"¿ROLETAREC" je delavski list za ■¡sleče iitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE <ï Drvp najstarejši jugoslovanski seeialístiéai list. ZAGOTAVLJANJA DRŽAVNIKOV 0 SVOJIH MIROVNIH STREMLJENJIH NIMAJO REALNE PODLAGE Zavoženost evropskih držav, imperialistične ambicije, in krivične določbe v "mirovnih pogodbah" povzročajo napetosti Od časa do Časa se pojavijo ganizira na mednarodni bazi. Znatne spremembe je uvedel tudi ameriški kapitalizem, ki je s svojim ogromnim kapitalom osvojil že mnoge industrijske obrate v Nemčiji in v drugih deželah. Kljub vsemu pa je Evropa v mizeriji, katero ji je silno povečala svetovna vojna s svojim večletnim uničevanjem in z ogromnimi dolgovi. Liga narodov ji ni mnogo koristila. Kellogov pakt, lo-carnska in druge pogodbe, sklenjene v prošlih par letih, so v glavnem nič drugega kot lepe geste brez močnih garancij za njihovo izvajanje. Trdnost vsem tem pogodbam, in sigurnejšo pot evropskemu ekonomskemu razvoju naj bi bila unija evropskih držav, katero predlaga v imenu francoske vlade zunanji minister Ari-stide Briand Načrt predvideva izenačenje prometnega si-Evropa, ki je ekonomsko ena stema ,odpravo carinskih mejr celina, je razdeljena na mnogo ki pa ne bodo v celoti zbrisane drŽav in državic, ki bi rade ži- na mah, nego polagoma, enot-vele vsaka svoje neodvisno živ- no vaiuto, in enotno ekonom-ljenje, in se v ta namen zapi- sko celino. Briandov predlog rajo, a brez uspeha zase in v za evropsko unijo določa, da bi škodo celoti. Neenotnost po- mogle postati njene članice sa-vzročajo todi razlike med ljud- mo tiste države, ki so pridružene Ligi narodov, kar avtomatično izključuje sovjetsko v časopisju razburljive vesti o vojni nevarnosti, o napetih od-nošajih med deželami, o intrigah, ki lahko vsak hip zanete vojni požar. To traja nekaj dni, morda celo dober teden, potem se duhovi zopet pocniri-jo. Obračajmo stvar kakorkoli, dejstvo je, da je Evropa polna vzrokov, ki ji onemogočajo, oziroma otežkočajo miren razvoj. Stari nacionalizmi delujejo poeebno v enih deželah še vedno po potih sovraštva do drugih narodov. Neumestne meje jemljejo potnikom ogromno časa in jih obkladajo z neprijetnostmi. Carinski zidovi istotako škodujejo celoti. O-gromni vojni dolgovi so obubožali Evropo, breme pa so vrgli na rame delavskemu in kmečkemu ljudstvu, ki živi že itak revno. Dasi je senat z veliko večino brisal zakon proti špijonaži, ki je med vojno in še nekaj časom po vo^ni služil oblastim in a-gentom provokatorjem za razbitje socialistične stranke ter uničenje mnogih socialističnih listov, je zbornica poslancev s svojimi reakcionarnimi republikanskimi voditelji sklep senata "položila na mizo ", kar zna-či malo manj kot da ga je zavrgla. Reakcionarci namreč ra- m Madžarska. Tudi v Nemčiji je sovraštvo do Židov čunajo, da jim lahko taka po- še ^aj močno razpaljeno. NEUKO LJUDSTVO IŠČE KRIVCE Sovraštvo proti Židom Čimbolj «o bile dežele nazadnjaške bolj sigurno in s toliko večjimi žrtvami so se dogajali progoni proti Židom. V tem oziru je slovela posebno carska Rusija, Rumunija, Galicija in Madžarska. ~ stava pride prav vselej, kadar se lote v priboriti gonjo proti "rdečkarjem", četudi je protiustavna. Kar kongres rabi, je močan klub socialističnih poslancev, ali vsaj pet takih, kot sta bila pokojna Victor L. Ber-ger in Meyer London. . Dani jt imel nedavno angleški foveroer Isadije pred rasnimi zastopniki domačinov pomirjevalen govor, v katerem je obljubil Indijo« reč, kot pa jim dovoljujejo priporočala Simonove komiaije, je situacija ne vedno napeta. Demonstracij je mnogo, in aretacij tudi. Večina isedijskih nacionalistov, ki ae j« zavzela za Gandhijevo taktiko boja proti angleški nadvladi, je v ječi. Medtem se v Angliji pripravljajo aia konferenco, asa katero so povabljena predstavniki vsek struj in stremljenj v Indiji. Vršila ne bo v Londonu pod vodstven imsgleike vlade. Indijci ne bi zanjo bržkone bolj ssavdušali, če bi «mala delavska vUd(W *ffcrlaanmntu večino, konservativcem in liberalcem pa ase zaupajo prav nič, ker oboji »agovarjajo tradicionalni angleški imperializem, poeebno kar ne Isadije tiče. Vendar pa ne zdi, da bodo aaaoarali tudi konservativci popuatiti ter dovoliti Indijcem v njihovih zahtevah za nvobodo več, kot pa jem dopušča Simonova komisija. Na nli-ki no čete domačinov pod auaglenkim poveljntvom, katere razganjajo demoaintracije svojih rojadkov. _______ stvi. V enih je narod na visoki kulturni stopnji, v drugih je še primitivno nazadnjaški. ¡Rusijo in Turčijo. Mussolini- ampak ki nasprotno upajo, da Ene države, posebno tiste, ki jevi glasniki ae o francoskem *>o skoraj zopet ~ vsaj v A v- "BOG OHRANI, BOG 0BVAR1.. "Letos, 18. avgusta, bo sto let, odkar se je rodil Franc Jožef, po "milosti božji" cesar avstrijski, kralj ogrski itd. Mo-narhisti, ki še niso izumrli, ao se povečale v zadnji svetovni vojni in dobile milijone tudi takih ljudi, ki ne pripadajo narodnostim dežel h katerim so jih pridružili državniki, kot npr. Madžari v Rumuniji, Ru-srni in Nemci na Poljskem, predlogu zaničljivo izražajo, dasi je vlada sporočila, da se stri ji — vpostavljena monarhija, hočejo to obletnico čim si- udeleži posvetovalne konferen- jajneje proslaviti. Ker pa so ce. Nemčija je predlogu na-1 se bafi, da bi v času 18. avgu-klonjena, toda zahteva unijo »ta bilo premalo monarhistov enakopravnih držav, ne pa unijo, ki bi jo dominirala Fran-Nemci na češkem, Jugoslovani cija ali katerakoli druga de-in Nemci v Italiji, zelo žele, da ¿ela. ostanejo meje ko* so medtem, M negigurnollti vzbujajo ko se odščipane dežele in na-1 maHi0r.n * rodnostne manjšine nrizadeva-1 madža™\ monarhisti, ki se stično čuti. Mašo je bral sam roanostne manjšine pnzaaeva- pnpravij|j0 da proglasijo h»b- kardinal Piffl (cerkev torei jo izvojevati revizijo mirovnih ^urik^ n.rfvL.^ — kardinal rim (cerkev torej pogodb. Posebno aktivni v za- na Dunaju, ki se v tem času radi raztepejo po letoviščih, zato so že drugi teden v juniju darovali slavnostno mašo v Štefanovi cerkvi. Te maše se je udeležilo vse, kar monarhi- Casopisie v nelepi , zvezi s kriminalci mmmm^—mmmmmamm—^m—m— ~ ** "Reporterji", ki so "postrani" služili tisočake na leto, imajo besedo. — Gospodarji v neprijetnostih Ako bi ljudstvo v Chicagu ob takih prilikah. Tribuna je znalo misliti ,bi brez večjih tež- slikala pokojnega reporterja koč izprevidedo — tudi če ne za mučenika, ki je izgubil živ- bi bralo nobenega razen kapitalističnih listov, da je vse ro-hnenje proti Caponeju, gang- Ijenje za svoj poklic. Kmalu se je doznalo, da Lingle ni bil tak junak v svo- Proti stavkarjem se postopa povsod enako Naj bo stavka že v*Indiji, v Španija, na Kitajskem ali pa v Zed. državah, povsod se proti stavkarjem rabi silo. če ni o-blast v delavskih rokah. Okrog 40.000 delavcev v mestu Seville v Španiji je za-«tavkalo 20. junija, in kot je v Španiji običaj, so precej živahno manifestirali, policija pa je še bolj živahno tolkla po glavah in streljala. Par jih je bilo ubitih, okrog tri sto ranjenih. . . ~ Progoni proti Židom se dogajajo poslednja leta najbolj v Rumuniji, dasi jih skuša oblast zatreti, in tudi na Ogrskem. Antisemitski izgredi so se ponovili dne 1. julija v Wami in Kimpolungu v Rumuniji. Vpri-zorili so jih kmetje z okolice, ki so pobijali okna po mestu, električne obločnice, trgali žice in pretepali žide, kjerkoli so mogli kakega ujeti. Stotine židovskih branjencev se je zaba-rikadiralo v kletih, medtem jim je drhal razbijala hiše in prodajalne ter stojnice. Med voditelji izgrednikov sta bila tudi dva duhovnika. K0 je bilo že pozno, in je razgnalo jaštvo. CALIFORNIJSKA JUSTICA V PESTI REAKCIO-NARJEV Mooney in Billings ostaneta v jeci. Posebna komisija, ki je preiskovala slučaj Thomas J. Moo-neyja, ki je v ječi že mnogo let, je priporočila governerju, da ker se o nedolžnosti Mooneyja "delo" opravljeno, demonstrante vo- Akcija za selitev gL urada socialistične stranke odložena do konvencije sterjem in »oper nepostavne jem poklicu, kakor ga je v svo-1 ni prepričala, zato naj ga obdr poklice le slepilo javnosti, kaj- |i0 reklamo Dredstavliala Tri- __ jo reklamo predstavljala ti prav vsled protekcije istih buna. Bii je v zvezi z onimi— listov so prišli k premoženju z igralnicami, bordeli, butlega-njem na debelo in podobnimi katere »bi moral razgaljati! Tribuna mu je plačevala $65 tedensko, a njegovi povprečni Ko je bil ustreljen reporter sburškega nadvojvodo Ottona, še vedno moij za Ha ki ¿e Prisegla na republi-nostna točka v tem morju za- kansko ustavo, more udetežiti pletljajev in nesporazumov ter monarhističnih zadušnic ter komandirati republikansko vojaštvo za štafažo monarhi-stom? Ob e^em seveda socialisti bde, da onemogočijo uspeh monarhistični propagandi in čikaške Tribune Alfred Lingle, Ivsotah *50 Pa do dvajset so vsi čikaški dnevniki soglasno tiaoč farjev. Vračal seveda .ni, ker so mu posojevali zato, da je molčal, ali pa zato, da je napeljavami sled v napačno smer. Včasi je na vso moč napadal gangsterje in njihove aktivno- konkurenčne skupine gang-sti. Lingle je imel slovesen po- 8terj«v» zahteval s pomočjo u-greb z vojaškim spremstvom, redništva Tribune, da policija ker je bil nekoč v vojni morna- intervenira, da napravi pogon rici, pogrebne svečanosti pa so na te in te igralnice ter bor-izvršili katoliški duhovniki z dele »in tako se je ena skupina vsem pompom, ki je v običaju Znebila druge, Lingle pa je do- bil novo—posojilo! Lingle ni spravil vseh podkupnin sam, nego jih je delil naprej med sodelavce, kateri so mu šli na roke. Ko se je izvedelo, kdo je bil Lingle, so dnevniki, ki kon- militarističnega rožljanja je radikalno delavstvo. Bodočnost Evrope je v uniji* ne sicer v taki kakor jo predlaga Briand, nego v tisti, ki jo zgradi delav- Tkoana« J. Moon«y. ži V zaporu. Zvest temu nasvetu je governor Young izja- kurirajo Tribuni, hitro zagra-j v?l, da apelov za osvoboditev bili za kost, Tribune pa je s po-1 Mooneya ne more upoštevati, močjo nekega reporerja, ki ga Oblast v Califomiji je tradicio- je poslal dnevnik St Louis Star, udarila z dokazi, da ima nalno reakcionarna in v svojem slepem sovraštvu do radikalcev "reporterje" v zvezi z zločinci je gluha za apele in dokaze, tudi Daily News, American, I ki izpričujejo, da sta Mooney Examiner in baje vsi drugi an- jn Billings v ječi za zločin, ka-gleški kapitalistični listi v Chi- terega nista storila. Obsojena cagu. Obširnejše poročilo o uma-zanosti kanitalističneorn žurna- sta bila radi bombnega napada na "preparedness" parado v San Franciscu, ki se je vrši** V nekaterih krogih socialistične stranke se že dolgo deluje za preselitev glavnega o-rada iz Chicaga v Washington. D. C., ali ali pa v kako drugö mesto, kjer so pogoji za tak urad boljši kot v Chicagu. Član eksekutrve J. Sharts je imel nalogo to vprašanje proučiti in je delal na tem več tednov. Dognal je, da bi bili stroški t Washmgtonu nekoliko nižji kot v Chicagu, razen tega je dnevno časopisje v Washintonu pripravljeno priobčevati uradne komunikacije soc. stranke in njena poročila, medtem ko ao čikaški kapitalistični dnevniki socialistični stranki tradicionalno sovražni in ji dajo le malo ali nič prostora. Glede selitve urada v Milwaukee je dejal, da milwauškim socialistom ni na tem, da bi dobili še to odgovornost, New York pa je predaleč na vzhodu. Na seji eksekutive koncem junija je bil stavljen predlo*, da se urad radi boljših agita-cijskih možnosti preseli v Washington, D. C., proti pred log pa„ da se vprašanje selitve prepusti v rešitev konvenciji soc stranke 1. 1932. Za protipred-log so glasovali Hillquit, Oneal, Maurer in Sharts, za selitev pa Meta Berger, McLevy, Wilson in Lewis. Tri in pol milijona brezposelnih Wm. Green, predsednik A. F. of L., je dejsl pred kongresno komisijo, da je v tej deželi sedaj po podatkih, ki jih je zbrala Federacija, tri in pol milijona brezposelnih delavcev. Priporočal je sprejem Wagnerjeve predloge, ki določa, da se naj vlada v bodoče v naprej pobri-gs za planiranje rasnih javnih gradenj, s katerimi naj se za- VPRAŠANJE SPREMEMBE IMENA SOCIALISTIČNE STRANKE Lokal (organizacija) socia-.pirati do potanko«ti angleški liatične stranke v Oakland sistem delavske politične orga-County, Mich., je predložil nizacije. Independent Labor NEUMNO IZPOSTAVLJANJE SMRTI članstvu iniciativo za spremembo imena socialistične stranke, za katero išče podporo v klubih. Ako jo podpre najmanj dvajset odstotkov člantsva, gre na splošno glasovanje. Iniciativa določa spremembo pravil v toliko, da se bi stranka namesto socialistična imenovala v bodoče INDEPENDENT LABOR PARTY (Neodvisna delavska stranka). Program ostane isti, borila se bi za socializem kakor dozdaj, novo ime pa predlagajo sodrugi o-menjenega okraja iz razloga, Party v Angliji, ki je pridružena .delavski stranki (Labor Party), je imela v Angliji zgodovinsko funkcijo, ki jo je vršila in jo še vrši z uspehom. Ona je strogo socialistična in v taktiki je v marsičem radikalnejša kakor pa ameriška socialistična stranka. Razvijala se je pod imenom Independent Labor Party od svoje ustanovitve, in bi ji škodovalo, če bi recimo kdaj pozneje spremenila ime v Socialist Party, kakor bi škodovalo po našem mtšljenju a-meriški socialistični stranki, da bo privlačnejše v agitaci- »e prekrsti v Independent ji za pridobivanje članov. | Labor Party. Razprava o iniciativi traja 90 dni. Cas za podpiranje in razpravo traja do 3. oktobra 1930. Pravico podpirati jo ima tudi vsak klub JSZ., ki potem svoj ukrep sporoči glavnemu tajniku stranke z navedbo števila dobrostoječih članov. Na prihodnji seji bo skoro-gotovo izrekla svoje stališče z ozirom na to iniciativo tudi eksekutiva JSZ. Uredništvo Proletarca smatra, da je predlog lokala Oakland County do- Kar potrebujemo je več volje za aktivnosti, več vere v bodočnost naše stranke in v njeno zgodovinsko poslanstvo. Ze-dinjene države so kapitalistična država, in neglede, kaj mislijo o "tretji" stranki kapitalistični in psevdoliberalni politiki, dejstvo je, da kjer je kapitalizem in kapitalistične strannke, se mora razviti tudi delavska politična stranka. Na »liki na desni je Grk Ceorge L. Stathaki is Buffala, N. Y., ravtoo ko losa v sod, v katerem se jo spustil po Niagarskem slapu. PoJakomnil se jo nagrada pot tisoč dolarjev, ki bi jo dobil, ¿a bi prišel siv is soda. Notranjost njogova "sacasnega bivališča" * je bila obkrožena s debelim blagom, da ga jo varovalo prod udarci v sodu, ki bi odlotaval po slapu in potom v roki. Po naključju pa jo sod slap nekako prodrl in voda ga je držale spodaj snotraj slepa precej časa. Goorge se jo medtem saduiil, ker roaerve sreke ni sadoetofvala. Vode je isločile sod več ur poaneje. Te ni prvi slučaj, ko se je človek «pustil na tak način po mogočnem slapu Niagere. Nekaterim se je poskus posrečil. Radoveden sem, koliko jih uspehov — da je "Zarja" tista pom koristijo. Vsakdo ve, da je v naselbini, če izvzamem na- molzna krava, katero klub št. z zbori so večinoma stroški ter o • x a-JiJSt še sodruge, ki bi vedeli, da je 27 izkorišča. da o dobičku je navadno naj- Socialistična stranka v tej kandidat za KOvernerja Penn-1 Klub št. 27 JSZ je ustanovil bolje, ako se molči, deželi ima za seboj par deset- svlvanije tudi James H. Maurer Pevski zbor "Zarja" 4. aprila Toliko v blagohotno pojasnilo letij zgodovine, ki ji je v čast.; ' U5 .---•----- i9i6 z namenom, da širi in ber le v toliko, v kolikor bo v ** " J\JC - mož, ki je poštenjak in vse ; strankinih. pc*tojankah širom Blla Je Že m0Čna' kontrohra - ~ — - dežele povzročil diskuzijo o vsem, ki so pod vtisom, da je strankinih, pcetojankah širom a Je 2'.mocna' Kontrolira življenje borec za delavske in- narodne, klasične in de- klub izkoriščal svoj pevski mM ■ ™°TT K in ČaS°pi- terese. Koliko jih je, ki vedo, ^ske pesmi in se razvija v j zbor. Od sedaj naprej se pn- agitaciji in o vzrokih, ki ovirajo socialistični stranki razmah. Naše mnenje je, da sprememba imena sama na sebi ne bo furii* ^TS i^Jnl VOjna da ima socialistična stranka *ro*u organiziranega delav- čakuje da vsak sodi po poda- funja s svojimi izjemnimi za- kandidate v vse urade? Ko stva. Klub ni dal "Zarji" živ- nih informativnih računih ter kom toda ni ugonobila pogo- hkQ jjh je pri nag kateHm . jjenja z namenom, da se z njo da ga ne bo med nami, ki bi ne ir^nnS^ ali kak0 dru*AČe Pravilno poj-noval poslovanje »»V..