srav. „edntštvti. — Neirankirana pisma s? ne sprejemajo, roKopisi se ne vracaja jJ Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista dinosti". — Tisk tiskarne „Edinosti". — Teleion uredništvi in uprayć SteV. . —.57. — Naročnina znaša: Za relo leto K 40—, po! leta K 20-—, tri -nesece K J0-—, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8---, pol leta K 4'-*. r. Posamezna številka v Trstu In okolici: 10 vinarjev. xui Posamezne Številke zastarale 20 viti. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm pš vin: osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila. ogUsi denarnih zavodov nttn pa.' 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljaa vriti K Mali oglasi po 8 vin. besedi, najmanj pa S3 vin. Oglase sprejema inseratsti; oddelek .Edinosti". Naročnini In rekla "nacije se pošiljajo upravi IHtJ. ^ Plačuje 5c izključno le upravi .Edinosti-. — Uprava in Inser.itnt oddclelf rt nahajata v ulici sv. Fraitfifts As. št 20. PoŠtno^iranilaič it ra?ai št. 811.634. Posamezna številka izve« Trsta in okolice: 12 vinarjev.---na £ S.\j & BEROLIN, 12. (Ker.) Besedilo odgovora nemška vlade na VVii^onovo noto se slasi: »Oiigcv2 l2]c m vprašanja predserlm? ka Z&uženih držav Izjavlja nemška vlada: Nemška v*- da sprejela pestavke, ?£i jih le <1:'očH predsednik Wlisca v svciem govoru S. januarja 1918 in v poznejših govorih lici podlago ca trajen pravičen mir. Na-nes porazgeverov, U naj se uvedejo, naj Li bil torej ie ta, da se doseže sporazum glede izvedbe praktičnih posameznost:. Nemška vlada računa s tem, da steje tući vlade z Zed:iic-1mi državami 7vezr.mI1 vlasti na stališču Wi!sonovib Izjav. Nemška viacla izjavlja sporazumne z avslro-ogrsko vlado, da i o pripravljena, da v dosego premirja ugodi predlogom predsednika slede izpraznitve. Prepušča predsedniku, da eeloči sestanek mešane komisije, ki naj bi odredila vse potrebno za Izpraznitev. Sedenja nemška vlada, ki ie odgovorna za mirovni korak, se sestavljena na podlagi pogajanj in v so-Iasju z veliko večino rajhstssa. V vsakem njenem dejanj!!, opirajočem se na voljo te večine, govori državni kancelar imenom nemške vlade In nemškega naroda. Berolln. 12. oktobra 1918. Dr. So!?, državni tajnik za zunanje stvari.« V PRIČAKOVANJU ODGOVORA NEMČIJE. BBRLjN, 12. (Kor.) Glasom listov se bo danes dopoldne sestal zunanji odsek zveznega sveta, da odobri nemški odgovor na \Vilsonovo noio. Istotako se bosta bavila dopoldne z odgovorom tudi glavni cii k rajhstaga in medstrankarski, odsek, ki obsega le načelnike večinskih strani. Lsnsiuft o pravičnosti in strogosti pri mirovnih pogajanjih. NEWYORK, 11. (Kor.) Državni tajnik Lansing je izjavil: Ako se hoče preprečiti nova svetovna vojna, morata vse, ki jim je poverjena naloga, da podpišejo mirovno pogodbo, voditi pravičnost in dobrobit. In do čim se mera stroga pravičnost omiliti z milost jo, naj sc ne pozabi na povzročitelje strahovitih zločinov, ki 30 bil! zagreši ni na človeštvu. Ako pa pride čas, da se poravnajo računi, potem ne pozabimo, da je, d oči m je stroga pravičnost brez :i:'losti nekrščanska, milost, Ki uničuje . ravičncoi, ravnoiako nekrščanska. trzberger za zvezo naročov. BERLIN, 12. (Kor.) V *Norddeutsche Allgemeine Zeitung« nastopa državni tajnik Erzberger za zvezo narodov in naglasa, d:? je pridobila ta ideja tudi v Nemčiji mnojro pristašev. Izredno je pozdravljati, da se je tudi lord Grey postavil te dni na stališče \Vilionovih načel, kajti s tem odklanja izključitev osrednjih viasu! iz zveze narodov. Churchill za nezmanjšan* izut'f^vanie municije. LONDON. 11. (Kor.) Minister Churchill je izjavil v svojem govoru v Leedsu: Vsak dan se postreli 10.000 ton granat. Treba je vse pripraviti, cia se postavi vo:na leta 1919. na še širšo podlago. Opraviti imamo namreč s pretkanim sovražnikom, ki razpolaga še z ogromnimi pomožnimi viri. Tudi, ako bi izpraznil Bsigijo in Francijo, s tem še nikakor ne bi bil sprejem naših neizogibnih pogojev zavarovan. Izdelovanje municije zato ne sme popuščati, posebno. ker boste Francija in Anglija morali rri oboroževanju podpirati tudi ameriške bojne sile.^ \m po fetfji in Austrs-SirsK! iai§Mi czsmglj wmi — »li preilloi za izuraznltoe. - - l iilic« m posoia mmM n&M mšsllo Mz p o r> l i s t n k. Fran Kscser tfelko. Dne 9. avgusta letošnjega leta je p razno val župnik Ksaver Meško pri Devici Mariji na Žili na Koroškem 20Ietnico mašništva, kar bi pomen jalo za svečenika Meškoja dolgo trnje vo pot v njegovem težavnim svečeniškem poklicu. Ali "vleško ni .sa.no svečenik. V njem so zdn Tene vse one vriine, 'katere dičijo slovenskega svečenika; toda ni.bil nam samo vesten svečenik, temveč veliko več: v nje n se zrcalijo vse vriine in čednciti, katere dičijo rodoljuba, človekoljuba, krepo-*e;i, značajen, kristalno čist značaj! Njegovo čMo. nesebično redoljubje mu je grenilo že itak težki položaj v tužni Ko-i ruški, kjer ie svečenik edini zaščitnik, branitelj in buditelj nesrečne naše koroške raje. Nakopal si Je s tem, da je branil pred silovitostjo petujčevanja naše nesrečne brate na Koroškem, smrtno sovraštvo GAmčo ua iron-i. RIM, 11. (Kor.) Na povratku iz Pariza ie prispel ministrski predsednik Oriando .lanes zjutaj na fronto, da se posvetuje s kraljem in načelnikom generalnega štaba Diazem. Kc::ares zatiranih narodnosti zr-ct Položen. CH1ASSO, 11- (Kor.) Za 15. - Oktobra deločeni kongres zahiranih narodnosti A--. r-o-Ogrške je bil zo^et preložen,in sicer na 14. novembra. DR. WEKERL£ O ZUNANJEM IN NOTRANJEM POLOŽAJU. budimpešta, 11. (Kor.) Stranka 48nikov in ustavna stranka ste imeli danes konferenco, na kateri je ministrski predsednik dr. Wekerle izjavil: Ker VVilsonova nota ne zahteva samo od Nemčije, ampak od osrednjih _vlasti sploh, da izpraznite zasedena ozemlja, moramo postopati sporazumno z Nemčijo. V zvezi z zunanjim i>cložajem je tudi vprašanje sklenitve miru in za&topstva Ogrske pri mirovnih pogajanjih. Ogrska mora biti pri mirovnih pogajanjih zastopana neposredno, česar pa ni razumeti v smislu, da lioče skleniti Ogrska poseben mir. I?ač pa zamoremo zahtevati- in za to moramo tudi skrbeti, da bo pri sklepanju miru neposredno .zastopal deželne interese kak -primeren ogrski »državnik. Naš položaj proti Avstriji- se je bistveno izrremenil. Stojimo že pred izpremenje-nimi dejstvi. V jugoslovanskem vprašanju ie obstojalo naše stališče, itakor znano, v tem, da nismo imeli nič proii združenju Dalmacije s Hrvatsko. Glede Besne in Hercegovine zavzemamo otališče, da naj odloči sama, ali se priklopi Hrvatski, ali nam. Glede narodnostnega vprašanja bomo pri mirovnih pogajanjih zavzemali stališče, da se morajo temeljna načela določili na podlagi splošne pravice. Kar se tiče glede slovaških komitatov izraženih želj Čehov, kažejo razni razgovori, b\>[ sprejeti v ay-dijenci nemšl-ro-nacijcaiaini' poslanci: Vvoif, V/aldacr, Sieiiiw€«Jč;, Lciigmar.n, Pa-cher, Stoirl, Urban, Teufei In Frleđi-aun, krščanski soc jalci Fink, Hsuser, Mataja In nemški socijalisti Adl^r, Sehz, LVer.-bopotem Poljaki lertii, LowenSiein in groi Ba-vvarcvvsiiL, dr. Korošca, Ukra-jinca x-ct;aszevricz in Lewic^ii Italijan rai.Jjtii, Romun Isopescul Grenel in baron Reitses. Sprejemi so se končali ob 2 pop. 1 mm nHMADiiA nmm . AVSTRIJSKO. v-DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se javila: Italijansko bojišče. Planota Se^iiiili občin ie bilii včeraj pozorišče srditih In za nas uspešnih bojev. Po kraškem topovskem ognju so se ob 4 zjutraj pričeli med dolino ASse in Monte C\ Val-bella italijanski naoadL Dočiin je sunke pri Asisgu izjalovil naš ogenj, so Francozi In Italijani začasno vdrli v naše jarke na Monte S'semolu. Naši rezervni bataljoni so lih t?koj zopet vrgli TutS na vzhodnem delu pilote so "se razbili napadi s^vraž-iiika že v našem ognja, deloma v bo£ili iz bližine in v pre«?ankib. Sovražnik je cstavll pred našimi rostojankami št ovil sc nirtve in težko ranjene. Uspeh k bli Isto tr ko zasluga čet kakor vodstva. Brionsko bojišče. — V Alba-rs*ij s žio v zvezi z nemc-ienim umlkaiiiem &iaviuh sli umaknili -zadnja oddelke c ? Skeinblia. Sovraž^k ie zasedel Mi re-vic o. Mci Nisem in Leskevceia se na. Z a p n C 2 o bojišče. — Pri 2v*»iro-egrs^tii s;lr!i na zapadu nobenih poseb-iilh clc^otjkov. • ifečcluik ft.bi BEROLIN, 12. (Kor.) Veliki gladil sta« javila: Zapa&aobojiščc. — Armada kraljevića Ruprehta: Iz postojank zapaor.o Đenaila se umaknili v nove Črte. Nasprotnik ie sledil