dobro, imela je odgovor na to in sem ji čestitala za zmago. Res je škoda za te težave, a se zgodi tudi to.« Iz tvojih zgornjih besed je mogoče razbrati, da Kasatkino zelo ceniš. Kdo so še igralke iz tvoje generacije, do katerih čutiš podobno in s katerimi se želiš primerjati? T. Zidanšek: »Teh igralk je kar nekaj, najboljša med njimi je Jelena Ostapenko (št. 11), s katero sem se že merila v mladinski konkurenci. Tukaj je še Ana Konjuh (261.), ki trenutno ni visoko na lestvici, a je bila že zelo visoko. To je nova generacija, prihajajo pa še mlajše. Prav zaradi tega je trenutno zelo zanimivo v tenisu, saj prihaja do menjave generacij.« Če se samo ozremo na finalni obračun v Moskvi, sta nastopili dve 17-letnici: Srbkinja Olga Dani-lovic in Rusinja Anastasia Potapova. Športni mediji po vsem svetu pišejo o tem, da gre za eno res velikih presenečenj letošnje svetovne turneje. T. Zidanšek: »Pred turnirjem verjetno ni bilo nikogar, ki bi pričakoval ali napovedal kaj takega. Meni se to zdi nekaj lepega, izkazali sta se in si zaslužili nastop v finalu.« Srečanje z vzornikom -Nadalom V Moskvi si nekaj treningov opravila tudi s kasnejšo zmagovalko turnirja Olgo Danilovic. T. Zidanšek: »Ja, npr. pred pol-finalom sva se skupaj ogrevali, čeprav je pred tem nisem poznala. Je zanimiva punca, vedno pripravljena na šalo, zelo rada se smeji. Se tudi razjezi ob kakšni napaki, a vse v pozitivnem smislu.« Vem, da si že sodelovala npr. tudi z Mladenovičevo. Kaj ti pomeni sodelovanje s takšnimi igralkami? T. Zidanšek: »Meni je jasno, da je to proces, skozi katerega moram. Prvič verjetno ni najlažje igrati ali se segrevati proti takšnim igralkam, ki sem jih gledala po TV, ko sem bila nekoliko mlajša, in sem se navduševala nad njihovimi igrami. A po nekaj takšnih primerih je že lažje in potem to postane nekaj običajnega.« V Wimbledonu si imela menda celo srečanje z Rafaelom Nadalom, št. 1 moškega tenisa. Kako je bilo pa takrat? T. Zidanšek: »Nadal je moj vzornik, to moram najprej povedati (smeh)! Ko sem tako trenirala, ravno pri servisu, sem ga z enim očesom opazila, ko je šel ob igrišču. 'Joj, joj, joj, Nadal,' mi je šlo skozi misli. Potem pa sem videla, da dejansko prihaja na igrišče, na katerem sem trenirala! Srce mi je začelo močneje utripati in res je bil tak prijeten občutek. Nikoli ne bom pozabila tega!« Podobno kot Nadal si se tudi ti lani ubadala s poškodbo. Je bil to najtežji trenutek tvoje dosedanje kariere? T. Zidanšek: »Lani in predlani sem bila poškodovana po dva ali tri mesece in nisem mogla igrati toliko turnirjev. Obakrat sem zamudila vrhunca poletne sezone, kar se je poznalo tudi na moji uvrstitvi na WTA-lestvici. Da sem se pozdravila in da mi je uspelo v obeh primerih dobro igrati v jesenskem delu sezone, je bilo zame res super spoznanje. Na poškodbe gledam, kot da so sestavni del športa in da se je z njimi potrebno spopasti. Sedaj veliko delamo v smeri preventive, da se ne bi ponovile, in zaenkrat nam to uspeva in je vse v redu. Letos uživam v poletni sezoni!« Kdaj pa si začutila, da se lahko kosaš s tistimi najboljšimi? T. Zidanšek: »Najverjetneje je bilo to šele letos oz. lani decembra, saj prej še nisem nastopala na nobenem tako velikem turnirju. Lani konec decembra sem prvič nastopila na WTA-turnirju v Bris-baneu v Avstraliji, letos pa je to že kar redna praksa. Sedaj sem v stiku z najboljšimi, z igro na najvišjem nivoju. Čeprav je to ista igra, tenis namreč (smeh), pa jo je treba znati odigrati tudi z glavo.« Ob uvrstitvi v TOP 100 igralk sveta si v intervjuju za uradno spletno stran WTA dejala, da si vsestranska igralka, nisi se mogla odločiti za en sam udarec, ki bi bil tvoj izstopajoči. T. Zidanšek: »Vsestranska igralka pomeni, da igram vse: rada sem na osnovni liniji, rada grem tudi na mrežo, rada igram 'slize' ... Ja, rada igram raznovrstno.« Kakšni so bližnji načrti za nastope na turnirjih? T. Zidanšek: »Sedaj grem zagotovo igrat v New Haven, kjer je turnir na sporedu teden dni pred odprtim prvenstvom ZDA, nato pa seveda New York. Zatem pridem domov v Slovenijo, nato pa za zaključek sezone sledi tritedenska azijska turneja.« New York bo vrhunec zaključnega dela sezone. T. Zidanšek: »Komaj ga že čakam, saj bom prvič nastopila v glavnem delu turnirja za grand slam. Res se veselim tega.« Jože Mohorič Planinski kotiček Potepanje po Gorskem Kotarju - Bijele stijene (1335 m), Samarske stijene (1302 m) DATUM: 1. in 2. september 2018 IZHODIŠČE: parkirišče Mlečni log 1073 m (13. kilometer) PRENOČITEV: planinski dom Tuk Vojni, 875 m (Tuk Mrkopaljski) TURA: Letos nadaljujemo potepanje po vrhovih Gorskega Kotarja. Samarske in Bijele stene se pnejo proti nebu iz gostih gozdov Gorskega Kotarja. Obiskali bomo osrednji del nacionalnega parka, kjer človeku postanejo jasni pojmi kot prvinskost, samota, divjina, lepota, neverjetnost ... Samarske stijene so gmote, kot griči posejani po gozdu. Le 14 km zračne razdalje do morja, pa smo sredi ničesar in vendar sredi nepopisnih divjih lepot. Hoja po gozdu se menja z rahlim pople-zavanjem oziroma hojo po belih, ostrih skalah. Bijele stene pa so dolga veriga, kot griva divjih, močnih las, spletenih v kito. Pristop do grebena nas vodi skozi gozd, poln zelenja, starega listja, podrtega drevja. Na tem območju živijo medvedi, jastrebi in druge živali. Rastlinje je bogato, od prastarih dreves do planik. Vsega ni moč zapisati. Kdor bi rad odkril nam popolnoma neznan svet, čeprav zelo blizu meje s sosednjo Hrvaško, naj se nam pridruži. ODHOD: v soboto ob 5. uri izpred železniške postaje na Ptuju PRIHOD: v nedeljo v večernih urah TEŽAVNOST: zelo zahtevna označena pot. Vsak dan približno 6-7 ur hoje po - kot so zapisali hrvaški planinski kolegi - markiranem brezpotju. Tam človeku postane jasno, kaj ta izraz pomeni. STROŠEK IZLETA: 50 EUR. ROK PRIJAVE: torek, 28. avgust 2018, v pisarni PD PTUJ. Število udeležencev je omejeno na 15 oseb. Plačilo stroška izleta na TRR (namen KOTAR 2018-ali v pisarni društva. Obvezno ob prijavi navesti telefonsko številko (ob možnosti, da izlet odpade). OPREMA: potrebna je oprema za visokogorje (dobri planinski čevlji, čelada, samovarovalni sestav (po potrebi), obvezna zaščita proti soncu in dežju, sončna očala, pohodne palice, hrana, voda, rokavice za skalo ...). Ne pozabite na veljavni osebni dokument, izkaznico PZS. Hrana ali kak priboljšek iz nahrbtnika. Lahko pa se okrepčamo v koči. IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože Dajnko s sovodniki INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva in pri vodji izleta, tel. 040 754 499. Challenger turnir v Portorožu (nagradni sklad 64.000 dolarjev): Najtežji mogoči žreb za Blaža S kvalifikacijami se je v soboto v Portorožu začel največji slovenski teniški turnir - moški challenger z uradnim imenom Zavarovalnica Sava z nagradnim skladom 64.000 dolarjev. Na njem bo nastopilo pet slovenskih tenisačev, štirje od teh s povabilom organizatorja (Aljaž Jakob Kaplja, Nik Razboršek, Tom Kočevar Dešman in Aljaž Radinski). Edini Slovenec, ki je na glavni turnir uvrščen neposredno zaradi uvrstitve na ATP-lestvici, je Blaž Rola, trenutno 237. igralec sveta. A