Inserati e« sprejemajo in veljA tristopna vrsta :
H kr., Če se tiska 1krat,
1*> >> 1" It II II II - II '
II I) II II	II
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemHjo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eksj edicija na Staiem trgu h. št. 16.
Politih lisi za slovenski uarofl.
Po poŠti prejeman velja :
/a cel., leto . . |0 gl. — kr
za pol leta . . fi _
... '' n za četrt leta . . 2 , _ (
V administraciji velja: Za celo leto . . H gl. 40 kr. za pol leta . . 4 ,, 20 „ za četrt leta . . 3 „ 10 ,,
V Ljubljani u« nooi pošiljaj}*-velja 60 kr. več na leto.	,
S 'T
VredniMvo je v Li.govih "till-cali štev. 7.	„•■ ,
Izhaja po tri brat na teden iu sicer v torek četrtek iu soboti
fif^Sf* Zarad praznika sv. Jožefa izide prihodnja številka ,.Slovenca' v četrtek 21. marca-
Nadvojvoda Franc Kari. f
h Dunaja 12. marca. II.
Zakaj to naštevam? — Zato ker je resnično. Zakaj toliko povdarjam pobožnost pri ranjcem, ki se je po vsib čednostih sijajno odlikoval? — Zato, ker je pobožnost med krepostmi, kristjana potrebnim1, prva, iz ktere se druge razcvitajo, in ker svit bogoslužnosti toliko močneje prevzema človeka, kadar vidi, da tako žarno obseva glavarje, na višjih pred-stolili sedeče.
Naj bi to pomnili mnogi, naj bi tega so-sebno še oni nikdar ne prezirali, ki se tako radi, in sicer po vsi pravici, na višje oblasti sklicujejo, v svojem življenju pa in z marsiktero uredbo [željam in blagemu namenu najvišjih nasprotno ravnajo, ter z besedo ali djanjem vernost pri ljudstvu zaničevaje — brezbožuost gojijo in tako podlage, na kteri za družbo in posamnega zanesljivost blagostanja sloni, mesto vtrdovati jih, če tudi nehote zmajajo in spodko pavajo. Naj bi nikdar ne pozabili, da tudi za nevarnost propada v dušnem življenju veljajo nekako pomenljive besede, ki jih je načelnik zdravnikov, vidši oslabljene telesne moči pre-vzvišenega ranjcega, menda v imenu tako hva-lisane „eksaktne" vednosti, rekel duhovnu: „Naša modrost je pri kraju, začne se Vaša1'.
Pobožnost je, kakor sv. Pavel uči, za vse koristna, in res to že zavnlj tega, ker ima plodno seme in pravo vrednost za druye kreposti v sebi. Kaj izgledno nam to potrjuje blago življenje umrlega nadvojvoda. Ne botn posebej narisoval vseh leskečih biserov dušnih.
ki so rajnega kinčali. Ne bom povdarjal gin-Ijivega spoštovanja in otroške ljubezni, ki mu je do zadnje ure srce ogrevala do preminulega že pred 43 leti očeta Franca, cesarja, za kterega je, kakor smo omenili, še začetkom svoje bolezni tako spodbudno pri cerkveni obletnici molil; ne bem v mise) jemal skrbne njegove gorečnosti za blagor svojih potomcev in zlasti iskrene vdanosti do Njih Veličanstva, ktero nar lepši izrazuje tukajšnji pregovor: „Naj zve-stejši podložnik cesarjev mu je oče njegov"; ue bom pripovedoval o znani njegovi presrčni veri do uepozabljive sopruge, rajne navojvo-dinje Zofije, ktere je čez vse rad se spominjal, nadaljevaje njeno blago dejanje, sv. zakramente prejemaje o dnevih po nji sosebno spominskih, gorečo molitev tam opravljaje, kjer je rajna molila, kamer je ona zahajala — kdo lega ne ve, da je blagi nadvojvoda v Išli, kjer je nekdaj posebno rad bival s prevzvišeuo svojo soprugo, brž po njeni smrti spominek postavil, kterega je odtlej vsako jutro, če je le vreme pripustilo, v nježuem sponunovanju obiskoval? —
Mesto za vrst jo naštevati še druge čed uosti, ki jih je njegovo življenje kakor v iz-glednem zrkalu razodevalo, ozr mo se le za nekoliko na središče njegovega vnanjega dejanja, ua spolnovanje krščanske ljubezni do rev n;h, bolnih in kakor koli potrebnih; oglejmo si rajnega milosrčnost in neomejeno dobrot-nost. Vidimo ga tu vseskoz pravega Habsburga, po krvi in duhu resničnega brata cesarja Ferdinanda, kterega zasluženi naslov: „dobrotljivi", po vsi pravici tudi njemu pristuje. Bil je iz srcu pokrovitelj in blagodušen pomočnik naj bolj milovanja vrednim revežem: slepim in gluhonemim; podpiral je z besedo in darom
prizadevanje milosrčnih gospa, ki za tihe in drugim prikrite uboge pri dobrih ljudeh miloščine nabirajo in tako mnogo britkih solz po bornih kočicah otrinjajo, s srčnim usmiljenjem obiskoval je bolne, iu ustanove, družbe, pod-vzetja hromotuim na pomoč zdatno podpiral; kjer se je kaka večji nesreča pripetila, kjer je bilo slišati o silni potrebi, blizo, daleč, celo zunaj pokrajin cesarstva: med prvimi pomočniki bil je nadvojvoda Franc Karol. Koliko si-romaškim soseskam je pripomogel cerkve, šole in druge dobrodejue naprave zidati. Kolikrat so ga ubogi, tudi od daleč prišli, ob potih, kjer je imel navado prihajati, pričakovali s prošnjami za podporo v mnogovrstnih potrebah, in ako bi za tako prisiljenost kterikrat prosilcu imela kazen proteti, je vselej milosrčni ga v varstvo vzel rekoč, naj se mu nič zalega ne zgodi. V Išlu , to je znano , sprehajal se je prejšnja leta brez spremstva, da je ložje in brez nadležnega opazovanja dobrote delil pro-sečim ob potih, bolnim po hišah, ki jih je v priljudni Ijubeznjivosti obiskoval. Lahko sodiš, da se je od tacega sprehajanja večkrat vrnil z olajšano denarnico, pa nikdar ni bil veselejši, kakor kadar jo je popolnama izpraznil, da je potrebnim pomagal.
