KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Cenjeni gospod Doropoljski! Ljubi gospod Doropoljski! Tudi jaz naj napišem nekaj vrstic za Vaš V Rudnik smo dobili novo gospodično kotiček. Sedaj mi že drago leto sestra, ki je učiteljico, imamo jo radi. Učitelj je skrben učitcljica na StajCTSkem, naroJa .ZvonCek', za nas. Jaz rad hodim v šolo, ker beremo ki ga z veseljem iitam. Preteklo lcto sem iz ..Zvončka" Imam enega brata in štiri bila na počitnicah pri sestri na Stajcrskem. sestrice. Star sem dvanajst let. Hodim v šolo Bila scm tudi v Ptuju, pri Sv. Lovrencu v v drugi razred v nižjo skupino. Slov. gor., na Polenšaku, v Moškanjcih in Presrcno Vas pozdravlja pri Sv-_ Mar)eti. V Pluju mi je seslra pokazala Janez Narobe gospoda Heska, ki je pisal v .Zvoncek : .Kaj Odeovof narn je pnpovedoval naš dedek." ' Ljubi janel!, Jedva sem si ogledala lepi kraj, že sem J se morala vmitl v Ljubljano. Ze »«! piaem, ki sem jih prejel iz Rud- Dora Furlanova nika' mi govor'- da iTn3te svo>° gospico učenka VI. razr. pri Sv. Jakobu. uiiteljico in gospoda uiitelja radi. Sedaj bi Odcovor' pa res že rad vedcl, je li to tudi narobe res, Liuba Dora! t0 se Prav'> a*' 'mata °^a tudi vas rada. To Dobro ses.ro imaš, ki Ti naroča .ZvonJekV mi pove' ° ^ pnIiki! Pač ve. koliko je vredna lepa knjiga! No. pa * . sai tudl Tt (o vež, ker mi pišeš, da .Zvoniek' , 2, veseljem čitas. Prav je tako! Gosp. Pesek, Velcrodni gospod Doropoljski! ki si ga spoznala v Ptuju, gotovo Se kaj le- Bila sem tako srečna, da sem dobila od pega napiSe za naš list, da napravi veselje gospoda nadučiteija ,,Zvonček", ki mi jako Tebi, vscm drugim in tudi — mcni! ugaja, zlasti Se Vai kotiček. Naj tudi moje * ' pisemce ponese golob^ek k Vam, kakor to c x. . * r, ,. ,., kaze nasJovna sjjka Vašega kotička, ker ste Spostovam gospod Doropoljski! rcs pravi m|adinoljub ftara Sem 12 let in NajljubSa knjiga mi jc .Zvonček". V njem obiskujem že šcsto leto našo domačo šolo. najdem tudi podobe in lepe povesti, spise. o mojcm napredku Vam svedoči najbolj' pravljice, legende, bajke i. t. d. Solsko naznanilo, ki ae ga ne sramujem ni- Najbolj pa mi ugajajajo Slovanske prav- komur pokazati, tudi Vam ne, če to zahtevate. l|ice, pesmi in .OJetova dediiinav Dne 11. učiti se hočem vedno raarljivo, da bom ¦ sufca opoldne smo čitali Ortana Martina pismo tako delala veselje svojim dobrim starfem | in odgovor gospoda Doropoljskega. jn tudi nžiteljem, ker to bo le meni v korist. & Zdaj pa z Bogora! Vaša hvaležna Sprejmite mnogo srčnih pozdravov od ¦ Marija Piskalova Vam vdane H v Pivoli na Štaierskem. Barbike Vrazove, ^r Odgovor: učenke v Svetinjah pri Ormožu V Ljuba Msrija! Odgovor: K Res je, kar praviš: .Zvonček" objavlja Ljuba Barbika! m tako raznovrstno gradivo, da dobi v njem Kakor vidil, je golobček prinesel Tvoje ¦ lahko vsak to, česar si želi. — Danes ob- pisemce k meni, a ,,Zvonček" naj donese ¦ javljam Tvoje pismo z odgovorom, da ga moj odgovor k Tebi. Ne zahteran Tvojega Koste lahko čitale kakor ste zadnjii ono Mar- i2pri{cvala, saj mi Tvoja odkrita beseda do-^¦Iffia Ortana. ^. vo); jasno svedoči, da govorii resnico. V3eč Odgovor: Ljuba Marija! Ker je priŠIo nepričakovano veliko Ijudi obiskat razstavo, je to dokaz, kako $c zani-majo za napredek šole in scveda tudi za napredek uČeticev in učenk. To je dobro znamenjc, ker nam kažc, da se vsak pošten in plemenit čtovek veseli tluSevnega napre-dovanja slovenske mladinc. Ta naj bo vedno taka, da jo bodo odrasli Ijudje veseli! * Velecenjeni gosp Doropoljski! Vaš kotiček v ,,Zvončku" čitam vselej rad. Dovolite, da Vam tutii jaz nekaj piSem. V nedeljo, dne 21 avgustat. 