mu je sreča pri žrebu obrnila hrbet, saj se bo že v krogu pomeril s prvim nosilcem in branilcem naslova, Ukrajincem Sergejem Stahovskim (117.). Tekma med njima bo na sporedu v torek popoldan. Ptujčan Blaž Rola trenutno ni v blesteči formi, najboljši rezultat zadnjega obdobja je četrtfinale challengerja na Nizozemskem. Nazadnje se je preizkusil v kvalifikacijah ATP-turnirja v Kitzbuhlu, a je dvoboj proti Geraldu Melzerju predal. Na drugi strani tudi 32-letni Stahovski na zadnjih nastopih ni blestel, boljšo podobo je kazal pred mesecem ali več, ko je npr. osvojil močan challenger v Veliki Britaniji, v Roland Garrosu pa se je preko kvalifikacij prebil vse do 2. kroga. Lahko Blaž na domačem turnirju preseneti favorita? Lani je na Obali nastopil tudi Sven Lah (uvrstil se je v 2. krog), letos pa ga ni med udeleženci. M 18 Štajerski Na sceni torek • 7. avgusta 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Navihani muzikanti Prepričljivi z večglasnim petjem in vokali Navihani muzikanti v sedanji zasedbi delujejo od leta 2011, zamenjala se je edino pevka. Skupaj jih je „našel" Franjo Oset iz ansambla Modrijani. „Navihane muzikante sestavljamo Domen Šergan (harmonika, vokal), Jure Lukman (bas kitara, bariton, vokal), Žiga Natek (ritem kitara) in Melita Painkret (vokal). Sedež ansambla je v Dolu pri Hrastniku, od koder prihaja harmonikar Domen Šergan. Za naše ime je najzaslužnejši naš Jure, ki je že prej imel zasedbo Navihanih muzikantov. Glede njegovega pomena pa je tako, da vsi vemo, da je vsak muzikant malo navihan - pred odrom, na njem in za njim," v imenu ansambla pove Žiga Navihani muzikanti so predvsem narodno-zabavni ansambel, najraje igrajo lepo slovensko narodno glasbo. Igrajo pa tudi zabavno glasbo, ker danes ni nastopanja brez te glasbe. Imajo tudi že nekaj lastnih skladb, tudi lasten studio, v katerem snemajo. Besedila v glavnem pišejo sami, največ Domen in Melita, nekaj jih je že napisal tudi Janko Na-tek, kitaristov oče. Prav tako pa so arhivtudi poskušamo biti malo drugač-ebnini, vendar pa izven prave domače ~ glasbe ne zahajamo," poudarja Žiga £ Natek. Trudijo se biti stalno v pogonu, čim več igrati, biti čim boljši, saj je danes konkurenca na naro-dno-zabavni sceni velika, kot je tudi veliko dobrih ansamblov. Nastopajo po vsej Sloveniji, radi se udeležujejo že sodelovali z znanimi pisci, kot so: Jože Galič, Brane Klavžar, Vera Šo-linc, Rok Švab. Njihov repertoar je zelo raznolik; če jim je skladba všeč, se je bodo naučili, upoštevajo pa tudi želje poslušalcev. Bolj ali manj pa ga sestavljajo naključno. Njihova najbolj znana skladba ima naslov Prebrisane je glave, z njo so osvojili že nekaj nagrad. Zelo dobro pa se je prijela tudi njihova priredba skupine Orlek Ko so lipe cvetele. Novembra lani so na svojem zdaj že tradicionalnem koncertu Navihan večer predstavili svojo tretjo zgoščenko. „Naša glasba se od drugih razlikuje morda v tem, da je vsak aranžma naše lastno delo in koncertov, predvsem dobrodelnih, saj vsi štirje člani radi pomagajo, ker nikoli ne veš, kdaj boš tudi sam potreboval pomoč, pravijo. „Navihani muzikanti smo se doslej udeležili že več festivalov, najbolj pa smo ponosni na leto 2016, ko smo na festivalu Vurberk osvojili srebrnega zmaja ter plaketo Jožeta Šifrerja za najboljšo večglasno petje. Na festivalu Marija Reka 2016 smo bili absolutni zmagovalci festivala, na festivalu Graška Gora poje in igra 2017 pa smo osvojili zlatega pastirčka ter posebno nagrado za vokalno izvedbo. Letos se nismo prijavili na noben festival, imamo pa že izbrane skladbe za naslednje festivalsko leto, tako da nas boste lahko še naprej spremljali ter slišali naše nove skladbe na različnih festivalih in tudi številnih novih odrih po Sloveniji," so še povedali Navihani muzikanti. MG mm m m. mm ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. MANCA ŠPIK - Kjer pomol poljubi morje 2. KUPA SEMIKANTA - Tvoja lepota 3. BRIGITA ŠULER - Pozdrav z Jadrana NARODNA 1. Ans. NAVEZA - Če želiš 2. Ans. KLATEŽI - Letiva 3. Ans. KRČEK s PRIJATELJI - Jaz pa pojdem v Slovenijo X........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Naslov:^ Tel. številka:^ Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdlna Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2013 - drugi del redišče je odprto! S prvim julijem je Hrvaška postala 28. članica EU. Njen vstop so s številnimi proslavami počastili tudi na slovenski strani, na Ptuju z dvigom hrvaške zastave v Evroparku. Zaradi višjega davka na dodano vrednost, splošna 20-odstotna stopnja se je dvignila na 22 odstotkov, nižja pa z 8,5 na 9,5 odstotka, so se povišale cene ogrevanja, vode, odvoza odpadkov. Celo vlada je priznala, da se bo to negativno pokazalo na potrošnji, a si iz izplena vseeno obetajo dodatnih 250 milijonov evrov letno. V Kidričevem vre, ker so v času praznovanja občinskega praznika v parku mladosti ponujali vola na žaru, medtem pa so se v Njivercah in delu Kidričevega že drugi dan zaporedoma ubadali s težavami zaradi onesnažene pitne vode. Najnovejše težave s pitno vodo v Kicarju so ponovno vznejevoljile tiste občane, ki so že pri gradnji prečrpali-šča opozarjali na to, da gre za blažev žegen, za gasilske akcije, ki ne bodo prinesle trajne rešitve; to lahko prinese samo gradnja vo-dohrana na najvišji točki Kicarja, kar naj bi po oceni iz leta 2011 stalo okrog 250 tisoč evrov. V Lackovi ulici na Ptuju so odprli trgovino Darilni bazar, ki je nastala v prizadevanjih za razvoj socialnega podjetništva na Ptujskem in tudi za oživljanje starega mestnega jedra. Izdelava unikatnih izdelkov naj bi bila zaposlitvena priložnost za udeležence različnih programov. Pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Vida iz Vidma pri Ptuju so s koncertom v domači cerkvi svetega Vida proslavili svojo stoletnico. Na regijskem preverjanju ekip prve pomoči je slavila ekipa MO Ptuj. V projekt LiveDrava se je vključila tudi MO Ptuj. Njen prispevek pri obnovi rečnega ekosistema nižinskega dela reke Drave v Sloveniji bo znašal 35.000 evrov. Celotna Do ptujskega urgentnega centra z državnim denarjem!!! Za gradnjo urgentnega centra je ptujska bolnišnica objavila razpis za izdelavo projektne dokumentacije. Razveseljivo je, da ptujski urgentni center ostaja v mreži urgentnih centrov, katerih gradnja se bo financirala iz evropskih skladov, čeprav ga ne bodo gradili z evropskimi denarjem. V zadnjem letu in pol so se o tej gradnji veliko pogovarjali z ministrstvom za zdravje in uspeli, da bodo sredstva za to gradnjo zagotovili v državnem proračunu. Do konca letošnjega leta naj bi bile končane vse potrebne aktivnosti, pripravljena vsa dokumentacija in izbran tudi ponudnik za začetek gradnje novega ^-i urgentnega centra na Ptuju. ^ . rg vrednost postavitve opazovalnega stolpa in izobraževalnih tabel je 75.980 evrov, od tega je prispevek države in EU 40.960 evrov. Or-nitološka opazovalnica s pogledom na gnez-ditvene otoke na Ptujskem, ki jo bodo postavili na desnem nasipu Ptujskega jezera, predstavlja začetek naravoslovne ponudbe. KPD Staneta Petroviča Hajdina je praznovalo 100-letnico delovanja. Mestnega koledarja prireditev