Tudi nedolžno veselje, ki si ga je privoščil, je z lepim namenom dobrodejnosti oblaže-val. Kadar sejen. pr. lova vdeležil, je občeval z ljudstvom iu reveži tistega kraja, in da je pričujočnost njegova tudi v kazališču marsikaj napačnega odvrnila, se samo ume.
Kar pa tako odličnim kre lostitn toliko ljubeznjivost prideva, je znana priljudnost in ona sosebna prisrčnost prevzvišenega ranjcega, ktero naj bolj izraža velikanski venec duhte-
Ruska literatura leta 1877.
(Po čeških ,,Narodnih Listih ').
Zgodovina 1. 1877 pripada brez dvoma Rusom. Nerazdelnost Turške, evropsko ravnovesje in še nekaj tacih fraz je imela diplomacija zmerom v ustih. A ruski mužik se ni zmenil za govorico učene Evrope in vrgel se je na besedo carju osvoboditelja z gorečnostjo dvadesetletnega junaka v plamen balkanskega požara, da bi pripomogel svojim bratom , .-to-kajočim pod težkim nevernikovim jarmom.
Težke žrtve prinaša ta mužik; prenaša strašne bede, glad in lakoto, hlad iu znoj. Ali kaj so vendar vse te žrtve v primeri z velikostjo in obsegom začetega dela I Mir in svoboda — evo cili ruskega naroda in za tega delj se ne boji nikakoršnih žrtev.
Govoreč o ruskej literaturi I. 1877 ne moremo zamolčati političnih prikazni, ker te so pritisnile vsakej literaturnej prikazni svoj znak na čelo in dale smer vsemu vnanjemu narodnemu življenju. Cela Evropa iu posebno .Ruska sledi napeto velikanskej drami, ki je
vzrastla po nekolih strelih na nevesinskih planinah.
Posamezni prikazi te drame so globoko prešinili vso Evropo , ker je spoznala po ne-ovrgljivih dokazih, da traja še do sedaj v omikanem prvem delu sveta gnjusno suženstvo. Ruska literatura je morala biti izraz občnega gibanja na Ruskem, ali zvesti izraz ni bila zmerom. Morala je opustiti staro povoljno navado „prelivati iz pustega v prazno" kakor se je „Graždanin ' prav prikladno izrazil, morala se je hote ali nehote podati v stvarne razgovore , morala se vdeležiti občne vznemirjenosti, če ni hotela pasti v zasluženo pozab-ljenje.
Rusko časništvo smo videli lansko leto v zanimivej podobi. Ruska perijodična literatura je šla I. 1877 za ruskim občinstvom. Ruski prvi umetniki, mislitelji, publicisti - vsi ti prvaki so ostali daleč za ruskim ljudstvom. Rusko občinstvo, ki je drugač zmerom poslušno hodilo za svojimi voditelji, se je sedaj samo spustilo naprej; po svojej volji je storilo samostojen korak naprej, puste svoje vodidelje daleč
za seboj, da bi polagoma tudi jednoč za njim prikrevsali.
Ruska publicistika je bila v položaji, kakor še nikdar poprej. Zgodilo se je, da ni ona nazuačevala svojemu občinstvu smeru, v katerem bi morala iti njegova mišljenja, ampak pojasnovati je morala v trepetu sama sebi namere in cilj svojega občinstva, da bi konečno tudi ona pravo zadela.
V perijodičnej literaturi se je pokazalo mnogo razlik. Nekatere gazete (dvevniki) so precej s početkom vstanka tako določili njegov obseg in pomen, kakor se je pokazal v teku časa. Za srbsko-turške voj<ke so bili ti listi zvest odziv vršečih se dejanj. Bili so pa tudi drugi, k sreči ne ravno mnogi časniki, kateri so se odlikovali s tako bojazljivostjo, da so sprejemali prve odzive svobodneiega slovanskega gibanja v ruskem narodu z zdržljivostjo in skoro policajskim sumničenjem. Jeden glavnih peterburških žurualov je trdil čisto odločno, da se ruska vlada nikdar ne zavzame za osodo balkanskih Slovanov, kateri so se uprli zakonitemu vladarju, češ, ru-ka vlada še
čih vijolic, ki mu je bil prvi in sicer od presvitle cesarice Elizabete ua trugo položen. Toraj ni čudo, da ga tolika ljubezen spremlja v grob, da ga znamenja britke žalosti od najvišjih do naj nižjih , da ga venci nepopisljive krasote iu neznanega števila s cvetlicami popolno odevajo. Smemo pač tudi o njem ponavljati besede, pred malo leti o cesarju Ferdinandu rečene: Kakor je nekdaj z Aronom starosta rodu Mojzesu opešani roki podpiral, tako je rajni z molitvijo in dobrimi deli pr<-svitlemu cesarju olajševal težo raznovrstnih kron, ki so mu po božji milosti naložene.