polascima in je zvečer \ črti VcnGin—ffames—ffcpin Lietarcl m vzhoinc proge B ea u mont - Brebler es. Se -verovzhoano Cambraiia ie uapaiiarl " vrržiiiri ;ne4 Skakio in St. Vaastom. Cilj tu na ozki fronti zastavljenih angleških c/ivizij je bil prodor proti Valcnciermeou; Namera se ie fzislovlla. Sovražniku se je ie rosrečilo. da je zasedel !vry In višine vzhodno ui iiigovziio-Jno vasi. Naši 7 ok:Ci>iijakI uspešno peIH sovražnika prei našimi črtana in mu prtzatleiili tzzkv izgube. Armrda nemškega cesarjevlča: Srditi se umakniti v nove črier Gioanla, ki so se pripravljala že več dni, so ostala sovražniku popolnoma prikrfta In so se IzviŠila rcpo^noina po načrtu. Tući v Šanr^-il! Je sledil sovražnik le previđao. Zmagoviti izhS velike bitke v Šampanjs. ki jo je dobila armaoa tjeuerala Einema 2 razmeroma slabim? si i srni ^roil velikanki premoči francoskih in Pffleriških annad v 14 dnevn kuil borbi in oa izmučenost. ki ie nastala pri sovražniku- vslcd izredno velikih^ izgub, sia cnicfe^čila mirov no izvedbo težkih operacij. Ga!lwitzeva armada: Delni boji na obe-i snrr.eh Aire. Srditi naoacli. ki Hh je Izvršil sovražnik v bo^tem odeku zacojih c&a na obeh bregovih Mcze. so se Izjalovili s težkimi izgubami za sovražnika. Cuncl In onih. kateri bi najrajši pometli *s površja j zemeljske kroglje koroške Slovence. Kaj; je vse moral prestati ljudomili mož! Predolgo bi bilo opisovanje te Kalvarije. izbruhnila je vojna. Prišel je na inc'ek'š, j kot so prišli nanj vsi naši razumniki, ki sol ljubili svojo domovino. Zapisali so ga v črno knjigo ter podčrtali njegov zločin: Svečenik Meško ie šeuvalec, podpihova-lec one peščice Slovencev, katerih nismo še mogli potujčiti. Nevaren je državi, ker se protivi svetovnemu nemškemu jeziku, kot takega ga je treba od=raniti ter onemogočiti njegov vpliv. Koroški Sipvenci ne smejo imeti nikogar, da jih brani, ker hočemo napraviti iz njih janičarje, kateri todo na/boljša bramba našemu prodiranju do jadranske obali. Izteknili so na župniki Mešku še drug zločin: Pisatelj, pesnik je, torej toliko bolj nevaren državi, potemtakem pravi izdajalec! Ubogemu nedolžnemu Meškotu se še sanjalo ni, kaj se proti njemu kuje. Nje- gova čista, mirna vest. ga ni vznemirjala. Mirno je opravljal svoje stanovske in do-moUabne dolžnosti. Nekega lepega dne pa obkolijo hišo varuhi iavne varnosti ter za-loiijo toli nevarnega zločinca, ki je rmrno sedel pri pisalni mizi, ter pdsal za svoj Gubljeni narod. Premetali smo mu pisalno mizo, knjižnico, hišo ter odvedli s seboj zločinca. Tirali so ga v zapir, mučili so ga z zaslišanji, vlačili ga iz ječe v ječo, a ko mu slednjič niso mogli dokazati ničesar. so mu dovolili pregnanstvo v zapuščenem gorskem kram v Apačah. Od tam mi je pisal: »Nimam, kamor bi položil trudno giavo. Odvzeli so mi vse, čisio vse!« Sram jih je bilo njegove preganjalce', aH v sebi niso imeli toliko poštenja, da bi mu bilik popravili storjeno krivico, proglasili njegovo nedolžnost ter vrnili njemu njegovo župnijo, nju^a pa njegovim žup-ijanom, kateri so plakali za svojim ljubljenim župnikom. Ne, niso. imeli toliko poštenja! Prišel je pa končno vendarle dan, ko izjalovili sovražni napali. Jrv: £eneru'ni kvartup.iai&tcr d!. LudendcrfL SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Srbsko uradna porjčila. 11. okt. Srbi so S.^cktobra dosegli Lipovico in Kosančićc, 15 km severno Lcskovca. Število ujetnikov z^aša 3000. Francosko uradno puročiJo. 11. okt. pepe "cuc: Tekem noći so bili Francoz: povsod v srlku s sovražnikom, či^ar umikanje se nadaljuje na raznih točkah fronte. Severno Aisne so Francozi zasedli in prekoračili Equiry in .Mou-Iins. italijanske čete so južno Courteccna prekoračile Chemin des Dames, katerega imama v oblasli do \išine Ccrny en Laonncis. V Sampanji so se Francoz; na več točkah ustaiib" na severnem bregu Sul'pps pred St. Eiieui'om in Boultom ob Suippi ter pri Varraerivfllu, Vandestru in St. Masmesu. Dalje proti vzhodu je francoska pehota, zasledujoč umikajočega s« sovražnika, zavzela Mont St. Martin, Corbcn in Brieres. Angleško uradno poročilo. 10. okt.: Maršal Haig poroča: Danes, ob jutranjem svitu, se ie napredovanje na vsej fronti pričelo iznova. ' Naše čete se bližajo velikim gozdovom vzhodno Bohaina in so vdrle v Vaux Au-digny. Severno tega kraja smo- dosegli splošno črto St. Souplet—Solesmes in zasedli Le Chateau. Zapadno Solesmsa smo zavzeli Avesres, R:eux, Uhuns in St. Mart'n, zapadno prekopa Skalde pa ifstrum. V osvojenih postojankah in vaseh- smo našli mnego civilistov, med drugim 2500 v Cau-dryu. Jugovzhodno Lensa snlo zavzeli Rouvroy. 11. okt.: Včeraj zvečer so zavzeli Arnerikanci Vaux Audigny in £t. Scuplet. Angleške čete so severno Lc Chateaua, v čegar vzhodnem delu se vrše še boj", prekoračila reko Selle in dospele do St. Vaasta in St. Auberta. Eonoči smo severno Scarpe napredovali proti lzel les Equerchinu, kake.- tući ob prekopu Hautcdeuie* rraccosAO urad io poročilo. IC. okt. zvečer: Vzhodno St. Quentina -so iran-ccske čete nadaljevale za:Iedovanjo sovražnika. Napredovale sb na nekaterih točkah za 6 km in prispele do Sebengcurta. Vzhodno Moutignya in •iernota smo zasedii Neuvillette, Hegny, Chatillor sitr Oiso in Thehelles. Med Ailetto in Aisno so se umaknili Nemci čez prekc-p Oise. Tekom dneva smo se polastili vasi Bea:.!nes, Chivy de Verneuil. Courtonne in Couge in Comin. Dalje vzhodno so izvršit! "Francozi uspešne napade severno Berry au Baca. V Sampanji se ie sovražnik, izmučen vs!ed težkih bojev, pričel včeraj umikati na Ai^u-. Francoska pehcia je prodrla preko vasi Liry, Monthoise in Challerange in dospela do St. Martina. Dalje desno so prekoračili Francozi Airo p;i Termesu in zas?dli postajo Grandpre. Asetiško uradno poročilo. 10. okt.: Na desnem bregu Moze so napredoval: Amerikanci kljub srditim sovražnim protinapadom. Višine vzhodno Sivrya so očiščene sovražnika. Vzeli smo črto Sctnmenuce—Marco—Cherviers in se nahajamo pred Grandprcjesg. Uieli smo tisoč mož. Gsucr posl. dr. RyM?a V seji državnega zbora S. t. m. -Govornik ie pričel slo ve rs ki: Visoka zbcriiica! Na preJlog nagega predsednika sicer nima vršiii sedaj razprava o izjavi ministrskega predsednika, vendar meram pri tej priložnosti takoj izjaviti, da mi got&vo pozdravljamo vsak poizkus, da se napravi mir. da se zopet vrnejo normalne razmere; ali obenem moram tudi izjaviti, da pričakujemo cd bodočega mira izginitve naših želja, da pričaku'emo od miru uresničenje vseh naših idealov. Želimo iak mir, in le tal: mir bo trajen rair, le tak mir j.?ore napraviti konec torbe med narodi. To nado Izrekam in v tem smislu pozdravljam tudi ponudbo za premirje in n;:r. Nadaljnje nemški: Dogodki, katere doživljamo v teh dneh. Čustva, katera nas prevevajo, se ne dajo izraziti v nuinem vprašanju: veliki so t! dogodki, svetovni. V tel debati se ne moremo omejiti na to, da iznesemo svoje pritožbe. Naj torej poizkusimo povedati, zakaj je tako prišlo, zakaj so ti dogodki bili ne- so morali dati mučeniku Meškotu, kar jc njegovega, in se je vrnil, po dolgem mn-čemštvu, med svoje "žnpliane, kateri so ga sprejeli z največjo radostjo. * Nas Meško je junaške prestal to izkušnjo, ter se je vrni k nam z bridko boljo v srcu ali o:ačen za nadaljni boj proti krivici. Mučitelji so dosegli edino le to, da njih nedolžna žrtva podvoji svoje delo za svoje nesrečne rojake. Dosegli so edino le, da bo Meško posvečal le Še z večjo vnemo vse svoje sile osrečitvi svojega naroda ter da neha čim prej naše mučeni-štvo in tudi nam zašije dan našega razpoložcajo kakor v nedeljo v kmetski krčmi. Pri večini narodov navdušenja ni bilo. Bil bi tudi čude2, če bi, predvsem slovanski narodi, v prvi vrsti pa še Jugoslovanski nared, šel v boj z navdušenjem. Prosim sanio, da si predočite razmere ob izbruhu vojne! Evroska vojna jc sledila balkanski vojni, v kateri je š!o za uničenje Turčije. Ne samo v Srbiji in Crnigori jc vladalo veselje nad obračunom s starim sovražnikom. Turčijo. Tudi pri nas. tudi Jugoslovani v monarhiji niso le simpatizirali z balkanskimi narodi, ko so sc borili za svojo svobodo, biii so Jugoslovani navdušeni za ta uničevalni boj našega redu proti Turčiji. Tu pa je prišel kakor mrze! curek ' kar. da se borimo proti Slovanom, da borimo preti Srbom in Crnogorcem, proti svojim ndarodrim bratom, in pri tem, naj kar odkrito priznam, vrhu tejM na strani onih, katerih uničenje smo pozdravljali, katerih preganjanja iz Evrope "sn:o sc veselili. Gc-spoda, ako bi se vam ukazalo, da morate v boj proti Ncmcem, morda bi bili sledili ukazu, aTf navdušenje za kaj takega bi bili vi zavrnili kot n.kaj nizkotnega, protestirali bi bili. Toda cd nas sie to zahtevali! Vkljub temu so naši vcinki povelju sledili; ali v zahvalo eo nas zasledovali in pregar'. ker svojih Čustev nismo mcsli zatreti. Potem r govore in pišejo Nemci o svojih žrtvah na krvi in blagu! Tudi to je laž. Ničesar niste sterili za cbstoj države,, navduševali ste se za Nemčijo »a ne za Avstrijo. Spomnimo se na prva stoletja naš« zgodovine: I luni in Avari so vdrli v deželo; prebivalstvo so odvlekli s seboj, da so sc moral! za nje boriti. Na isti način so se gnali naši slovanski narodi sedaj v vojno, da naj se bore za tujo nadvlado. Ah sc potem čudite, da nismo vedeli, zaKaj gre? Saj je Bethmann M. ivreg jasno priznal: To jc bol Gcrmanstva proti Slovansivu. Ali se ni isto reklo morda tudi v Avstriji? Prosim, spomnie se na »Soldatenzeitung« na Tirolskem. Ta časopis je bil določen za vse vojaštvo. v tem nemškem vojaškem listu je bita pesmica, katere reircn se je glasi!: »NemSka Avstrija ie p^n'rlt Za nemško Avstrijo naj torej naši vojaki žrtvujejo kri in imetje (dr. Korošec: In urednik sedi sedaj v cesarjevi vojaški pisarni!) Cisto prav, urednik sril sedaj v vojaški pisarni Nlegcvcga veličanstva. !n vendar se je pela neprestano pesmica o edinost: in solidarnosti narodov Avstrije, o edinstvenem in r.-vdnSensm nastopu narodov, o prostovoljnih žrtvah za obstoj te monarhije. . , T;> ni bila samo !až, ampak zavedna laž! Gospodje so vedeli, kakšno je razpoloženje pri nas. AH se jc morda z državljani slovanskih narodnosti pri nas ravnalo tako, kakor da bi bili za vojno \neti? Ne! Zasledovanje !n preganjanje, katero se ji utemeljevalo z vojno potrebo, je bilo na dnevnem redu. Res J?, gospoda, da -Izredni časi zahtevajo tudi izredne cdredbe: vendar kar je stcri'a Avstro-O^rska, preseda stokrat vse. kar se je zgodilo v drugih državah. Zatrlo se le polno časopisov, gojil se je denuncijantski sistem do skrajnosti. Mirne državljane,, na katere je pade! le- sum. da niso dobri patrijotje, so pometali v ječe, mučili so jih radi mišljenja, ne radi pozitivnih dejanj. Večletna ječa, da. smrt }di :e doletela; pa še več, tudi brez sodišča in brez sodbe so jih enostavno obešali in streljali. To je smel storiti prvi ieldvebel. ki.je bi! pri rekah. In Še hujše! Rabilo se je nasilje, katero je v navad: U »L» _L--'—______________—..... 11 "■ ~ sc ter svečano obljubil, da liočc vestno izpolnjevati poleg svojih stanovskih dolžnosti tudi dolžnosti zvestega in vdanega sinu svojega slovenskega naroda. Te svo->e obllube je izpolnjeval v polni meri in dokazal je, da je dober svečenik edino le tisti, ki vestno izpolnjuje svoje stanovske :n narodne Jolžnosi;, ter se oklepa naukov svojega velikega Mojstra, kateri so tako vzvišeni, da jih človeštvo po 2000 letih še ne more imieti, in vendar tako j?>no začrtani v srcu vsakega plemenitega človeka: Ljubite se med seboj! Tuli naš Meško uči: ljubite sc med seboj, ker ve kot učenec svojega velikega Učenika, da je v teh besedah skrivnost vse človeške sreče, vsega blagostanja. Dobrotno nebo naj rosi na i>ot življenja našemu Mešku svoj blagoslov, da nam njegova sedaj tako inilotožna vila zapo!e v novi, že svltajoči se svobodi rados-tno pesem o vstajenju naroda iz suženjskega mrtvila in nam obogati naš narod z novimi svojimi umotvori I Spitignjev. Stran ti. .EDINOST44 3t 279 \ Trstu, dne 13. oktobra 1919 b: Ji' V Vsi It: ! s t v: jc ; te;n bi bi!j res, da hočejo novo Avstrijo, ccmu P'.ttni v. ? ta nasilstva? Vidi se. da so bile to le bt cde. ki naj ti napravile vtis v inozemstvu. Da icvoi]o avstrijskih narodov potlačili. so tako r:H. To ni pomlajenje Avstrije, gospoda, to je \ mite v stare predmarčne Avstrijo, iiačiii za mućenje, kakor je bilo nekdaj "v v> c poiskali l arhivom v vojnem nilnistr-: ne ie brez postave, .ampak proti postavi se - • C;■ ! x Ob t^kem postopanju naj bi mi pokarali ljubezen za to monarhijo! Bil bi čudež, -c\. i bi naši narodi ne bili proti temu. To slcpar-s t v 3 z navdušenjem pa ni moglo dolgo držati. Kciieno so mavrgli prol Ni se več govorila o pomlajerju Avstrije, nič več o tem. da morajo imeti vsi narod: enake pravice, da so vsi doprinesli enake žrtve, iz eviio se ie: Vzpostaviti se mera nemška nadvlada v Avstriji. Označila s, ie enostavno nemška hegemonija za vladni program. Kaj takega pa se v Avstriji brez nas.lstva na dragih narodih ne da izvesti. Mi smo v absolutni večini; tukaj izvedba takega programa ni mogoča, vsaj ne brez nasllstva. Ob otvoritvi parlamenta jc preganjanje pričelo malo pojemati; toda povrnili so se pozneje zopet ua staro put. Ni zadostovalo več črtanje neprijetnih mest v časopisju, ampak časopisi so se kratkomalo ustavili. Prepovedali so nam izdajanje »Jugoslovana«. Domovine itd., prepcvedpli so izdajanje »Narodnih Li-vov . ZatrTo se je vsako prosto politično fclbarje, prepovedal . vsako zborovanje. Sedaj pa se imenuje kot posebna naklonjenost, ako se nam nai-milcstiveje dovolijo shodi, na katerih naj se govori o davčnih predlogah, na katerih naj priporočamo ljudem davke (veselost, mcdklici. smrhl). , Le še propagando zzl pcdpirani-c vojnega poscpla bi nam morda dovolili. Na ta način hi s takimi sredstvi hočejo pri nas i'trdfti nadvlado Nemcev. V zadnjem Času so -e pričela, kar se sicer uprave tiče. naravnost neverjetna nasilstva. Naj omenim le nekatere slučaje. Tako n. pr. zadeva upokojitve obeh šolskih ravnateljev na Kranjskem, ravnatelja Cora v Ljubljani in ravnatelja dr. Lončarja v Idriji. Cora je Nemec. Tega ni nikdar tajil in. vad: n; postal morda renegat. Tc-da ker ie uvedel red. ker jc skuhal neznosne razmere na nemški realki v Ljubliarii odpraviti, ker se ni pokoril, ko ju hotel šolski nadzornik Eelar vplivati v prilog nacionalnih prcteilejev n preti sovražniku: pobirali so lalce v lastni de/.eli: tako dolgo, dokler nI bruhnila reska revolucija, postavljali so jih na stroje pri vlakih in jim cro-lToda tudi pred rusko revoluoiio. pri menjavi vla- /Mi. da ilh ti strele na mestu, ako prrfrči le kamen-* de celo po dam-Martiničevi vladi so se hoteli ček v stroj. nemški belangi z nasiljem uresničiti, na protiiN Ta sistem, ki jc rodil največje ogorčenje, pa nij j staven način uresničiti v postavi. Tu je dokaz, da sedaj zc et oživi nci*ovo! Cule se, da se namera- se je zaupalo v dogodke na bojišču, da so upali vajo iznova pobirati talci v Bosni in Hercegovini' z njih pomočjo uresničiti-nemške zahteve brez (medkl? i: Čujte, čujte!) Ali teh nečlovečnosti še J posebnega upora. Šele ruska revolucija je gospode pripravila na druge misli, ker so se zbali, da bi se tudi pri nas lahko kaj takega zgodilo. To je gospode opravile do iega, da so sklenili skHcarje pr.rlamenta. Tukaj v parlamentu se je hotelo poteui na druge, strune Igrati. In to ne zato/ker bi brli ti ljudje prišli do mnenja, da je njihovo ravnanje vredno zaničevanja, ampak zato, ker so jih v to prisilili zunanji dogodki. Kakor hitro je pa imela ruska revolucija za posledico oslabljenje ruske armade, kakor hitro je bila ruska ofenziva ustavljena, že so govoriK zopet drugače: o nemških belangih, o nemškonacijonalni Avstriji itd. Vlada ie našla o-poro pri tem svojem ravnanju v ofenzivi proti Italiji. Da, Seidler je imel tako trdno upanje, da bo mogel ustreči vsem željam Nemcev, da je izključi! za več mesecev parlament. Sele dogodki na bojiščih, šele ne ravno ugodni položaj naše in nemške armade na bojiščih jc povzročil izpreiucm-bo razpoloženja, šele vse to je nagnilo vlado, dn se nam ic približala z nekimi obfjnbami avtonomije« itd. In ko se je nazadnje položaj na frontah vsak dan slabšal, ko je bilo jasno, da miru zinage ne dosežemo, tedaj so prišli celo s ponudbo samostojne jugoslovanske države v okviru monarhije. Tu se cbljub-Ua cek>, da hočejo združiti vse hrvatske in srbske zcmlie v okviru monarhije v državno obliko. Ali pri te.ii še vedno upašo. da naših zahtev n; bo treba popolnoma izpolniti. Kajti, kakor slišimo* hočejo nas Slovence in Hrvate v Istri izključiti, mi aai ne spadamo k Jugoslovanski tfcžavu i Omeniti moram kratko, da je upanje, da se bo jugoslovanski jiaroi dal s tako-ponudbo zadovoljit. enostavno varanje samega sebe. (Odobrava- j nje). Danes ni zavednega Jugoslovana, naj si bo Slovenec, Hrvat ali Srb, ki bi bil zadovoljen s tako rešitvijo. v(Ze!o