tudi letos ne bo. Letos jih niti niso zbirali v elektronski obliki, ker že samo zbiranje in obdelava podatkov o njih veliko staneta, pravijo v MO Ptuj. Markovski gasilci so ob svoji 90-letnici bogatejši za novo gasilsko vozilo; 90 let je staro tudi gasilsko društvo Cvetkovci, novo gasilsko vozilo ima PGD Tržec, nov prapor pa so ob svoji 40-le-tnici razvili člani PGD Kicar. Dornava gradi večnamenski center Petim slovenskim bolnišnicam grozi blokiranje računov, Najbolj kritično pri zamujanju s plačili je v izolski, jeseniški, ptujski, slovenjgraški in murskosoboški bolnišnici. Samo v ptujski bolnišnici imajo po najnovejših podatkih za okrog tri milijone zapadlih obveznosti do dobaviteljev. Sicer pa je bolnišnica v postopku akreditacije. Miro Lasba-her, koncesionar splošne medicine in član sindikata Praktik.Um, predstavlja peticijo proti uničenju družinske medicine. Stanje na tem področju se namreč drastično slaba. V Cerkvenjaku so podpisali pogodbo o gradnji vrtca. Dva nova oddelka vrtca bodo pridobili tudi v občini Majšperk, kjer so odprli prvi pravi športni park s petimi igrišči. Na Ptuju je potekal mednarodni simpozij pripovedovanja Parzival. Minoritski samostan bo po 25 letih dobil novo fasado. Ob Foto: Črtomir Goznik V okviru obnove prve faze so v dominikanskem samostanu uredili kongre-sno-kulturno središče (na fotografiji), malo dvorano in refektorij. 18. občinskem prazniku so se v občini Go-rišnica pohvalili s številnimi infrastruktur-nimi projekti, tudi z namakalnim sistemom na 77 ha površin, vključno s črpališčem v Zagojičih. Ureditev naravoslovne rekreacijske učne poti na vodovodu v Skorbi, dolga je 2,1 km, je stala 12.000 evrov, od tega so 9200 evrov pridobili preko LAS iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V občini Hajdina so uredili tudi dovozno pot in parkirišče pri I. mitreju na Spodnji Haj-dini. To jih je stalo 7000 evrov. Ptuj se lahko znova pohvali z urejeno rekreacijsko površino, saj je trimska steza v Ljudskem vrtu obnovljena. Na petem glasbenem festivalu Arsana so gostili več kot 260 glasbenikov. V Gabrniku so začeli urejati novo krožišče. Vse tri hajdoške olimpijske ekipe so se vrnile z zlatimi medaljami z gasilske olimpijade v Franciji. Najbolj gasilska občina in najuspešnejša gasilska vas v Sloveniji - Hajdoše - sta praznovali. Panorama je še vedno zelo neurejena površina, ruvanje 30.000 dreves bo stalo 30.000 evrov. Društvo Poetovio 69 je prvi rimski tabor na novi lokaciji, zunaj Term Ptuj, postavilo na travniku ob Mariborski cesti na Ptuju v neposredni bližini I. mitreja na Spodnji Hajdini. Zlata žetev na Polenšaku je podrla vse dosedanje rekorde. MO Ptuj je praznovala 18. občinski praznik, občina Zavrč pa 17. Občina Dornava bo zgradila večnamenski center, vreden 1,6 milijona evrov. Gradilo ga bo Cestno podjetje Ptuj. Ptuj po novem več nima avtobusne postaje, pri Veoliji so se raje, kot da bi usposobili stranišča, odločili, da jih bodo zaprli, avtobusno postajo pa prekvalificirali v postajališče, ker v tem primeru lahko obratujejo tudi brez stranišč. Neuradno je slišati, da jih bodo ponovno odprli, MO Ptuj se z novim lastnikom Veolie pogovarja o tem, da bi jih prevzela in predala v upravljanje podjetju Javne službe Ptuj, da sloves mesta ne bo več trpel. Na Ptuju so začeli nameščati QR-kode na turistično za zanimive objekte, ki obiskovalcem mesta omogočajo, da s pametnim telefonom ali tabličnim računalnikom izvedo več o najstarejšem slovenskem mestu. Na Ormoški bodo dela začeli šele leta 2016, tudi grožnja z zaporo ni zalegla, prvi odkupi zemljišč pa se bodo pričeli šele leta 2015. V MO Ptuj bodo letos za sanacijo plazov na lokalnih cestah in javnih poteh v katastrskih občinah Mestni Vrh, Krčevina pri Vurbergu in Grajenščak ter nabrežin na Ptujskem jezeru namenili 169.000 evrov iz proračunske rezerve. Denar od Biograda za OŠ dr. Ljudevita Pivka? Pri gradnji nove OŠ dr. Ljudevita Pivka se pojavljajo vedno novi zapleti. MO Ptuj je prejela obvestilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o spremenjenem sofinanciranju gradnje šole. V njem je zapisano, da se sofinanciranje v novogradnjo s telovadnico prestavlja za eno leto. Spreminja pa se tudi sofinanciranje po letih, tretje in četrto leto se znesek zmanjšuje za 100.000 evrov letno, peto leto pa se doda 200.000 evrov. Veliko bi pri tej investiciji pomagal denar od prodaje nekdanje poči- tniške kolonije občine Ptuj Biograd na morju. V občinah na Ptujskem upajo, da bodo sedaj, ko je Hrvaška članica EU, problem s prodajo lažje rešili. Sicer pa se še vedno niti ne ve, za kakšno obliko sofinanciranja se bodo odločile občine, bodo izbrale kredit ali najemnine. V humanitarnem projektu ptujskih So-roptimistk za nakup sodobnega digitalnega mamografa za zgodnje odkrivanje raka na dojkah je sodelovalo več tisoč ljudi, ki so skupaj darovali več kot 110 tisoč evrov. Preostanek do celotne vrednosti novega mamografa, stal je 193.300 evrov, so zagotovili v ptujski bolnišnici. Novi mamograf so svečano predali namenu 30. avgusta. V gramoznici Pleterje se v prihodnosti obeta izgradnja športno-rekreacijskega centra. Denar za finalizacijo gradnje kanalizacijskih sistemov v občinah Markovci, Gorišni-ca in Ptuj v skupni vrednosti 7,5 milijona evrov je zagotovljen. Turizem na Ptujskem je v upadu, samo zasedenost ležišč se je v enem letu zmanjšala za 20 odstotkov. V občini Kidričevo bodo obnovili dvorec Šterntal. Krajani Majšperka so ogorčeni, ker vrata zapira bančna poslovalnica NKB Maribor na Bregu. Zneski na položnicah za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so pri nekaterih Ptujčani močno poskočili, se obeta sprememba odloka? Občina Hajdina je bila uspešna na razpisu za komasacijo na območju nekaj nad 240 ha površin, ki jih sestavlja 522 zemljiščih parcel; za izvedbo bodo prejeli nepovratna sredstva programa razvoja podeželja v višini nekaj nad 245.000 evrov. Na 44. festivalu narodno-zabavne glasbe na Ptuju so slavili ansambli Nemir, Štrajk, Poskočni muzikan-ti in Majda Rebernik. Na Zadružnem trgu na Ptuju naj bi uredili sodobno urejeno parkirišče kot del razvoja javnega potniškega prometa in javnega prevoza. Zaradi nepravilnosti pri izplačilih naj bi bila ptujska bolnišnica ob 550.000 evrov. V Talumu ugotavljajo, da bi poslovali pozitivno, če ne bi plačevali najdražje elektrike. V Kicarju so odprli športno igrišče, prostor za druženje vseh generacij. Civilni gibanji Za Kidričevo in za ohranitev železniške postaje Cirkovce na stari lokaciji so končali akcijo zbiranja podpisov za referendum proti županu Antonu Leskovarju. Turniški kompleks končno občinski Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, največji pokrajinski muzej v Sloveniji, praznuje 120. obletnico ustanovitve. Trem Ptujčanom grozi tožba na ptujskem Okrožnem sodišču, ker so na lastno pest odstranili nevarno vejevje in dve lipi po neurjih v letih 2008 in 2011, ki so prizadela zaščiteno drevje v kompleksu turniškega gradu. MO Ptuj je prejela naziv energetsko najučinkovitejša mestna občina, za 36 odstotkov je znižala stroške ogrevanja in za 66 odstotkov jav- ne razsvetljave. 