Naj konečno še to pristavim, da je prevz-višeni rajni iz mladostnih let in pozneje dotike Kranjsko imel v lepem spominu. ,,lz srca vas pozdravljam rojaka iz Krajne", mi je rekel I. 1809, ,,radostno se spominjam Ljubljane kjer sem kot fantič bil s svojim očetom (cesarjem Francem). O kako dobro in verno ljudstvo sem našel tam. Cerkve sem vidil pobožnih tudi o delavnikih polne. Toraj mi je pa tudi rajni oče, ki je kaj rad bil v Ljubljani, tolikrat zveste Kranjce pohvalil. Večkrat mi je rekel: 1/. Kranjskega dobivam naj lepši talente in naj boljši vojake". II. Q. 1. P. Cu jus memoria in benedictioue erit — spomin nje gov bode blagoslovljen!
Prinvobili misli o naši vnanji politiki.
K Mihi pride Andrej in ker je ravno čas za južino, ga Miha po lepi stari navadi povabi rekoč: „Pa lahko pri nas ostaneš, danes imamo žgance." Andrej pa, ki je hotel veljati za mo gočnega, pravi: „Žgaucev jaz ne jem", ter sede k peči na klop. „0 zato ni nobene zamere", odgovori Miha, „če jih ti ne maraš, jih bodo pa duigi jedli." Na to sede z družino in par drugimi sosedi za mizo iu vsi družbi dobro zabeljeni žganci prav diše. Andreju sili pač duh gorke jedi v nos, tudi večkrat po strani spusti kak pogled do ni ze, a toliko „moški" je vendar, da nič ne reče, ampak se le tiho s svojim poželjivim želodcem krega. Skleda v tem postaja čedalje prazneja, z žganci vred gine tudi Andrejeva trma tako, da bi prav rad sedel za mizo, če bi ga Miha le še enkrat hotel povabiti. Ali Miha molče z drugim je in le je. Ko Andrej vidi, da bodo žganci res brez njega zginili iu od velike sklede ne bo dobil nič, premaga svojo ,,moškost" in se pri peči oglasi: „Kaj si že rekel prej, Miha?' — ,.I, da bi z nami žgance jedel", odgovori Miha. „0 prav rad", reče zdaj Andrej in stopi k mizi. „Le sedi no", pravi na to Miha in se mu
ni nikdar podpirala puntarjev. Ko je pa potegnil veter s čisto nasprotne strani, ko se je vstopila carska rodovina na čelo tistim, ki so se začeli ua Ituskem pripravljati na pomoč do krvi razmesarjenim in druge pomoči ne po-znajočim ,.puntarjem", tačas so se spreobrnile tudi te mile novine in njihova jeziČnost se je spremenila v hvalospeve. Vendar ni znatno število teh kameleonov.
So pa še tudi take novine, ki se v čudnej doslednosti še sedaj ne zavzemajo za slovansko gibanje. One imajo slavjanofile za spačence iu dokazovale so pri proglašenji vojske, da za vojsko še ni pravega časa, ni pravega vzroka. Kaj je bil vzrok tacega vedenja, ali prizadevanje, ostati doslednim v zapadnjaškem proti-slovanskem smeru ali pa resnična antipatija k začetemu delu osvobojenja slovanske raje iz suženskih okov? Kdo ve; o tem ne moremo govoriti.	(Koncc sledi.)
umakne, „toda zdaj boš dobil le še o-tanke.11 Če bi se to ne bilo godilo v priprosti kme-tiški h ši, bi človek mislil, da se je godilo v palači pri sedanjih evropskih diplomatih. Žnane.i bi li le turške dežele v Evropi,.,moški" Andrej pa — kdo drugi, kakor naš ljubi An-drassy, ki se slednjič vendar oglasi za ostanke, da bi mu še teh ne pojedli drugi. Andrassy je namreč Madjar prave krvi, njegov želodec skonea ni maral slovanskih žgancev; če jih je le kje zaduhal, se mu je želodec že krčili /.daj pa ko vidi, kako gredo drugim izpod rok, se tudi njegovi mu želodcu ne bi več unirali — — — če bi jih le še kaj dobil. Ostalo jih nič ne bo, to je že sprevidel, tedaj k mizi, če prav so že le ostanki, a žganci so še!
Toda to ne gre kar meni nič, tebi nič. Skonea bi se morda ne bil nihče ustavljal, ako bi bil Andrassv k drugim za mizo sedel. Zdaj pa ne bo več tako, morda bo moral Andrassv druge pahniti na stran, da bo prišel še do žgancev. To pa bi stalo več de iarja, kakor ga ima za take namere v žepu.
Brez denarja ne more človek nikamor; tudi je vselej bolje, da ima na poti človek denarja preveč, kakor da ga ima premalo. Če ga nima, ga zadnjo uro tudi težko dobi; zato je naš Andrassy že zdaj napeljal vse, da bi mu delegaciji dali ta denar. ,,G0 milijonov —• misli Andrassy — bo za zdaj zadosti ; če bom v Bosni ali kje drugje, kamor sem se napotil, še kaj potreboval, mi boste pa kar po telegrafu poslali.
Če prideš kaj na posodo iskat, ti bo najboljši prijatelj prej bral iu očital tvoje grehe, gotovo pa ti bo z denarjem vred dal na pot tudi več naukov. Grof Audrassy ima na posodo prositi pa celo družbo, sostavljeno iz dveh družb, ki se že dve leti ne morete sprijazniti. Ta družba, avstrijsko-ogerska delegacija, mu bo zahtevanih (JO milijonov dovolila , tega si je on svest, a slišal jih bo, da mu bo po ušesih bobnelo. In kar bo pri tem najbolj občut-Ijivo z;i nj — če ima kot diplomat še kako občutljivo stran — bo to, da mu bodo padale najgorkejše od strani njegovih sorodcev, Mad-jarov, kternn se je zameril s tem, da ni vse avstrijske vojne zagnal proti Rusu.