« oaiua IIA Brut ne UU i „ 1,««______ •; » , . . . . Í.IIOJIU, U<1 UllčtillU IU KU U J OA.. ------ --- ---------°---- pomagala našemu gibanju.1 * ".!> ^luje za odpravo krivién^ P»* P« «di rt remije- kajti sovražniki ostane o toti L™ s°c'alističnf S,tranka za ""Iga s in kapitalistično časopisje IVleto? h« „„v ,.v • ŽrPi8je. b» biti wa«n. smejo njeni člani ter napadi, ali z obojim, kakor jim bo narekovala v boju proti naši stranki trenotna situacija. Nam se ne zdi umestno ko- sistema že enaindvajseto se zopet razvije v močno stranko. Razvila pa se bo, kadar se o-tresemo mlačnosti in gremo v akcijo s trdno voljo, da hočemo naprej in da hočemo zmagati. Pevski zbor "Svoboda" je odse'c kluba št. 114 JSZ. Detroit, Mich. — Tukajšnji pevski zbor "Svoboda", ki so ga ustanovili člani kluba št. 45 JSZ., je bil prilično časa klubov pevski odsek, nato pa je sklenil biti samostojen in se vzdrževati s svojimi močmi in podpornimi člani. Bil pa je tudi v tem položaju socialistični pevski zbor, in nikoli se ni sramoval nazivati se s tem imenom. Poslednje čase je "Svoboda" zopet postala direktno odsek kluba št. 45. Dasi so detroitski Slovenci zelo raztreše-ni, ima "Svobola" vz/lic temu mnogo pevcev in pevk, ter vse pogoje, da se razvije v prvovrsten glasbeni zbor. Iz sporov pri clevelandski "Zarji" se lahko učimo, da je treba za uspešno sodelovanje monotonost naših ulic. Sicer niso imeli česa početi, kajti nemirov ni bilo, in če bo v tej deželi kdaj revolucija, se ne bo začela pri nas. Pri nas sploh ni nevarnih ljudi, "razen tistih par neumnih socialistov", ki jih včasi mimogrede omeni kak dopisnik v "Am. SI." Ce so ga funkcionarji mesta že kdaj polomili, so ga to pot, ob enem so pripravili naselbino ob dobro ime. Ali bo ta slučaj komu podaljšal vid? Te izrednosti je povzročila stavka, ki je bila že nekoliko opisana v Prosveti. Nisem mogel dobiti zanesljivih informacij o stvari, na tisto, kaj je on ali ona rekla ali slišala, pa ne morem zidati poročila. Pri tisti kompaniji, kjer je spor nastal, bi razumel homatije, ki se dogajajo v ostankih Lewisove unije! Poudarjam pa, da je bila stavka upravičena. Tisti, ki so Ali ste že kdaj poskušali razumeti, koliko truda so dali ti ljudje, da zgrade močno delavsko stranko, močno delavsko časopisje, in močne lokalne organizacije, v borbi proti izkoriščevalcem? Ali ste jim kdaj naklonili sodelovanje? Ako ne, tedaj je tudi vaša krivda, da je hudo na svetu, in da Še dolgo ne bo boljše. Anton Zaitz. m prijateljstvo med klubom in' razburjali, češ, čemu ne bi pevkami ohraniti so-!delalif ter tfeti trgovci, ki so «i ci a listič ni duh ter sodružno, prizadevali omamiti stavkarje razpoloženje Ljudje, ki se da- za poVratek na delo, niso kori-jo porabiti kakim čip politiš- ( 8tili delavski stvari. Ako se nom, pa če so še tako dobri bi kje igralo izdajalstvo, bi bi-pevci ,bodo v krizi nevarni zt>o- jlo t0t da bi tu delali, drugi po m, m trud dolgih let se sesuje dolini pa bi stavkali izključno na kup. Previdnost je torej nas na mestu, In razen tega, cinca-1 njs ne sme biti! Ce je zbor socialističen — nikar ne delati koncesij par osebam, ki se sramujejo delavske organizacije, misleč, da ni gosposko, če so •'pri socialistih". V detroitski naselbini se hibe, kakršne smo videli v Cleve-landu ,med naprednimi rojaki ne bodo ponavljale, če bodo m\X'r T * Bil sem opozorjen na dopis v Glasu Naroda z dnem 2. julija. Neki stavkar me je — menda nevedoma — prištulil med stavkokaze z opombo, da stavkokazita med drugimi tudi dva glavna odbornika podpornih organizacij, kar jima bi seveda ne bilo v čast. Vprašal sem se, koliko glavnih odbornikov vendar imamo v tej našel- Piknik društva "Naprej" št 5 SNPJ v Clevelandu Cleveland, O. — Druš. "Naprej" št. 5 SNPJ. priredi piknik v nedaljo 20. julija na Močilni-karjevi farmi, ki je tukajnje-nu občinstvu dobro znana vsled svoje prikladnosti za izletne veselice. Plesišče je v hladni senci, kar je udobnost za tiste, ki se radi vrte. Umevno je, da bo društvo skrbelo, da bodo udeleženci čimboljše postrežem. Društvo "Naprej" ni že več let priredilo nobenega piknika. Letos pa daje članstvu in prijateljem ter občinstvu vobče zopet priliko, da se snide v prosti naravi, ter se zabava in s tem pozabi na dnevne neprilike. Trnki bodo vozili udeležence na piknik izpred S. N. D. od 1. do 3. popoldne. Prvi truk se spotoma ustavi tudi pred SDD. na Watertoo okrog 1:30 popoldne. __- — Na isti farmi priredi piknik tudi klub št. 27 JSZ., in sicer v nedeljo 17. avgusta. Za obilno udeležbo se istotako v naprej priporoča. V nedeljo 20. julija nja za popolnejšo kulturno strukturo, za katero stremijo vsi organizirani delavci sveta. Ustanovili so jo zato, da bo kulturna ustanova, ki bo v resnici kulturno središče z voljo, z ideali in z delom za popolnejšo in bolj človeško družbo. Pevski zbor "Zarja" se je te svoje naloge zavedal in jo v danih razmerah vršil v zadovoljstvo pevcev in pevk "Zarje", v zadovoljstvo publike, ki jo je cenila in podpirala, v zadovoljstvo vseh, ki áo ji do danes o-stali zvesti ter še vedno stoje ía njeni strani. To je vršil v preteklosti in v bodočnosti o-stane na svoji začrtani poti. in razmerje med klubom in pevskim zborom "Zarja". — Pub. od-bor k/l. št. 27 JSZ., Leon ar d Poljšak. Jo«. Franeeskin. Razno iz Johnstowna Johnstown, Pa. — V državi Ohio so sodrugi precej iivahni z nabiranjem podpisov za socialistične kandidate, da pridejo na glasovnico pri jesenskih volitvah. Tudi v Pennsyl-vaniji imamo tako delo, in to že več let, seveaa radi brezbrižnosti delavcev, ki ne glasujejo za svojo stranko v zadostnem številu, in raditega je ob takozvani legal standing, da ne dobi svoje rubrike na glasovnici drugače kot s peticijami, na katerih mora biti določeno itevilo podpisov. Tukaj smo to delo že opravili s precej . . , , . . . . dobrim uspehom. Upam, da so so- Ako hočemo dognati dobi- drxigi 8lorm igto tudi drugod, da bo- Ček ali zgubo "Zarje" kar se mo v jeseni lahko volili za svoje kan- tiČe finančnega poslovanja, mo- didate. ramo pregledati račune, ki so sledeči: Dohodki: Leto: 1916...~.$ ............ 191 7...... 77.05 191 8...... .......... 1919.____ 192 0_____ 192 1...... 192 2...... 104.71 32.81 492.35 384.17 sodrugi znali biti vedno taktni da ima ^ čafit in ohraniti moč svojim orga-| ; ^ , odbor. nizacij ter simpatije naše de- KSKJ., in pa podpisani, ki lavske publike. Sodrug . je ^ gljlvnegPa odbora ggPZ. Vsled tega tisti dopis v omenjenem listu avtomatično za kakor tudi v delav_ dukcijo 60 odstotkov in še ved- 8kih krojfih re8no vpra¿ev^li: no naglo narašča V nekaj le- Zakaj gedaj manj4i h? ja. v bodoče pretresala svet in na Vpliv, katerega izvaja so- kater* bo vladajoči razred mo-vjetska Rusija že sedaj na raz-|ra* Mati odgovorov. G os povoj gospodarskih in političnih dar8^o razvita Rusija bo potre-razmer v Aziji in Afriki, je b°va,a milijone pridnih rok. ogromen. Kapitalistični uče-tArmade brezposelnih delavcev njaki, kateri so položaj prou-'v. deželah pa bodo pri- čavali temeljito, trdijo, da svet aiUene, da si poiščejo novo. nima niti pojma o silnem vplivu sovjetske Rusije na narode v Aziji in Afriki, predvsem v prvi. Kaj čaka Ameriko, ko bo ru boljšo domovino. Ali bo vladajoči razred spoznal pretečo nevarnost o pravem času? Ali bo omejil svoj sedaj tako strupeni egoizem še lijonov dolarjev — te tovarne so pred meseci enostavno zaprli in stroje premestili na drugo, pripravnejše mesto, ter s tem namah odstranili ogromne stro- ške prevažanja surovin in iz-slovi, da preplavlja rusko žito delkov. evropski trg. Že nekaj dni ka- Trockijeva "z glavo skoz da proda kot poslovodja ljud- ducira sedaj največ olja. Ti ske industrije izdelke narav- |soče milj novih cevnih napeljav nost konzumentu, medtem ko se gradi na vseh straneh; nove stoji v kapitalističnih državah vrelce odpirajo; iz Amerike med producentom in konzu- prihajajo stalno novi stroji in mentom v mnogih slučajih po ameriški inženirji gradijo no-sedem ali celo več špekulantov, ve naprave za pridobivanje prekupcev, agentov in trgovcev. Nadalje, ruska vlada prevaža vse izdelke po lastnih, to tih bo Rusija prekašala tudi v Neki ameriiki poročevalec se sko ž»to in bombaž preplavil Pre<* končnim polomom? tem pogledu Amenko^ ki pro. je g|ede te kritike izrazil ¡ evropski m azijski trg, to vpra-| Ni umestno in tudi ni potreb- 'Med ljudstvom je več skrbi ra- šanje dela ameriški vladi že no» Propagirati zti kapitalistič- danes velike preglavice. \ ne države komunističnih idej, Rusija ne bo postala samo kei; Rusija je le ena, toda ne-največja žitna zakladnic^sve- smiselno bi bilo oporekati dej-ta, temveč tudi lndustrijslal in stvu» da bo baš napredek so-politično najmogočnejša drža- vjetske Rusije pospešil zmago va na svetu, država, v kateri jsocialdemokracije v evropskih bodo vsa ta neizmerna boga-'državah in povzročil, da se bo olja. Ko so dospeli iz Amerike zastopniki velikih industrijskih je ljudskih železnicah. V ka- družb, da si ogledajo oljna po aneje so isti časopisi poročali,, zid" taktika se je pokazala za pitalističnihdržavah plača pro-1 Ija na Kavkazu, so jim pred da vsebujejo ameriška žitna1 destruktivno. Opozicija je se- skladišča 155 milijonov bušljev pšenice in da bo ta zaloga znašala že meseca julija 250 milijonov bušljev. Nedavno je izdal agrikul-turni oddelek vlade Združenih držav posebno poročilo poljedelcem v južnih državah, v katerem jih svari pred silno nad produkcijo bombaža in jim svetuje, da naj se prič no ba viti tudi z drugimi pridelki, za katere se lažje najde trg. V zadnjih mesecih so priob-čevali ameriški časopisi dolge članke o gospodarskem razvoju sovjetske Rusije, posebno pa še o znanem "petletnem načrtu", kateri vzbuja po svetu vsestransko zanimanje. Številni ekonomi, profesorji, časnikarji in razni strokovnjaki so obdržavali križem drža- daj uničena in zmernejši element si je popolnoma utrdil vsem pokazali v zemljo izkopane luknje, kjer so pod carsko vlado živeli delavci in njih dru-so ducent dobičke tudi železniški ali parobrodni družbi, mora Pacati zaradi neenotnega si-svoje stališče, "ko je prošlega »tema prometnih sredstev tudi žine. Bili so to brlogi brez marca vlada obsodila taktiko Se za prekladanje blaga, med- oken, z nizkim vhodom, brez nasilnega postopanja proti ku- tem ko ruska vlada pri takem poda ali pohištva. Potem so lakom in privržencem stare ve- prevažanju odstrani vsako pre- jim, pokazali dolge vrste naj-re ter prepovedala nasilne me- kladanje, ker je prometni si- modernejših delavskih stano-tode, je strla zadnje ostanke stem enoten in vleče dobiček ¡vanj z vsemi mogočimi udob moči opozicije, katera se je bo- tudi od prometnih industrij, nostmi. Od brlogov so morali rila za uspehe, toda si je sproti Polejr tega, da prevaža ceneje^elavci plačevat» razmeroma podirala pota, ki so vodila do njih. Tisoče novih orjaških tova-ren gradijo v Rusiji ameriške, nemške, Skandinavske, francoske in angleške kapitalistične firme. Ford, naprimer, gradi avtomobilsko tovarno v Moskvi, kjer se bo produciralo 100,000 avtomobilov na leto. Povsod se dvigajo modeme tovarne vseh vrst — še nekaj let in ta sovjetska industrija bo pričela ve predavanja o sovjetski repu- izdelovati ne samo za Rusijo, bliki in se bavili povečini s go- temveč za svetovni trg. spodarskimi vprašanji te orja- Frazier Hunt, poročevalec ške dežele, ki je na polju popolnega prerojenja, katero bo imelo na splošen politični in gospodarski svetovni položj neizmerno globok vpliv. Vladajoči razred se popolnoma zaveda nevarnosti, ki mu preti od strani proletarske države. Jadikovanje rimskega papeža je slaboten, nepomemben poizkus, zanetiti novodobno križarsko vojno proti "sovražniku krščanstva" in "krščanske civilizacije.". Od reke Sirdaria do uralske-ga gorovja se razteza takozva-ni črnozemski pas — 300,000 kvadratnih milj črne, silno rodovitne, deviške zemlje. Od rek Sirdaria v Turkestanu, do reke Dnieper gradi sovjetska vlada že dve leti prekop, kateri bo spremenil južni del Rusije v bombaževno zakladnico. Že par let prodira ruski bombaž čimdalje bolj v nekdanji ameriški trg Azije in Afrike— v dveh letih bo ameriškemu izvozu ta toliko važen trg tako-j rekoč odvzet. Nad 2000 ameriških kapita l lističnih skupin, družb in posameznih velekapitalistov stoji v tesnih trgovskih zvezah s sovjetsko vlado. Iz vseh pomembnih industrijskih dežel, predvsem iz Amerike in Nemčije, se pošilja tehnične strokovnjake v Rusijo; njim sledi na tisoče izurjenih rokodelcev. Za lajika je ta orjaški razvoj sovjetskega gospodarstva težko zapopadljiv — človek či-ta številke, ki pričajo o silnem uspehu prvoletnega izvajanja . petletnega načrta, katerega u-j spehi so prekosili najdrznejša pričakovanja — čita te Številke kov in se prepriča, da stoji človeštvo pred silnim ekonomskim revije Cosmopolitan Magazine, je rekel v svojih predavanjih: di nekoliko manjšega uspeha, kakor veselja nad doseženim, ki je v resnici velikanski."* Ali si je mogoče misliti kaj druzega, kakor popolen uspeh petletnega načrta pod tako enodušnostjo, tako izvrstno disciplino? Tako stoji človeštvo danes pred porodom nove kulture, nove civilizacije, ki se bo razvila v resnično demokracijo. Danes je še diktatura potrebna, ker le potom nje je mogoče s koreninami iztrebiti vse srednjeveške ostanke carizma in ž njim nazadnjaštva. V Rusiji so se uresničili ideali naukov Karla Marksa, dasi je nepričakovana smer razvoja spremenila njegovo idejo, da se bo Usnehi doseženi v Drvem le- visoke najemnine, v moden.ih tuSnJS^^ Hišah pa, ki jih je zgradilo dr---hzem udejstvil samo v so vzpodbudili ruski narod še k žavno vodstvo oljnih industrij, deželah, ki bodo stale na vr- vztrajnejšemu delovanju in to Plujejo samo malenkostne v prvi vrsti vsled zaupanja, ka- V80t« za vzdrževanje poslopja. terega se je vcepilo v srca Ste-1 RusiJa ima sedaJ bl,2U dva vilnih dvomljivcev. Neizmer- milijona brezposelnih, kar je no težko breme je prenašal ru- P^edica silnega preobrata na ski narod v povojnih letih; ce- dežeh in v industrijskih krajih, lo sovražniki sovjetske republi-! tkateri Je Povzročil veliko izseke priznavajo, da je le žilavosC ^vanje iz dežele v mesta. Vendar pa se število brezposelnih stva v rokah delovnega ljudstva, kjer ne bo izkoriščevalcev in parazitov, kjer bo delavec užival vse sadove svojega tudi ameriško delovno ljudstvo končno otreslo političnega de-tinstva, v katerem živi danes. »4HHHHHHHHHHHHI « »lll«l)H>>»> MMMMMMM»MM»»M»» Dr. Andrew Furlan i ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (OfdM Bank Bldg.) I [ Uradne ure: Od 9. do 12. dop., J ► od 1. do 6. popoldne In od 6. do < I 9. zvečar. Ob srodah od 9. do \ 12. dop., in od 6. do 9. svečer. Tal. Crawford 2S93. Tal. aa dama Rack wall 28 IS. MM»MMMM»MMMMMM OGLAŠEVALCE V PROLETARCU "New Leader" •nglaiki eociolietični todnik. (shaja t New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. ti Najboljše urejevan angleški »o- ' t cialistični list T Ameriki Mno- ¡[ ffo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tndi vi. Nsročnl- ! t no sani sprejema "Prole^rec". »■■■»»»»MMMMmummiiMMmisi» prirojena temu slovanskemu narodu omogočila zmago nad nepopisnimi težavami. Se celo danes, ko izvaža Rusija žito, ko se je naprimer jeklarska industrija dvignila k produktivnosti za 45 odstotkov nad pred- STATISTIČEN PREGLED SLOVENSKIH DOMOV IN DVORAN Ameriški družinski Koledar 000. Sedanja vrednost $............... prinaša vsako leto statistični Lastnina delniike druibe, v kateri pregled slovenskih dvoran in domov, ki pa je v marsičem še pomankljiv. Uredništvo Koledarja ima v načrtu priobčiti v prihodnjem letniku statistiko domov, iz katere bo razvidno, kolikšno vrednost predstavljajo posamezno in vsi skupaj, kolikšne so njihove dvorane, in koliko je poslopje stalo. Ta statistika bo sestavljena po sledečem vzorcu: OHIO Cloenlan,d Slovan «ki narodni dom, 6409 St. Clair Ave. Otvorjen marca 1924. StavbiiČe, k rad b a in oprema. *250,- imajo večino podporna, kuhuma in draga društva. Velika dvorana ima 1,200 sedeiev. Manjlih dvoran ima ---------- trgovskih lokalov............. u- radtov in drugih sob............. Dom se Izplačuj« • svojimi dohodki. Slovanski dolarski dom (Žele se podatki po istem redu). Slavonski dom, Holmes Ave., (dragi podatki po redu kot zgoraj.) Razen teh treh je v območju Clevelanda več drugih slovenskih dvoran, katerih tajniki so prošeni za podatke, ravno tako tajniki ali predsedniki slovenskih domov v vseh drugih naselbinah. Želimo jih na sledeča vprašanja: Kako ae vaša dvorana ali dom imenuje.............. Kdaj je bil otvorjen........................ Koliko je bilo »tavbiiee ter gradbeni atrodki skupno opremo, Kdo ga lastuje. .................... Ako je delniška dHfeba, ali imajo večino posamezniki ali dmštva Koliko je tedanja vrednost doma.......... Koliko jo sedežev v veliki dvorani............ Koliko ima manjših dvoran............ Koliko trgovskih lokalov.......... Koliko ima uradov in drugih aob.......... Ali ae izplačuj« s rednimi, ali je treba itudi izrednih detiod- zmanjšuje, ker jih vlada pošilja v kraje, kjer se grade nove industrije. Na drugi strani pa vidimo v tem velikem ekonomskem preobratu, da se naseljujejo v Rusiji izurjeni rokodelci, katere se porabi povečini za učitelje v novih industrijah. Ruski delavec je bil neizučen in kmete se le polagoma vežba za sposobne industrijske delavce. V Moskvi in v drugih velikih mestih vlada pomanjkanje stanovanj, dasi se gradi tisoče in tisoče novih, modernih stanovanjskih hiš. Vojna in protire-volucija je uničila številna poslopja, medtem ko se ni skoro skozi dva desetletja nič gradilo. Z nenadnim probujenjem novega industrijskega življenja in silnim razmahom vsestranskega gospodarstva je nastala v stanovanjskem vprašanju kriza, katero se bo rešilo polagoma, z vztrajnim delom. Da dobimo približno pravilno sliko pomena petletnega načrta, kateri je prinesel že prvo leto nepričakovane uspehe, se moramo poslužiti uradne statistike iz katere razvidimo valovanje gospodarskega življenja od leta 1913 do 28 in končni cilj petletnega načrta. Ta sta tistika nam kaže razmerje izvoza in uvoza in temelji na državnih podatkih od leta 1913 naprej, izvoz vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, -----------------r rcrrrrr rrririrrrrirrtwrr rru*l poljakl pridelki 4SS U« ............ 1S6 Rud« in olj« .... «• Industrijski i»d«lki 112 (Itraéunano v milijonih predvojnih rubljtv) ISIS IS84 ISSS 1933 »«4 ST 70S 141 SSI T»s ti StO it 121 400 ss 174 4IS preobratom, pred preobratom, stiko ni toliko važno, in tisti, ki ki že danes pretresava temelje bi nanj rajše ne odgovorili, naj svetovnega gospodarstva. | puste to vrsto prazno in v sta-Napisati bi moral knjige, ako tistiki, kar se njihovega doma (Gornje vprašanje za stati-1 skupna vrednost, se ne ve, ni-iv« «i —«-"-¿i nimamo drugih podatkov o bi hotel podati natančno sliko tega delovanja, tega brezmejnega razvoja. Orjaška dežela, z neizčrpljivimi naravnimi zakladi seje nenadoma prebudila iz tisočletnega spanja — in ta tiče, ne bo navedeno.) Vseh slovenskih domov, vklju- krog sedemdeset. Vrednost posameznih je od pet tisoč do $300,000. Kolikšna je njihova njih, zato bo ta statistika prvs, ki nam bo podala točnejšo sliko. Upamo, da bodo tajnil^in drugi odborniki slovenskih domov naklonili uredniku Ameri- čivši cerkvene dvorane, je o- škega družinskega koledarja vse potrebne podatke, brez katerih je točna statistika nemo- *<>«*• . .i i Iivot skupno uvoz Stroji «a industrijo promet 157 Surovin« ta negotovi lmd«lkl .. IS« Poljedelski stroji In gnojil« ...... rs Premo«, olj« .... 87 Rose« potrebUin« I IS 1.120 121 774 2.117 «• 2SS «00 101 lt s 71 SS 1 14S 121 SI0 110 o 77S MOŠKE OBLEKE 1 100% IZ ČISTE VOLNE _ $16.50 IN0H0U! 3649 West 26th St., Miza Lawndale SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR^ 3551 W. 26th St., " CHICAGO, ILL. (V bližini a rada SNPJ in Prolatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA KARL GLASER, lastnik. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, Četrtek ln petek od 1. pop. do š. svečef. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. Uvot. skupno 1.S7I 440 S4S t.040 Proučavanje te statistike nam poda razmeroma jasno sliko pomena petletnega načrta in dosedaj doseženih uspehov, ki so v vseh ozirih presenetljivi. Kakor nam pričajo poročila o uspehih prvega četrtleta dru-goletnega izvajanja petletnega načrta, se trudi ruski narod z naravnost občudovsnja vredno vztrajnostjo in silo, da preko- SURI KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE ZA $1 in 10c za poiiljalne stroške. Pošljite naročilo Proletarcu. Velika izbira raznih drugih knjig. Pilita o c on Mi ali pmito na on o« a, ki isido od ¿aoa do tasa v Prolotarcn. Priotopajta k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. * NaroJita «i dnoenik "PROSVETA" Stana sa col o lata SS-OS, pol lota $3.00. Ustanarljajte nora društva. Daeat člaaor(le) J« trska sa doto druftro. Nsalo* sa list In sa tajništva fa: SSS7 ft. LAWNDA1.E AVE.. CHICACO. ILL. PROLETAREC LUI M inUr*M bil« večinoma premešča ne na italijansko mejo. Kulturne novice iz Ljubljane Slikarske razstave. ,cassoja), dočim so jačje zasto- Za Srečkom Magoličem, ki pani drugi slikarji. Nas je je s svojimi naravno-barvnimi predvsem zanimal flamski sli-slikami gmotno uspel, kot še , kar in grafik Frans Masereel nihče slikarjev doslej pri nas (zaslužil je krog 100,000 Din), je bila otvorjena v Jakopiče- ki je znan predvsem kot leso-rezec. Ce lahko govorimo o proletarskih slikarjih, potem vem paviljonu razstava sodob- je Masereel eden najmočnejših, ne grafike. Udeležila se je Kolikokrat uporabi svoje leso- rezno dleto za agitacijske sli- je slovenska "četrta generacija" (Maleš, Globočnik, Pregljeva, Pirnat) ter zagrebška skupina grafikov "Zemlja", obe skupini pa sta imeli še goste (brata Kralja, od Hrvatov Detoni, Tiljak ter Todoroviče-va). Skupina "Zemlja" pa je bila zastopana po Hegedušiču, Postružniku, Tabakoviču. Razstavljalo je torej 12 slovenskih ter hrvatskih grafikov. Potem takem bi razstava nudila lah- ke, kolikokrat se ponavljajo v njegovih delih socialni motivi bodisi iz velemest, bodisi h fabrik in rudnikov ali iz vojne. V lesorezih je nedosegljiv mojster On izčrpa iz lesoreza vse, kar je mogoče, in ustvarja v tej Črno-beli umetnosti malone nepojmljive stvari. Znan je tudi po svojih romanih iz lesorezov; po 80, 120 lesorezov tvo- , . rijo knjigo, ki jo prebiraš kako precej celoten pregled naše kor roman.. Močna je podo5_ sodobne grafike, vendar je bil na njegova knjiga lesorezov z vtis, ki si ga odnesel z raz- naslovom "Križev pot člove-stave meglen, neurejen. V u- ka"f ki kaže razvoj proietar. vodu h katalogu te razstave je skega otroka v puntarja, ki ga napisal Miha Maleš, naš najplo- ustrelijo ob zidu. dovitejši in najpodjetnejši gra-| Na tej razstavi 8m0 lahko fik, te-le besede: "Novi pro- prvič giedali njegove originale. blemi nastajajo v ogromnem socialnem razvoju — na kontinentu postoja absolutni prelom s preteklostjo. Smo v pred-hodnji perijodi, smo mladi! ... Umetnik jasno čuti koncepcijo svetovnega nazora: ne sanjari o luninih žarkih, o vonju vijolic in o drobnih marjeticah. nekaj barvnih lesorezov ter nekaj oljnih slik (Mornar). Gledališče. Ljubljanska drama se je pred tedni že zaprla. Ce pregledamo preteklo sezono, vidimo, da so največje uspehe imele drame z vojnimi motivi. Sliši: tovarniško sireno, pesem Sta to francoskega pisatelja perice, radio, gramofon . . .jRajmala "Grob neznanega vo-Srečuje: gospode in dame, be- jakaM ter angleškega pisatelja rače in beračice, oficirje in in-Sheriffa "Konec poti". Dasi se valide ... Grafika je beleinica prva drama godi v glavnem sedanjosti in zrcalo bodočnosti, j med dvema osebama (vojakom Sodobni umetnik mora dnevu in njegovo nevesto) v zaledju, izoblikovati obraz eksaktno in v mirni meščanski sobi, nam je realistično, brez maske, brez' vendar pokazala grozo vojne parfuma, brez rougea, brez.:. I. t. d. Reči pa treba, da so se hr- prav tako močno kakor "Konec poti", ki se odigrava med vojaki-oficirji na fronti, v po- vatski grafiki skupine "Zem-| stojanki. Obe deli je zrežiral lja" mnogo bolj približali režiser Ciril Debevec zemlji in mnogo bolj stopili z'in to uprav mojsterski. O neba na zemljo kot slovenski P™i drami sem, mislim, že po- grafiki. Tudi imajo ideje. Njihovi motivi, ki jih že naslovi (V ječi, Mizerija, Rekruti, Manifestacija, Vojašnice) razodevajo, so mnogo bolj sodobni in vse- ročal, o Sheriffovem "Koncu poti" pa bom obširneje poročal v posebnem dopisu. Bil je eden najmočnejših dogodkov letošnje sezone. Pokazati lju- binsko močnejši cd večine na- dem grozo vojne v taki obliki, še grafike, ki še vedno riše cvetje, akte, matere božje itd. Tudi se hrvatskim razstavljal-cem pozna vpliv nemške moderne grafike, ki satirično riše socialne in politične motive (Grosz, Dix, Schlichter itd.), To jim je v dobro, oblikovno da zgrabi človeka prav pri srcu, ni nič manj kot protimilita-ristična propaganda. In to je danes potrebno, razgaliti laž o patriotizmu ter pokazati trpljenje človeka za nič. Poleg Debevca, ki je kot re- pa so še nekam stisnjeni in ne- žiser ve8\e." ¡n adela notranji in okretni. Te dni pa je otvorjena zunanji lik osebe d6 vseh potankosti, je glavni režiser še Osip Sest. Tadva sta nam zre- dvorani Narodne galerije (Na- žjrala malone vse predstave se-rodni dom) razstava francosko- ZOne. Osip Sest je praznoval ga slikarstva, o katerem toliko-v tej sezoni tudi lep jubilej; slišimo v zvezi z raznimi mo- doživel je svojo stoto režijo na demističnimi Picassoji. Ven- našem odru. Sest deluje v na-dar je Picasso zastopan na raz- šem gledališču od prevrata, od stavi le s tremi deli (prve dni svoje vrnitve iz ruskega ujet- celo samo z eno barvno-plo- ništva. Njegova zasluga in ¿u-skovno kompozicijo, ki je vsa pančičeva je, da smo na našem preprosta stala nekaj nad odru gledali že mnogo del 100.000 Din, ker je pač od Pi- Shakespearea in tudi za ta svoj jubilej si je izbral Sest Shakespeareov "Vihar", ga zrežiral ter dal premijero tega dela. Skoda se nam zdi, da trati Sest svoje moči poleg tako velikih nalog tudi za plitke komedije-burke, ki imajo sicer pri plitki publiki — ki je je menda precej — velik uspeh in je tudi blagajna zadovoljna. Ali ni malo hudo, da je n. pr. v pretekli sezoni dosegla največ (16) uprizoritev burka "Utopljenca" v Sestovi režiji in da ji po številu predstav takoj sledi dmma "Krog s kredo" v De-bevčevi režiji (15 predstav)? Obe deli sta imeli torej uspeh, ki si ga delita Sest in Debevec, prvi z burko, drugi z dramo. Obe deli so tudi letos ponavljali. Poleg teh dveh režiserjev so režirali tudi Milan Skrbinšek, Marija Vera ter Lipah. Milan' Skrbinšek nam je izredno dobro zrežiral Maughamov "Sveti plamen" in je škoda, da ga ne pustijo večkrat do režije. Ena regija je za tako močnega režiserja kot je Skrbinšek vendarle premalo. Slovenska drama v tej sezoni? Ponovili so nekoliko predelano "Vdovo Rošlinko", ki so ji na koncu tudi dali ženina, da ne ostane sama, ter jo opremili s harmonikami in narodnimi pesmimi. Izvirna, krstna predstava je bila le ena: Lipa-hov "Glavni dobitek", domača komedija. V celi sezoni torej le dvoje slovenskih del, eno novo, eno staro, staro ... Del ansambla je odšel pod vodsvtom režiserja Šesta na turnejo po Jugoslaviji, začeli so v Varaždinu,: končali bodo v Bitolju v Macedoniji. Igrajo "Vdovo Rošlinko", Cankarjevo "Pohujšanje" ter francosko komedijo "Grožnja". Opera je zaključila svojo sezono v soboto 21. junija z Bravničarjevo operno farso na Cankarjev tekst "Pohujšanje v dolini šentflorijanski''. Zadnji teden sezone je bil posvečen jugoslovanski operi ter so peli in igrali dela jugoslovanskih komponistov. Tako Kavičevo "Ha-sanaginico", Kogojeve "Črne maske", Bravničarjevo "Pohujšanje", Hatzetov "Povratek" (enodejanka), ter dva baleta: Parmov "Možiček" ter Barano-vičevega "Svatovca". V vsej sezoni je imela opera največji uspeh z domačo opero "Hasanaginico" zagrebškega komponista Luja Safraneka-Kaviča. Hasanago je pel basist Križaj, kakor zna le on, Hasanaginico pa Thierry-Kav-Čnikova — pevski par po božji volji. Mnogo zanimanja je zbujala Bravničarjeva operna farsa "Pohujšanje" na Cankarjev tekst. Libreto-tekst je tu tako močan, da - je Bravničarjeva muzika liki okrasi, ilustracija, nič več. Dodal ni Cankarju nič. Komponist bi si bil moral izbrati pač drug tekst. Vpri-zoritev pa je bila vzorna; preslabotna s svojim glasom je bila Jacinta, ki jo je pela v slabi izgovarjavi sopranistka Stotterjeva, pevka iz Gradca. Dobri pa so bili zlasti Betteto kot župan, Peček kot cerkovnik, Kovač kot zlodej, Janko kot Peter i. t. d. Zabeležiti je treba posebno, da naša drama raste iz sezone v sezono. Delo in stremljenje sta dvignila našo dramo na vi-sok nivo.______ V. V. V navdušenju za prohibi-cijo ubil ženo Lee Furguson (na vrhu slike), v Europa, Miss., je mirovni sodnik. Kot tak smatra, da je njegova sveta dolžnost stiko-vati tudi po avtomobilih, da vidi, Če ima kdo notri kaj prepovedane pijače. Ko je prišel ob eni priliki, kot običajno, na pevski shod (communiti sing-ing meeting), je vid§l v bližini avto, katerega je hotel preiskati, Češ, da je v njemu najbrž alkoholna pijača. Temu sta se mladeniča v avtu uprla, mirovni sodnik je zagrabil za svoj samokres, njegova žena( spodaj na sliki), je skočila vmes, da pomiri protivnike, a med tem je njen mož že sprožil in ona je padla predenj smrtno zadeta. Sedaj seveda obžaluje svojo gorečnost in naglost, ali mrtve žene mu to ne obudi. Deset največjih ameriških mest Deset največjih ameriških mest 80 po redu velikosti New York, Chicago, Philadelphia, Detroit, Los Angeles, Cleveland, St. Louis, Boston, Baltimore in Pittsburgh. Slednjih pet ima manj kot milijon prebivalcev vsako. KARLMARX Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—P revel C. STUKEU (Nadaljevanje), Iz tega mišljenskega zakona sledi neposredno tretji: načelo ali — ali: Nekaj je ali A ali ne — A, tretjega ni. Ali po naših primerih: Zemlja je ali trdno telo, ali če ni trdna ,sploh ni zemlja, tretjega ni. Država je ali ali monarhična, ali če ni minarhi-čna, sploh in država. Kapitalizem ali zatira ,aii pa sploh ni kapitalizem. Socijalizem je ali revolucijonaren ali pa sploh ni socijalizem, tretjega ni. (Socijalizem je ali refor-mističen ali pa sploh ni socijalizem, tretjega ni.) S temi tremi načeli: načelom istosti, protislovja in ali-ali začenja formalna logika. Iz njih jasno vidimo, da operira ta logika s trdimi, stalnimi, neizpremeljivimi, dogmatič-nimi pojmi, kot n. pr. geometrija, ki operira s trdno določenimi prostorninskimi liki. To je mišljenje starega svetovnega naziranja. Začetkom 19. stoletja si je napravilo pot novo svetovno naziranje. Svet, ki ga vidimo ali poznamo iz knjig, ni bil niti ustvarjen niti ni od vekomaj, temveč se je tekom nešteto tisočletij razvil in se še razvija. Preživel je celo vrsto izprememb, preobrazb in katastrof. Zemlja je bila najprej masa plina, potem ognjena krogla; vrste in razredi stvari in bitij, ki se nahajajo na zemlji, so nastali deloma potom postopnega prehajanja iz vrste v vrsto, deloma so se pojavili po nenadnih spremembah. Isto kot v naravi, se godi tudi v človeški zgodovini: oblika in vsebina družine, države, pridobivanje