dobro!) Ako se namerava • res to izvesti in ako se upa s tem napraviti v i- 1 nozcir.stvu vtis, je to velika prevarr. Nasprotno, Hrvate in Srhe v imemrrcmft deželah s tem ne bodo zadovoljili, nas pa razdražM do cbcpa In upora. S tem ne bo doseženega nič drugLga kakor to, da inozemstvo izve, kako nezadovoljni smo v tej državi. (Pritrjevanje). Ko sem navedel, kako so so vlada in nemški na ei jen alci vedno ravnali po fronti, se ne smete čuditi, da končno tudi mi gledamo na fronto in delamo odvisno svoje ravnanje od vojnega položaja, da kratko pravimo, da nim^-rjo^ noberejca zaupala do vas. Kajti kar vi obljubljate v neugodnem trenutku, zepet preklicujetc, ko sc položaj na fronti izpre-nifeni. V take ponudbe ne moremo zaupati. Skušalo se je tudi na drugo načine vplivati na na". Hoteli so nas vzgojiti pntrijotično ne samo z nasilstvom, ampak tudi s kulturnimi sredstvi. Znano je, kako so k as tirali naše šolske t»?ne krrge da s o iz njih odstranili vse, kar spominja na našo zgodovino. Ali to ie brezuspešno podjetje. Tud! ako vse odstranijo iz šolskih knjig, kar spominja na našo »godovinc. ne morejo iega nadomestiti z ničemer, kar nas bi navduševalo za io države. Jeli zgrdevina Avstrijo res tako slavn2, da bi se mogli za njo ogrevati? Nasprotno; kar ie v avstrijski zgodovini v resuici kot velikan in ki ic v boj proti slovanskim narodom ali svobodnemu g&aajij. (Pritrjevanje!). Že ustar.oviteij naše monarhije jc postal slovit s tem, da se je bojeval in ubil največjega Pfemislovca, kralja Otokarja; torej boj prcii češkemu naroda. Daije slavna husitska doba, , ko se ie prvič pojavSa m'sel prostosti v Evropi. Tudi iz te dobe zgodovina ne ve nič drugega -povedati, kakor da je nastopila Avstrija proti temu gibanju z vsemi sredstvi. Ali morejo biti Cehi za avstrijsko zgodovino navdušeni? Tudi v današnji dobi vidimo neprestano boj proti svobodnemu mišljenju; n. pr. v Italiji, kjer se jc zatiralo gibanje v dosego politične'svobode s policijskimi sredstvi na krvav način. Da, celo cesar, k? stoji v avstrijski zgodovini v resnici kot velikan n ki je v resnici veiko stori, celo cesar Jožef II. se ne slavi v Avstriji radi velikih reiorem na polju svobode. temveč ga slave kot germanizatorja. Zakaj . t svojega sina, ker se je -po-kazal vztrajen in se n.1 vdal vplivom, so ga čisto enostavno, brez preiskave, brez kakega. postopanja ostavili. GClic:: Čujte, čujte!). Iti dr J-ončrr je moral žnjim .peiiu usodo, v sled čisto nuvad.iega csuniTicnja, obreko-vanla, ki se jc gotovo1 izkazalo žc kot neuteme-Ijeao. Tudi cu re je mora! ume k ni ti, tudi on le moral čutiti, da je bil proklamiran v Avstriji neii:-ski kurz. Š!o jc pn še dalje. Zadcvcljili se niso s tem. da sr; rremešeali naše uradnike v tuje kraje oziroma jih vkljnb obljubi niso premestili nazaj njih dci:;-ča službena mesta (pcf.l. Gcstlr.čar: Preganjanje železničarjev!); |»ose1iiio k;.r se tiče železničarjev, se jc storilo vse. da se odstranijo iz domovine in se jim cr.err.agoči vrnitev. Pa še več. tiporaoijajo se naravnost sramotna sredstva: {• d..'!:nio sc čas pLs:, ki delile."o v narodnesovr;.;;-isei? smislu. Oprc-ščajo sc v to svrho častniki, o katerih se ie reklo, da so nri vo lakih nenadomestljivi; in ti se postavljajo v uredništva listov. To se je zgodilo v Besni iii sc morda, da se na ta načn pridobi ljubezen naroda; to se jc zgodilo rr:c?i up Krzjiiskerr?. Mislijo, da b-odo r.a ta način vzbudili navdušenje* ka:£re;ca pač nj. Naravno jc, da ie zadel ta sistem pri vb.dnih krogih r.a neki gotov odpor in enako tudi pri r.ci; :M!i krogih. Občutljivejše narave čutijo kot sramotno, da se poslužuje dr:;ava takih sredstev ?ns?r< ti lastnim državljanom. Cu:i se neprijetno, da sc de!a na tak surov način za -uničenje celih uarodov. !"• ašli druge parole: Staalsiaisen držav- teli vztrajati na izpolniti svojih zahtev. Kasneje, ko so videli, da je ves narod prešinjen tega gibanja. da si je priborila edinost slovanskih rodov zahtev* po zedinjenju \h državni samostojnosti, da ves narod, počenši na Koroškem pa doli do Vardarja stremi za tem zedinjenjem, so nas imenovali veleizdajalce in ravnali z nami kakor z veleizdajnici in so mislili, da nas bodo diskreditirali ua ft način na zdolaj n na zgoraj n nam napravili vse mogoče. Toda to predbaervanje nam ne le ni nič škodovalo, temveč ob današnjem razpoloženju ljudstva zelo koristilo. Danes s* vprašanje ne da več tako rešiti, kakor so si to svoj čas gospodje predstavljali: danes se z majhnimi koncesijami ne more več zadovoljiti: danes zahtevamo popsfcso h» celofno rešitev m1 šega vpras?«?«. Pa še v zadnji uri prihaja vlada z novo in topot zelo grdo namero, čeprav je morala že uvideti, da s tem špiccljskim in dcnttncijacijskim ^sistemom tako mogočnega ljudskega gibanja ne mofe zatreti. Vlada, in sicer vlada eRscelmce sedanjega ministrskega. predsednika je izdala naredbe, s katero se političnim oblastim nalaga, takoj ovaditi vsakega poslanca, ki govori na kakem shodu na način, ki vladi ni prijeten, in da sc mora takoj zahtevati izročitev sodi^čiL Gre torej naravnost proti poslance m. Hočejo jih na ta način ostrašiti. In pri tem si je vlada svesta, da se poslužuje obsodbe vrednega sredstva; kajti vlada opozarja v dotični odredbi oblasti na to, da postopanje ne bo privedlo do ni-kakega posebnega uspeha, ker ni pričakovati pri praksi glede Izročitve, kakor le v navadi tukaj v hiši. da bi se izročil poslanec radi svojega političnega delovanja sodišču; ovadba naj se pa vkljub temu vloži. Glede našega veiespoštcvancga kiubo-vega načelnika je direktno bil izdan nalog, da se mora napraviti proti njemu ovadba radi nekega govora, ki ga je imel na Vrhniki (Klici: Čujte! čujte!) ter da se mora tamošnji orožniški stražmoj-ster pozvati na zagovor, ker seda} še ni napravil kazenske ovadbe. Na ta način mislijo, gospuda, tla bodo rešili Av- strivo. rra ta način mislijo da bodo zatrli gibanje, ' ' . Za" je, ?.ko gospt.d.e misli:«*, da bedo s taki-ni malenkostnimi, pa grdimi.sredstvi koga cstrašilL In ako mislijo, ca bodo vplivali s tem na naše ljudstvo. se motijo. V»aoa bo s trklsai detanjt izzvala odpor, aper. ki bo vse desedaj znano prekošiL Narod si prvič kai takega ne da več uganjata, in drugič. . pravljen za to. Tako piše danes »Neue Fr. Presse«. Pred meseci pa jej je bil WHson Jiespretnež, hinavec, z-avratnež, ki mu m ničesar zaupati; njegove ideje so bile neizvedljiva. Danes apelirajo nanj kot o-dre-šenika. naj porab; a odporno možnost. Govori se, da se hoče V/ Ison postavrti na stališče, da je avstrc-o?rs!te vlzčc. Ldrepetcartiia saieo za skleeitev ka^ialacijske pogodbe", nat.i pa da p?loe]o do beSede zastopoiki cc^a-mezniii naiotov. Igra z oc.-7jcin v lic] ne varnejši uri. Vlada si je bila pri iidaii te odredbe celo svesta, da se s t:fr. ne žaKJo »air.o r.a?a čustva, marveč ie mislila, da še stem žali čut cele zbornice, da se namreč zbornica celotno upre proii terru postopanju, in je zato izdala nadaluie omejujoče cvdredbe a vkljub temu vztraja na tein. da se vlože kazenske ovadbe. Pri ten r.ani ne Tostžac nič drusesa. kakor da Vae v.fcfiSl (jorje premaganim! Ta klic Brona ob zavzcijn R.'.ra 390 let pred Kri-Ston1. l'i se dal varirati in apHciratr: Gorje mogotcem, ki so — padli. To grenko resnico okuša 'sedaj tudi strmoglavljen bivši kralj Bolgarske Ferdinand. Dokler je bil na moči, so ga slavili kot poosebljeno vladarsko in državniško medfost, so mu kadili, slaveč njegovo zavezniško zvestobo. Dane; pa mečejo isti slavitelji kamenje vanj in ne le kot vladarja ampak tudi v nje- rri icin i.ax?v uu i/^tcir^ mv iv«r ^ - .. —r, .----- V ------ . ohranimo mimo kri iti čakamo, da pride ura, ki KOVO kvaliteto — človeka. »InTOrmatlOn^ tudi nam prinese - | cznaca n. pr. kot komedijanta na pre- resite v itr takega stanja, i^ke vlade. Kakšna bo rešitev, tega daises ne ma-remu vedeti. Stokr. Njegova i^ra da jc začela kot veseloigra — češ: bil jc stalna karikatura v šaljivih list'b, — a 'končala je kot žalostna Z-o sc ra potreba, da, Trice1.-) se jc govoriti o ncmikcni so nemška mesta in trgi imenovali ceste po tem hrbtišču države. To so prevedli pt tem neruski ra- cesarju? Ne morda radi oprostitve kmeta, ne dikaici in nem !i?