Od avstrijske Htrani menda ne bo tako hudega strela, Avstrijska delegacija je namreč sostavljena iz bolj krotkih in dobrovoljnih ljudi, za to se je že pri njeni volit,vi v državnem zboru skrbelo. Tem ljudem ni Andrassv nič zalega storil, čemu bi se ga tedaj lotili? Če bo iz kakega kota letela proti njemu kaka pohlevna pušica, jo bo že kak ustavoveren ,,legat" vjel. Giskra, Ilerbat m nekteri drugi se res včasih oglasijo in narede nekoliko ropota; pa kdor je nagle jeze, se tudi naglo potolaži, posebno, če je bil prej sam — minister.
Za boj v delegacijah toraj Andrassyu ni treba železne srajce, ampak le nekoliko volne, da si bo zamašil ušesa. Ker je pa že nekaj časa minister, še tega treba ne bo.
Kedar ima pa človek, česar je želel, hitro pozabi vse, kar je zavoljo tega slišal. Tako bo šel tudi Andrassv lahko žgance jest, saj njega ne bodo nič stali.
f Karel Molccr.
ii.
Profesor K. Melcer je bil delaven tudi na slovstvenem polji, in to v nemščini in v slovenščini. Najprej ga je za jezikoslovje pridobil M. čop; v bogoslovji ga je v vednostih najbolj poprijemal .lož. Poklukar, profesor duhovnega past.ir.stva, kterega mi je pozneje večkrat hvalil.
Posebej se je za slovenščino bil vnel po dr. Jak. Zupanu in po Kranjski Čbelici. Goreče je prebiral dr. Fr. Prešerna iu v ,,Illyr. BI." I. 1833 ponemčil iz Čb. III. njegov že omenjeni sonet „Smertkjer se na pr. zadnji odstavek: „Mor'biti, de kdor /daj vesel prepeva, -- V mertvaškim pertu nam pred končani dneva — Molče trobentnl bo ,,memento mori!'1 — glasi v prestavi njegovi:
,,Viclluicht (ItiHB dur, dni' frolinoeh fiilirt doti Hoigcn, lin Surgo i'h' uich Tug umi Sonno noigen, Aueli uuBc.ru Tod etillaulnvoigond uns vorkiindot".
Tako mu je tudi I. 1847 v „lllyr. BI.' št. 18 zložil spomenico: ,,An Prešern beim Erscheinen seiner Gedichte." — Carniolia I. 1H38 ima njegov sonet „Klage des Greises," in 1. 1846 žalostinko po tedanjem mestnem županu: „Auf den Tod des Laibacher Bilrger.4 meisters Joh. Nep. llradecky." - Več spisov njegovih vezanih iu nevezanih je donašala Ca-rinthia v Celovcu od 1. 18-14—50 na pr.: Leta 1844 št. G pesem : „Das lvreuz" ; št. 10 „l)ichter-beruf"; št. Ki ,,P. Franz Fritz" — gimnazijskemu predstojniku o poslavljenji njegovem; št. '27 sonet o zvezdah s». vnre, ki nam v noči tega ž.vljenja poleg duševnih vednosti edino prav svetijo; št. .'12 o viru pozabljivosti (Lethe), ki človeku tolikrat dobro de: 1. 1847 št. i) popeva „Das Schiinste" t. j devica v nedolžnosti in pravi kreposti; I. 1848 jo v št. 8 prestavil iz Novic VI, 6: „Illyrien seinem neuen Gouverneur „Leop. Gr. von \Velsors-heimb1'; št. 33 je spisal prosto o Avstriji naši: „I)ie Gegen\vart umi unsere Zukunft"; št. 39: „Ein \Vort fiir den Frieden und die Versoh-nung" ; št. 49 |e zložil ,,Oesterreich's IIymuo ;' I. 1H4II v posebni prilogi čestitko nadvojvodu Janezu, kteri je bil takrat tudi „I)eutecher Reichsvenveser" — in „Kiirnten» erste Feier des hohen Geburtstages seiner Majestilt des Kaisers Franz Joseph I." -
V Ljubljani je 1. 1851 imel vredništvo političnega lista „Ljubljanski Časnik-', v kterem jc več sostavkov spisal tudi sam , posebno o Avstrije prihodnjosti; konec leta pa je vzemši slovo od bravcev ga pokopal ter povedal smrti njegovi vzrok, češ, eno peruto je imel zvezano, drugo pa zlomljeno; sam se je trudil sirmo na strmem potu; naj počiva na strani svojih ranjcih bratov slovenskih časopisov! — Novo delovanje se mu je napočilo v srednjih šolah latinskih, in tu je poleg nektenh znanstvenih govorov v dobrotne namene za ubožue dijake itd. spisal po vzbudovanji ravnatelja J. Nečaska, kterega je vsegdar jako čislal, v izvestji gimnazijskem 1. 1H53: ,.Bemerkungen iiber die auf religioser Grundlage zti erzielende harmo-uisehe Bildung der Seelenkriifte bei derAnlei-tung zum Geschichtsstudinm" str. 3—8; 1. I8('i4: „Ueber Verfassung von Catalogen fiir Bibliotheken nn Mittelschulen" str. 23--2<>. — L. 1856 je poklonilo gimnazijsko učiteljstvo presvetlemu cesarju in cesarici o njunem prihodu v Ljubljano posebno spomenico, v kteri je zložil J Nečasek latinsko, A. \Veichsclmau tudi latinsko, P. Petruzzi talijansko odo, K. Melcer pa srednje nemške tri, namreč: „Aemo-nas Iluldigung Ihreu kaiserl. kftnigl. Apostol. Majestiiten; 2. Ein Kaisertraum; 3. An den Kaiser". — L. 1858 je v „Laibacher Ztg." zložil žalostinko „Auf den Tod des Feldmar schallsGrafen Radetzkv ', in I. 18tiO,,Festgedicht bei der Kntbullung seines Bildes" t. j. spominka v Zvezdi. L. 1860 je poklonila škofija Kranjska lastno čestitko prihajočemu višemu pastirju dr. J. Vidmarju, in prvo latinsko pesem je zložil J. FinŽiuger, drugo slovensko J. Bouač, tretjo nemško pa prof. K. Melzcr: „Einpfiudungcu