dobrin, vere, prava itd. sta podvrženi razvojnemu procesu. Vse teče, nastaja, postaja in propada. V svetovju ni več okorelega, stalnega, neizpre-menljivega. Spričo novega nazora ni mogla več zadovoljevati stara formalna logika mišljenja; ona ni mogla pravilno ocenjevati nastajanja stvari. Mislecu je bilo nemogoče operirati z okorelimi pojmi. Od začetka 19. stoletja so iskali novo logiko in Georg Wilhelm Friedrich Hegel (roj. v Stuttgartu 1770, umrl v Bertinu 1831) je napravil obsežen, skrajno naporen poskus ustvariti novo logiko, ki bi odgovarjala svetovnemu razvojnemu procesu. Ta naloga se mu je zdela tem nujnej-ša, kjer je vsa njegova filozofija težila za tem, da spravi v najpopolnejše soglasje mišljenje in bivanje: razum in svet, da jih obravnava kot neločljiva, da jih smatra za istovetna in da predstavi svet kot vsakokratno vtelešenje od stopnje do stopnje razvijajočega se razuma. "Kar je razumno, to je resnično ; kar je resnično, je razumno . . . Naloga filozofije je, da pojmnje to, kar je . . . Vsak poedinec je sin svojega očeta. Tudi filozofija je: njen čas, obsežen v mislih. Noben poedinec ne more preskočiti svojega časa." (Hegel, predgovor k "Filozofiji prava".) Kot vidimo, ni bil Hegel noben abstrakten mislec, ki ne bi računal z resničnostjo, ampak bi le na slepo špekuliral. On se je nasprotno trudil, da da čisti miselnosti stvarno vsebino ali da jo konkretizira. Ni si mogeil predstavljati ideje brez resničnosti ali resničnosti brez ideje. Njegova logika se torej ni mogla baviti samo z zakoni mišljenja, temveč se je morala pečati istočasno z zakoni svetovnega razvoja. Kot brezplodno, abstraktno, neresnično početje je zavračal igračkanje z miselnimi oblikami in umetnost pojmovnega boja, katero so tako ljubili zlasti logiki propadajoče Grčije in srednjega veka. Zato je ustvaril znanost mišljenja, ki formulira ne samo mišljenjske zakone, temveč tudi zakone nastajanja. Žal pa je storil to v jeziku, ki dela neizmerne težkoče bralcu. (Dalje prinodnjič.) UPTON SINCLAIR Upton Sinclair je socialistični kandidat za governerja v Califomiji. Program, ki ga zastopa on in stranka, kateri pripada, je konstruktiven — v korist ljudstvu. Sinclair kot governer bi nemudoma osvobodil Mooneya in Billingsa. Delavstvo ima tudi v Califomiji večino, in če bi bilo za politiko v večini zrelo, bi bil prihodnji governer Upton Sinclair. Ampak kar še ni, pride. Glavno je, da socialisti v letošnji kampanji pridobe čimveč glasov svojim kandidatom, in čimveč članov svoji stranki. Drugo bo sledilo. Culkovski ČRNA BEDA Črna beda, bleda smrt, ta je naš vsakdanji gost; prazen je naš krušni prt, mesto kruha nam je post. Oče v rovu je zasut, mati kašlja, pljuje kri, hišni gospodar pa krut, jo na cesto ven podi. V tugi žena roke vije: Kje pravica je, ti, bog?! Deca pa za kruhom vpije, mesto kruha ji je jok. Črna beda, bleda smrt, kaj se plaziš okrog koč? Glej tam dvorec, krasni vrt, boljši plen je tam mogoč. ............. ......— - - PAVEL DOROHOV: Prevedel Ivan Vuk. i SIBIRSKI PUNT Ruski roman is dni državljanske vojne ffffffffffffffffffffffWI MMIMIMMIMMMMMM MJ (Nadaljevanje.) 4Ne dotikajte se vodke. V vojnem stanju smo!" • Dimitrij potrka stražmojatra po plečih in se smeje. "Kapljica nam bo vsem, po dolgem potu dobro storila. Tolpa je vendar pobegnila. Koga se nam je bati?" Nagne se nad sod, napolni svoj vrč, drugega poda stražmojstru: "Fant, trkajva!" Ugajalo je stražmojstru, da pije z vplivnim gospodom iz mesta. "Naj bo, dobra kapljica ne škoduje." Zahrklja, obriše si ustnice z rokavom. Pogleda strogo vojake. "No, fantje, čašo sme vsak izpiti..." • Uro pozneje done iz štaba glasne, zmešane pesmi. Ko so zjutraj hoteli na dvorišče, odskočijo prestrašeni. Zaprejo vrata in jih zapahne-jo. Zaseda! Celo dvorišče kipi od bajonetov. Planejo k oknom. Preteče cevi pušk so obrnjene v okna. Stražmojster si tare oči. "Kje je mož iz tajne službe?" "Moža ni tu. Po noči je odšel in se ni vrnil. Mogoče so ga kmetje ujeli." Na vrata se potrka. "Kaj hočete?" "Odprite, da se pogovorimo." "Saj nismo znoreli." "Govorim vam docela resno. Stab me je pooblastil, da se z vami porazgovorim." Posvetujejo se. "Dobro, spustimo ga." Jakov Liskin stoji na pragu. "Kdo je starejšina?" "Jaz, stražmojster." "Predajte se. Stab hoče preprečiti prelivanje krvi in zato vas poživlja, da se predate. Predajte orožje, sami pa lahko odidete." Stražmojster napne prsi in strogo zgrbanči obrvi. "Kdo si? Za te besede te postavim k steni." Jakov liskin se smehlja v brado. "Jaz sem štab in kar se tiče stavljanja k steni — ti nekaj povem. Stopi sem." Popelje stražmojstra k oknu. Potrka ga do-brovoljno po plečih. "Ali vidiš, dečko, ljudstvo? Ako tudi vi marsikoga od naših ustrelite, ne boste vkljub temu z vsemi gotovi. In godilo se vam bo slabo. Ce se nam ne posreči vas ujeti, potem vas s hišo vred sežgemo." Stražmojster gleda skozi okno. Z druge strani ceste strme iz vseh oken puškine cevi. Pri poslopju vojnega okruga se tiščijo sten oboroženi kmetje. Da, ako bi se lahko svobodno streljalo — ali ne gre. Prva glava, ki se prikaže ob oknu, je zgubljena. "Ne pustimo te. Ostaneš tu kot talec." "Ne mudi se mi ravno nikamor. V štabu bodo gotovi tudi brez mene." Jakov Liskin stopi od okna in sede na klop. Vzame tobačnico, si počasi zavije cigareto in jo prižge. Miličniki se jamejo o svojem položaju posvetovati. "Tu se ne pride ven. Enega za drugim póstrele. Tu smo kakor v mišolovki." Stražmojster stopi k Liskinu. "Dobro. Orožje predamo. Ali nam dovolite potem svoboden odhod?" "Moja polnomočja so omejena. Moram štabu javiti. Predajte najprej orožje. O vas samih bomo potem razpravljali." Proti poldnevu so miličniki predali orožje. ' Miličnike so zaprli v škedenj. "Kaj se naj zgodi s popom?" Vsi vzkliknejo enoglasno: "Ustreliti!" Dimitrij zmaje zamišljen z glavo. "Ne, sodrugi, tako ne smemo storiti. On je vsekakor duhovnik, in med vami je mnogo kmetov, ki duhovnika cenijo še tudi sedáj. To bi jih žalostilo. Nam pa je zelo potrebno sedaj, da se vsi kmetje bore na naši strani." "Resnico govori!" Stab sklene: "Pop Ivan se radi denuncijacije izžene z družino vred iz vasi Sisovka. Njegovo premoženje se konfiscira v prid revolucionarne armade. Djakon Vasilij, ki je privrženec popa Ivana, se istotako izžene in njegovo premoženje konfiscira ..." Peter Molodih je šel s tem sklepom k popu Ivanu in sledila mu je gosta kmečka tolpa. Pop je slišal sklep in prebledel. "Bodite prokleti, trikrat prokleti!" Kmetje se smejejo. "Ne tuli, striček, vse ljudstvo se je vzdignilo in mi smo sedaj revolucionarna armada, — in nas s tem prav nič ne ustrašiš." Fantje se norčujejo. "Odrežimo mu lase." Odvedejo popa na dvorišče in mu po-režejo dolge, vrvicam podobne lase. Pop se davi od jeze. "Proklinjam vas, sodrga hudičeva!" "Ne moreš nas več proklinjati. — Ostrižen si r "Naj vas ljubi gospod Bog ubije z gromom in bliskom, s kugo in lakoto . . . Naj vaa .. ." Dušil se je, raztrgal si ovratnik na sutani. "Sedaj glej, da izgineš!" Kričeča tolpa je spremila popa in njegovo ženo kot obhajajoče goste k reki. Tudi djakona so vodili z njim. "Sedite v čoln." Pop, njegova žena in neoženjen djakon stopijo v čoln. Kmetje podajo vesla in odrinejo čoln od brega. "Izginite in, — da vas več ne vidimo." Čoln se je zazibal in se oddaljil od brega. Pop Ivan skoči po koncil in stegne preteče svoje roke k bregu. "Preklinjam vas . . Bodite prokleti vekomaj ... Vi in vaši otroci in otrok otroci!" Žena ga potegne za sutano. "Sedi, oče Ivan, samo kmete dražiš zoper nas." Ali pop je preklinjal, njegov glas je bil že hripav. Od brega je zvenel smeh: "Ho-ho-ho! Srečno pot!" 12. Kazenska ekapedicija. Po noči, dve vrsti nižje Sisovke, je paro-brod "Komerzant" dvignil sidro. Na parobrodu sta dve stotniji pehote in sto poljskih huzarjev. V jedilnici prvega razreda je vojni svet: Poveljnik ekspedicije —- nadporočnik Jefi-mov, ritmojster pan Selinsky, trije ruski častniki in dva poljska. Vojni načrt je izdelan: Pan Selinsky se s svojimi huzarji izkrca ter se pomika počasi k vasi; obkoli jo in čaka signala za napad. Nadporočnik Jefimov se pelje s pehoto do pristanišča. Tam se čete izkrcajo, na kar v dolgih bojnih vrstah stopajo proti vasi. Ko zadoni s parobroda signal, se vas naskoči — in pobijejo se vsi kmetje. Nadporočnik ponovi s kratko izrazito gesto : "Vse!" Huzarji spravijo svoje konje na breg. Vlada globok molk. Jezdeci zajašejo. Zasliši se zamolklo povelje : "Naprej, marš!" Ena za drugo izginejo kolone v temi . . . Parobrod plava počasi z ugaslimi svetilkami navzgor. Ivan Bodrih revidira straže. Na pristanišču, pri starem prevmjenem čolnu sedijo trije kmetje in ribarijo. Bodrih obstoji. "No, vi ribarite?" "Tako je čas krajši." Ivan stoji, naslonjen na čoln in se zamisli. Naenkrat dvigne glavo. Doli od reke sem se sliši pluskanje. Tiho, komaj slišno. Vendar razločno — pluskanje. "Ali slišite, sodrugi?" „ Trije ribiči dvignejo glavo in poslušajo šumenje. "Parobrod mora biti — razločno se slišijo udarci koles." Zopet poslušajo v temo. "Zagotovo je parobrod!" Bodrih skoči. "Eden beži k štabu in javi, da je na potu parobrod. Ti, Stojpa, obvesti doli stražo!" Pol ure na to se pojavijo temne postave na obrežju in se razkrope v dolgih temnih vrstah. Glavne moči stoje za preobrnjenim čolnom in rožljajo z zaklopnicami pušk. Dimitrij je povsod. "Ljudje s samokresi — vsi na pristališče! Streljati samo iz najbližje bližine! Tudi oboroženi s sulicami gredo tja!" In zopet je pri glavnih močeh. "Sodrug Molodih — ti pojdi s svojimi jezdeci k vhodu v vas. Sodrug Liskin ostane z eno četo jezdecev na obrežju!" (Dalje prihodnjič.)* Wm. B. PUTZ Cicero's "¿S, Hortet ( OLDEST ) Cvetlice in venci xa vse slučaje. 5134 W. 25TH ST., CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69; Na domu Cicero 2143. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd.v No. Chicago, III. Tel. 6624. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh is naie pekarne. Piše ANTON SULAR. morali radi podrtega mostu izstopiti. Kaj sedaj? Uro in pol hoda do cilja, po precej kame- vi u • « „ . init' *n »trmi cesti, ob vročem Bogaboječ sopotnik je z zgra- nje, ki, kot sem čul, traja več- solneu — bi, ali ne bi? "Nežni Izlet po Gorenjskem (Nadaljevanje.) osel valja, dlako puati. N.ii .pr^odi v gorah. N« bUj^ ,r.du. „• ■ f nJ m V*/0™- «> J- POP- do.peli na j. J" ? 'P »«"»»i»'. d» Pri* Blejala grad, od kjer je lep redimo izlet po lepi Gorenjak. raz(fled na jezero ¡ J £ p kar nam bo dalo več užitka, kot pa, ako bi posnemali pov- ianjem konstatiral, da kjer se krat vso noč. V splošnem je I spol", pet po številu, je rebeli-oeel vaha. dlakn n,,ati življenje na Bledu precej svo- ral. To je onujačilo za odpor boJ,no- I tudi moške, katerim je bolj di- Drugo jutro smo napravili šala smrekova senca nego na-izlet k Savici. Najeli smo avto. porna pot. Urezala sva jo to-Od naše čete je nas ostalo samo rej z Olipom sama, kajti na tja do visokih snežnikov. Grad je sezidan na visoki skali, kot prečnega "Amerikanca" ki|običajno vgi 8tari ^^ |n presedi dneve svojega obiska v domovini najrajše v gostilni. Dne 17. junija se je nas v ta namen zbralo na kolodvoru v Ljubljani 15 izletnikov. No, si mislim, tudi br. Olap ne bo imel v poboljšavanju naših ljudi več sreče kakor drugi. Ce je že svetopisemskemu Noetu bolj dišala kapljica kot pa divje soteske in poenežene gore, kako ne bi nam, "Amerikancem", ki smo prišli iz "suhe" dežele! Torej na vlak. Razpoloženje dobro, Rokovanje in pa "how are you" ter odgovarjanje "orajt" se čuje tu in tam. Naša čikaška sopotnica, ki spada med "very fair sex", razdeli med nas šop nageljnov. Neprijetne skušnje rojaka. Med potoma je prišel v vlak tudi J. Olip ter nekaj drugih, da je število naraslo na 21 oseb. ima znamenito zgodovino iz srednjega veka. Ogledali smo si grajsko kapelico, ni pa bilo časa, da bi pogledali tudi grajske ječe ,brez katerih ni bil noben grad, pa tudi brez kapelice ne. , Z gradu nizdol je šlo hitreje, toda tudi taka hoja ni prijetna za gotove "glide". Ustavili smo se v hotelu "Lovec", kjer je nam postregla sestrična J. Olipa. Čudno, da ima Olip toliko sestričen raztresenih po vsem svetu! Stvar j« vsekakor zavita v "miste-rij". Naj bo že kakor hoče, postregla nam je izvrstno. Tukaj smo imeli svoj "headquarter", od kjer smo delali-izlete. Po Bledu. še 13, torej nesrečno število. Vozili smo se pod snežniki mi-, ______________„ mo Bohinjskega jezera in nad, mala še izza predavanji, kf ga divjimi prepadi. V resnici kra- je imel o teh krajih Joško O- vsak način sva si hotela ogledati cerkvico, ki me je zani- sna vožnja! Vojaško pokopališče. ven pred letom v Chicagu. Napotila sva se po široki cesti, ki Ustavili smo se pod Krnom se vije v srpeninah v višino, pri^ vojaškem pokopališču iz Gradili so jo vojni ujetniki pod vodstvom avstrijskih vojnih inženirjev v strategične svrhe. Avstrija se je odločila za to zadnje vojne, katero leži v ozki zapuščeni dolinici obkrožena z gorskimi- velikani. Na majhnem prostoru, pod črnimi gradnjo kmalu po začetku voj-lesenimi križci je pokopano o- ne, ker je vedela ,da ji bo do-krog 400 vojakov raznih na- bro služila v slučaju vojne z rodnosti, med njimi mnogo ita- Italijo. Vojni ujetniki_ naj- lijanskih ujetnikov. Tudi ti več Rusi — so pri tem delu do-imajo sedaj lesene bele križce,1 prinašali velikanske žrtve. V ki jih je dala napraviti italijan ska vlada. Nad vhodom je zna- vojnih časih ne poznajo Človekoljubja, in z ujetniki se ne čilen napis v nemščini, ki se v postopa kot s prijatelji in brati, slovenskem prevodu glasi: Potomci, ostanite si edini, da zaman nismo našo kri prelili! I Tak napis je tudi na kapelici nego kot z ljudmi, ki so bili ugrabljeni sovražni državi. Cesta je vsekana v skalo. Ob o-beh straneh je obzidana. Vije Letoviščnikov kar mrgoli. Na ____vsakih par korakov srečaš de- Ravno pravo število", kon- tektiva ali pa orožnika. Sum-statira naš vodnik. Družba je j Ijivo so opazovali našo grupo, veselo razigrana. Nežni spol ~ je Častno zastopan, in jako zgovoren. Le v kotu vagona sedi sopotnik mrkega pogleda. "Ali so ti kokoši kruh vzele?", Bled ima moderne hotele.1 AJaK naP18 Je tudl na kapelici , .emintia na avn¿Z toviščnikov kar mrgoli. Na sredi pokopališča. Ko človek, 1°}™ ----- ---— - r t • m- m— ga vpraša dobrohoten rojak, katere nosijo vedno seboj. Tovarišem sem zaupno omenil, da gre ta pazljivost budnega očesa postave najbrž na račun Čikažanov. ki slove po vsem svetu radi svojih "pine apples", Potožil se mi je, da ima vzrok biti slabe volje, kajti poleg o-bilnih spoznanj je dobil še Popoldne smo se vozili po jezeru okrog otoka. Predlagal sem, da zapojemo tisto "Po eno, ki je, da se goljufi dobe j jezeru bliz' Triglava —-", toda vsepovsod, torej tudi v Jugo- naš fant čolnar je hitro poja-slaviji. Pojasnil nam je, da si snil, da bi petja orožnik ne je ob prihodu domov najel vod- dopustil. Torej prepovedano! nika, da ga je spremljal po; Peljali smo se blizu kraljev-dobrih in slabih potih. Dajal ske vile, kjer prebivata v pole-mu je dnevno plačo, vrhutega tju Aleksander in njegova žeje prejemal vso postrežbo, ki na, včasi samo ona, seveda z jo potrebujeta "duša in telo", dvornim spremstvom. Bled je koncem konca pa ga je okra- včasi zvan tudi "poletno glavno del. Izginilo je z njim nekaj mesto Jugoslavije", zato toli-ameriških dolarjev ter nekaj ko detektivov in orožnikov. Ta desetakov v čekih. Potrdili kraljevska vila na Beldu je bila smo mu, da je svet res povsod prej last knezov Windishgratz. Za vsakim grmom ob vili vidiš stražnika. Stoii tu. «nu pridejo ored oči vse I hStT aTJ' ?k° vojne grozote. Koliko gorja ^ podrtih mostov ter po nepotrebnem! Koliko bar- J* bl b1'«"»«'« popravljena, bi barstva je še v človeku! blla Por"bna za avtomobilsko Odpeljemo se dalje in se u- )e s;8"101» In neodpusten greh stavimo na koncu dolinice pod ^riavo,. »žirom* prizadete vznožjem sivega skalovja. Se f»ktorje ki se bi morali brigati četrt ure po položni stezi na- Ker ,e zapuščena raz- vzgor, pa smo pri izviru Savi- P^a.kar je sramota m neodpu-„„ p„k„„„;«> JI *„; „,.