-Cijo-•;.... / izrazom: i mora biti radi njegovesa svobodomiselnega mišljenja, temveč ker ga smatrajo 2.n prvebojevnika, za protc- c pa ,1 n Avstrp ploh ne ho več; It v smislu terra ^ ! tip sern.anizacije. In prt tem naj se tni navdušu- to sc note: i cele sirn-' e. ki s^ poerej gcvcrle. o'^ejrro za avstrijsko zgodovino? Mislim, da se celo Avstriji Ic z zaitičevanicra, ra:?1 ri'e i;a^n\ra.t koi cvet pitrijotizma io epera dmai-tiic. Nastopali so in gcvc-rili le o iiiterc^U Avstrije, int eresih dina-* vš' ter trdi!:, da se zavzemajo ?.vi -rbo;e. Ravno dar.es sem čital v vsener.iškem dnevnila .Ali-detr.sches TasMatt* uvodnik, ki označa za velcizdajalce, zlomPa nad r;imi jK.lico in jiii de-nrrcJra kr.! veleizoc:;: !ce; in to- dela vse nemška stranka, ki. si je vendar zr.pi?ala v prvo to^ko s :r\: i:\ pr^ najvišjih kr - *ov si ie dubila t&I misel: mi £tno le vaz??t Neaiiije. Razume se, da se dela v Ogrski enako; tudi tam s- £C\*ori o državnem rezonu, državni potrebi; tudi tam \Iada preora "j P: ei-tel dalje vojevati in prišel sem v nasprotstvo / narodom. V SoiHi so bili veliki ne:nlri. in i::z tako nisen: hotel preprečati spi -^ne ."clje po v r Zato sem se moral odreči prestolu!! Boris II.. ali Buriš III.? V brzojavkah, ki so nam došie, je rečen- . t'1 je bo!;f ,rski prestol-in;,sIcJn.!.. zašel presto! pod imenom Boris II.. dočim git dn najski listi označujejo /a Borisa lil. Kateri na v je pravtlneji? Na to vprašanje daje »Hrvatv-.: List^ to-!e po) tsuiio: Stara Bolgarska je imel.; vladarje z imenom Boris (Bogoris). Prvi jc bil s:t» in naslednik k^na Presjama in je vladal cd lct.i —5, ali od £32 do 88-S. Znamenit je rad; tcua. ker se je leta S64. dal v Carigradu kratiti. spr.Tt t in>2 M'hajlo ter je brezobzirno v svoji držas I pr. n:\j.iral krščanstvo. Njegov sin in dru^i nasledili je bil car Simeon, ki je leta 917. sprejel naslm »cara Bolgarov^. Oru si Boris ie bil vnuk Siuii rnov. ki jc v letu 960. prevzel vlado od svojca reeta Petra. Ali /e istega leta jc Boris H. pr.d-v. ujetništvo^ruskegn kneza Sviatcslava. iz kate rega ga je sicer resrl bizantinski cesar Ivan Taim s!:as, ali to samo ua sc Bolgarsko utelesi zantu. Boris 11. se le iriot.il leta 971. odreei prt stolu. Od te,a torej, ali se Boris, sin Prc\iai, <>v. šteje za Borisa I., ali za Mihajla, aTi pa se s te: je začne šele od »carjev« bcrfaarskib. t..rej Slme-n:-. bo.odvh«»o,V. ' * novi bolgarski kralj Bor!s !!.. ali Boris III. Ob v.cj priliki bodi omenjeno tuči to, d:> bolgarska beseda car nI identična z mar- več pomenja »kril . doći m se ns^a beseda cesar v bolgarskem jez mu ime.iu e "r -r^ir . ^ t^- UlitV m —— - ~ g----t w 11 & v i • —* — bil tedai vspef ! Njegovo Ime. kot državni- li, ogajanja? Zzk a j je moralo preteč^ j.__j« AntAntn 2;Hri vrtina mpcprftv. .v'knterih ie vntna divialn tralnimi vi astmi in entento leže Štiri vojna leta. med njimi stoje duše p&dlih. Tu bi devet mesecev. v~ katerih ie vojna dtvjab dalje z vsemi svojimi grozotami, predno mogel pomoči samo WiIson,- ako je pri-i je dozorel ta skep, ki je vendar edino Prs^resso, sistemi e pt;r!r:ni£n-turismo. Secondo le le-u del' evoluzionc tnttc le co«.e dovrebbero col tempo svilupparsi, prceredire c perieziOiiarsL Ma se la Natura r^n smenti mr; • e stessa nell" cv ervar.za d.' QUtste leii^i. V uorno. vera contradlzicue de'Ja n .tura. sdegtio seinpre dr adattarsi. Gil a polog:.-l! de! p:otrtsso pos? .ao U salirc In bigcncla e deccantare le ccn<;uis?e con -n:uie nei eanur; delta fsica, della cbrr-.ica m:, j • i i;;ro < sanr.a hanno il pctce di con:.pi?cv -c ignoranti - che disgrviatntncnts abbondano in tatU i pnesi — d' abro c ;to r.ou pos? de-t»re net veramente evohrti cltc ri-i. di compcsrune. faiti uuali progre^ possono v-nrare rcllr. 1i-!osof!a, nclla politica c ne!!a morale? Convers« jhe non furti i popoh. e cio per varie cause, pro-eedono di pari passo sulla via c^e noi Jsi-nišanio la via del progresso. e che auindi \i Lon > pepoii e nazioni piu o meno progredite; ma questo pro-gres&o che dovrcbbe deteniiinare il grado di eivii-ta di un dato -popelo o di una data nazione si pud misurarlo rcr trarrc dei contronti? Molti no la civilta di una nazione dal numero degli anal-iabeti e delle soiole, altri dal chilometri delle lerro-vie. dei fill teki;r..iici^ tcleforrci e dal numero delte poste, altri, dai prodotti deli'industria, altri in-iinine--fluesti almeno fino ieri non erauo rari dalla r tenzialita e perfezicnc delle armi ergo đe-iili escrciti. Ma-questc «=ta!is:tichc ser\-ono al!o scopo di Kiudicare sc questa nazione 6 piu d vile di quclla? i progressi in qnesti campi danno di-ritto di considerarsi piu civili? No, assolutantenie 110! II numero delle scuole noti sigmfica r.ulla, quando specialmente queste «ono ktituite secondo eriteri non conformi ai tempi e n m contormt a ouei principi atti a migliorare la specic uni^na; queste scuole producono materiale poco buono, e direl quasi che un analrabeta t da preferirsi ad unr> mal eoltivato perche meno dannoso alla generallti. 'anto piu che i! libro deJle esperfenze nen fu cora pubblicato. Dalla qiwlita delle scuole e nen dalla quantiti si pno fermarsi un concetto del c> i me vlene praticata la civHta dai dirigenti !e ^ort! di V Tr*t4i. iine 13. oktobra rtiS. »EDINOST« &ev. Siran IH. iratiami di ni! »št. 91 ter morejo nanjo do vštete sobote UHO Ji Staf-r S* inlende ch n?ar-»i al c Cj ) uosiro ^—............... - ------------ — . » v —------- —---— __ do n - pbse monte i! r.iinistro Hussarck, i? «icr- j bote 19. oktobra, izkazati se je z izkaznico i v d J !».• J:et:o idf-.Tta ai rapprcs jntani: deila • za nakup kruha. uca, qt:ando vn!!c t >ccarc i! delicato i IZKAZNICE ZA GOVEDINO, i> deiia diiesa della col tura detle n zionafitš nonj Tekom tega tedna sc razdeie izkaznice ted^i-ciie. Proseguendo il. filo de! n ostro rasiona- za govedino In za neimovite si-c je i*, c v. . trov. rcm'j c: ■ i;-••?:> -rc la staustku J.iie • tujj izkaznice st. 59 tjia z rdečo črto. fcrrov c. delle navi. dei u.egraii e delit poste e pf.|)|LNA MOKA -ZA STARCE". BOLNT-si-fiici e a dimostrare il grado di civilta di una f^j OTROKE, razicnc, percK- qu.-sti mczzi di trasporto e di co-, ^ zavoj redilne moke H kg, pO K 1*40 za-tnu'dc; z ione sono, si puo diru, esclusivamenje a? j •jpejv:on! ^ega tedna se preščipne Št. - « (T 1 « - j IV nmiemh in št. L sivih izkaznic, ve- li i d -1 ccmir.irclc. superava forse in civilta yavnjj, za meseca september in oktober Um: ? Della pcrfezicn.- e del valore desrh istm-; ^jg Tudi izkaznica za naravno mleko terresdš mm 6 p:ii il časa di par!: me ! : j daje pravico redite inoke. Preščipne breve verrauno relesat? r.ci I&iscž acca::i:> ai ccc- j ^ teden ^t 11 cedri?: !:npaSl:ati. Arrr.ie ctviitf sono cnse d»c j 1 1 AVNE KUHINJE IN UBOŽNICA. faci:o a pugei! Ora aacip io Germama. benclic j tur.il. il principia a ccnprcrd«' y. i >jr.^uc ii:c-nte stalistiche. solo il modo in c' : vi-. te applicato i! parlamcaiajri»mo deve servi-re cer resou-re i ccsurc-nti ira. le varie aazioni. Possiaiiu} is tinesia car?po resistrare t?ef pra-Kressi? pB.-ircppo sr.ti^ rari i vaesi iu. cui i? par- ?rir.er.t2risn;o puo essere consukrato il ineccani-«,nio per rnandare ad eifetto il piVocipio della scvra; i:a pcpofcre, e anebe in questi fra teoriu e rcalta c: ccrre un mag&ore o m::>are divar:r>. I.t IcK^i chc reselavaati la v::a pubbt-lca de! citta-dini u dei pariaruejitf di Atene demccratica c di Itor;: repubbbiicana nori erano forse da ir.' iti lati misrKc j di ruetle attualrrvme vijporc pr.-so le i:; it a: o!u cvo4»rte? Si pt. ^on j Tanrontere ouelle c« iii:--.:onI antiche. ci-ei Parfament:. cae! diritti de: t: pre^enianti del popolo con Quel!! d! certi Stati, chiaiiuiti moderni in cui i ministri ncn sc!o governano :! Pacse ma anehe i! Par!ame:ito? St c;,nc ccva neir antico p:r esenipio Qualclie to«=a di širnih ia.iioso para^rafo 14? Sc l'iai.*u«iia era di b \itupero la sioria del parlaracntansmo roji iu la sola dlede un calcio nel seder*. a Monna Civilta, ne cbbiamo vedute e vediamp ben del!.- altre c :n questc n^n srro estranei j ut i dei Tisza e cci Lenla. Dui 404 c. C., miro in cvl fu isiftulto In Scma il tribuna'.o, la storia del park^rner.tarismo r.on vide mai Tegale, perefeft r*...: fj t:>aia rn r viclerrra ai rappresentanti de? popoln. II contc S.ei no Tis z a - e si ncil in ie:i«pi di jKi-e — nco c „itc-io di oppriir.ere con i s ujm sistemi Ie ini'elici i ^'- nalita nc.i magiare, si accani ccntri i suci stessi connazionafi istituendo fra altro le gnar 'ie parlamentari c cc:i queste a!k::t22i-.:e con la iuzza. e perfino scir.bc!