20. septembra so svečano odprli kongresno-kulturno središče v dominikanskem samostanu, enem treh najpomembnejših ptujskih objektov. Naložba je veljala skupaj 4,3 milijona evrov. V tem trenutku pa še ni znano, kdo bo koordinator dogodkov, kdo bo z dvorano tržil in kolikšni bodo stroški njenega delovanja. Med najdbami pri prenovi samostana so gotovo največje presenečenje baročne poslikave. Turniški kompleks je končno občinski, pogodbo o prenosu sta podpisala minister za kulturo Uroš Grilc in ptujski župan Štefan Čelan. Hotel Poetovio, prvi ptujski hotel, zgrajen po II. svetovni vojni, je že lep čas brez parkirišč pred vhodom, ker je MO Ptuj zarisala modro cono, kot da ne bi šlo za turistični objekt, ki stavi na turizem. Ameriška producentka Ashley Colburn je na Ptuju in v okolici posnela film Wonders of Slovenia, ki bo Ptuj predstavil celemu svetu. Po vseh zapletih je destrniški občinski svet vendarle sklenil, da bodo v novo zgrajeni poslovni stavbi odkupili del prostorov za potrebe občinske uprave. Kmetijsko šolstvo na Ptuju je staro 60 let. Na ptujski tržnici, ki je osrednji mestni tržni prostor že od 30. let prejšnjega stoletja, se je končno pričela obnova več let zapuščenih poslovnih lokalov. Izšel je jubilejni zbornik Obrt na Ptujskem, ki ga je OOZ Ptuj založila ob 40-letnici svojega uspešnega delovanja. Gre za nadvse pomembno znanstveno delo, ki prikazuje dvatisočletni razvoj obrti na Ptujskem. Energetsko sanacijo bodo izvedli na sedmih stavbah Vrtca Ptuj, začeli jo bodo še letos. Vse več pa je vprašanj, ali bodo v Vrtcu Ptuj lahko ohranili za 240.000 evrov nadstandardnih programov. Zgodovinski arhiv Ptuj je pripravil simpozij ob 500. obletnici izida drugega mestnega statuta. Sanacija razmer v Dravski dolini eno leto po uničujočih poplavah poteka izjemno počasi. Na Mestnem Vrhu so v martinovih dneh odprli vinogradniški muzej in predstavili obnovljeno stoletno prešo. Od natisa prvega ptujskega časopisa je minilo 135 let. Postopki za izgradnjo hitre ceste Ptuj-Or-mož mirujejo, vse več je vprašanj o tem, ali je gradnja hitre ceste še upravičena. Novi kartodrom v Slovenji vasi je zgrajen, ima progo in parkirišče, ne pa tudi potrebnih objektov. Ne manjka pa igric okoli bodočega najemnika. Na ptujski tržnici bodo končno postavili drsališče, sredstva so zagotovile Javne službe Ptuj. Kulturno društvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja je staro 120 let. Revitalizacija ptujskih podstrešij predstavlja izjemen razvojni potencial, je pokazala arhitekturna delavnica za revitalizacijo le-teh. Sama zaščita mestnega jedra ni pot v prihodnost, prava pot je aktivna zaščita, sicer pa bo ptujsko mesto jedro brez mladih izumrlo. Skupaj s 23. Ofejčkovo parado je praznovala tudi družba Radio Tednik Ptuj - 65 let Štajerski tednik in 50 let Radio Ptuj. Že tradicionalno je povabila tudi na praznično prireditev Za male in velike. Pripravila: MG torek • 7. avgusta 2018 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK zelenjavna juha, telečja obara z kokošja juha, cvetačna juha, zeljne kostna juha, zrezki bučna kremna juha, porova juha, svinjski zrezek, žličniki, jogurtovo kaneloni, francoska krpice, testenine, z zelenjavo, njoki, svinjina pod peko, pleskavica, krompir v pražen krompir, pecivo s pehtranom solata, sadje zelena solata, sadno- kumarična solata, mešana zelenjava, kosih, solata, sadje paradižnikova solata, sladoledna kupa orehove rezine kremne rezine puding Jogurtovo pecivo s pehtranom Zrezki v zelenjavni omaki Sestavine: 4 večji zrezki (poljubna vrsta mesa), 1 žlica masti (ali olja), 1 srednja čebula, 1 korenček srednje velikosti, 2 papriki, 1 manjša bučka, četrt ali polovico melancana, 500 ml paradižnikove omake, timijan, bazilika, poper, sol, čili (ni obvezno). Zrezke na vroči maščobi na hitro z obeh strani opečemo. Poberemo jih iz ponve in na isti maščobi rahlo prepražimo nasekljano čebulo. Zelenjavo (razen paprike) naribamo ali narežemo, dodamo praženi čebuli in dušimo. Po potrebi dolivamo vodo. Solimo. Papriko narežemo na trakove in jo dodamo. Ko se zelenjava že nekoliko zmehča, dodamo paradižnikovo omako in začimbe. V omako dodamo meso in na rahlem ognju pokrito dušimo do mehkega. Omaka naj bo nekoliko bolj redka, ker se bo med kuhanjem zgostila. Ko je meso mehko, odkrijemo. Če imamo še preveč tekočine, nekoliko povečamo ogenj in pustimo nekaj minutk na močnem ognju, da odvečna tekočina izpari. Sestavine: 1 navaden čvrst jogurt, 2 jogurtova lončka moke, 1/2 lončka sladkorja (lahko tudi malo več), 1 lonček olja, 1/2 lončka ruma, 2 jajci, 1 pecilni prašek, 2 vanilijina sladkorja, šopek pehtrana. V višji posodi stepemo sladkor, vanilijin sladkor, navaden čvrst jogurt, rum, olje in rumenjaka toliko časa, da masa naraste. Nato dodamo moko s pecilnim praškom in na drobno sesekljane pehtrano-ve lističe, ki smo jih prej poplaknili in osušili. Na koncu še narahlo vmešamo sneg iz beljakov. Testo zlijemo v višji, ožji namazan pekač, ga poravnamo in pečemo približno 30 minut pri 180 stopinjah Celzija. Zeleni nasveti Pridelave vrtnin brez namakanja ni Vrtnine so posebna skupina kmetijskih rastlin, ki s hitro rastjo in veliko vsebnostjo vode zahtevajo ves čas enakomerno preskrbo z vodo. Tudi v tako vlažnem letu, kakor je bilo letošnje, je bilo treba vrtnine že kar velikokrat namočiti. Zdaj pa smo v obdobju, ko je voda nujno potrebna. Katere težave imamo lahko zaradi nepravilnega, nezadostnega namakanja Najbolj tipičen znak je pokanje plodov paradižnika. To se pojavi v obliki okroglih ali prečnih razpok okoli peclja. Pokanje plodov je bila letos posledica tega, da se v vmesnem času med posameznim dežjem ni namakalo, saj nismo imeli občutka, da vlage rastlinam že primanjkuje, ker nas k temu ni priganjala visoka temperatura. V poletjih, ko so padavine neenakomerno razporejene (in takih je največ), lahko pričakujete tudi težave tudi z razpokanim korenjem in črno redkvijo. Tudi to je bila posledica neenakomerne preskrbe z vodo. Pojavila se je tudi letos ravno zato, ker so vmes bila obdobja, ko je rastlinam vode zmanjkalo. Če traja pomanjkanje vode dalj kot teden, rastline prenehajo rasti, da bi izgubile čim manj vlage, utrdijo celične stene in povrhnjico korena, da postane trda. Če nato v kratkem času pade večja količine dežja, seveda tak koren ali plod počita. Še eno težavo pričakujem v takih primerih. Po nekajdnevnem pomanjkanju vode korenovke (in tudi čebulnice) poženejo nove korenine in se pripravijo na cvetenje. To pomeni, da se pričnejo ponovno vraščati v tla, zato veliko število novih korenin, včasih celo poženejo cvetno steblo. S tem rastline izgubijo svojo kakovost, prehrambno, včasih pa tudi tržno vrednost. Zato po tem obdobju visokih temperatur nikar ne čakajte predlogo s spravilom korenja, če je že doseglo svojo velikost. V zadnjih treh letih se prav pri krompirju srečujemo še z enim pojavom, steklavostjo gomoljev. Krompir kuhamo in kuhamo, pa ostaja trd. Ta pojav je tipičen za nepravilno, neenakomerno preskrbo z vodo, ko krompirja ne namakamo. Tudi letos je velika nevarnost tega pojava predvsem pri poznih sortah. Če se tako vreme pojavi v času debeljenje čebule, se lahko kasneje v