„ stei> Ifreh za državo, oziroma ce Bobnenje se čuje pol ure prizadete fakt0rje, ki se bi mo- . .. . . Irali brigati za take stvari.Ako Upisali smo svoja imena v M bilo to v Svici-kako vse dru- . i 1 i««m H n I i U /\ I 1 Ir /\M i /v U H knjigo in dali kolikor je kdo hotel za vzdrževanje te naravne krasote. V mali kočici je nameščenec, ki pobira od turi gače bi se pobrigala vlada, da ohrani cesto v najboljšem stanju, kajti to privabi v take kra-, je turiste, in turisti so vendar pokvarjen. Proti Vintfarju. Izstopili smo na postaji Do- Ustavili smo se pred otokom stov prispevke, s katerim, se ,ik yjr dohodkov Tu njsem plačuje popravila in naprave, podjetnogtj kakor jo vj. da ostane slap v svojem od- dite y gvicj £ k dJ o ^merjenem toku in da so pota menda tudj birokratjčni zakonJ; poratona Pn slapu je tudi le- ki so colotja ra2voju indugtrij^ brava-Vintgar in odšli proti !s cerkvico in se izkrcali pri ka- ____________ --- lepemu slapu v Vintgarju. Na jmenitih stopnicah, ki vodijo do se vršili boji. stezi stoji dekle in pobira vstopa ^božjega hrana. Stopnic je 99,' sen žleb, ki je narejen sredi skoro nedostopnega skalovja, da odvaja nekaj vode elektrarni. Naredili so ga vojni ujetniki z velikimi žrtvami. Elektrarna je služila v času vojne majhni električni železnici za dovažanje vojnega provijanta in za pumpanje vode na vrh hriba Krn, tri ure daleč, kjer so nino po 3 dinarje v fond za vzdrževanje naprav v tem lepem kraju, ki jih ima v oskrbi Slovensko planinsko društvo. Kmalu smo pri vodopadu. Krasen pogled! Kristalno čista voda pada preko skalovja menda 30 metrov globoko. Miniatura Švice. Obrnemo se po divji soteski ob šumečem potoku peš proti Bledu. Olip je zatrjeval, da bo vzelo uro hoda, ampak od 10. dopoldne do 1. pop, je vsekakor več kot ena ura. Olip je to končno priznal, toda dodal, da je temu kriva naša počasna dolenjska hoja, in pa, ker smo hoteli počivati povsod, kjer se dobi kapljica in dober gorenjski sir. Ampak kdo se bi prepiral z vodnikom! Dasi je hoja precej dolga, se bogato izplača vsakemu, komur je za naravno krasoto. Olip je nas opozoril na med skalovjem se nahajajoče "znamenje" in na Krista, katerega je omenjal Joško Oven na enemu svojih predavanj v Chicagu, da je ves popisan od izletnikov. Celo na nosu je podpis! Prepričali smo se, da je Joško govoril resnico, in tudi če bi nas prevevala "podpiso-valna manija", bi na tistem razpelu ne imeli več prostora. M SSMMMMMM.SIMMMIMIMMaHMM M M 1TWB RRRRRII>RII W* aHNaRRWHUR WH Frank Mivšek ;; Coal, Cok« and Wood.—Gravel. WAUKEGAN, ILL. Phono 272«. a***»**************»*****-» kot mi je zatrdila sopotnica, in ker sem prvič tukaj, bi jih moral šteti, da se prepričam, pa jih nisem, kajti čemu bi igral nevernega Tomaža! Stopnic je torej natačno 99. V cerkvici smo pridno vlekli za vrv, kajti znano je po vsej deželi in še daleč naokrog, da se izpolni želja vsakemu, ki potrkava na ta zvon. Ker pa imam več nego eno željo, sem šel vleči za vrv dvakrat, češ, ena se bo gotovo izpolnila. "Safety first P' o Orožni kova zapoved kršena. Ob 4. zjutraj čujem z jezera veselo vriskanje, petje in glasove harmonike. Rajajo, da je veselje! (Orožniki so bržkone še trdno spali.) Tudi v smeri od kazine začujem veselo raja- K pravoslavni cerkvici. Vrnili smo se po krasni Bohinjski dolini nazaj na Bled, popoldne pa zopet z avti proti in gospodarstva vobče. V kolikor sem informiran, je država končno vendarle dovolila potrebno vsoto za popravilo te ceste. Cerkvica ujetnikov. Hodila sva naglo nad eno uro, predno sva dospelo do cerkvice na mali trati pod velikanom Razorom. Cerkvica je pravi original. Obita je s smrekovim lubjem, ima dva zvonika ,in v enem je tudi majhen zvon. Izgleda, da je bila nedavno nekoliko popravljena, je jako slikovita. Namenjeni smo bili obiskati taborišče vojnih ujetnikov tik pod zasneženim Razorom, ki se nahaja ob italijanski meji, z znano pravoslavno cerkvico, ki so jo zgradili ruski ujetniki. Par kilometrov od Kranjske gore smo Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 8724 W. 26th Street Tei Crawford 2212. 1:80 -4- 8:80 — 6:80 — 8:80 Dall) at Hlavaty'a Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Exempt Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440 TISKOVINE Kranjski gori. Tudi ta vožnja da ne razpade. Okrog nje je veliko število udrtih grobov ruskih ujetnikov. Leseni križi so že strohneli, ali pa jih je odnesla voda. Dobro ohranjen je le grob ruskega "neznanega vojaka". Blizu cerkvice izvira studenec z dobro pitno vodo. Nad tem hramom pravoslavnih Rusov, ki jih je zajela Avstrija v vojni in odvedla sem v delo, je bilo veliko avstrijsko vojaško taborišče. Razni betonski podstavki ter drugi ostanki pričajo njegovo razsežnost. Vrnila sva se in med potoma srečala še dva druga naša sopotnika iz Waukegana, ki sta se okorajžila na pot za nama. Ni jima bilo žal truda. Naša ostala družba se je med tem zabavala v senci pod smrečjem, jemala slike in kramljala o tem in onem. (Dalje prihodnjič.) 2ENE! —Ako imate me^eč^ no čiščenje neredno, I in je zvezano i bolečinami, naročite «1 moje staro-krajsko zdravilo. Cena zavoju $3 Pilite mi z vašim popolnim zaupanjem! MRS. GRETA LESKOV AR S07 E. 73rd St., Now York, N. Y. (R*riat*r«i by Board of Health of N. T.) SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111 Tol. Landalo 2012 A. H. Skublc, pre rubriko, ao ¡»«ubili .vojo vrednoM v.Ud ...t.r^o.t, Por^.l. »mo »«., kar »e nam je «delo umetno. Poelamb not.c c..to oeebnega «načaja »¡"»o upoštevali. - Urednik "V*,pc.v". kor jas, da «ta republikanska in demokratska at tanka kapitalistični, last kapitalistov, financirani od kapitalistov, kar ne trdijo samo socialisti, nego tudi marsikak bivii demokrat in republikanec, ki je »posnal, da zamorec ne postane bel, pa če ga še tako žajfaš.—Jerry Pengov. "narodna ohcet" dvignila "ugled". Ju-huhu! Kuretna-kuretna-kuret-_ju-huhuuu! Narodna ohcet! Nevesta, ženin, bala, konji, klobase, potica, juhuhuhu! Silno »e je dvignil ugled našega naroda! Vse je gledalo našo narodno ohcet, naše narodne konje, narodne komate, narodne pa-risarje, ju-ju-huhu! Čast »lovenskega naroda v milwauikem mestu je rešena. Odrešila jo je narodna ohcet, juhu-huuul—Milwaučan. . ohcet in žurnal1zem Imeli smo osnanila skozi tedne ns prvi strani Obzora o pripravah za narodno ohcet, čisto bre»strankarsko,— ki bo dvignila naš narod!! Prvi píatele vsakih cajteng je po navadi namenjen najvažnejšim dogodkom, največjim škandalom, vojnim napovedim, misterijoznim umorom itd. Pri nas pa pleše na prvi strani narodna ohcet. Ko bi vi vedeli, rojaki širom naše nove domovine, kako nas sedaj drugorodci spoštujejo, kako nam pripovedujejo o našem dvignjenem ugledu. — Dajte no, sgenite se in vprizo-rite narodno ohcet tudi vi, dasi so jo eni nepridapravi (pa ne Slovenci) imenovali pri nas s žaljivo označbo "Balkan Camival".—Milwaučan. prosim pojasnila. Prosim, da mi kdo pojasni, kako bomo razdeljeni v nebesih? Ali bomo morali ameriški verniki aedeti in se veseliti raja v istih klopeh kakor nigri?—Radovedo. "chain stores". Rojaki trgovci, tisti namreč, ki »te tako jesni ns socialiste, mar ne bi bilo bolj pametno, če se bi malo poglobili v ekonomske in socialne probleme, namesto da se pečate i main street politiko in babittsko filozofijo? V vašem interesu je, da na zavedne delavce ne gledate sovražno. Tudi po vas sega rofca trustjanizma, in dane» se še nič ne va, kdo vse bo čez nekaj let še bolj med proletarci. Jerry Pengov. NE BO ŠLO. Dve Zarji sta nemogoči. Ruvanja in napadi ne harmonizirajo z glasbo, in razdori niso tradicija Zarje, kakršna je rasla in se razvijala pod okriljem kluba št. 27, dokler se ni enim zazdelo, da so prerasli klub in si predstavili, da Zarja sveti radi njih, ne radi glasbe. Tudi »i prav lepo. če se vodi po naselbini propaganda za odcepnike z obljubami, "tri sto dolarjev dam, če gre stran od kluba". Zarji in klubu ste storili dobro delo, dasi bosta morala oba skozi ogenj in krizo.—Anton Sloga. TAKE ŠE NIKOLI. V Obzoru čitam, da nam je lahko žal, ker nas ni bilo poleg, kajti take ohceti že dolgo nismo videli. Take še nikoli.—Gorenjec. baragove slavnosti. V Lemontu in Evelethu so imeli Baragovo slavnost. Na obeh so trdili, da nas silno dvigujeta v očeh Ame-rikancev. V Lemontu Baraga, v Milwaukeeju pa narodna ohcet — naš ugled gre skokoma naprej.—Janez Spoznavalec. SLABA KOMPAN1JA. V kontraverzo pri S. N. D. v Clevelandu se je utaknilo tudi glasilo Liber Pese. Svetuje in navdušuje zavednim elevelandskim rojakom, da naj vzamejo liber pese v roke, pa bodo socialisti bežali v jezero ter od strahu potonili, in tedaj nastane za-željena sloga v metropoli.—Pika. « STRANKARJ1. Edini strankarji med ameriškimi Slovenci so socialisti. Demokrat je, republikanci, vatrogasci, trugonosci, kobalisti, vegeterijanci, mesojedci, cerkvosedci, pivopivci itd. spadajo v tabor nestrankarjev in nadstrankar-jev. Doli s strankarji! Naj živi nestrankarsko nadstrankarstVo! Živel narod! Fej, internacionalci!—Patriot STORITE TUDI VI TAKO. John D. Rockefeller je dopolnil 8. julija 91. leto zdrav in vesel. V mladosti je delal trdo, bil je priden in hranil, začel je z nič, * danes je eden najbogatejših bogatašev na svetu. Storite tudi vi tako, da si zasigu-rate visoko starost in mnogo milijonov.— "kranjska" in spoved. Kranjska slovenska katoliška jed-nota bo imela v kratkem konvencijo. Glavno vprašanje je "Kranjska". Po dolgih, dolgih letih se jim . je začelo svetlikati, da je svet okrogel, da kranjskega naroda ni in ga nikoli ni bilo, ter da bo jako lepo, če se "Kranjsko" briše. "Drugi problem pa je spoved. Veliko članov je, ki delajo v sled prisiljene spovedi božji rop. Rev. Čemeta veseli negovanje takega greha, in vpije: Marš, vsi k izpovedi in obhajilu, ali P» ven <»» Kranjske-katoliške jednote). ameriški sokoli jcrauu. K t) so ameriški jugoslovanski Sokoli dospeli v Ljubljano, so razposlali obširen pozdrav, v katerem » sokolskim ponosom pravijo tudi sledeče: "PrtdvMin pa posdravljamo kralja nas« krvi, velikega voditelja našega naroda » laikih dnevih vojna in v veliki dobi miru in gradnjo! Zdravo! Ameriški Sokoli. voda na mlin oportunist1č- NE—IZDAJALSKE—REPU BL1- kanske—demokratske— "lažno-narodne" poli-tike. V Enakopravnosti z dne 1. julija piše nekdanji član JSZ. Louis F. Truger tudi sledeče: •*V Ameriki toroj ni prostora (to nam j« poltaaala Konfersmca sa politično akcijo) sa novo politično stran- ko IN NE BO TUDI NIKDAR OBSTOJALA. kor povprečen Amorikanoc vidi v vsaki separatni politični organizaciji, ki naj bi roproaontriala delavsko maae ,delo tujcev, socialistov, komunistov, boljievikov, anarhistov in bofsna kakšnih ismov se. Tega ne bomo predrugačili, to jo v krvi in mesu Amerikanca, ib čimprej se s tem nasiranjem sprijaanimo, tombol je bo sa nas. Delavska masa isvaja lahko svoje sahteve tudi ie v obstoječih političnih organizacijah . . Naglas, kolikor ga je, je moj. Problem socialne politike je rešen. Pojdimo torej v republikansko stranko, ker demokratsko ima v naši naselbini Mr. Pire v zakupu. Borili se bomo za delavce kot republikanci, ob enem pa si pomagali naprej na stroške naivnih rojakov. Kdo se bi ukvarjal z delavsko politiko v delavski stranki, ko pa so tako krasni volilni fondi na razpolago v "obstoječih" političnih organizacijah! Dekadenca je spet tu — ampak kje je vaša korajža? Mar bi se malo požurili, organizirajte vendar republikanski klub, da vas kdo ne prehiti! Mr. Truger pravi v zaključku tistega razodetja, da v Ameriki ne bo NIKDAR nove politične stranke, da "republikanec, demokrat, naj delata pri svojih strankah, da pridejo na krmilo pravi delavski zastopniki;" dasi je Mr. Truger pravtako uverjen ka- GRDINA PIŠE DOPISE. Tone Grdina, agilni predsednik KSKJ., tudi agilno piše dopise v pol ducata listov. V "A. S." z dne 8. julija je v dopisu pobožnega glavnega predsednika jednote grešnikov (drugače ne bi bili primorani iti k spovedi) tudi sledeči ocvirek: "Nobene vam ne bom prisanesel. Vrhu tega bodo koali in koalice fct s njimi ie kotlički, ki sem jih odnesel naslikane (is Rockspringsa), delali največjo reklamo. Premikajoča "filma" j« sedaj vsa polna belih koali-čev, ki se trkajo s rošički in ki 'snajo' stara. —. Vselej, kadar sem ie bil v vašem Ročk Springsu, ste katero pogruntalL Če le morete ga bijete. Sedaj sem vas dobil na ko-sličkej ie počakajte . . ." Ta dopis je na isti strani kakor Rev. Trunkov uredniški članek. LEVICA PROPADA. "Ameriška Domovina" piše v edi-torialu, da levica — to je, radikalne delavske stranke propadajo, ker se narod obrača proti desnici. Kajpada, Miklavž se bliža, otroci se nagibajo k njemu, ampak Miklavža ni, in le-/ica ne propada. MIKE ROVANŠEK O BARAGU. Mike Kovanšek iz Johnstowna ima v "Ave Maria" članek o škofu Baragu. Miketov oče je Barago osebno poznal, in Mike je sporočil vernim in nevernim očetovo ustno izročilo, da ostane zapisano za vse večne čase. Enkrat je bil Baraga na obisku v domovini. Vse je drlo v cerkev, da ga čuje, in vsi so pričakovali, da jim bo govoril o divjih Indijancih, katere »preobrača k pravi veri. O tem čitateljem Ave Marije Mike takole pripoveduje: "Ko je ikof misijonar stopil na prišnico jo vsa velika množica ieljno pričakovala, kako lope reči o Ameriki in Indijancih bo sdaj slišala. Toda smotila se je. Na njih preseneča nje jim je ikof govoril prav lepo o sv. Družini. Njegove besede so bile: Kristus je bil ubog, Marija, Mati bocja, je bila uboga, sv. Joaef, rednik Jezusov, j« bil ubog. In nato je raa lagal, da le v uboitvu je nebeško kraljestvo . . .'* Če je bil škof Baraga v pravem, in bržkone je bil, ker pravijo, da je svet nik, četudi ga papež še ne priznava za takega, tedaj je današnja katoli ška cerkev vse kaj drugega kakor pa Kristusova cerkev. Papež in kardinali se kopljejo v draguljih, denarju in sijaju — Baraga je vse to smatral za grešnost. VELIK PIKNIK Z DOBITKI društva "Pioneer" Št. SNPJ. v nedeljo 20. julija v __ BERGMANN'S GROVE North Riverside, III prt Chicago. Dirks—iff*—ples. Is redna zabava sa otroke. GLAVNI DOBITEK PRII VHODU FORD AVTO MODELA 1930 ? Za ples igra JERRY'S BLUE DEVILS ORKESTER. J Vstopnin« v predprodaji 50c, pri vhodu 60c. Vsak otrok dobi čipaov aa 50c. Jj Vsal % Za koži AWMV. kožipot čitajte dopis v tej številki. n. DVOJNO ZGRAŽANJE. John Jerič se v dopisu v "Am. SI.", ki ga je podpisal s "Član KSKJ.", zgraža nad urednikom glasila katoli ške jednote, ker je priobčilo oglas brezverske SNPJ., katerega je dalo druš. Postojnska Jama v Canonsbur gu. Jerič pravi, da tak urednik, ki sprejema oglase brezvercev iz Postojnske Jame, ne spada k uredniški mizi katoliškega glasila. Le potola žite se, g. Jerič Čimvič oglasov dobi katoliško glasilo od društev SNPJ., toliko boljše bo za katoliško, in s časoma toliko slabše za narodno jed-noto. Vsaka stvar ima namreč dve lici.