-re i de-putrti di app-.sizic.ne in pieco Parlaiaento. Cen qucs!i mezzi iaceva \ otare les^i e bilanci p!u o rr:n prcvvisori! Nc!i* antico eni rif^ndeva o in-sultava un tribuno cadeva sotto la maledizicne dc^.'* dei c rgteva c tre v Lastniki izkaznic za javne kuhinje in ubožnico dobe ta reden: osmmko kg cikorije, osmiT?ko scii in osminko kisa. MILO. en kos mila, okoii 10 dkg težkega, po 40 vin. kos. Oddati se jnora II. od rezek urard-ne izkaznice za milo, veljavne za mesec avgust—november 1918. _ 5>rocSa!a kuriva. OsSe. »» fcc «a rdeče lriia««tee. — RazdcUeraaie 14. oktobra. — Cena S« via. kg. Stara mitnic*: I—*JO <30> Saiice 7. — S t. Ja-2221—2320 21) Giuiiana 12. — Sv. M. ftfc Zg.: 1—.200 (14) Bivio S, (82 kg). — Ro;an: 1^200 (15) Rojp.n 4; 201-320 (T5) Mirti 17. (po 82 t ks). Koks. 10 kg na modre izkaznice. Sta-a mitnica: 1—200 (55) Sette "Fontane 52 (2 K 70 vin. 10 kg). - Skedenj: 1-200 (28) Skedenj 129 (2 K 50 vin. 10 kg). iMfiCe»Trsta Danes, 13. t. m.t ob osmih zvečer. ccfsc sr?za alc:.*na fer- I Vojak . Drama ▼ treli dajanjih- Spi - al Pelar Petrovič. Foslov«u»l II. SkibinS-ak. iiesiier M. Srbicšek. OSEBE: ilija Vuiin ...... g. M. SkrbinŠek Jelico, n j. hčerka iz prvega zakona......g H Mezgečeva Marla Vujia, nj. druga 5era.......g*« Silova Vasilij Staric, nj. sin iz prvega zokona ... g. I. Martine vid Pada Staiid, d], žena . J.a PrvJ3-Skrbmi•?J g. Bukovnik. m^!;ta di gTudizio, d:".o il c-rettere sacro dcs'i i!ctti} del polo, t ad un Tir? a v i one airdatoj! coni-, pito di risolvere prcblenii nar.icn^ii e sudare la qiestione dcUa Bcsnia! II suo rec^nte fiasco cBr inovira clilaramentc in q;:alc conto 6 'te;-mo da ruclle popolazicni. Pi-.-si .mo vsnUrc ;m prc2i'-ssc: i a q; c-.to campo? Ma non batta, vediamo j-_rf.a ■ irv.una repubblica psci:do socialista, qnclla uei faipigcra^ bdteevfcU LieaiQ c ccasorti. tr.el-tere i-i prstiva i santi r^acctt: d> Liberta, Egraa-yliaii: c Frat:"!anza c-la fcrca e le iucilazioni in ma ->sa. Ecco dunque qni un sistema di pr.rla-mentartsso istituito csclusivanfcnte per appaga.e Ta vrniti, 1* ambizlonc c !a fehbre dal poterc di :icani ucm'ui che ^nacclano per apostoli del »•iif.Hsr.io. sistemi ckoisticl che j-ttcic Ta cucca-uia ad ur i pepeli veramente liberL aifinchC- P ideale de*!a civilta corri: ponda a':!a re:dta e r.on vi siano piu :d accarrto alic nizioni reite da sistemi pia evcl ti » It rc sistemi retrogradi. N. S. Go^i se v jugc-slovai?ski vssi. CENE: Sed.2i 1—5 vrste so po K 4*50; 6—10 vrste po 3'50 In 11—15 po K 2*50, Galerijski sedeži po K 2P50, stojišča v pritličju po K 1'50, na galeriii po tc r_. etijaki in vojaki do narednika po 70 vin. Dijaki se meraio izkazati s šolsko legitimacijo, oni pa ki nimajo ieh dobe legitimacije pri blagajni. vorifa namestnika gospa Cittcrjcva in poudarjala] zvesto vdanos>: tržaškiii žena napram Avstriji in ljubljeni cesarici ter naprosila' namestnika, da iz-rvČ\ cesarici adresu kot znak teh društev. Namestnik sc je znfcvaH! ^dposlanstv;: s prisrčnimi besedam?. poudarjal, da je imel sam priliko pelčetrto leto spoznavati občudovanja vredno potrpežllivost m vztrajnost- s katero je tržaško prebivalstvo prenašalo vse svoje nadloge. Ce gre to priznanje vsemu prebivalstvu, imajo vednar prav posebno zr.slngo tržaške žene, ki so vkljub vsakdanjim, da vsakovrnm bojem z gospodinjskimi skrbmi z neuirudljivo pridnostjo in tibo potrpežljivostjo bistveno pripcmc^Ic k prenašanju vseh težav, pa naj bi bile še tako vcltke. In^e! ie ponovno priliko, da je na najvišjem mestu poročal o požrtvovalnem, vzornem vedenju tr22škega prebivalstva, in sporoči tudi to lepo patrtjofično manifestacijo cesarici. ki je bila vedr.o toplo naklonjena Trstu in vsermr Primorju, ter jo obvesti, kako zek> so tržaške žene v ljubezni i« spoštovanj« vdane svoji cesarici«. Narodni davek: Požrtvovalni gospod, ki noče biti imenovan, je vposlal Narodnemu Sveiu kot narodni davek znesek 2000 kron. Neimenovan poslal nadalje 30 K. — Gospodične Sla vica Godina in sestre so postale Narodnemu Svet« kot narodni davek 55 kroo. Presrčaa hvala. Posnemajte! Stfsko vodstvo CM. deške UmBke šole pri Sv. Jakobu išče učiteljsko suplenlko, ki nai bi nasto-pila služo takoj. Bče se tudi suplentka za otroško vrtna-ržco v Kclouji za debo 2 mesecev. Gdč. re-ilekfatinje naj se zglase v obeh slučajih nemudoma v figami omenjenega šolskega vodstva. Ste venska trgovska šola v Trst«. ,Vsled tozadevne odredbe c. kr. namestiitštva odpade pouk do pondeljka 21. t. m. t Brat Karel sestri Slavi in ilnnic u i^uaujajo v svojem iu v iuieuu st:ica Aniona Mlkula vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da j« njihov preljubljeni brat. ot.t, nečak, gospod LucSovfk Mikuš d a ii-.a po kratki ia mačai Lpleitni. premlnuL Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v pond.,1 ek, 14. t. in., ob OV2 zjutraj iz hiše Žalosti Pendice Scorccla -ii4. TKST, 12. okiol>ra 1918. Novo pobr eb a o podjetje Corso 47. sns IŽIVNOSTENSKA BANKA S PODRUŽNICA v TRSTU I Eiica htimm vu§ai «1. Mana Tiru. - Lstn fMa. P Delnliha glavnica K 12BMUM, - Rez. zaklad K 41,500.000 | tetea 152 \i najalslšt taasakaiL J = Uradna i»e od 9—t pop.--11 hali oeuai se raCnnaio po 8 vin. b«5tita. - Debelo tiskano besede se računajo dvojno. Najeaaaiša pristojbina •_- znaša 80 vinarjev. :—: kozo, -2 leti staro, tcaa 1 lite? mleka, ko?lij!a Xo inaela jannaija 1919. Ona no dogovora. Bizjak Paadico »coreola 60C. 2879 meblirj.no stanovanje 1 ali 2 ^ob« s ku=- Ponudbe pod 2S7G mebiirj.no stanovanje I a! kl&iil h njo za 15. decembra. — ,Či^to" na in«, odd. Edinosti. Ipt>AM tifio z vrtom ia s Mevam takoj v najem. iHvlfL Naslov pove in?, od J. Edinost!. 'Jtul »sA(f«m ali zamenjam moško suknjo, povr^cik Pf058!R In spodniJJl BoscolZ^V. 28fab Četrtek, 17. t. in. ,,Matl", „Ma ka satara" in .Medved*. — Piipravlfafo te burka wMi-liion" in drama „Kra'4 i a Betajnovi". Nabiralni teden. KAJ DOBIMO TA T EDEM? Ta teden, od 14. oktobra ti o 19. oktobra | trdi -ctrcci najboljših sinov od 19., oktobra do 26. oktobra 1918. C. l.r. sklad za vojaške vdove iu sirote priredi v od 19. do 26. oktobra 1918 v zalediu »Teden za vdo\ c in str&fe , ki nnf doprinese rsaf prvi »»•iiioa zvesiik članov in ki saj da vsem enim, ki jim to njih sredstva dov-Jiii-ejo, povod, da kaj Žrtvuj3 v prid našemu skladu. Naši iunr.bki sinovi tam zunaj v strelskih jar-kih :,o nam preodkazali lani o priliki »Tedna za vdove in sirete er? fcojt^Jc« nad 4 isHijOse kro« in več desetifsoč člaoai^ic. Prc?r::ani smo, da bode zaledi« to pot sledilo lanskemu vzvišenemu zgledu j borile;\ r.a bojišč::. £poln-:«i v polni meri svojo ! ^ ' do;2x?:a to skrbeli, da bodo aicsli postati j domovine s pomočjo yHa!AM se odda opremljena soba z lep.in fltfjSRl razgledom in elektrano razere^a-T;lica Makart St. 5, T. vr. 17. vo. ftoiiluiia prodam'. Fl. nadvojvode Britz, od 0-12. .T ca* pa 14, 23t 1 ^flff&bM izvrSuje in popravka klobn^ Ka nmim razpolago so tudi jo. pripravam. Cone ziaernc, poetreata to5-ja. Modni ealon, Bar- riera 15, JIL 2362 iSlSrO ld ^ccvljarnica I>c n '.i>._ sveto pohiStvo popolne zakonske so riUllCf?! be. 2 k-asni postelji, omaro s 4 pre • j .___ i.--:m kril m«. pastVljo Z.t eno ošebo « v-metom in bel mramor, UHea Soiitsrio 29, I. Ki: n :._^ 2 nori postelii in i r dolnjem vsa^o-„ vratno pohištvo. Po uarcčbe pridem na eoffl L*L Ferriera 39 (dvorSee, mizar). 2S85 PA^uanMMta zračno in soli»6ao, s tremi ali SiSfiOMliff Štirimi sobami. •• iSČO, ms, cdl. Kdinost?. r So?« M »soba vestea ia potrpežljiva ** ISlS SE venski pogovor, tiica Torreate 34.1*- 10. _±Z MM tflj S°p«te' prodaja mirodilnica Cillia T Tr=tu D bi (13. razdeljevanje) I reštipnjenjit izkaznice za živila r.it *sl. 13 in predložitvi izkaznicc za nr-up kruhn đ^Mti ro*ez c'nevn^rra odmeriš 2GD uram o v (20 d knsh.i i« dotlatka 140 g (M dkg) za delavce pii težkih delih, ki ostaneta iie;'iiianjša:ia, naslcdijua živila in drugi predmeti aprovizacijskc komisije In s-cer na osebo in teden: NAVADNE TESTENINE, eno čel rt Irko testenin po K 4*41) kg. FlŽOl.. eno osminko fižtiia po K 10*— kg. SUHE CEŠPLJE. 10 dks£ suhih čespelj po K 5'— kg. SUffA ZELENJAD. e bodo moilil profl vseh doa-a osialih dobri dr^avliani ia vredni udje • ' !__!1 _ i a a k 11 ■/ k /1 j človes'.c družbe. V fr.i vrsti v P'rf..^ pražiJa 5 mesecev za rejo pri Sv. i 351! Mariji Ma»daleiii Spe dr j L Stev. AnsE-ia. e!ja nasa skrb voja=kira vdovam in sirotam, ohranitvi družine, ustvaritvi samostoj« oesti za vse po vojni zaostale in skrbni vzgoji vo-jaikib sirot. Zate .adeli ):očen:o pospeševati vsa prizadevanja za t.si.movitcv jas!i.