bei Gelegenheit des feierlichen Einzuges S. ftirstl. Giiaden „Barth. Wi(imer, Dr. d. Theol. FUrstbischof iu Laibach etc." — L. 1865 je pa jio slovensko oglasil se v gimnazijskem poročilu ter str. '23—26 spisal sostavek: ,,Matiju Čopu v spomin"; I. 1866 str. 11-18: ,,K a k o n a j bi se učila zgodovina v n a-ših srednjih šolah;" 1. 1867 str. 7—16: „Volitev Rudolfa I. iu slavna hitva na m o r a v s k e m polji'1. — Kakor nekdaj o ,,Ljubljanskem Časniku", tako je tudi o teh svojih slovenskih spiaovaujth moral slišati in Citati marsiktero pikro, bodi si glede ob«ežka bodi si glede oblike; s kolikim spoštovanjem in jio kteri pravici, o tem naj sodi vsakteri sam. Rad je prebiral prof. K. Melcer nove knjige, časnike nemške iu slovenske , vzlasti pa stare klasike, grške in latinske, ter dovrševal svoje mnogostruuske vednosti. V doka/, temu naj bodo tudi o>tali trije spisi njegovi namreč: a) „Dieiilte8ten bekannten Umschiftungen Afrikas", b) ,,Nekaj o Herodu tu", kar je natisnjeno bilo v Slovencu I. 1877 št. 84-86; in ,.Odiseje IX. iu X pesem" ktorima bi treba bilo le umetne slovenske roke, tla po njih doda se ranjkemu profesorju k že postavljenemu še ta književni spominek.	Istinič.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. marca.
Avstrijske dežele. ('cniii' so ministerskemu predsedniku knezu Auerspergu poslali lastnoročno pismo, v kterem se narodom svojim zahvaljujejo za znamenja sočutja pri smrti očetovi, ki jim je bilo poleg vdanosti v voljo božjo največe to lažilo zarad prebridke zgube, ki je zadela cesarsko hišo. — Pogreba ranjcega nadvojvoda Franca Karelua se je v imenu papeževem vde-ležil nuncij msgn. Jacobini. Slovesno črno mašo po njem je imel včeraj kardinal Kttčker, danes kardinal Schvvarzenberg, jutri pa jo bo imel nadškof Ilaynald.
felr/.tit ni zbor je z veliko večino sklenil pričeti posebno obravnavo državnega proračuna. Pa vnanje zadeve tolikanj prevzemajo vso pozornost, naših političnih krogov, da se za najtehtnejše govore v državnem zboru ne zmenijo, zlasti ker vedo, da navadno nimajo nobenega praktičnega vspeha.
ltfo*t-ui«ii*ji» ito^odlhi med Cislo in Translo so bode boje podaljšala do L julija, ter potekla ob enem s kupčijsko zvezo. Nikakor pa ni gotovo, da ji potem sledi že za trdno sklenjena nagodba, ker v gosposki zbornici ban-kinemu načrtu prete nove zadrege.
la drlo^iifij. Ogerski odsek je glede od Andrassva zahtevanih 60 milj. gld. sprejel Falkov nasvet, ki Avstrijo žene in sili k velikanskim rečem. To tnadjarsko ropotauje zdi se celo N. fr. Presse prt silno, ki vimenu večine prebivalcev avstrijskih oporeka upitju Mad jarov jio pripravah za vojsko. — V naši delegaciji so poslanci v tem oziru veliko mirnejši in baron NValterskirchen se je celo mandatu v delegaciji odpovedal, ker bi moral sicer v nasprotji a svojimi volilci glasovati za kredit, ki ga zahteva Andrassv. Toliko moralične moči pa, da bi se temu odločno uprl, in glasoval v smislu svojih volilcev, g. baron tedaj nima V
IjIiIiuiimI \ o se v Trstu čedalje bolj čudno iu prav izdajalsko Šopiri. Ko je unidan umrl italijanski kralj Viktor Iimannel, morali so v Trstu zapreti vsa gledišča. Ko je pa sedaj umrl ua	oče presvitlega našega cesarja, bilo je tem rogoviležem pre-dtuo na dan pogreba njegovega zapreti gledišče,
kakor se je zgodilo podrugih mestih. Zvestoba in vdanost lahonskih prebivalcev do cesarske rodbine je tedaj že čisto zginila, ker se že na to več ne ozirajo, kar se že samo po sebi ume in spodobi.
Vnanje države.
\ ICosni začel se je vstanek zopet bolj širiti in kakor se i/, Kuina v „Presse" telegralira, bil je pri Trubarji , na severu od Ivnina blizo meje avstrijske, boj med vstajniki iu bašibo/.uki. Turška vlada tedaj ni zmožna dežele pomiriti, sodi miuisterska Presse, in če hoče Avstrija ob svojih mejah mir imeti, ji ne bode ostalo druzega, kakor posredovati. Vrtnini I sti nam čedalje jasnejši in odkritosrčnejši pripovedujejo, da bode morala Avstrija Rosno naposled vendar le zasesti. IJstaški vodja Rabič je bil iz Celovca ravno o pravem času izpuščen, da bo še lahko pomagal pri vstanku.
li liji« v radikalizmu silno napreduje. V svojem prestolnem govoru je kralj lluui-bert rekel, da je Italija o priliki izvolitve novega papeža videla, kako rodovitna je prostost. Zda) pa se za kralja iu za narod približuje čas, ko bodo videli, kako strašna da je svoboda, Po smrti Viktorja Kmauuela začeli so radikalci čedalje predrznejši postajati iu v nekolikih tednih dosegli so že toliko moči, da Cairoli, Oanbaldovec najčištejše krvi, ui bil le izvoljen za predsednika državne zbornice, ampak da mu je po odpovedi dosedanjih ministrov kralj izročil celo nalogo sostaviti novo ministerstvo. Zmernejši ljudje vidijo v tem veliko nevarnost za državo. Tudi Avstriji ta /volitev ne more bili vse ena, ker je Cairoli le preočitno razodeval svoje želje po zedinjenju avstrijskih okrajev z materinsko (?) deželo italijansko.