—Pika. KAJ JE Z VŠČIPCI? To me že zares jezi! Toliko sem že vam pisala o bojih radi ordenov in sv. Savi, o Butlerju, o koncertu Ro-pasove v našem domu, pa nič in nič. Pojdite se solit, če se bojite zamer! Pittsburška cekarica. DUŠEVNA HRANA. V Pirčevem dnevniku pod naslovom "če verjamete al' pa ne" je med drugimi sledeča porcija za duševno hrano čitateljem v metropoli: "Neki naročnik je poslal recept, kako bi se v trenutku odpravila brezposelnost. Ne vem, če je dal recept patentirati, ali ne, rekel pa je, naj ga priobčim, ker da je vreden, da zagleda svetli dan. On pravi, da bi morali poslati vse "nigre" v tovarno, kjer izdelujejo umetna gnojila. Tam naj bi jih preparirali s primernimi gvircami, malisengajstvom in drugimi podobnimi pripombami, v umetna gnojila in dali ta gnojila farmarjem brezplačno. Na ta način bi dobilo mnogo ljudi delo, farmarski položaj bi se pa tudi takoj zboljial. Prav hudo človekoljuben ta nasvet ni In se tudi bojim, da bi zemlja po takem gnojenju takoj zdivjala, da bi 500 let ne dala iz sebe niti enega prgišča fižola." Zelo lepo za katoliški list, ampak tak je pač program demokratov, ki sovražijo nigre. d. kle? PREJELI OPOMIN, ja naročnina "Prol®tarea" pote-Obnovite P*aj, da si aaaifurate <+àno prejemanje lista. Po metropoli CoHinwood, O. — Kakor med či-kaškimi in elevelandskimi slovenskimi časopisi, pride včasi do konflikta med dnevnikoma Cleveland Plain Dealer in Chicago Tribune. Plain Dealer kaj rad predbaciva Chicagu gangsterje, umore, kradnjo vode iz jesera in druge nadloge. Ns take očitke se rasjesi čikaška Tribuna (kakor se j» dne 8. julija urednik Enakopravnosti), in našteva grehe Plain Dealerja ter Clevelanda. Ni še dolgo, ko so počili streli iz strojne puške pri Fox Lake blizu Chicaga. Potem Je padel eden re-pc-rterjev čikaške Tribune. Tukajšnji dnevniki so grehe čikaških gangster-jev priobčevali z veliko slastjo. Kar naenkrat pa se raznese vest, da so tu potegnili enega iz kanala, drugega iz jezera. Slednji je imel k truplu privezano sidro, da ga je držalo na dnu. V soboto 5. julija »o počili •treli v "Mali Italiji". Smrtno zadeta sta bila butlegarja Povelio in Sam Tilocca. Tri dekleta so se sprehajala ob starem ohijskem kanalu v Walley View. "Poglej ribo!" vzklikne ena "Riba" je mirna. Pogledajo od bližje. človeška roka. Dekleta so se prestrašila. Nekdo je pozval policijo. Potegnila je ven truplo, ki je bilo po njeni sodbi vrženo v vodo dva tedna prej s krogljo v glavi. Torej pet umorov v par tednih. Ni "malo" za Cleveland! Mar imamo čikaški policiji kaj očitati? Ali je naša bolj spretna na lovu za zločinci? Prijeli ¡niso še nikogar. Če koga aretirajo, pride navadno skozi. Obsodbe so v takih slučajih redke kakor bele vrane, če se gre proti delavcem in neorganiziranim tatičem, je stvar seveda druga. Kakšna je izobrazba ljudi, ki padajo v "političnih" bojih za graftar-ske privilegije? Republikanska-butle-garska. Časopisi so nam ns dolgo in široko pojasnili, da je bil sladkorni baron Joe Porello jako aktiven pri ustanovitvi republikanskega kluba v "Mali Italiji" (italijanski naselbini Clevelanda). Podpiral ga je tudi finančno Kod "praktičen" politišen je odobraval tudi "nestrankarsko" politično organizacijo ameriških Italijanov, katero je ustanovil Frank Millano 1. 1927; ta je pomagala izvoliti De Maroribusa v mestno zbornico, kakor tudi državnega pravnika Roy T. Millerja in šerifa Henrattija. Alexander De Maroribus (ker je najmlajši koncilman, ga nazivajo tudi "sonny" —sinko) je postal precej prominent-na oseba v mestni zbornici in republikanskem režimu. Pri akciji za odstavitev Slovencem priljubljenega managerja Hopkinsa je igral važno vlogo. Roy T. Miller in Hanratty sta v povračilo za naklonjenost Italijanov nastavila deputije italijanskega pokolenja. Ali se je čuditi, da hočejo tudi naši slovenski "shysterji" (advokati) voditi slovenske delavce po istem potu, da pridejo sami do služb in politične veljave v mašinah obeh strank privatnih interesov? Nekaj "sucker-jec" so dobili na svojo stran. Delavstvo jim je samo toliko, kolikor jim lahko služi za lestvo pri njihovih ambicijah. V napotje tem novim "po-litišnom" na našem narodnem vrtu sta tukajšnja socialistična kluba, ki sta na straži, da pa bosta nevarnost uspešno odbijala, je potrebno, da se pojačata v članstvu in da postaneta aktivnejša. Radi tega nas mrze in nam stavijo zapreke. Nekatere izmed nas nazivajo z demagogi, dasi to njim veliko bolj pristo ja. Pravijo, da pridemo do ugleda kot narocj. Hm-hm. Prav lep vzgled nam dajejo kot narod Italijani, najsibo tukaj ali v Chicagu, ki so politično republikanci in demokratje. Prav lepa hvala za tako "narodno" politiko. Kaj naj narod kot tak pričakuje dobrega od slovenskih političnih veljakov, če se jim posreči splezati po narodovih hrbtih navzgor? Narod prav ničesar. Edino če bi kak rojak prišel v navskrižje s postavami, po sebno z 18. amendmentom, greš lahko k enemu takih narodnih političar-jev in mu razložiš svoje križe in težave. "Ali mi morate pomagati, mi-»ter koncitman? Pinčali so me!" Škoda, obžalujem," bo dejal. Nato bo še malo povpraševal, in nato raz-tolmačil, da bo pomagal, toda stalo bo mnogo dolarjev, saj veste, treba je "mazati". Rojaki, ne pustite se blufati, kajti ljudje, ki vas hočejo porabiti za svojo privatno politiko, žele samo sebi dobro. Vsak cent, ki ga izdaste za republikansko ali demokratsko stranko, je vržen proč. V "E." nekdo svetuje delavcem, če hočejo kaj doseči, naj delajo v starih strankah. Mister T. gotovo ni bil v premogarskem štrajku, in ne ve, da so premogarji dobili od starih strank po — buticah! Tudi drugje dobivajo take "nagrade" za svoje glasove. Nam je vaš prijatelj Hopkins nekoč obljubil isto. o Urednik "E." pravi v svojem edl-torialu med drugim: "Dostojen kritik mora dobro poznati predmet katerega se loti, pred očmi mora imeti argumente za in proti." Well, well, čemu se ne držite tega sami?? Kdo je iz vaših poročil in člankov mogel pronajti, kaj je bilo na tisti izredni konferenci delničarjev SN D.? Kaj pa naročnik in morda celo delničar pošlje dopi», Je odklonjen . . . a Louis Pire je dobre volje. Sedaj je njegova "Domovina" edini slovenski dnevnik med New Yorkom in Chicagom. "Domovina" je izšla med 29. junijem in 6. julijem vsak dan razen praznika, "E." pa samo štiri- krat. Radi tega smo v "Domovini" brali tisto opombo o "edinem dnevniku" med New Yorkom in Lawndale Avs. Frank Barbič. Konferenca in piknik v prid njene blagajne na Blaine Bridgeport, O. — Prihodnja konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice za vzhodni Ohio in W. Va. »e vrši v nedeijo 24. avgusta ob 10. dopoldne pri sodrugu Antonu Bradleju v Blaine, O. Popoldne isti isti dan bo piknik v prid konferenčne blagajne na farmi Loui» Androj-ne, ki je nedaleč od pro»tora, kjer bomo imeli zborovanje. Na klube in društva Prosvetne matice apeliramo, da čimprej izvolijo zastopnike za to konferenco. Odbor je sklenil povabiti na to zborovanje in piknik za glavno govornico sodru-ginjo Ano Krasno, ki je znana delavka na kulturnem in političnem polju. Piše mnogo za mladino in se uveljavlja kot delavska pesnica. Je sotrudnica Mladinskega Lista, Prole-tarca in Prosvete. Govorila bo v slovenskem in angleškem jeziku. To bo naš prvi slovenski shod v tem kraju, na katerem bomo imeli za govornico v našem jeziku žensko. Ne zamudite te prilike. Pripeljite s seboj otroke, da bodo osebno spoznali delavko, ki jim zlaga tako lepe pesmi. Povabljenih je tudi nekaj drugih govornikov, med njimi Fr. J. Bender, predsednik distriktne organizacije reorganizirane U. M. W., ki bo poročal o delu in napredku unije. Agitirajte, da bo udeležba 24. avgusta na Blaine čimvečja. Postaramo aktivni, in priznajmo si, da razmere ne bodo spremenjene v^ korist delavstva, če se ne organiziramo politično. Na shodu in konferenci se bomo pomenili o naših problemih, o aktivnostih, agitaciji itd., ob enem bodo imeli udeleženci ne samo duševni užitek nego tudi obilo razvedrila. Storimo vsak svoj delež v o-glašanju te konference, pa bo imela večjo udeležbo kot katerakoli prejšnja. Joeeph Snojr, tajnik; Frank Matko in Tony Kravanj«, nadzornika; Frank. Zavrinik, Mike Smrdel, Mary Pi erce in Louis Gorenc, organizatorji. Važno za Bridgeport Bridgoport, O. — Članstvo kluba št. 11 JSZ. se s tem obvešča, da se gotovo udeleži klubove seje v nedeljo 20. julija ob 10. dopoldne -v društveni dvorani. Spored bo zelo važen. Med drugimi točkami bo tudi razprava in sklepanje o iniciativi enega lokala soc. stranke v Michiga-nu, ki predlaga, da socialistična stranka spremeni ime v Independent Labor Party. Ako dobi zadostno podporo od strani klubov federacij ter angleških lokalov, gre na splošno glasovanje. Izvoliti moramo tudi zastopnike za konferenco JSZ. na Blaine, ki se vrši 24. avgusta. Rojaki delavci, ki še niste člani, pridružite se našemu klubu na seji 20. julija. Med nami boste dobrodošli. Joseph Snojr, tajnik. To in ono Milwaukee, Wis. — Bil sem na deželi in pozabil na "civilizacijo", na jazz, na kričeče plakate z napisi "Hot from Paris", "New York Blues" itd., se udal blažilnim vplivom proste narave in divnega cedrovega gozda ter tako polagoma pognal od sebe vse zle duhove in spomine. Nekega večera, ko sem se udajal miru in pokoju divnega poletnega večera, pa je bilo nenadoma konec lepe idile, dasi samo začasno; vsled bližajoče nevihte me je napala jata komarjev, zavžite kisle kumarce so mi težile želodec, nepričakovano^došli prijatelj pa mi je pomolil pod nos "naš" Obzor. Mera trpljenja je bila polna. * Sedaj se več ne čudim, da prirejajo v vročih krajih, kot npr. v Španiji in Italiji, karnevale tudi poleti. Vročina vpliva na kri, da se^leno pretaka po žilah in se le deloma prenavlja v možganih. V takem stanju je čiovek nesposoben za pametne stvari in prireja burke in norosti, zato smo tudi pri nas imeli slovensko "ohcet". * Sicer pa je bil to pameten ukrep onih, kateri imajo nalogo skrbeti za narodni blagor. Časi so taki, da nam preostaja mnogo "vremena". Naši delodajalci so postali nenadoma zelo obzirni z delavstvom in nikakor ne marajo videti, da bi se mučili v tej vročini v, tovarnah. Naši "narodni voditelji" pa se dobro zavedajo ,da vodi pohajkovanje do slabih dejanj, misli in idej in da je treba dati ljubemu narodu nekaj za razvedrilo. Pa so priredili kamival — slovensko "ohcet" — in s tem storili trojno dobro delo, to je, odvrnili vsaj začasno vse ,ki so še toliko narodni in ne preveč nerodni od slabega vpliva brezdelnosti, pokazali smo svetu kaj smo, torej, da smo civilizirani (več ali manj), da nismo z Balkana in obenem zopet enkrat reiili naš narodni, včasih pa zelo nerodni ponos. Osemtisoč ljudi nas je gledalo In se divilo naši kulturi; časopisi so prinesli nam v čast in ponos tudi slike ženina, neveste, starešine in tud!i konj. Konji so bili simbol našega napredka in priča, da se pomikamo še vedno po starem tiru in primerno počasi. Da smo sedaj ugledni in da je naša slavna lotu res vredna $300 čevelj namesto $86, Je pribita stvar. , Narod s tako kulturo ima vsekakor veliko bodočnost in zasluži, ds mu I kdo posodi na podpise, potrebnih ! 287 tisoč dolarjev. Konservativnost našega "prepričanja", »tslnost naših 1 idej ,vse to priča ,da bomo ostali še dolga de»ctletja na istem mestu, torej, da »e ne bomo poclovili po francosko in pozabili na naše podpise na delnicah, ki pomenijo našo še večjo bodočnost, kakor je slavna ohcetna sedanjost. o Odkar me v "našem" Obzoru nekdo posnema in piše v kratkih odstavkih in odkar mi je dotični ukradel začasno tudi ime, sem zgubil veselje do pisanja. Še le sedaj sem spoznal, kaj je pristni, šaljivi sarkazem, še le sedaj sem spoznal skromnost svojih zmožnosti. Da se nahajajo med nami taki duševni velikani, nisem nikdar mislil, in ne sanjal. Vidite, tako se narod razvija, tako prihajajo na površje v primernem času. primerni, ne samo odrešeniki, temveč tudi voditelji naroda. Da, narod s takimi talenti ne bo nikdar propadel. Zato se prepeva sedaj pri nas s takim navdušenjem ona stara: Črna zemlja naj pogrezne — tega in onega, ki se nam n« klanja. * Glavni odbor J. P. Z. S. je postal sedaj Ruber Stamp in to po najvišji zapovedi našega novega odreie.nika. Na podlagi določb konvencije je storil kar je storiti moral, to je odpovedal je glasilo, toda kar je slavna armada naših nenadoma prerojenih nestrankarskih strankarjev tako zahtevala, je g. Staut določbo glav. odbora enostavno ignoriral in priobčuje še nadalje poročila nekaterih "zvestih" društev, obenem pa uradni znak s ponosnim napisom: Official Organ itd. Za rešitelje "naše" sloge iz krempljev "diktatorjev" pomeni to, da prihaja pšenica v klasje. Tisti, ki ni bil izvoljen za delegata, je mnogo bližje svojega cilja in Lenko blizu izhoda. Iniciativa za odpoklic glav. odbora je našla sicer malo odmeva in je sama na sebi jako nevarna stvar, toda prijatelji, kdor zavžije dovolj-no množino strupa, dasi je ta strup morebiti le slaboten in počasnega vpliva, končno vseeno podleže zastrup-Ijenju. s a Bil sem na predzadnji seji društva št. 1, toda sem molčal — škoda je pametnih besed v zastrupljenem o-zračju. Toda čudil sem se in čudil, ko sem gledal na to ogabno komedijo, na to aerazsodnost članstva in na jezuitsko prefriganost onih, kateri iščejo svoje osebne cilje v tem groznem razdoru. _ * Kako malenkostni so bili vzroki vsega tega, kako nizkotni, toda zastrupljeno članstvo tega ne vidi, ker stoji pod osebnim vplivom razdiral-cev. Toda najžalostneje je to, da članstvo ne vidi, da je naša nekdaj res dična organizacija na pečinah, kjer se bo razbila, ker, prijatelji, ne pozabite, za vsak zastoj take organizacije pomeni nazadovanje, toda pri "Slogi" ni samo zastoj, temveč že splošna nezaupnost med članstvom in ostalimi, katere bi lahko pridobili v naše vrste. Kako ponosna, kako trdna in korenjaška so danes napram naši raztrgani, razburkani in tepeni "Slogi" društva SNPJ. — Človek bi se razjokal ... Pa sem videl sivolase ustanovitelje, ki so kričali s tisto peščico zastrupljenih članov. In to vse, ker hoče par oseb doseči svoje sebične cilje na račun naše Zveze . . . e Toda tudi ti viharji bodo minili, se bodo razblinili v nič, dasi bo Zveza silno trpela še dolga leta. Bodočnost je vsekakor naša, naša, namreč naprednega delavstva. Nastopila je naša mladina in organizirala angleški odsek našega soc. kluba. Petindvajset vrlih mladeničev in mladenk, polnih zdravega in krepkega navdušenja je ojačilo našo armado in poleg njih lepa vrsta naših zavednih žensk. Trenutno smo ojačili naše vrste za sto odstotkov, da je v naših dosedaj skromnih vrstah zavladalo navduše-r.jt za delo, za vse lepe proletarske ideale in za boj za boljšo bodočnost človečanstva. Spartak. da so Ali pri "E." proti "desni", dasi bi morali iti bolj na "levo", če se hočejo trajnejše zavarovati pred Pir-čevo konkurenco. Dva slovenska dnevnika enake barve »ta v Clevelan-du nepotrebna. Da pa se ne oddaljim, grem k stvari. Dne 27. maja t. 1. sem pisal Enakopravnosti, da sem pripravljen obnoviti naročnino, in izrazil pogoj, da mi v slučaju potrebe priobčijo dopis, zagovor ali kar bi že bilo. Odgovor na to pismo je bü datiran 2. maja .torej pomotoma mesec nazaj, namesto 2. junija, ko je bil pisan. Naslovljen je bil na moje ime in se glasi: "Z ozirom na Vaše pismo odgo-1 varjam, da taktika našega lista je zmerom bila, da imajo čitatelji pravico do svobodnega izražanja, dokler se isto ne izrablja na škodo lista in javnosti. Pri tem tudi o»tanemo." Podpisan je Vatro Grill. Odklonil ie potem moj dopis, ki sem ga nato poslal Pros veti in Pro-letarcu. Priobčila sta ga, vsled česar upravičeno sklepam, da ni bil v kvar javnosti in tudi "E." ne. Urednik "E." je odklonil tudi poročilo, ki se je tikalo "Zarje" izza u*edne konference delničarjev SND. Bil sem pri njemu osebno, in dejal, ' da če bo drugje priobčeno, bo odgovarjal. Še sedaj čakam, kdaj me ugonobe, ker sem se drznil citirati sklep seje pevskega zbora "Zarja", katerega je zabeležila v zapisnik ga. Mary Ivanush, torej oseba, kateri urednik g. Grill ne more očitati pri-stranosti nam v korist. Dne 29. junija sem napisal za pri-občitev v "E." sledeči poziv na pevce "Zarje": 4 "Skupna društva SSPZ. imajo dne 4. julija svoj piknik v Euclid Village. Na njihovo vabilo se je pevski zbor Zarja odzval ter nastopi s par točkami. Ker bodo gostovali tudi zunanji člani omenjene organizacije, je tembolj priporočljivo, da bomo gotovo v«i navzoči, ter s tem izkažemo prijateljsko solidarnost in dobijo' voljo v danih razmerah. Opomnim naj Vas, da ste v sredo pri pevskih vajah gotovo navzoči. To je važno radi prej navedenega nastopa. — Frančeškin, korespondenčni tajnik." Tudi tega nam niso priobčili pri "E.". Urednik "E." je glavni predsednik SSPZ. Nastop našega zbora je imel priredbi pripomoči, ne pa ji škoditi. Menda ne smatra^ petja za "strankarstvo", posebno ne slovenskih pesmi? Mi smo pokazali, da nam je pesem res ideal, ne demago-štvo, in zato naj nam pisci izjave iz sobe št. 2 oproste, če smo jim znova dokazali, da so v zmoti. Dne 16. junija je odbor originalne in obstoječe "Zarje" ponudil "E." v priobčitev imena novih odbornikov zbora ter preklic prejšnjih. Take stvari navadno zagledajo beli dan med vestmi, mi pa smo morali dati to v plačan oglas, da so ga lahko malo skrili med druge. Mar ta dejstva pričajo tolerantnost urednika "E."