% dnevnih zavetišč i.i mlad'usk'h vrtcev, da jih napravimo dostopne za vojaške ji-rc-te. Ce kak otrok ne more ostati pri rnaieri. si borno prizadevali, da ga od-damo sorodnikom ali rednikom, slabotne in bo-lehxe otroke pa oskrbovalnicam. počitniškim domom a!i zdfavl!?Weai. Cc nai izpolni c. kr. zaklad za vojaške vdove in sirote te nalosre, potrebnie sodelovanja vseh plasti prebivalstva in bogata deoaraa sredstva, ker le 10 d:k£ suhe zeieniadl ' po k 11— kg. ^dai bede mogel nuditi povsod takojšnjo podporo po K 9*60 CIKORIJA. eno osminko kg cikorije SOL. eno osminko kjr soli po 28 vin. kg. OLJE. N*a vsakih C odrezkov uradne izkaznic2 za maščobe, veljavnih za čas od 14. ok;. i cio 20. ckt., se bo dobila proti predložitvi I i7Tcaznics za živila, izkaznica št. 17, na i katero sc bo dobilo v običajnih prodajalnah do vštete stibote 20. oktobra^ po centilitrov olja po K 28. za neimovite to pomoč. Nabrana sredstva sc bodo porabila izključno v prid vojnim zaostalioi doti:nega poiiiičnetta okraja. Člani uteaieiiiteiji z enkratnimi prispevki od 10.CCK) K navzgor. Ustanovniki z enkratnimi prispevki cd 1000 do 10.000 K. Darovalci z enkratnimi prispevki od 50f> do 1000 K. Podporniki z letnimi prispevki od več ueso 50 K. Redni člar.l z enkratnimi zneski cd 100 do 500 K a!i Icir.luii prispevki od 3 do 50 K. Nihče ua] se torej ne odtegne dolžnosti, da pri i) Ltlllllll! UV V/lJkl Iv favi. i." * | iiiuw UOJ sv "v »u.v»n» uvic.hv.-ii, ua pii- slojc (z rdečo prečrtano izkaznico) po K j stopi v času od 19. do 26. oktobra 19is kvt član itnUk r.aro, vipavsko ima na prodaj po UflO DKlut zmenvh cpnah Goriško vmarako diu"o v Kobdiljn št 15, SfgoltPrimorslcoJ. 3223 Sarao na._ rije in drobnice. — -Jakob co o j 9. •imi-iasa Raznovrstno blapo za Utli^lUi preprodajalca, golante-" Levi, Trst, wticaS.M- 4S1I (kovač t Trst. ul. iledia, proda več vsakovrstnih Štedilnikov Mfeei Pa?l l_____^ w in drugS potrebščin, tar uvrf^e vsaka pojavljanje na svoje atroš*e. A~t /-> m fy r\ prebivalstva. Tumovim izvajanjem dr. Puecherjev odgovor je kratek, r rajodločnejši, podčrtan — ne i ic bo nikdar jugvSlovciiski, ne kot ne kot ^svobodne mesto.« Dr. r nam privošči Jugoslavijo v kar jinejši cblik". državo, ki naj ob'se-Jugcslovanom pripadajoče ozem-ie, ozemlje s popolnoma ali pretež-;.-!ova.:s;v'm prebivalstvom, toda — r»- e cd ozemelj drv&h nsrc^nosti, 1, to je, ozenicjj s pcr.oi--^iiio Mali] unskim prebivalstvom!« Jugoslovanom, socijalistom in nesocijalistom, ni treba da »se brigajo za bodočnost in gospodarski razvoj teh ozemelj, ker zanje r oskrbe že Italijani. Dr. Pucciier pravi, da bi tedaj, če bi bilo Italijanom v Trstu, po Istri in Goriškem ljubic, da bi jim trava rastla po ulicah, kot pa da bi žrtvoval! •svojo narodno neodvisnost za gospodarski procvit, ne Imel nihče pravice, da bi se jim narival za rešitelja. C)ni sc za samoodločbo. O tem vprašanju bodo morali Spregovoriti tudi halijani, in neki gospod VVilson, če sc ne anotimo, bo imel tudi izreči svojo.« — O zatrkacijah dr. Puccherievih na račuu dr. Turne nočemo govoriti, pač pa bi na zgoraj podčrtana dr. Puecherjev .v izvajanja rekii ie toliko, da se nam njegov »ne« zdi zelo. zelo slabo podprt.- Dr. Puecher namreč pozablja v sveji sedanji italijanski nacionalni navdušenosti, da Goriška, fetra iii Trst slučajno niso ozemlje, kjer bi se dala V/tkonova > si?o rczvldna naro&ia črta« začrtati tako, kaker si io želi dr. Puecher, in da irr.ajG i!e samo Italijani v Tj _:u, Istri in na Goriškem pravico samoodločbe, temveč ravno tako tudi oni Ja-£osrovaui, ki bivajo na tem ozemlju. Dr. ■Puccher pozablja, da je nad 20 kilometrov dolga črta med Tržičem t? Trstom popolnoma. slovenska, da so Barkovlje po zadnjem ljudskem štetju z 2081 slovenskimi 458 italijanskimi prebivalci pač menda ,prevaientemente' slovenske, Rojan z 2367 s io venskimi in 934 italijanskimi, Koleni a z >43 slovenskimi in 541 italijanskimi, Sv. Ivan s 4835 slovenskimi c'n 2701 italilan-*s£tim, Lonjer z 842 slovenskimi -m 30 italijanskimi, Sv. M. Magd. Zgornja z 2301 slovenskimi čn 1761 italijanskimi, Sv. M. Magd. Spodnja zv 2bS9 slovenskuni in 626 italijanskimi ter Škedenj s 32il slovenskimi In 1431 italijanskimi prebivalci pač enako tako. O kakem pretežno italijanskem prebivalstvu pa se ne mere govoriti •tudi v nobenem drugem spednjeokollšl:em okraju, kvečjemu o Kjadinu (942 Slov., 3380 It.) in Car boli Zgornji (144-1—3492), iečim pa je povsod -drugod razlika tako majhna, da o kaki italijanski prcte2nos:| sploh ne- more biii govora: Greta 1522 Slov., 14?5 It al., Rocol 2572 Slov., 3075 ItaK) Kie jc torej tu jasno raz v" dna narodna črta. Spodnja okolica v celoti štele 28.474 Slovanov in 22.132 Ita4!j?jiov. torej 56% Slov. In 44% Itak Ker smo prepričani, da bi dr. Puecheriu zadostovala razlika 12% za njegov :.prevalentcmente<-, smemo terej tudi mi reci, da je spodnja okolica tržaška pretežno slovenska, da torci spada k — Jugoslaviji! O zgornji okolici z 81f>9 Slovenci in 538 Italijani seveda niti i ve govorimo. Glede mena samega nai pripomnimo le toliko, da so našteli 22.163 Slovszav in 95.283 Italijanov, •:orej v približnem razmerju 1:4, in menimo, da ima teli 22.165 Slovanov tudi pravico samoodločbe. Toda kje naj se tu potegne. jasno razvidna narodna črta? Trst, mesio samo, t jer je torej ena pe&ia pre-bivaliva slovanska — seveda ne glede iia to. da bi ta petina narastla najmanje na četrtino ali še več, če bi se onih 95.383 Italijanov nekoliko natančneje pregledalo s povečevalnim steklom — leži v popol-nema jugoslovanski širši, a pretežno jugoslovanski naibližfi okolici. Če zapiči dr. Puecher šestilo na stolp sv. Justa in začrta s polumerom 20 kilometrov krog okoli Trsta, bo očrtal 6 tem krogom izključno jugoslovansko ozemlje, izvzemši dve italijanski gnezdeči Milic in Koper, ki ste pa od Trsta in sami med seboj na široko odrezani po izključno jugoslovanskem prebivalstvu. Dr. Puecher je pač iahkcTprepričan, da se ob takih dejanskih, ne utaji ji vrh razmerah tudi mi prav čisto nič ne branimo \Viisonove besede o začrta nju Jasno razvidne narodne meje med Jugoslovani in Italijani! (V proslavi za mladino!) Društvom, ki bodo proslavili SOletnlco narodnega delovanja našega prvoboritelja, drž. poslanca dr. Otokarja Pybara, moža, ki se »e vsikdar in povsod z-tvso vnemo zavzemal za našo mladino, zlasti dijaštvo, itsta-novi odber podp. dr.« v spomin proslave jubilanta »Dijaško kuhhiio". Tako je izvrgli o ^Dijaško podp. društvo« tudi prvi korak k ustanovitvi pre-potrebnega »Dijaškega doma« v Trstu. Sestavil se je v ta namen v področju oćbcra DPD. poseben odsek naših narodnih dam in gospedov, ki bode skupno z odborom skrbel in vodil vso to človekoljubno napravo. — In kakšen je >dk»žaj slovenskega dijaka v Trstu? Trnjeva njegova pot. Iz daljne cko!:ce'mora ob rani jutranji uri v gladu, v zimi in mrazu na pot, da se odzove dolžnosti svojega stanu. In ko je minul 4- ali 5-urni jutranji pouk, zamanj iščejo ti trpini kotička, da bi se oddahnili do popoldanskih učnih ur. A še večje gorje je pa glad — kajti večina njih vsled sedanjih razmer ostaja brez obeda. V .