■KiiMiii pooblaščenec pri rimski Stolici knez Vrimv zopet odide v Rim.
M iiiflrAko brodovje v marmarskem morju se je zopet za eno ladijo pomnožilo. Na otoku 1'enedos blizo Dardanel Angleži pripravljajo zalogo orodja , streljiva in živeža za svoje vojake.
Na ■•'■-»uročit«-iii sta si' 13. t. m. poslanca Cassagnac in Andrieu\ zopet merila v dvoboju, pri kterem pa nihče ni bil ranjen. Francozi si s takimi trapanjami, kterim se mora smejati vsak pameten človek, pač ne bodo prav nič pomagali.
I#. Novesa I Ima v % merili i mi pišejo v prijateljskem pismu od 21. febr. mej drugim sledečo jako zanimive reči: Z:vio Leon XIII.! to je današnja novica. Vidiš, da tedaj tukaj evropske dogodke ravno tako hitro zvemo, kakor vi, da še, hitreje morebiti, na pr. Pij IX. so umrli pod večer, nam je |ia telegraf prinesel vest o njih smrti še tisti dan — o poldne. Našim časnikarjem pač nihče ni kos. Vsako mestice ima svoj časnik in vse jih čita brez izjeme. V Št. Paulu izhajajo 3 angleški dnevniki m eden nemški in več tednikov. Hvala Rogu! da je med time-rikanskimi listi veliko katoliških. Skoro vsi glavni dnevniki so v verskem oziru pošteni in katoličanom prijazni. Pija IX. vsi poveličujejo, le kak zakotni umazanec, a la „Laib. Tag-blatt" ima vedno kaj hujskati. Žal, tudi Novi lllui ima enega take dlake.
Omenil sem Pija IX. Tudi v Novem Ulmu smo imeli une dni lepo slovesnost za sv. Očetom Pijem. Slovesni „Rci|uiein" se je pel menda v vsakej cerkvi zedinjenih držav, kjer imajo duhovna, iu v pridigah se je razlagalo ljudstvu Njih sveto življenje iu žalost sv. cerkve radi izgube, ki jo je zadela.
Izvirni dopisi.
Ik Seiitjenieju, 13. marca. (O g e n j
in prošnja.) Sprejmi cenjeni „Slovenec" v svoj list naslednjo žalostno »poročilo iz lepe naše lare. Prvo postno nedeljo, 10. t. m. ravno proti koncu popoldanske službe božje začuje se glas po farni cerkvi: „Staravas dolnja" gori 1 — Ljudstvo se vdere iz, cerkve ter hiti ua kraj nesreče, pa bila je pomoč že prepozna, kajti vas bila je zarad hude sape v četrt ure vsa v plamenu če ravno je Sent-Jernejska brizgalnica na pomoč prihitela in so si ljudje na vso moč prizadevali ogenj zadušiti vsaj toliko, da bi bilo moč kaj obleke, žita in orodja rešiti, je bilo zarad močne sapo vendar vse zastonj in strašni ogenj je v eni uri 24 hiš s poslopji vred do tal uničil! F,na ura nesreče tedaj pokončala je ljudem trud mnogoterih let! Ogenj je nastal po otrocih, kteri so se s žeplenkami igrali. Škode je od 30 do 40 000 gld. Zavarovanih je bilo samo ti posestnikov. Ljudstvo zdaj milo zdihuje, ker nima niti strehe za prenočišč . niti kruha , niti zrnja za setev.
V 8 mesecih imeli smo v naši fari že petero pogorišč, toda nobeno ni bilo tako veliko, tako štrašuo, kakor poslednje. — Zatoraj te mili „Slovenec" v imenu nesrečnih , pogorelih Starovaščanov prosim, potrkaj na srca usmiljenih Slovencev, tla naj pomagajo siromakom na noge. Vsako še tako majhno darilo se bo s stoternim ,.Rog plačaj" sprejelo in vestno med pogorelce razdelilo. Nesreča je zares velika in zato tudi pomoč potrebna. — Naj k žalostnemu sporočilu od tod dodam še veselo naznanilo, da so naš presvitli cesar Maharovčanom, kteri so pred 8 meseci pogoreli, na prošnjo našega državnega poslanca g. V. Pfeil' rja — kteremu v imenu Maharov-čanov prisrčna zahvala — darovali 500 gld. I Slava jim! —
Darovi za pogorelce naj se pošiljajo preč. g. župniku Janezu F,v. Vovku, (kteremu bode tudi vredništvo pošiljalo, kar bi v ta namen prejelo. Vred )
B*.	14. marca. (Smrt.)