skladišču pojavijo gnili, prepereli obroči n3. Foto: Miša Pušenja prerezu čebule. Namakati je torej treba tudi čebulo in česen. Tole pa vsi poznate: pomanjkanje kalcija v plodovih. Foto: Miša Pušenjak Tako se pozna pomanjkanje bora na korenovkah - in to šele v skladišču. I Fiziološke bolezni zaradi suše Najbolj znana težava zaradi visokih temperatur in predvsem neredne oskrbe z vodo je gnitje plodov paprike in paradižnika pri muhi. Mnogi menijo, da gre za bolezen. Gnitje muhe plodov paprike in paradižnika ter sušenje konic bučk in kumaric sta posledica pomanjkanja kalcija. Pomanjkanje kalcija se pojavlja tudi tam, kjer naj bi ga bilo v zemlji dovolj. Gre namreč za to, da se kalcij po rastlini premika skupaj z vodo. Do plodov prihaja prav po poti, ki jo rastlina avtomatsko zapre, da ne bi izgubljala preveč vode. Tako do plodov ne pride dovolj kalcija, tudi če ga imamo v zemlji. Predvsem močan je ta pojav, ko je preskrba z vodo neenakomerna, ko imajo rastline vode včasih dovolj, vmes pa je za nekaj časa zmanjka. Kalcij se zaradi pomanjkanja vode čez korenine torej ne dostavlja do plodov. Zato ga je treba dodajati preko listov - foliarno škropljenje. Prav v takem vrem,enu, kot ga imamo letos, je listno gnojenje s kalcijem nujno. Pomanjkanje kalcija se ne pojavlja samo na plodovkah, v spremenljivih razmerah ga je treba redno dodajati tudi kapusnicam, predvsem zelju, ki že zvija glave. Pogosto pa kalcij potrebujejo tudi solatnice. Ožig listnih robov se pojavlja zaradi pomanjkanja tega hranila. Ravno pri solatnicah je zelo izrazito takrat, ko so preveč gnojene z dušikom. Prav letos, ko mnogi menijo, da je o suši govoriti neumno, se je pojavila še ena težava, ki je pogosto posledica neenakomerne, nepravilne preskrbe z vodo in jo rešuje samo namakanje. Pojavilo se je pomanjkanje mikroelementov, kot je bor, pri rdeči pesi, kolerabi, redkvi in zeleni. V skladišču boste opazili, da se sredice omenjenih korenovk in gomoljnic sušijo, trohnijo, postanejo črne. Torej je v takih vremenskih razmerah omenjenim vrtninam treba dodajati še bor. Kako še pomagati rastlinam Da zmanjšamo vodni stres pri rastlinah, ob listnih gnojilih uporabimo tudi pripravke na osnovi alg ali aminokislin. Ti pomagajo rastlinam, da imajo v stresnih situacijah več energije za premagovanje stresa. Pripravki sodijo med ekološke, naravne pripravke in nimajo karence. Uporabljamo jih tudi v ekološki pridelavi vrtnin, zato se jih ni potrebno bati. V nobenem primeru v sušnih razmerah ne dognojujemo z dušikom, pa naj bo to organski ali mineralni. Dušik namreč povzroči, da ima rastlina še večje potrebe po vodi in je še bolj žejna. Misa Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 7. avgusta 2018 Pep's Wine (Svetinje 11) s ponudbo Prlekije v steklenici Prleki delajo vina s srcem Zgodba Pep's Wine je pristna zgodba Prlekije, kjer je tudi stičišče občin Ormož in Ljutomer. Zasnovala stajo pristna Prleka, rojena pod Svetinjami (Ivanjkovci), sestra in brat, Katja Jurkovič in Mitja Kosec, zelo povezana s Prlekijo, zelo povezana v družini, zelo povezana z vinogradi in vini. Blagovna znamka Pep's Wine je dobila ime po njunem dedku Pepeku Kosiju, ki je bil prav tako pristen Prlek, zaljubljen v Prlekijo, v vinograde in vino. Od malega sta hodila z njim v gorico, od malega sta bila povsod zraven, v vinogradu, v kleti in na vseh drugih dogodkih oz. krajih, nerazdružljivo povezanimi z vinogradniško in vinarsko panogo. Četudi sta vse to nosila v svojih žilah, sta se poklicno usmerila v povsem drugi dejavnosti, Katja v ekonomijo, Mitja v strojništvo. Katja se je zaposlila v Ormoški kleti, kjer je ostala deset let. Mitja je nekaj čas učil na Strojni šoli na Ptuju, potem se je začel ukvarjati z velikimi projekti, v katerih kljub rojstvu blagovne znamke Pep's Wine v preteklem letu ostaja, medtem ko je Katja svoje obdobje v Ormoški kleti (sedaj P&F Jeruzalem, d. o. o.) zaključila. Kot vodja logistike pa si je v 10 letih nabrala veliko izkušenj s področja zakonodaje in prodaje vina. Z internim izobraževanjem si je pridobila tudi certifikat WSETII. Stavbo na Svetinjah 11, kjer domuje vinoteka Pep's Wine z vsemi prostori, sta Katjina in Mitjeva starša kupila leta 1996. V njej je bila vaška trgovina, v Foto: Črtomir Goznik Katja Jurkovič je zgodbo Prlekije v steklenici, o lepoti pokrajine in dobrotah, zasnovala z bratom Mitjem Koscem. H terme v belgiji jugovzhodno od liegea drznost, hrabrost, pogum-nost sop očiščenega prediva za ročno predenje andrej jemec avtor: marko bertdn-celj topljeni, mesni, ovčji? največje hrvaško mesto v slavoniji Število križev praznovalo* abrahama slikarv prešernovi pesmi o slikarju zbirka novel giova-nnua boccaccia LENEGA Čaka STRGAN ROKAV, PALCA BERASKA, PRAZEN? (valentin vodnik) lutkarica vogelnik ozek konec polotoka kip brez glave in udov član nekd. društva academia operosorum ciljanje s kamni v predmet, otroška igra igralka in pevka lupino šahovski položaj BOJ. OBRAČUN naselje pri kopru nas skladatelj zabavne glasbe (mojzes) hitro zaprtje in odprtje oči hobotnica ester vilar nacrto-valka gradenj pevec dedič nekd. iranski sah pahlavi pobarvano pecivo v obliki figur z okraski pritok save iz bosne urban jarnik zelen poldrag kamen ljubezen dr.živaga it. smučar. središče pisateljica sirovnik pesniška oblika, primerna za pletenje venca brenčeča poletna nadlega tanja bivic pripomoček za tehtanje ZVONKO IVANUSlČ AM. REŽISER I SATIRIČNIH FILMOV pravno odrejen uboj zločinca roman josipa jurčiča drog, ki nosi kolo rimska provinca v alpah nasprotje dobrega čas je kazala s senco CRMZbBE nuljami gorski kopitar andrej novak čoln drevak gumakza spust po reki cevi krvnega obtoka nas pesnik in dramatik (veno) gostinski obrat rastlina iz daune dežele sin adama in eve ameriška igralka (lucy; CHARUCJCVI ANGELČKI) naselje nadpre-vauami zadnja in prva črka opomba nemška nogometna reprezentanca tone partljič: MOJ ?, SOCIALISTIČNI KUÍAK nas pokojni igralec (volodja) Na sliki, ki se vam ob pravilnem gledanju spremeni v tridimenzionalno, se sprehaja vzrok nenadnega ženskega vrišča. Glejte brez nepotrebnega napenjanja oči ali škiljenja (čeprav je podobno). Približajte jo nosu, sproščeno glejte, kot bi zrli nekam v daljavo za sliko, in jo počasi oddaljujte. Na razdalji približno 30 cm bi se morala prikazati. Izberite si dve enaki podrobnosti blizu skupaj, ki se morata združiti v eno. Gledanje je podobno kot, ko vam oči lezejo skupaj in se vam prikaže dvojna slika. CARR, John Dickinson - ameriški pisec detektivk (Speča sfinga), NEODIM -LEŠE - naselje nad Prevaljami redka težka kovina rumenkaste barve, Foto: Črtomir Goznik V trgovini Peps vuine na Svetinjah 11 imajo u ponudbi več kot 70 različnih vin 14 vinarjev, vedno več pa je tudi drugih lokalnih izdelkov. kateri je bila kot trgovka zaposlena že njuna babica in kasneje tudi mama. Za nakup so se odločili, ker bi sicer mama ostala brez službe, Mercator - Zarja Ormož je v tistem času namreč začel prodajati vse male trgovine oz. jih zapirati. Tako so imeli do leta 2002 tudi sami trgovino. Oče, ki je bil učitelj, je stavbo, ki je bila v zelo slabem stanju, počasi začel urejati. Uredili