šolske refekcije iih ne sprejemajo*, ker so namenjene le ljudskošolski mladini. Da se odpomere vsaj deloma temu trpljenju dšjaštva, to je namen bodoči ^Dijaški kuhinji* ustanovljeni v rrosTavo 30-letnega narodnega delovanja našega prvoboritelja dra. Ot. Rvbara. V dijaško kuhinjo, ki v kratkem prične z delovanjem, se bodo sprejemali revni, potrebni slovenski . dijaki vseh tržaških srednjih šol; in to za sedaj v prvi vrsti eni iz daljne okolice, ki bodo dobivali brezplačno ■toplo kosilo. Naša in posebno naše okolice dolžnost pa je, da podpiramo vsi to plemenito in človekoljubno napravo, ki naj rešuje naše dijaštvo/da ne omaga na trpljenja polni poti, da ga ohranimo svojemu narodu. Mladina je btfdo&ac-st vsakega r.aroda; zato vsi njej na pomoč! Zelo važna seja »Odbora za stradajoče otroke« se bo vršila v torek, 15. t. m., ob 4 popoldne v Slov. Čitalnici. Prosim, da pridejo tudi vsi gospodje, ki so spremljali otroke prehrano. — Predsednik. Za pouk v laščinf, 8 ur na teden, išče CMD. deška meščanska šola primernega pomožnega učitelja. Več pri ravnateljstvu šole. Nocoj ob 8 zvečer se ponovi snoči tako dobro uspela igra »Mrak«. Prosek. Ob priliki obletnice smrti apostola Jugoslovanov, dr. Jan. Ev. Kreka^ se ie v tukajšnji župni cerkvi vršila v sredo, 9. t m., slovesna maša zadušnica. Sredi svetišča je stal v zelenju katafalk, na katerem je bil položen lovoriev venec" s trobojnim trakom; cb katafalku so tvorili častno gardo Sokoli in mladenke v narodni noši. Žalne slovesnosti so se udeležil: zastopniki narodnih društev, med temi *Ha]drihe z zastavo. Šolska mladina z učitelistvom in mnogo vernikov. Danes v Marijin dom! Ponovi se predstava v proslavo dr. Krekovega spomin?.. Na sporedu sta 1. dr. J. LovreneiČ: »Kreku«, deklamacija in 2. dr. J. Krek: =Ob vojski«, igrokaz v 4 slikah. V pesmi ce proslavlja Krekovo zadnje delo, zadnji boj za njegov 4rc-edlni narod. O. Anica Cck, priznana deki amo'v alka, tolmači pesem. Iz igre odmeva hrepenenje po miru: goslušaš vzdihe in tožbe naših mater in žen doma in otolne pesmi naših ujetnikov v tujih zemljah. Obenem uživaš Kreka; gledaš v globine njega velikega duha in plemenitega srca. — Režiserka je gospodična Anica Cok. Ima tudi glavno vlogo nesrečne žene In matere." Enako v dobrih rokah ste tudi obe moški ulo^i: ruski in laški ujetnik. — Pridi in ne bo ti Žal v ulico Ri-sorta št. 3. Zr^etck ob 5'A točno. Na slovenski obrtni in trgovski nadaljevalni šoK v Trstu prične pouk kakor na vseh v šolah z 21. oktobrom. Vendar se bo še. v nedeljo, 20. oktobra zjutraj od 9—11 vršilo vpisovanje. Pojanski Sckol, danes popoldne točno ob 2 izlet. Zbirališče pred rojansko cerkvijo. Prijatelji Sokola so vabljeni. Člani pridite polnošteviino. . Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 14. t. m., se bodo dopoldne prodajali razni uedragocenl predmeti, popoldne pa nedragocenl predmeti," rabljeno perilo, zastavljeni meseca januarja in februarja leta 1918. na zastavne listke serije 143 in sicer od št. 1 do št. 11.300. DAROVI. — Za šentvidsko šolo je nabral tiadučitelj Avg. Kcrbar v Preserjih pri Ljubljani 18 K 40 vin. — Sveto je izročil g. I. N. v naši upravi. — Tvrdka Pipan in dr. daruje namesto cvetja na grob svoji uradnici Angeli Jager 50 K slovenskemu oddelku organizacije oskrbnic vojnih sirot. Včeraj ]e bilo objavljeno pomotoma, da je ta znesek namenjen »ženskemu vojnemu prispevanju«. Denar hrani uprava. — Gospa Viktorija Ban je darov2la za Javno knjižnico na Prošeku 20 K. Srčna hvala! ^ — Po občnem zboru *Sentkikobske Čitalnice« se je nabralo med zbcrovalci 105 K za društveno knjižnico. V isti namen je daroval Anton Bizjak, ker se ni mogel udeležiti pogreba M. Turka, 10 K in N. N. 10 K- — Na veselici Z. J. 2. podružnica Trst II so preplačali vstopnino, oziroma darovali: po 10 K: gg. Višnjevec Rom., Oman, Bcnko Izd., Podgornik, Štefka; i3 K Mirt Jak.; 8 K Vihtelič, Turk Jos.; 7 K Meh ar Fran; po 5 K Bufon Iv., Ferluga K., Stojkovič Jos., Ferluga Fr., Bin Medak, Zg-nc, Pertot, 1 K Maks, K 1*50 Petelin Stanko, za kar se K 3 Lavrenčič Mat; po 2 K Turk, N. N., N. N., Pertot, 1 K Maks, Kl*50 Petelin Sanko, za ka?" se najiskieneje zahvaljuje odbor. — Za harmeniko oslepelemu slovenskemu vojaku darujejo: Mimi Resova 5 K. Milica dr. Abra-mova 5 K. Budna 3 K, Vaupotič 2 K, Marija Per-havčeva 2 K. — Gdč. Mila Vod op i v ec, Leopoldina Vcdopivec in Mila Oblokar, mestne učiteljice v sv. Križu, so nabrale 470 K za naše stradajoče otroke. Marljivim nabiralkam in vrlim darovateljem bodi na tem mestu izrečena naša iskrena zahvala. O tej priliki se odbor stradajočih otrok obrača s prošnjo V JUL Rokavice In modne potrebščine. IT*. VENIER A Comp. Corao 14. Modne potrebščine in izdelovanje rokavic. O-ščenj« in popravljanje rokavic- Cene zmerne, 1310 Trgovina ]estv?n IVAN PTDOVEO, Trst, uL Campanile 13 (lrg Fonterosso). Ima v zalogi: Čaj, jaradižno konzervo, ienf, k;sle kumircc, j.oeke za juho. Konjak, t ermouth, maršala, mal novec in več vrst mineralnih vod ter blago aprovizaeijske komisije. (414 Mehanična delavnica, ODLIKOVANA LIVARNI CA OSVALDELLA. Via Med a 26. Izdelovanje in poprava strojev ia motorjev. Proračuni. - 9^1 Knjigoveznica PIETRO FIPPAN, Trst, nlica Valdirivo 19. A rti-etična vezava Žepni koledarji lastnega izdelki. — Vp'sniki $ registri) posebnega sistema. 207 - ^ Umetni zobje t in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik Trst & Artiduca 6imm (Ex Ca-serma) 1113, IL Ordinira od 9 preddo 8 zvečer. 1 jnaunssisđbssttastzđadccoacdosntiđ^ei^ cs □ □ □ □ a □ n □ □ a n n 23 n a r? ca i!]e KI Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — 1 □ □ o □ □ □ u u LI n I ° u n (a en aaasncsL tei^izsaKcnEMna^nsaccnEiP > Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, nI. S. Giov&n&i 6 in 12. Najboljša izdelovanja ia najpopolnejša vrsta. Ceno zmerne. 202 Hote! Continental Trst, ulica San Išiccld gfc. 25 (blizu Corsa). Preno-čiSco za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna. 190 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne — Valčki razcih barv in velikosti. Cene zmerne — Gastone Dollinar, Trst. Via dei Gelsi 16. 256 vsaki večer ob 9Y, cr 61 .A-.-- ^^ - VI. ; Damska krojačnica A. EIEGER, Trst. ulica Comrnerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. One zmerne. 837 Hermangilel Tracca TEST, ulica Birrlero m&to 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najniije konkurer.&te cene. • Dobroznana urarna in zlatarna il m i Trsta, lrg tiare nrifaita M 3. Bo$ato zfiloja osaMtniH ur ter rozRib žlatenin. Zlatarnica G. Pino ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cermak v Trstu, ulica Poste vecchia 12 vogal ulice delle Poste Izdiranje zobov brez bo« leein. — Plombiranja. -- UMETfll ZOBJE se lahko skuha iz enega komada v Trstu se Je preselila na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico G. Zercowitz A Figllo. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Trst vogal »žn Marin Teresg-S. Caicrisa Novi đohođi volnenega biaga za moške in ženske. Velika izbeia kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov en četrt kg najboljšega čistiia za čevlje. £m K Z. M\m se mM! Strel za šivanje in prosi nem- m H20FC? Sigi hMmti jiiVlsl Ite Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako po-pra vijanje. — Tvrdka ustanovljena leta 1878. — FRAHCESCO BEDNAi? Trst. ude« CaraoanKe it. 19. 1 llmetnc-fofo^an^ii mM Trst mita del niso St 42 Oriiiu'ls) Trsi > y Izvršuj o vsaka fotografično delo kakor tudi razglede, posnetka, notranjost lokalov, porcelanasta p.lo^Co zz. vsakorrst. spornanike. POSEBNOSTI P9VS2A7J19 CS VSAKZ FOTOGRAFIJA ki Had! udobnosti gosp, naroćai-kov sprejema naročbe in jih tx-▼nuje na domu, ev. tudi zaaaj mesta po ziajzmemejših Caaali. Trst Bi. M M im. 42 riaiiiam Ljubljanska kreditna banka 1 g 1 s Podružnica v Trsta una Caserma štev. 11. Uradne ure od 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vloge no biUIžlce obrestne 4 % neilo Viose no tskafl in žlro-rncun najbolje po dogovoru. Obavija nakazila vojnim ujetnikom. Poslovalnica c» kr. rasredne letsriJ^^ Trst, Via Cassa di Rispar^ie itv. 5 (Lastno poslopja) Kapital in rezerva K 23,!SC.0M.- S^S Kapital in rezerva K 23,50d.00d.— FIUjALKE: Dunaj Tegethoistrasse 7-9, Dubrovnik, Kolor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Sbenik, Zadar. Vrže se eno kocko LURIONA v s/4 1 vode ter se mesa do preku-hanja, Naposled se odstrani od ognja in se zlije čez nekoliko minut v zaklepno posoda Čez nekaj časa se strdi tekočina v en tetrfi kg nalboSjSe vrste kram-vosks, ki zadostuje, tudi pri največji uporabi tudi za en mesec. Navodilo je tiskano tudi na zavitku in je lahko razumljivo. mm in edina prodala LURlOiS-A Dunaj. I. oKrsj Franz-MhM 7-9 (inifusžriepidiz) ®m\ zastopnik in založnik za Trst, istro, FiiHanijo, Dalmacijo m Tritfsnt: Ff. Hell KLPUfE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obli-gacije. zastavna _ pis.na, prijorilete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vr dnestne papir e in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA, ~ MIHJAt W iCA — VLOGE NA KNJIŽICE 01 iSff" 31!« od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrcstovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akrdditivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in {noz.m3ka trlUca. Prodaja srečk razredne loterij, ^varovanje vsako vrsnih papirjev proti kurzii izgubi, revizija žrebanja sreč* Itd brezplačno. i:tivonifc editi, re nbours-kredi i. Krediti proti dokumentom ukrcania. — Borzni naročila. — lnkaso. Telefoni: 1463, 1793 in 2o7o. URADIŠ UR5i Ođ 9-1 - LSr.OKT ^EHES =====