V pondeljek zjutraj so našli necega čevljarja, na ulici mrtvega, Pravijo, daje bil revež zelo vdiin celo žganim pijačam. Tisto noč se je že proti polnoči i/, krčme podal na svojo stanovanje , a med potjo ga zadene mertud — saj tako se govori, ker sodnijsko menda ni bil obdiciran — in smrt ga nepričakovano prehiti. Slišale so se opazke: Kakoršno življenje, taka smrt. Rog mu bodi milostljiv; njegov konec naj hi zmodril i koga druzega! Kakor slišimo, smrt zelo žanje v zadnjem času. V tre-belski fari jih je letos že umrlo 37. Navadno jih v letu premine 70. Veči del jih je pokopala pljučnica, ker se ljudje zanemarijo in še le zdravila začnejo rabiti, ko je prepozno.
Domače novice.
V Ljubljani, Hi. marca. (Volilni■ za mestni odbor) se bodo vršile: Za 111. razred 12. aprila, za 11. razred 13. aprila, za 1. razred pa 15. aprila.
(Služba- mestnega /iraktikanta) se včeraj še ni oddala.
(Dijaška Slmjona vstanovu) z 62 gld. 14 kr. je razpisana. Prošnje naj se oddajajo do 10. aprila c. kr. deželni vladi.
(Nori deželni jiredsetlnik ]>I. Kalina) pride se le prihodnji teden v Ljubljano, kakor naznanja „W ieti. Ztg."
(Julij Luska), kotnik nemškega gledališča, ki je 25. novembra z zastavico: „Was ist Hiissigerals das \Vasser? Odgovor: Der Papst,
vveil er iibertlussig ist," smešil višjega glavarja cerkve katoliške, bil je 14. t. m. od sodnije obsojen ua '24 ur s postom poostrenega zapora. Izgovarjal se je, da je enake reči slišal v gledišču na Dunaju in Lincu , ne da bi se bilo dotičnim igralcem kaj zgodilo. Državnega pravduika namestnik Gerdežič pa ga je dobro zavrnil, da je Ljubljana strogo katoliško mesto, kjer take šale hudo žalijo čut katol. prebivalcev.
(O. Romvald Jereb) pride iz Nazaretu za pomočnika v tukajšnji frančiškanski samostan.
(Današnjemu listu) smo pridejali. kolikor je bilo ravno mogoče, vabilo na naročbo Do-uinovega življenja svetnikov , ki je začelo pod naslovom „Ij<>I>cii intsS Tlissf«*;« «!«*•• Il('i9's;ni S-oitJ*«'* izhajati že v tretjem natisu, kur naj bolj priča o izvrstnosti te knjige. V Ljubijaui sprejema naročila knjigarna O. M1«*it-ov4' vdove na Starem trgu. Pri priliki o tej knjigi spregovorimo obširneje.
Razne reči.
—	Šopek uličnih napevov za šolo in dom. Pod tem naslovom je naš požrtvovalen tiskar g. R. Milic založil malo knjižico, ktero je so-stavil marljivi učitelj G. F. Stegnar, in ki bode gg. učiteljem gotovo dobro došla. V zbirki se nahaja 8 jednoglasnih, prav lahkih napevov, 29 napevov vredjenih za dva glasova, in 4 so triglasui, pa se razen štev. 48. vsi drugi tudi lahkojedno glasno pojo! Vverstenih je 11 kanonov za dva, tri in štiri glasove. Šopek je mehko vezan, obsega 48 strani v 8" (velikost dr. vit. Močnikovih računic) in stane vaeh 52 napevov 30 kr. pri gosp. založniku R. Milic-u v Ljubljani. Besede brez napevov se dobe tudi v posebni prav majhni knjižici ravuo tam na prodaj po C kr. Kaj primerna je ta kujižica za mali darek pridnim otrokom, ker so nekatere pesnice tudi prav vgodne za deklamovanje. Komur dojde „Šopek 1 v roko, naj skrbi, da ne zvene, temuč, da se prav lepo razcvita na blagor izomike drage mladine.
— Ilustrirana zgodovina v s h o d n e vojske (Ilustrirte Geschichte des orientali-schen Krieges von 1876 — 1878, von Moriz B. Zimmermann). A. Hartlebenova zaloga na Dunaju, cena vsakemu snopiču 25 kr, bode že skoraj dovršena. Le še kakih C snopičev bode še prišlo na svitlo, in zgodovinsko delo, ktero napravlja samo ob sebi mogočen vtis ua bralca, bode po osnovanem načrtu končano, dasi se je zarad velikanskih dogodkov nekoliko bolj raztegnilo, kakor sta bila iz prva gg. pisatelj in založnik odločila. Pa kdo bi zahteval, da naj v tem prekosita diplomate? Kakor v prejšnjih snopičih, nahajamo tudi v ravnokar izšlem 27. do 33. mnogo jako zanimivih reči o napredku turških in ruskih vojn, in nakopičenih je v teh snopičih mnogo natančnih poročil o najvažnejših dogodkih do padca trdnjave Ni-kopoljske. Popisuje se nam pričetek vojskovanja Rumuncev, topničarski boj pri Braili, Galacu, Jurjevem, Oltenici, Ruščuku, uničenje turških monitorjev, osvojitev Ardahana, Niko-polja, Suhumkala, itd. Tem strašanskim in krvavim dogodkom nasproti nahajamo v teh snopičih pa tudi mikavne pripovedke o turških softah v Budapešti, kamor so prinesli Korvi-novo knjigarno, o popotovanju čara v glavni stan, o egiptovskem princu Ilasanu in njegovi vojni itd. Krasna in jako lepo izvršena knjiga se toraj prav zelo priporoča vsem izobraženim in nemškega jezika zmožuim.
—	Za ranjene Ruse je drugi bal francoske kolonije v Petrogradu dal 30.00(1 rub-jjev čistega dohodka. To je požrtvovalnost!
—	Ogenj je uničil 9. t. m. 20 do 25 oralov gozda pri Litiji poleg železnice. Sploh sodijo, da je ogeuj nastal po iskrah , ki so iz hlapona letele ter pale med suho listovje. Tudi nad Notnenoin v Bohinji se je bil vnel gozd, ki so ga po trudapolnem prizadevanji srečno pogasili, v Velesovein pa so pogorela 3 poslopja.