so klet, prešo in razširili svoj vinograd. Vse do lani pa stavba ni imela prave namembnosti. Četudi so vsi skupaj vedeli, da je najprimernejša za turistično dejavnost, so potrebovali čas, da se odločijo. To je prišlo z letom 2017, Katja in Mitja sta začela pisati zgodbo Pep's Wine. Začeli so urejati teraso, spodnjo etažo so preuredili v skladišče, trgovino in pisarno. Prvi korak v prodaji vina pa je bila spletna trgovina z vinom, združili so vinarje Prlekije. Zgodba o prleškem Jeruzalemu Obiskovalci Prlekije ne bodo uživali samo v vrhunskih vinih, bogastvu kulinarike, terasastih vinogradih, njeni kulturni in etnološki dediščini, termalnih vrelcih, neokrnjeni naravi ter njenih drugih čarih, z velikim zanimanjem bodo prisluhnili tudi legendam tega okolja, še posebej pa tisti o Jeruzalemu. Marsikdo namreč ne ve, da imajo tudi Prleki svoj Jeruzalem. Po legendi so trg tako poimenovali vitezi križarji, ki so v 13. stoletju ob vrnitvi iz Svete dežele prinesli in tu pustili podobo Žalostne Matere Božje. Postavili so jo v kapelo, kije stala na mestu današnje cerkve Žalostne Matere Božje, ki sojo zgradili v 17. stoletju. Danes cerkev krasi njena kopija, ker so original med njeno gradnjo ukradli. Zvon želja, ki tam stoji, pa izpolni vse, predvsem pa z vinom povezane želje. Ponuditi vse, kar ima Prlekija „Že od vsega začetka je bila ideja ponuditi Prlekijo kot celoto. Ponuditi vse, kar imamo v Prlekiji: čudovito pokrajino, vrhunska vina, zelo dobro kulinariko in ljudi, ki znajo resnično s svojim srcem vse to ponuditi. Vse to smo morali znati zapakirati in ponuditi. Na začetku sva bila vseeno malo skeptična, kako bodo ljudje to sprejeli. Vemo, da smo različni, Slovenci pa smo še posebej privoščljivi - če meni crkne krava, naj še sosedu. Bila pa sva prijetno presenečena nad odzivi vinarjev, lokalne skupnosti, vsi so idejo sprejeli z zelo odprtimi rokami, vsi so nam pomagali, vsi so idejo takoj posvojili. Že v letu 2017 smo naredili veliko, tudi na promociji, z udeležbo na sejmih, s pomočjo socialnih omrežij, še vedno pa so največ vredne pohvale ljudi, tistih, ki pridejo in rečejo: 'Super, takšne ponudnike potrebujemo v turizmu.' Ukvarjamo se tudi z izvozom, februarja letos smo odprli podružnico v Belgiji. Zdaj imamo vključenih že 14 različnih vinarjev z več kot 70 različnimi vini, prleška vina vseh tistih, ki so se želeli vključiti, sicer pa so dobrodošli vsi, ki to želijo. Pod lastno blagovno znamko Pep's wine imamo vsako leto eno belo in eno rdečo vino ter peneče vino, ker jo želimo malo bolj izpostaviti. Že pri snovanju projekta Pep's Wine smo se odločili, da svojega vina ne bomo ste-kleničili. Trudimo se, da bi potrošniku za ceno, ki jo plača, dali najboljše. Vedno več je tudi tistih, ki pridejo na pokuši-ne prleških vin. Naše pokušine so prav tako nekaj posebnega, vinoljubci lahko pokusijo šest različnih šiponov, osem različnih sovinjonov, imeli pa smo že tudi degustacijo z enajstimi različni vini enajstih vinarjev. Pri degustacijah ponudimo tudi domače narezke in postržja-če, klipiče. Ponudbo pa smo v zadnjem času razširili tudi z drugimi lokalnimi izdelki, bučnimi olji, ekološkim kisom, jabolčnim kisom, medom. Kmalu pa bo pri nas mogoče kupiti tudi suhomesne izdelke, tunko, čaje, brezalkoholne pijače, razne sokove, ekološke moke in podobno," pravi Katja Jurkovič. Delovni čas prodajalne Pep's Wine je v petek od 16. do 20. ure, v soboto od 12. do 20. ure in v nedeljo od 14. do 18. ure. Majda Goznik KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič, Mojca Vtič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 7. avgusta 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da so državni avtocestarji malce nenavadni. Tako so ob gradnji avtoceste proti Gruškov-ju zgradili vzporedno cesto od Suhe veje skozi Tržec in Podleh-nik do mejnega prehoda, ampak na krožišču pri Suhi veji tabla tujcev ne usmerja na to vzporednico, pačpa na cesto skozi Pob-režje in Videm na mejni prehod Leskovec. In ta tretja varianta bo najbrž ostala obvoznica za vedno, saj na njej ne potrebujete vinjete, na tisti vzporedni proti Gruškovju pa jo. Govori se... ... da je EU spet pokleknila pred velikim ameriškim bratom. Tokrat bomo v Ameriki kupili sojo. Kar ne bi bilo nič tako groznega, če ne bi bila soja ena gensko najbolj vprašljivih poljščin. In tako bomo postali poskusni ameriški zajčki ... ... da strokovnjaki ugotavljajo da je v ribah, ki živijo v naših rekah, polno živega srebra. Tako ima človek, ko poje ribo, dvojno korist: nasiti se, obenem pa si lahko še izmeri telesno temperaturo. Očitno so mame ribe svoje može prevarale z ži- Prireditvenik vosrebrnim termometrom. Ko bi ga vsaj z alkoholnim! ... da je to, da so tudi dvome-trske kače v ormoškem parku nestrupene, za tiste, ki se kač bojijo, slaba tolažba. Ker če človek v gozdu vidi gobo, ima dovolj časa, da prebrska gobarski priročnik in se prepriča, ali je ta strupena ali ne. Pri kači take možnosti ni. Obrni se in zbeži! Doma pa menjaj perilo... ... da je mogoče dobro, da so delo pri urejanju ptujske tržni- ce dobili Koprčani in Ljubljančani. V teh dveh mestih vedo, kako naj deluje dobra tržnica, saj take imajo, Ptujčani pa svoje tržničarje selijo z ene ulice na drugo kot mačka mlade. ... da slovenske železnice veliko vlagajo v razvoj svoje infrastrukture. Zdaj bi lahko posodobili še kak vlak, da se dijaki, ki se peljejo na primer v Ruše, z mariborske železniške postaje ne bodo vozili z avtobusom, ampak z vlakom. ... da je neki mlad mizar opremil nekaj slovenskih gora s klopcami ljubezni. Bo naslednji projekt bivak ljubezni? ... da se pravzaprav človek prav čudi, kako je našim babicam uspelo na vrtu sploh kaj pridelati. Niso imele toplih gred, niso jačale rastlin z algami in aminokislinami, niso škropile s kalcijem... Res pa je, da so na vrtu preživele vsak dan vsaj nekaj minut z motiko v rokah... Torek, 7. avgusta 09:00 Ptuj, Špajza modrosti: delavnica Razmigaj svoje telo 10:00 Ptuj, CID: Poletna šola boksa 16:00 Ptuj, CID: Bobnarsko popotovanje Sreda, 8.avgusta 19:30 Ptuj, grad: Colluvio, koncert komorne glasbe; vstop je prost, zaželeni so prostovoljni prispevki 9:00 Ptuj, Špajza modrosti: delavnica Rubikova kocka Četrtek, 9. avgusta 20:00 Juršinci, igrišče in šotor: 24. praznik občine Juršinci -tekmovanja v pikadu, šnopsu in namiznem tenisu Petek, 10.avgusta 9:00 Ptuj, Špajza modrosti: tarok za seniorje 19:00 Juršinci, Kulturni center: proslava ob 10-letnici delovanja Društva vinogradnikov in sadjarjev Juršinci 20:00 Juršinci, šotor: Noč pod topoli, veselica 20:00 Kog: Poletje na Kogu - V babičini kuhinji ob vinu in glasbi 21:00 Lenart, dom kulture: Kavarniški večer z Bilbi Mestni kino Ptuj Sreda, 8. avgusta: 20:00 Terminal Četrtek, 9. avgusta: 20:00 Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč Petek, 10. avgusta: 17:00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na noge!; 19:00 Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč; 21:00 Mamma mia! Spet začenja se Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 8 4 7 2 9 1 6 3 1 5 3 5 9 3 1 9 6 7 8 2 6 9 5 6 4 3 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ ©© €€ o Bik ¥ © €€ oo Dvojčka ¥¥¥ ©© € ooo Rak ¥ ©© €€€ o Lev ¥¥¥ © €€ oo Devica ¥¥ ©©© € ooo Tehtnica ¥ © €€€ oo Škorpijon ¥¥ ©© € ooo Strelec ¥ ©©© €€€ o Kozorog ¥¥¥ ©© € ooo Vodnar ¥ ©©© €€€ oo Ribi ¥¥ © ooo Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog Velja za teden od 7. do 13. avgusta 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Iskrice (Vir: www.pregovor.com) »Življenje je nenavadna kupčija. Življenje nam dolguje malo, mi pa njemu vse. Edina prava sreča pride, če se z namenom razdajamo.