? Napravite sodbo sami. Joseph Frančeškin. Druš. Slavija št. 1 SNPJ priredi piknik Chicago, III. — Društvo Slavija št. 1 SNPJ. priredi piknik v nedeljo 17. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Vstopnina v predprodaji je 25c, pri vratih 35c. Igral bo orkester, kateremu načeluje Johnnie Hochevar, ki zna zabavati stare in mlade ljudi. Vstopnice v predprodaji dobite pri članih in članicah društva.—Slavi jan. 0 toleranci Cloveland. O. — O toleranci smo v Clevelandu te tedne že mnogo slišali. Name so bili vrženi očitki, da sem netoleranten, da potvarjam izjave itd., medtem ko se posebno u-rednik "E." kaj rad postavlja, da je ves za toleranco, in da ima v listu, katerega urejuje, vsakdo pravico do zagovora in pojasniti svoje stališče. V praksi ne isvaja tega nauka. V Clevelandu imamo dva dnevnika. Okrog "E." so se zbrali že ob njeni ustanovitvi naprednejši krogi, medtem ko je "A. D." postala klerikalen list v zmernejšem pomenu besede. Mi smo svoje stvari oglašali v "E.". Veljala je za list, ki je delavskemu gibanju naklonjen, in nekateri, ki ga kontrolirajo, upravljajo in urejujejo, so bili takrat člani kluba in JSZ. To razmerje se je polagoma spreminjalo Večerni izlet "Save" Chicago, 111. — Socialistični pevski zbot^'Sava" priredi v soboto večer 9. avgusta piknik na Kegljevem vrtu v Willow Springsu. Igral bo orkester John Hochevar j a. Lani je "Sava" priredila svoj prvi večerni piknik z velikim uspehom. Udeležba je bila velika zabava dobra, zato ga je sklenila prirediti tudi to poletje. Vstopnice so po 36c.—-T. O. Piknik Pennsylvanske konference J. S. Z. 31. avgusta na Bridgeville Sklep prošle konference JSZ., ki ■e j« vršila na Lawrencu, je bil, da priredimo tudi letos skupni piknik soc. klubov ter društev Prosvetne matice pod odkriljem konference. Vršil se bo v nedeljo 31. avgusti ns vrtu pri domu društva št. 295 SNPJ. v Bridgevillu, Pa. Odbor bo poskrbel, uis Schem- Arrangemcnts for transportation to the picnic to be held in Waukegan on Sunday, July 27th by branch No. nitzer of Broughton, Pa., I will repeat 46 JSF. have definitely been decided, one of his comments. "Theie is only The committee has chartered a spe- one person who tan give us more deroba najdragOCenej&a, ki jo!ciai car on North Shore Line, abundant life and tiiat is Lord our nnaaHni« unloK knlr mn* n« 'Those wishing to make reservation Saiour". In thi poseduje sploh še kak mož na svetu. 3,460 advokatov v Chicagu Chicago ima 3,460 advoka- should notify D. J. Lotrich, Anton Garden or John Kak immediately. this case his help would be appreciated very much in Detroit at the present ti«:e. It would be udvinuble for Bio. Schemnitzer to Sunday, July 20th, marks a big see this Lord and have him raise the day for the Pioneer lodge. Their standard of living in the mining picnic which will be held on that day localities and Broughton, Pa., above has been well planned with plenty the rock bottom Hell Hole Level, amusements for both young and old. • Pioneer lodge is noted for giving the Thousands of Ford's employees be-biggest and beet picnics among the lieve that their Lord is the employer Slovene lodges of Chicago. This and sole factor that will improve Fr. OHIO. Akron: Leo Bregar. Bridgeport: Jos. Snoy. Bar barton: John Jankovich, Lovrenc Frank. Cleveland: John Krebelj, Anton Jankovich, Vin. Zgonik, Karl Tri-nastic. Collinwood: Frank Barbič in Henry Stankh. Conneaut. Joseph Sedmak. Girard: John Kosin, John Tancek, Anton Dobrovolec. Glencoet Albina Kravanja. Ken m o re t Frank Kocjančlč. Lisbon t J. Bergant. Ma-nerd? A My /latoper. Neffst J. Maori. Newburgb:' Jos. I^vfr, Warron: Fr. Modle. West Park: Paul ftlabe. PENNSYLVANIA. Acosta: Geo. Kristell. Aliquippa: Geo. Smrekar. Bon Air: Peter Bukovec. H reddock: John Rednak. Broughton: Joseph Jaklich. Crafton: Jacob Tomec. Canoneburg-Strabane: Marks Te- kavc, John TerČelj. Cliff Mine: Frank Bogataj. Darragh: Andy Berti. Delmont: J. Paulich. Export: Jos. Brits. Fareil: Joseph Kramar. Foreat City: Frank Rataic, Tony Zaic. 1 Greensboro: Tony Zupančič. Hondoraonville: Albin Karničnik. Hermine«: Anton Zomik. Homer City: Andrej Obed. Jerome: J. Tursich. Imperial: Frank AuguÄtin. Johnstown in okolica: Andrew VI- drich, J. K obal, IHja Butalo. Krayn: Louis Sterie, Henrik Pečarič. La t robe: John in Mary FradeL Lawrence: Louis Britz. Library: Nick Triller. Lloydeil: Ant Zalar. Luseme: John Matičič. Midway: Anna NageL Mclatyre: Vincent Yaksetich. Moon Runt Lukas Butya. Monaca: Stephen Ogrizek. *T»on» J. Kvartič. Perk Hill-Conemaugh: Frank Pod- boy, Adolf Kraina. Pittsburgh: John Ban, Jos. Hrva-tin. Ronton: Anton Bogataj. Tiro Hill: M. Krasovetz. St. Micbeel: Frank Bizjak. Throop: John Oreshek. Vandling: Jos. Čefcular. Windber: Tony Stražiiar. W. Newton: Jos. Zorko. Willock: John Koplenik. Yukon: Jos. Robich. UTAH. Mobrlend: P. Zmrzlikar. W. VIRGINIA. Pierce: Frank Polsnc. Star City: Lawrence Selak. WISCONSIN. Kenosha: Frank Žerovec. Milwaukee: Jacob Rozic. » Sheldon: Ignac Kolar. Sheboygan: Jake Rupnik, Anton Debevc, Tony Simenc. Willard: Mike Krulc. West Allist Jos. Radelj. WYOMING. Cumberland: Louis Tlaker. Rock Springst Mrs. J. Jereb, John Jereb. Sublet: John H Kreisnik. Ako ieli kdo prevseti mastopstvo sa nabiranje naročnikov Proletarca, prodajati Am. družinski koledar, bro-iure in knjige, naj pile apravaiitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na t« priobčene sastop-nike apeliramo, aaj skuiajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnik« temu listu. Pravzaprav j« dolinost vsakega slovenskega zavednega de lavca agitirati sa njegovo glasilo Proletarec. Ako je ime kakega sastopnika Im-puičeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radovoljo popravil L delo (plumbing), drugo so člani vse brezplačno naredili." Članstvu kluba v Wauke-ganu Waukegan, III. Opozarjam članstvo na sejo kluba it. 46, ki bo v petek 25. julija zvečer, t apelom, da se je polnoitevilno udeleži. Tiste, ki so s članarino zaostali ie dalj časa, prosim, da pridejo na to sejo ter jo poravnajo. Klub v Waukeganu bo mogel tekmovati v Članstvu in v aktivnostih z drugimi, ako se potrudimo vsi, vsak po svoji moči, in če bomo točno poravnali svoje obveznosti do organizacije. V nedeljo 27. julija priredi nai klub izlet na Harrisonovo farmo, kjer se je vrftil tudi piknik SND. Več sledi. Anna Maknick, tajnica. Chicago 717 novih advokatov, 347 pa jih je prenehalo s prakso. Priredbe klubov jI J.S.Z. in dragih jj ! soc. organizad] j j years' event takes place at Berg-mann's Grove, located on 26th and Desplaines Ave. Admission is 60c in advance, 60c at the Grove. • • • Are you doing your share to increase Proletarec's circulation? Does working conditions. The abundant life we now enjoy has reached a point to where is need be rescued by whom ever the Saviour might be. Working conditions enjoyed here is enough to recommend to anyone contemplating on coming to cities your name appear in the reports in 8earch for work, to remain where published every other week? These1 they are and suffer the consequences LISTNICA UREDNIŠTVA Cleveland, O. — Izjavo klubovega pevskega zbora "Zarja" bo priobčena prihodnjič. Vsled znanega vzroka — pomanjkanje prostora — je moralo zopet izostati nekaj dopisov, katere priobčimo ko hitro mogoče. Detroit, Mich. — Odlomki, ki jih omenjate, (bodo čitateljem ugajali. Pošljite ob priliki. Dopisnike in druge prispevatelje v list prosimo ,da naj, če le mogoče, pošljejo svoje prispevke za priobči-tev v naslednji itevilki pred soboto, kajti ako dobimo ob pondeljkih preveč gradiva, je težko za urednika in tiskarno, katera želi, ds se ji kopije pošilja sproti ,ne pa iele zadnji dan. PRESENETLJIV USPEH. "Fort Stockton, Texas. — Jemljem TRINERJEVO GRENKO VINO po navodilu. In dosegel sem presenetljiv uspeh. Trpel sem na tape k i več let, a to sdravilo me je reiilo te sitnosti. Miguel Farias." Sedaj, ko je prišlo poletje, je Tri-nerjevo grenko vino velika pomoč pri prebavi proti zapeki in enakim neredom. Ono odstrani strup iz sistema. Zdravniki ga priporočajo. V vseh lekarnah. Dept. 27. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, 111. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. S voie cvetlice sa plese, svadbe, pogrebe itd. JULIJ. WAUKEGAN, ILL. — Piknik ki«, be it. 45 JSZ. v nedeljo 27. julija. CLEVELAND, O. — Piknik "Zar-je" e nedeljo 27. julija na Goriikovi farmi v Randallu. AVGUST. CHICAGO. ILL. — "Moonlight" piknik soc. pevskega sbora "Save" v soboto večer 9. avgusta na Keglsio-vem vrtu v Willow Springsu. DETROIT. MICH. — Piknik klubov it. 114 in 115 JSZ. v nedeljo 17. avgusta na 9. Mile in Ryen Road. CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 JSZ. na Močilnik*rjevi farmi v nedeljo 17. avgusta. GIRARD, O. — Piknik kluba it. 222 JSZ. v nedeljo 24. avgusta. BLAINE, O. — Konferenca piknik klubov in druitev Isobraie-valne akcije JSZ. v nedeljo 24 gusta. SEPTEMBER. CONEMAUGH, PA. — Piknik kluba it. 5 JSZ. v nedeljo 14. sept. na Parkbillu. MOON RUN, PA. — Konferenca JSZ. sa aapadno Penno v nedeljo 2S septembra. SHEBOYGAN, WIS. — Konference JSZ. sa Wisconsin in severni lili neis se vri» meseca septembra. Datum bo sporočen pozneje. OKTOBER. WAUKEGAN, ILL. — Veselica im dramske predstava kluba it. 48 JSZ. v Slov. nar. domu v nedeljo 12 ekt. pop. in zvečer. CHICAGO, ILL. — Dramska prodata v« kluba it. 1 v nedeljo 28. oktobre v dvorani ČSPS. two questions should receive your consideration and action. With more effort and "I will" power our goal of 3000 new subscribers will be reached before the year is over. Let's go! Everybody on the job. • e • The agitation for an English speaking sub branch of Club No. 1 Jvas been started. The committee la charge are soliciting signatures from friends and sympathizers that will become members of our branch. Let every one give them their hearty cooperation in this drive for a bigger and better branch of J. S. F. ia Chicago. • e a Again we will have the pleasur* of roaming about in the moonlight. The date is set for Saturday night, Aug. 9th, at Kegel's grove, where Savans will hold its moonlight picnic. Johnny Hochevar and his merry makers will furnish the music. • s « A conference and picnic will be held by branches of JSF. and lodges of Easter Ohio Sunday, August 24th in Blaine. All branches and lodges members of its Educational Association are urged to be represented with delegates and prepare all necessary duties for this coming event. "at home". Plenty of suffering here already. An Observing D. S. R. Passenger. ev- NOVEMBER. CHICAGO, ILI__Koncert "Se ve" v nedeljo 30. novembra v dvorani ČSPS. DECEMBER. CHICAGO, ILL. — Silvestrov, sebe ve klube it. 1 v sredo 31. doc (Tajnike klubov prosimo, de nam sporoča datume svejik priredb, de ta Tbe'MilwaukecLci ¿cT Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 528 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. ooaaooaoaoooaooaaaaaaaaaaa Dynamic City Daily Happenings A large crowd attended the Slovene Workers Home picnic July 4th. Everyone seemed to enjoy themselves. Mr. and. Mrs. Christ Mandel of Cleveland were our quests for that day. Ludvik Spolyar, President of the Slovene home conversed for some time with Mr* Mandel who was formerly President of the Cleveland Slovene National Home. We hope the conversation enlighten our Pres. so more quickly steps can be taken to build the much needed home here. a The late Conan Doyle Spiritualist, before dying said that Henry Ford was the greatest Anrerican Spiritualist. That Mr. Ford was guided by an "inner voice". If that is. true, let us hope this "inner voice" will i Martin Baretincic & Son: POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street | Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA. ; .......I............. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovine z mešanim blagom. Peči in pralni stroji naAa posebnost Tel. Herminie 2221. i MLADENIČI • MOŽJE ! Obleka po vaii meri. M' vam izdelamo obleko ali suknjo, da vam bo pristajala kakor rokavica na roki. cvSS* SAMO— Naročite si obleko ali suknjo pri nas. Delo jamčeno. John Močnik 6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA CANKARJEVE IN DRUGE KNJIGE Pilite po cenik PROLETAREC NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo . Slovenskem, Hrvaikem, Slovaikem, Čeikem, Poljskem, kakor tudi v Angleikem in Namskem jeziku. Naia posebnost so tiskovine ze druitve In trgovce. Zadružna Danka LJubljana, Jugoslavija, o * V LASftil HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIt 1.) sprejema doner ze hranilne vloge ali za tekoči račun proti nejb~ljiemu ebrestovenju. 2.) posreduje nejcenejio dostavo denarnih poliljk Is Amerike v domovino in obratno. 3.) posreduje v vseh |ospoderskib aedeveh hitro in po eenL Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj os nakaie na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York, 11-18 Union S<|oare, New York, N. Y., Istočasno naj se Zadruino banko o tem obvesti in naroči izplačilo. Nai upravni zastopnik sa Ameriko js Joseph Mentcn, 16824 Normandy Avs , Detroit Mich. Obračajte se n&hj. * Obračajte se v vseh bančnih poslih za stari kraj na Zadruftne banko v Ljubljani. * A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Work Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. fmipfarer OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH THE CRUSH OF FALSE OPTIMISM C.one is the glory of the soothsayers. Gone is the magic of their incantations. In vain does the High Priest Hoover speak words of optimism. In vain does thp mighty Mellon, in vain do lesser priests, sound again the refrain: "Don't sell America short." At each optimistic speech the stock market falls again. Wheat and cotton follow the downward path of stocks. The tiagedy of unemployment does not diminish. Neither the Grand Old Party nor the new capitalist!, neither the politicians in Congress nor the engineer in the White House, can shrmv us the magic spell whereby the wild scramble for profit can be made to serve the common good. A WORLD WIDE TRAGEDY Unemployment is a world-wide tragedy. It is greatest in Germany where the International Labor office puts it at about 2o per cent. Unemployment in the United States is estimated by the same authority at 16 per cent. 5 per cent higher than in Great Britain where it is a major issue. Condititons are very bad in Italy, Poland, Austria and Japan. France has a record of practically no unemployment at all. This is probably due to several causes some of which are not likely to last. They include the rehabilitation of the devestated regions, a job which is now pretty well done, and the nature of French industries which still operate in rather small units which can adjust themselves to changed conditions somewhat faster than big industries employing mass production. French employment has also been secured by a process which means very low real . wages for the workers. Russia reports less than one per cent unemployed. But this applies only to registered workers and takes no account at all of the plight of millions of the old bourgeoisie who have no regular jobs at all. It must not be forgotten that of all these nations the United States does