1., ob-hajajo v Cerovcu blizu OrmoŽa veliko slo-vesnost v spomin stoletnice rojstva slavnega pesnika Stanka Vraza. Ker pride isti dan tja mnogo odličnih Slovencev in Hrvatov, prosim. pridite tud\ Vi, da Vas tukajšnji otroci, ki pridemo s starši tja, tam lahko pozdravimo. Moj papa Vani kliče 2e sedaj ,,Na zdar!" Z velespožtovanjem ostajam vdani Ciril Porekar, učenec III. razreda pri Sv. Ivanu na Humu pri Ormožu. Odgovor: Ljubi Ciril! Bo 1i mi mogoče ugoditi Tvojemu pri-jaznemu povabilu, danes Še ne vem. Ako mi dopuste razmere, pridern rad k tej pre-lcpi narodni slavnosti. a tega še danes ne morem reči. Hvala Tebi za pozornost, očetu pa ta poidrav! Na zdar! ml je 'tudi Tvoja obljuba, da ostanes vedno tako piidna. Tonebo vcsetje samo Tvojira staršem in učitcljem, ampak tudi meni * Velecenjeni gospod! Željrto pričakujem vedno Ijubi mi ,,Zvon-ček" In zakaj tudi nc! Saj prinaša. tako mične povesti in pesemce, posebno rada pa prebiram ,,Kotič(-*k gospoda Doropotjskega" Dovolite, cenjcni gospod, da se tudi jaz pri-družim Vašim dopisovalkam Stara scm dva-najst let Lctos scra šla v novi dom v Gut-stein na Koroškcm. Žalostnega srca sem se ločila od preljubega doma. No, pa saj je tu tudi prijetno, samo to rai ne ug3Jai d» je tu več Nerncev n^o Slovencev. Tu pri nas na Koroškem so jako vdomačene lastovke. Najvei^ jih gnezdi v hlevu nad jaslimi Naj-bolj predrzni so pač vrabci, ako dam kuram jesti, prilete in začno zobati. Tudi pava in pavico imamo, pav je hud. Lani je pavu peteiin iztaknil eno oko, a letos je pav pe-telina umoril. Jako krotke so telice, ko so proste, jim nescm kruha. Ako ga zagledajo, začno kar za mano hiteti, da se jim tnoram skriti. Jako bi me veselilo, ko bi mi kmalu od-govorili Sprejmite pozdrave od Zore Celestinove v Guštajnu na Koroškcm. Odgovor: Ljuba Zora! To mora biti Živahno na Tvojem novem domu.' Toliko imaš perutnine in drugih ii-vali, ki oiivljajo Tvojo in svojo dotnačijo. Nekatere so pa tudi zlobne, kakor govori Tvoje pisrao. Pač kakor nekateri Ijudje, ki ne dado drugim živeti, ki bi vac najrajši imeli zaae — Vem, kako se godi Slovencem na Koro-škem- Tudi te bi sovražniki najrajši ugono-bili. Koroškim Slovencem je treba narodnih šol, ako hočejo, da jih ne poplavi morje tujinstva! Spoštovani g. Doropoljski. ,,Zvonček" jako rada berem. Opazilasem, da nekatere učenke dajejo notcr kratke članke, Tudi jaz sem dobila veselje do tega, posebno še zato, ker nas je gospod uČitelj navajal k temu. Potrudila sem se, da Vam piŽem kratko pisemce o žolskj razstavi. O binkoLtih je bila v žoli razstava Žen-skih ročnih del in drugih šolskih izdelkov. Bilo je vse lepo okraŽeno z venci in cve-tlicami. NepriČakovano veliko Ijudi je prišlo obiskat to razstavo. Vsi učenci in vse učenke smo se veselili ie dolgo poprej. Z odliČnim spožtovanjem Marija JarČeva, učenka IV. oddelka v Ajdovcu. Dragi gospod Doropoljski! Ni šc dolgo, odkar sem tudi jaz postal narocnik Vašega ..ZvonČka". Ker so v tem kotičku jako lepe vrstice, si dovoljujem tudi jaz nekaj vrstic napisati. Sedaj hodim v V. razred II. odd. Pri nas so sedaj predeiaii dvoodelčni tretji razred, ker ni bilo prostora. Imam ic dve sestrici in dva bratca. Na jesen grcm v Maribor na mešČansko Šolo. Tedaj sc 2ačnc zopet uporno delo. Važ naročnik Franček J u g, učenec v Rušah. Odgovor: Ljubi Franček! V Maribor pojdeš na meščansko Solo. Prav! Tedaj se začne zopet uporno delo. Ni prav! Nemara si hotel reči: naporno deio, zakaj v žoli Ti ne nalagajo dela, ki bi ga ne mogel zmagati, ki bi bilo torej upomo, pac pa jc šoisko delo morda nekoliko na-pomo, a ga vendar lahko obvladaš, ako si raarljiv in vztrajen. In takšen si in tak ostanež, kajne?