« William Cowper *** »Če ima človek pomembno delo ter dovolj prostega časa in dohodkov, ki mu omogočajo, da ga pravilno opravlja, ima toliko sreče, kot je dobro za Adamovega otroka.« RichardTawney *** »Zapolniti uro - to je sreča; zapolniti uro, ne da bi pustili špranjo za kesanje ali odobravanje.«Ralph Waldoe. *** »Življenjska sreča je sestavljena iz trenutkov -majhnih, hitro pozabljenih dobrotljivosti, kot so poljub ali nasmeh, prijazen pogled ali iskren poklon. « Samuel Coleridge ~k~k~k »Mislim, da... človeku ni dano doživetje sreče samo enkrat in potem nikoli več; v tebi se skriva in bo prišla tako zanesljivo kot smrt.. .«Isak Dinesen ■kick »Ko bom to in to naredil, bom pa srečen. Ampak ta sreča se kar izmika. Če nisem srečen zdaj, ne bom srečen, ko bom ...« JanaRijauec Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 13. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Filip Pihler, Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! H® S Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- avgusta 2018 Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri T 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj ^TEDHIK mm Lepi spomini ne bledijo! i i w tiro jtnii. tr n Pmj, 7. p¡ ■mmj PIL4VNIU uuorrvA IZ VSEBINE clmk >i mía istnri hi» fritm 31 KifcVirnnakinino * Pojfj kWa 4) cfanrip Putt** l)tnp n Knth»«i ¿»in (ftn* 4J OuakjtttdKnli unbnca liirm ITI "I? B»IQADttSKgrOLfTJEV OflCINlPTBJ 4 Za zdravo pitno " vodo v Halozah 000001 Novak m i 5 SEJE KOMITEJA 0* iKi P7UJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! Milan Kneževif kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor ■■T*'AfT" -rtt^urt. i i..,L. , Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! t Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | mamam - -v / i, , /i_____ NAROČITE" STAJERSKI TEDNIK INPRIDOBITE NAGRADO i': 1 t —Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. -—Do nagrade ste upravičeni - novi naročniki, ki pred tem vsaj- 6 mesecev niste bili L namočeni na.Štajerski tednik jn se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA -TEDNIKA SE SPLAČA! [ Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski . tednik, boste prejeli ŠPORTNO TORBO IN PIKNIK . ODEJO. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: v Štajerski TEDNIK Naslov: Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preki ca, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ruj, d.o.o. : . f Osojnikova cesta 3 : 2250 Ruj mENIT\fi30 ^AlROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: • 20^zpračnihprilog' s koristnimi nasveti • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) P0-odsfoiufpopust pri naročilu-' matih bgiašov v Štajerskem tedniku • praktična darila za nove in obstoječe naročnike ||PO|TAFrNAROČNiK;ŠTAJiRSKEGA' TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! U - ,- - r. UP - .:• ... 3838898114427 petek • 3. avgusta 2018 Oglasi in objave Štajerski , 23 CM STTMO organizira nogometni turnir superligaSev v soboto, 11. 8. 2018 od 12. ure dalje: turnir mlajših selekcij U-9 NK STOJNCI ob 16.00: ob 18.00: NK BUKOVCI tekma člani NK CIRKULANE NK MARKOVCI, tekma člani v nedeljo, 12. 8. 2018 od 12. ure dalje: turnir mlajših selekcij U-11 ob 16.00: tekma za 3. mesto, člani ob 18.00: FINALNA TEKMA, člani Vabljeni vsi ijubitelji nogometa! PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV "" H01' PO"™k> S0 I pustim Z tflisti na Vetikt ufanlni www.reporter.si AFERA - Rdeči križ: finančni škandali v humanitarni organizaciji INTERVJU - France Pibernik, pesnik, pisatelj in esejist REPORTAŽA - Med pastirji in turisti na Veliki planini OSEBNO - Rok Ferengia. pevec skupine Rok'n'Band MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO 7a PFTirnvn i7nA_in DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ nn ca iirp majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radiotednik.si tel. 02 749 34 10. za večje objave predhodno pokličite. Štaierski V SPOMIN Minilo je leto žalosti ob izgubi našega dra gega moža, očeta, dedka, sina in brata Franca Koletnika IZ PTUJA Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Umrli so "v Jožef Ovčar, Sedlašek 102, roj. 1942 - umrl 24. julija 2018; Kunigunda Rodošek, roj. Kerček, Kungota pri Ptuju 109, roj. 1930 - umrla 26. julija 2018; Veronika Rakuš, roj. Črešnik, Ptuj, Anželova ul. 17, roj. 1947 - umrla 28. julija 2018; Frančiška Kramberger, roj. Šegula, Slavšina 6, roj. 1924 - umrla 26. julija 2018; Justina Hvalec, roj. Herceg, Veliki Okič 40, roj. 1939 -umrla 30 julija 2018; Marjan Svenšek, Stanošina 3a, roj. 1974 - umrl 27. julija 2018; Friderik Podgoršek, Njiverce -vas 35, roj. 1935 - umrl 29. julija 2018; Igor Žmauc, Zagorci 25, roj. 1972 - umrl 28. julija 2018; Angela Šimenko, roj. Dokl, Ptuj, Volk-merjeva c. 54 , roj. 1934 - umrla 30. julija 2018; Anton Kumer, Gradišča 109, roj. 1938 - umrl 31. julija 2018; Boštjan Miklič, Bratislavci 35a, roj. 1974 - umrl 2. avgusta 2018; Ivana Obran, roj. Kuhar, Zabovci 35, roj. 1926 -umrla 2. avgusta 2018; Elizabeta Prelog, roj. Zagoršak , Stojnci 105, roj. 1925 - umrla 2. avgusta 2018; Ivan Šamperl, Drbetinci 57, roj. 1955 - umrl 31. julija 2018. www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305 Poletne SKUŠNJAVE Sladice z marelicami So RAZGLEDNICE le še zgodovina? Elektronski pozdravi z morja VADBA v vročih dneh Na suhem in& vodi Čas za PLESKANJE Kako se lotiti in izbrati barve v strahu pred KLOPI Ogrožajo nas tri nevarne okužbe LOČITEV staršev otroku (po)ruši svet Ko se zamaje steber otrokovega živlienia KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred ne-snostjo - prodaja se prične v sredo, 15. avgusta. Naročila po telefonu 040 531 246. Rešek, Starše 23. PO UGODNI ceni prodamo grozdje so-vinjon, beli pino in šipon od 600 do 650 kg. Telefon 031 311 017. PRODAMO kravo, pašno, po prvem teletu, pripuščeno, ter teličko, staro 7 tednov, obe cimentnlU Telefon 031 840 282 nOM - CTANOVANIF V Umagu imamo prosti apartma (za 5 oseb) od 15.8. do 22. 