the least to relieve the plight of the unemployed. It does not even know the number and the census estimate is neither scientific or accurate. For one thing it took no account of those who only work a day or two a week. THE CENSUS RETURNS Discussion of the census figures by Louis I. Dublin in the New York Times brings out some remarkable phases of American capitalism. Indications are that the urban population is now over 55 per cent compared with 51.4 per cent in 1920. Even this may not tell the whole story as it is estimated that about 10 per cent of all persons living on farms are engaged in other than rural occupations. The farms have lost about 4,000,000 population in the past ten years while the tendency to industrialize agriculture continues. In other words, the capitalist system of production is slowly transforming American agriculture. Despite the huge decline in the rural population the output of the farms increases. This is due to the application of labor-aaving machinery and the electrification of the farm. It is interesting to speculate on these shifts and changes. The four million who have left the farms are not dead. Shifted , into urban life, they come into contact with industry which is also displacing workers. Machinery and technical changes have been throwing masses of workers aside and we are facing a nation-wide unemployment problem. Even professional men are being displaced by mergers. What does it all mean? Simply that American capitalism is creating a proletariat. With immigration reduced to a minimum, American and Americanized workers are being sentenced to occupy a permanent place in the lowest layer of society. Immigrants and Negro workers have for decades vegetated on this level. Now it is the boasted "freeman" who must face this and with the knowledge that the owners of industry cannot employ all. If there ever was a situation ripe for a great Labor and Socialist movement this is it. American capitalism is recruiting a working class that it cannot feed or make content. It is preparing the way for a Socialist order. A FOOL'S PRINCIPLE There is a principle which is a bar against all information, which is proof against all argument, and which cannot fail to keep a man in everlasting ignorance. That principle is condemnation before investigation. — Herbert Spencer. SEARCHLIGHT ¿ i S Yeah, tW skipper's an old friend o' mine, Harry. This is gonns be a big surprise when he recognizes me. By Donald J. Lot rich MOONEY AND BILLINGS By LINDY LOK AR The 14 year old fight to liberate Thomas J. Mooney and Warren Billings will have to be atarted anew, because the governor of California acted unfavorably, after their caae had been reviewed by the biaaed State Supreme court justice«. These two labor leaden declared innocent even by the judge before whom they were tried and convicted will therefore have to continue behind the walls and bars. Information released by various writers in the past tell us of Labors' bitter struggles during the ten year period of 1906 and 1916. Capital was solidly united. All railroads, manufacturers and other employer« in San Francisco were bound together as one. They were out to beat organized Labor. They have always been "out" to beet Labor. Mooney and Billings were organisers for their labor union. In 1913 a linemen's strike was called at the P. G. Electric Co. Mooney took the leadership. Billings was just 19 years old then. He was hired to delier a certain package which later proved to contain dynamite. Thru trickery of private detectives he was convicted. Mooney was also implicated and tried three on each Waukegan Beacon Light Committees of branch No. 46 JSF. of Waukegan are preparing for their picnic to be held on Sunday July 27th at Harrison farm. The same place the Slovene National Home held their picnic July 4th. Everyone is invited to come and enjoy the many interesting features of the day. Latest reports are that branch No. 1 JSF. of Chicago have chartered a special car on the North Shore Line« to attend this affair. We aincerely hope all comrades of Waukegan and North Chicago give their utmost cooperation to make this picnic a success. * The Slovene Home picnic which was held July 4th waa well attended. Everybody seemed to be ammused with the activities sponsored. It indeed was pleasing to see such a greet group of friends and comrades together. Mrs. R. Kancilja was the lucky winner of the $50 check given away free. • For September 1st committees of three lodges are preparing arrangements to celebrate the greatest SNPJ. day in the history of Waukegan. The indoor baseball championship between the eastern and western division is to take place at this manifestation. Out of town visitors are welcomed and can feel assured of a good time. More announcement« will follow. Vine««« Pink. times although acquitted count. During the Preparedness Parade on July 26th 1916 in San Franciaco a bomb exploded killing nine and injuring several other people. Billings and Mooney were latter sought and arrested. Their homes were raided. Powders which later proved to be Epson salt were played heavily in the newspapers headlines. Hundred« of people witnessed the explosion. But they picked out Mooney and Billings as the bombers. False testimony indicted both men. False testimony and the ways of capital also convicted them. Mooney was sentenced to hang. The sentence was later commuted to life imprisonment thru intervention of Wood row Wilson. These men fought against «Treat odds and money power. But capital's gain is also a gain for Labor because there has since been aroused a deeper and more sincere desire to free Mooney and Billings. Both will go free. The only question is when. You can supply the answer by working in behalf of these two1 unjustly convicted workers. Join in1 at every opportunity to protest against the gross neglect and crime by attending the Mooney-Billings mass meetings. < For the past few weekends we have been visiting points around Chicago. l*ast Sunday we made Detroit again. Conditions there are critical. Besides the interest in recalling their present Mayor our folks are wondering when* they can secure a job. Thi Ford plant has been shut down for two weeks and ever so many of our boys have migrated south. Many of them are former Kansas citizens who are now voluntarily vacationing down south. • • • The Young American lodge which is affiliated with the Educational Division of J. S. F. held a picnic which was well ' attended. Maiy Comrades attended the picnic. The ball game between the Detroit and I Chicago Pioneer girls was won by i Chicago. • • . Abundant rains have helped crops this year. Wheat and other grains are selling so low that the farmers had better not expend the time and money harvesting it Elevators are full of last years wheat. And yet you read of breadlines. Where is there any logic? On the one hand there is what they call overproduction on the other under consumption. A just 'social order would see that grains now destroyed would be made into victuals to feed the hungry. • • • We have been eagerly waiting for further articles on Milwaukee, why it was a Good City "by the Chicago Daily Tribune." Several additional _ ________ articles have been promised. We allowed it to announce on its front must suppose that they are coming page that it was not permitted to or that they have past it up for a print it. The following day it was description of some other more allowed to announce the titles of "likeable" town. four more articles which it was not permitted to publish. A few days of this later it printed an article on "Where And another note tells you that you have but 3 weeks time to prepare for Sava's Moonlight picnic Saturday evening Aug. 9th. • • • "It is a clear cut issue," states one of the speakers, "as to whether we shall tolerate the imprisonment of two innocent men and give in to capitalism or whether we shall stand for our constitutional rights". He had reference to Mooney and Billings who are still serving time and in whose behalf the Socialist Party has planned an active campaign. • • • A number of Chicago Comrades are planning on attending the big Socialist picnic of the Wisconsin Socialists Aug. 10. Our members will also go to Waukegan Sunday July 27th to take part in Waukegan J. S. F. Club's Outing. Travelling in grougs is generally great sport. Come aiong. Childish Censorship Censorship is usually puerile. That] of Spain is no exception. Senator Louis de Brouckere, one of the leading Socialists of Belgiuhi. visited Spain, to find out for himself the conditions there. While in that country he made some speeches. The Spanish Socialist daily, El Socialist*, tried to print one of his speeches under the heading "Where Is Spsin Going?" The censor would not let the paper print the speech, but GREED STANDS IN THE WAY OF EMPLOYMENT It is absolutely unnecessary that there should be any willing worker unemployed in this country. There wouldn't be any if the- crass, selfish material interests of the employers did not stand in the way. Unemployment could be ended over night by the simple process of shortening the hours of labor to the point where all would be employed. Or it could be ended in a week or two—at most a month or two—by raising wages of the workers to the point where their purchasing power could create such a demand for products that all would be employed in making such products. Or it could be ended by turning the industries over to the collectivity and letting them be run for the benefit of all the people instead of a few. The collectivity could then pay the workers the full value of their labor and reduce the hours to whatever degree might be essential in order to employ everyone. Any of these three methods would turn the trick. The only obstacle in the path of either of them is the gross selfishness of employers. They prefer to let people starve—to let workers and their wives and children become physically deteriorated through malnutrition and mental suffering—rather than relinquish any of their own profits or special privileges. Employers are running the present industrial system. They are running it into the ground. Their management of the system is a failure because it throws millions out fo work and results in widespread poverty ,tragedy and crime. If they were good sports they would acknowledge their failure and give the industries to the public so that they could be operated for service instead of profit. The Milwaukee Leader. An ad on another page issue invites and tells you just how you can reach Bergmann's Grove where Chicagoans will picnic With the Pioneers Sunday, July 20th. The Laughing Box What you want to set you right is to take a sea voyage. Can you man- it?" "I think so,, doctor. I am captain on a liner."—Buen Humor, Madrid. "What was the name of the hotel where we stayed in Paris?" "I ve forgotten. But I'll soon teil you. It's sure to* have it on the towels."—Buen Humor, Madrid. is Spain Going?" The article was written by Brouckere and was tsken from the Belgian Socialist daily, Le Peuple. El Socialista could print it as an article from a Belgian paper | but couldn't print it as a speech made in Spain! This reminds us of some of the childUh antics of the department of allegsd justice in the United States during the war. Must Have Been Dead Doctor: "You are too fat, lazy, eat too much and want more eaerciee." Patient: "Put that down in Latin, so that I can tell my wife." — Ulk, Berlin. Casey (after seeing Riley fall five stories)—Are yez dead, Riley? Riley—Oi am that. Casey—Shure, an ye're such a liar Oi don't know whither to believe yez | or not. Riley—An' that proves Oi'm dead. Yez wudn't call me a liar If Oi wuz i alive. rrs NO PLEASURE FOR HIM Algernon (reading joke): "Fawncy this Percy, a chap here thinks that S football coach has four wheels." Percy: "Haw I haw I And how many wheels has the bally thing?"— Union Pacific Magazine. MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7. . -* iM THINKS WE ARE TOO TAME A. J. Mellinger of Santa Rosa, has an idea that because we object to the tactics of the Communists and repudiate their program, we must necessarily be allies of the Capitalists.; He disclaims any direct affilation, however with the Communists and does not approve of the wsy they break up Socialist meetings, but thinks the Socialists deserve some rough treatment because of their tameness. "I am not a Communists," he writes, "but will ssy they are giving the Capitalists some worry and it is needed. I would like to see the Socialists become more militant and radical, then I could join them." • • * There is a fable of how the wind and the sun had an argument as to which of the two could make a man take off his coat. They agreed each to try and the wind was given first chance on the man. It blew and blew, and the harder it blew the more the man hugged hfe arms around himself and held his coat tight to his body and at last the wind in despair gave up. When the wind quieted down, the sun came out. Pretty soon the man began to turn back his collar, then he unbottoned his coat. The prespiration began to stand on his face. Without flurry or fluster, the sun kept on shining, and the heat became more and more unendurable and by and by the man took off his coat and the sun won the contest. • • • The program of a dictator and the use of violence will never establish a Socialist Commonwealth. So long as the Communists insist on invading other organization's meetings and interferring with their rights, the strong of the law or the strong arm of the organization attacked will be necessary to preserve peace and order. It is either that, or lay down like meek lambs and let them tramp over us and take our meetings from us. The advocate of force and violence fails to see that the Capitalist has the best of the game so far as weapons of warfare are concerned. • • • The Socialist Party seeks power through constructive educational work. It seeks to show the people that capitalism breeds poverty, insecurity and crime. It •ets forth the advantages of a system based on the public ownership of the means of life operated for use and service rather than private gain. Force and violence can be overcome with force and violence. But there is no power on earth that can destroy a ' fundamental truth. And there is nothing more fundamental than the Socialist philosophy and program. It has in it the elements assential for the preservation of society.—The Labor World, San Francisco. PURITAN MODESTY In a certain beach of the Thames bathing is popular in a quiet backwater, and not always, it appears, are bathers provided with the conventional attire. Two old spinsters who occupied a house near the pool at last wrote to the authorities protesting against people swimming so neer their homes, and a notice was duly erected proclaiming "Bathing not allowed within half a mile of this spot." A few weeks later the clerk to the council received another letter from one of the women. It stated: "The bathing nuisance has not abated My sister and I can still see the offenders with the aid of field-glasses." LETS HELP Up the road and down the road, Whatever the way we take, We'll meet some soul with a weary load, Some heart that is torn with ache, We'll hear some voice that has dulled its song. Some spirit that's loat its cheer— For roads are rugged and roads are long, * And many a track is drear. "We can't do much, and we can't give much— We're poor folk," we may sayl But the little ws can with a friendly touch May brighten the world's highway. So out with your smiles and your neighbor strength. Your song and your sympathy, tool We can') do much on the journey't length. But tks little we can, we'll