—	Slavjansko pevsko društvo na Dunaj i priredi v poudeljek 18. marca prvi svoj letošnji veliki koncert s sledečim veleza uimivim programom: i. Budita A. A. Pisne češke, zbor; 2. Bendel K. Nu nebi polno Inez-diček, iluetto preduašata gg. Jene m Budita 3. Lisinski: Predivo je prela.zbor. 4. Forster: Svet, zbor. 5. Nedved A. Oblakom, mešam zbor. 6. Zaje Iv. pl. Pozdrav brodura, bariton solom poje g. Kiuskv. 7. Krtiu-ki : Zahučalv hory, zbor. 8. Forhtgott — Tovačovsky : Srb >ki napevi spremljevanjem glasovira Law-rovvski; Oseuj, zbor. Mej točke programa pridejo prednašauja umetnikov in umetnic. V 2. delu svira godba 4. peš-polka pod osobnim vodi-teljstvoni g. J. Dubca. Petje vodi g. A. Budita. Vstopnice dobivajo se pri dr. J. Lenochu 1. Briiunerstrasse 6, v Slovanski Besedi I. Ro-iheuthurmstrasse 12, in pri kasi.
Tcliumlirnc driiariit r«-n«- 15. marca.
Papirna rent* (i2.35 - Srelierna fut* 66 36 — ZlutHlOUtJi 7.5 90. — lsBOletno državno posojilo lil — llHIlli iin nkt'ij' t)B7 — K rmJj^jjg ni\('•)♦* 2>i2ifiO —- Loiidou t IS 80 — Sr-ln, 106 75. — Cob. kr cekini 6 60,— 20 fraukov 9 52.
Eksekutivne dražbe.
18. marca: 2. Grof Lanthierijcva grajšeina Slap, 3. Pogačar in 2. Langerjev hišni delež pa Javornik iz Ljubljane in 1. Terbuhovio iz Male Loke, vsi v Ljubljani. 3. Kovačifi iz Dobja, 3. Drenik iz Velike Cikave, .'}. Potočar iz Muhabera, H. Progar iz Jablana, 3. Bačar iz Sinolene vasi, vsi v Novem mestu. 3. Zevnik iz Circič, 2. Ke bernik iz Velesovega. oba v Kranj i. 2. Škufca iz Brezovega dola, v Žužemberku.
Umrli so:
14. marca. Albin JeBcnko, kroj. o. 15 d., za Senom. A, Bratula , kočjaž 34 I., Paul Verbie, del. 42 h, za jetiko.
Tiskanilcn tlrnžlte sv. lUoliora v Celovcu
je izdala iu založila:
Ant. Martin Slomšeka
Zbrani spisi.
Druga knjiga:
Basni, prilike in povesti.
Zbral in uredil M. Lendovšek, kutehet v Ptuji.
Cena brošure iztis 1 gl. 20 kr., trdo vezan 1 "Id. 30 kr.
Prva knjiga te zbirke: A. M. Slomše kova Pesmi se tudi še dobiva broširau i/.tis [io 90 kr., trdo vezan po 1 gld.
V založbi tiskaiuiee družbe sv. Mohora se še dobi:
tiilon .lancžlčev
slovonsko-iiomski slovar.
Drugi popravljeni iu pomnoženi natis. Broširan gld. 2.20 kr. trdo vezan gld. 2.50 kr.
Naročila sprejemajo vso bukvamice, V Ljubljani Batnbcrg i Kleinmayer in M. Gcrber. V Terstu P. II. SchimpfT. V Gorici \Vokulat.
V	Mariboru A. Ferline. V Celji J. Gciger.
V	Ptujem W. Blanke. V Radgoni J. Weit-zinger. V Novo in ust n C. Tandler. V Gradcu Leuschner & Lubensky in U. Moser.
Kdor pa znesek franko pošlje tiskar-nici družbe sv. Mohora v Celovec (naj ceneje po nakaznici „Postanweisun<f') dobi tudi knjigo franku poslano.

■»V
)
II 1;
III
Ii
s
??Ooncordija"
vzajemno zavarovalno društvo v Liborcu (Reichenberg in Bohmen.)
Ulj ud no naznanjamo, da smo za v o j v o d s t v o Kranjsko
Glavni zastop
se sedežem v Ljubljani ustanovili in za vodj<) izvolili gospoda
Ignacija Valentinčič-a,
hišnega posestnika v Ljubljani. Liberec (Reichenberg iu Bohmen) 1. marcija 1878.
J iavuateljstvo.
Glede na gornje naznanilo, kakor tudi glede na to, da se bodo zavarovanja	%
pri meni pod najugodnejšimi pogoji sklepala, ter da bode moja posebna skrb, p. n.	|
stranke vsestransko zadovoljiti, — si dovoljujem slavno občinstvo na meni izročeni	t| glavni zastop prav posebno opozor.ti, ter k obilnej udeležbi vabiti. -
,,€«i»Coriliia'' zavaruje pioti škodi po ognju na poslopjih, premak-	(;?
I j i vili rečeh in poljskih pridelkih, kakor tudi na človeško življenje v različnih pri-	|
merljejib.	III
Ponudbe za sprejem zastopništva, kakor tudi ponudbe za zavarovanja se
sprejemajo v mojej pisarni: Sv. 1'ctra ce«l» štev. 53, kjer se tudi pojas-	|j
nila biezplačno dobivajo.	A
Odličnim Bpoštovanjem	»j
Ignacij Valenlinčič,	%
hišni posestnik.
V Ljubljani, dne 1. marcija 1878.	I/