8 in 26.8. naprej. Tel 041 872 075 MEDDEMIČMINE Maji je dodana knjižica receptov PAPADI7NIK V Drodaii od 3. avausta PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. D A 7wn POTREBUJEM pomoč pri hiši. Lahko tudi študenti. Dobro plačilo. Tel. 02 766 80 81 Slovenija, Podravje • Kako se zavarovati pred vlomom v stanovanje ali hišo Tatovi in vlomilci najbolj aktivni v času dopustov V času dopustov, ko smo dlje časa od doma, si tatovi in vlomilci ne vzamejo oddiha. Nasprotno, policijska statistika kaže, da število vlomov v stanovanja ali stanovanjske hiše, pa tudi počitniške objekte iz leta v leto narašča, storilci pa so čedalje bolj predrzni ali celo nasilnejši. Poleti se nas veliko odpravi na krajše ali daljše počitnice. Te priložnosti radi izkoristijo nepridipravi, ki so v tem času skorajda najbolj aktivni. Vlamljajo v stanovanja, hiše in vozila, ukradejo vozila in drugo. Da bi poletni oddih preživeli čim bolj brezskrbno in varno, policisti svetujejo, da še pred odhodom od doma poskrbite za nekaj osnovnih zaščitnih ukrepov. S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine lahko namreč že sami precej zmanjšate priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj in se izognete tem neljubim dogodkom. »Prilika dela tatu in vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu, ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma kot obratno. Posebno vabljiva za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken, ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje ...,« opozarjajo. Nevarne tudi objave z dopustov na socialnih omrežjih Pred daljšo odsotnostjo z doma še svetujejo, da vklopite alarmno napravo, ključev ne puščajte na »skritih mestih«, kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd., doma ne puščate dragocenosti in denarja (med dopustom raje najemite sef) ter o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil (na telefonskem odzivniku, na listkih ...). Zelo nevarno je tudi vse pogostejše objavljanje Pragersko • Obvoznica po 14 letih kliče po obnovi Na cesti dnevno več kot 1.400 tovornih vozil Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) namerava prihodnje leto obnoviti pragersko obvoznico. Nova glavna cesta mimo Prager-skega, ki je številne voznike olajšala dolgotrajnega in mukotrpnega čakanja pred spuščenimi zapornicami ob železniški progi, je stara šele 14 let in že kliče po obnovi, saj je cestišče precej poškodovano. Na DRSI priznavajo, da so poškodbe asfalta - razpoke in posedki - v veliki meri posledica težkega tovornega prometa. Glede na to, da je bila obvoznica namenu predana leta 2004 in je danes že zelo načeta, nas je zanimalo, ali je običajna praksa, da cesta tako hitro dotraja. Na Direkciji pojasnjujejo, da to ni nič nenavadnega: „Planska doba vozišča je bila 15 let. To je doba, po kateri se glede na poškodbe načrtujejo preplastitve. Se je pa na tem odseku ceste izredno povečal tovorni promet, ki je posledica spremembe prometnih tokov tako zaradi vstopa Foto: Črtomir Goznik Na DRSI bodo preučili, kakšne so možnosti, da na glavni cesti Slovenska Bistrica-Hajdina-Ptuj omejijo težki tranzitni promet. Hrvaške v EU kot kasneje tudi zaradi izogibanja cestninjenju, kar je vodilo k poškodbam vozišča. Glavna cesta Slovenska Bistrica-Hajdina-Ptuj je med bolj obremenjenimi odseki državnih cest s tovornim prometom. Glede na to se preučuje možnost omejitve tranzitnega tovornega prometa za vozila, ki so težja od 7,5 tone." Podatki o štetju prometa za leto 2016 kažejo, da odsek glavne ceste Šikole-Kidričevo dnevno prevozi nekaj manj kot 7.000 vozil. Od tega je 421 vlačilcev, 104 tovornjaki s prikolicami, 141 tovornih vozil nad 7 ton in 771 lahkih ter srednje težkih tovornih vozil. 4,7 kilometra dolg cestni odsek med Hajdino in Slovensko Bistrico bo DRSI predvidoma obnovila v drugi polovici leta 2019. Mojca Zemljarič Nepridipravi tudi na plažah in ob bazenih prežijo na denarnice, dokumente... Nepridipravi tudi na plažah in bazenih, zlasti kadar je gneča, za razliko od kopalcev ne počivajo, temveč »delajo«. Policisti vsako leto ugotavljajo veliko tatvin torb, denarnic, dokumentov, ključev, mobilnih telefonov, denarja in drugih predmetov, kijih ljudje nosijo s seboj na plažo. »Med sproščenim poležavanjem ob vodi ali živahnim čofotanjem v njej namreč kar prekmalu pozabimo, da smo na plaži pustili ležati torbo povsem brez nadzora. Dragocenejših predmetov zato ne nosite na plažo!« še opozarjajo. dejavnosti z dopustov preko socialnih omrežjih. Med uporabniki Facebooka in drugih omrežij je priljubljeno, da se s kakšno fotografijo ali drugo objavo pohvalijo, kje so in da bodo dlje časa z doma, kar pa lahko opazijo tudi ljudje s slabimi nameni... Poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma Policija še svetuje, da poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma. Naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete; vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči . Pred dopustom preglejte zavarovalne police, kako je s kritjem škode pri vlomu ter si zapišite serijske številke dragocenejših predmetov ali jih celo fotografirajte, po možnosti pa tudi označite (umetniške slike, nakit, tehnične predmete idr.). Če kljub temu postanete žrtev kaznivega dejanja, o tem takoj obvestite policijo. Tatvino, vlom v vozilo ali stanovanje ali kakšen drug neprijeten dogodek prijavite najbližji policij- ski postaji oziroma pokličite na interventno telefonsko številko policije 113 ali anonimno številko policije 080 1200. »Če ob prihodu domov opazite sledi vloma, ne vstopajte, kajti storilec se lahko še vedno zadržuje v objektu. Ob morebitnem soočenju s storilcem se ne izpostavljajte, zlasti če je fizično močnejši, oborožen ali jih je več - pomembnejša naj bo vaša lastna varnost! Do prihoda policistov tudi ničesar ne prijemajte ali premikajte, da se ne bi poškodovale ali uničile sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. Če postanete žrtev kaznivega dejanja, lahko pomagate pri izsleditvi storilca, če si poskušate zapomniti čim več podatkov o njem: videz storilca, smer bega, prevozno sredstvo, s katerim se je odpeljal ...,« še svetujejo možje v modrem. Monika Levanič Rodile so: Vesna Kuhar, Podvinci 39 c, Ptuj - deček Jaka; Tatjana Maguša, Vintarovci 49b, Destrnik -deklica Evelin; Marjeta Pauman, Pongrce 16, Cirkovce - deklica Zoja; Katarina Horvat, Kungota pri Ptuju 108, Kidričevo - deklica Julija; Tamara Kolar, Miklošičeva ul. 1, Slovenska Bistrica - deklica Inja; Maša Polanič, Prerad 17, Polenšak - deček Filip; Manja Zemljič, Andrenci 34/a, Cerkvenjak - deček Kevin; Ines Žnidarič, Gorišnica 100, Gorišnica - deček Apolo, Andreja Rojs, Pivola 86b, Hoče - deklica Eva; Martina Kukovec, Prvenci 18, Markovci - deklica Vita; Nuša Germ - deklica Neža; Lara Delič - deček Aleksej; Tanja Klobasa - deklica Isabella; Tjaša Šalamun - deklica. Poroke - Ptuj: Sašo Šoštarič in Barbara Sirc, ^ ^ fV. ^ Brezovci 5b; Matej Mlakar in Nina ^ V^J"' Mlaker, Majšperk 20a. (V ^ JjO*'- * * o ,,0 t v Ceje na Lovrenca lepo, tudi jeseni ne bo grao. 15/28 Danes bo povečini sončno, popoldne bodo krajevne nevihte. Ponekod bo pihal veter južnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, na Primorskem do 22, najvišje dnevne od 28 do 33, na Goriškem do 35°C. Predvsem po nižinah Primorske in v mestnih središčih bo velika toplotna obremenitev. Od srede naprej bo velika toplotna obremenitev tudi v osrednji in vzhodni Sloveniji. 4-dnevna napoved za Podravje Torek 1 r 1 Sreda Četrtek Petek I 08.08.2018 *> *> * <# 18 17 19 17 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 33 35 35 33 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V V V L Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Vir: ARSO