25. številka. V Trstu, v soboto 28. marca I89t Tečaj X „EDINOST" ■■haja dvakrat na teden, vsako tredo ia »oboto ob l. ari p«poludne. „Edinost" stene: »a Tie leto gl. «. —; izvan A vat. 9.— fl. sa polu leta . S.~; „ , 4.50 , ca četrt leta „ 1.50; „ m 2.25 . Potiamifne itevilka se dobivajo v pro-dajalnicait tobaka t Trstu po fc nov., ▼ florlei in t Ajdovščini po • nov. Na aaročfca tres priložene naročala« m apravniiivo as ozira. EDINOST Oglasi in oznanila »e račune po 8 nov vrfttica v petitu ; zfi naslove s debelimi črkami ■e plačuje proiitor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslaaa, javne zahval«, osmrtnice itd se račune po pogodbi. Vsi dopisi se pofciljajo uredniJtvu v ulicii Carintia it. 25. Vsako pinnio nora biti trankovano, ker nofrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in iniierate pre-ema upravniitvo ▼ uliei Carintia 28. Odprte reklamaoije so proste poHnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko, 'T *4!*oat ]• mot-. Vabilo na naročbo. Ob začetku prvega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovć svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov Ćasi »o resni iu morda se nam bliža doba, kp bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zalite-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna ▼olja, pri katerih-si-hodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog* Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta 1.60 Uredništvo in upravništvo. Ustajanje. Odrešenik človeštva uetal je od •mrti t — Rajsko veselje prevladuje danes po p? vsem krščanskem svetu: veselje, is-rssujoče se v milodonečem petju, razlega-jotam ne po božjih hramih; ▼ ubranih svokih, donečili nam iz lin zvonikov in veselih in jasnih obrazih vseh onih, ki so si ohranili blažilno vero do Onega, ki je je sa nas trpel in nas odrešil — do Odre-ienika svojega. Gorje nam, ako bi vera ta izginila izmed Človeštva, vera do Od-reienika našega! Danes praznujemo torej ustajenja dan, ko smo postali deležni neizmerne milosti božje. In v lepšem in priuiernišem času niti ne bi mogli praznovati veličastnih teh praznikov, nego jih istinito praznujemo. Po naravi, vzbudivši se iz zimskega spanje* pojavlja se novo veselo življenje; livad in poljA, tužno zimsko lice preminja PODLISTEK. On... Povost grofa E. A. 8 a 1 i a s a. XII. (Dalje.) Lorenc pustil je Bogdana in spustil se naglo v oni del grada, od koder so je slišalo šumenje in donenje glasov. V sobi, kjer je bival Zaher, bil je trop ljudij. Tu bil je tudi poluoblečeni Bahmutakij in z njim tajnik Fajko. Na divanu ležal je etegnjen Zaher brez znaka živenja z višnjevim obrazom in nekoliko ven molečim jezikom. — Kaj je to? vzkliknil je Lorenc. — Mrtev je, oglasil 8e je Bahmutekij. — Se je li obesil P Da. Viael je. Tam na žreblji pri postelji. Sluge eo ga sneli še gorkega s petlje. Tre hI i so ga . . . Mislili bo ga drgniti, no kakor se vidi, ni bilo treba. Je prepozno. — Ze zjutraj so ga obesili! oglasil se je Fajko. — Nedavno . . . — So ga li obesili P je prašal baron. se ravnokar v krasno, pisano, cvetoče raznobojno pomladansko ogrinjalo. Ni-li to divna, pomembna analogija mej do-, godki, vršivšiini se pred 19 stoletji, katerih spomin slavimo danes, in preobrazbo v naravi, kakoršna se leto za letom vrši po onem divnem in harmoničnem redu, določenem po božji previdnosti?! Duhte-Čega cvetja kras in goidov eelenje pričata nam o preporodu v naravi — krščanski svet pa praznuje svojega uetajenja in svoje odreditve dan! Uslajenje božjega Sinfi ~ ustajenje v naravi — o da bi mogli analogijo to raztegniti tudi na trpeči rod naš: na mili nam slovenski rod; da bi mogli radostno vsklikati: da, ustali smo iz groba narodnega mrtvila; tu smo, krepki, čili, jaki in — zdravi. Ali govorimo resnico: ustali smo sicer tudi mi, oglasili smo se tudi mi pred svetom ali ustali suio se s po n a m i vred, koje nas dan-danes tu pa tam istotako tišče, kakor so nas tiščale skozi stoletja. Ozrimo se v Istro, ozrimo se na Koroško, ozrimo se na Štajersko — povsodi zazremo isto žalostno sliko : povsodi vidimo, kako se mora vzdramljeni narod naš boriti z nepoštenostjo in krutostjo nasprotnika in predsodki onih, koji naj bi bili zaščitniki pravice in resnioe — one resiuae, ki nas uči: vsak človek je po božji pa-dobi vstvarjen, in ker je tako, je torej vsak človek vsakemu drugemu Človeku — brat. In ker pa narod ni druzega, nego skupina toliko in toliko po božji podobi vstvarjcuih ljudij, jasno je, da je tudi vsak pojedini narod v svoji skupnosti po božji podobi vstvarjen. Po isti logiki, kije veljavna za mejsobojno življenje posamičnih ljudi, smemo torej trditi, da so si vsi narodi — bratje. Kakor pa je nenaravno, nečloveško in nekrščansko, ako biat satira rodnega mu brata, tako nečloveško in božjim zakonom protivno je, ako jeden narod zatira drugega, ko ata si vender brata. — Da. Jaz tako mislim . . . Pride Viktor Pavlovič k njemu. OdloČi sam. A jaz tudi mislim nekaj v teh stvareh. — Sam se ni obesil. Marveč obesili so ga, po mneniju g. Fajko, je dejal Bah-mutskij. — Dasi je visel na žreblji, so vender na njem sledovi nečesa . . . Sledovi borbe z drugim. Roke so razprankane,' glava je prebita . . . Da, tudi nožič pri postelji je zlomljen . . . Zunaj jo posoda razbita . . . Ničesa ne razumem! Vragi rode se v tem gradu. Tu je strašno celo bivati in spati . . . pristavil je Bahmut-skij smeje sd. — Kaj je P zaališal se je glas Prak-sina. — Je Zaher mrtev P — Ravno tako ! Izvolite pogledati . . . dejal je Fajko. — Izvolite tudi pogledati, da se ni mogel obesiti dam na tem žreblji. In glejte zakaj . . . Fajko začel je objasnovati Praksinu stvar podrobno in pametno, kakor je sodil. Ko je končal, dejal je Praksin tiho: — Popolnoma res. Zadušen je, a potem obešen. A kdo ga je usmrtil po vašem mneniju P Fajko posmejal se je dvomljivo. — Komu bilo je treba oprostiti se Narod je torej skupina toliko in toliko po božji podobi vstvarjedBi ljudi! U trga sledi, da je božja volja, *ku j« toliko različnih narodov na svetu; ali z drugimi besedami: narodnost prišla namje od Boga — božja hči je. Ako pa je tako, obsojeni so oni, ki nam neprestano kriče hripavim svojim glasom : proč z narodnostjo, kajti ona je izrodek poganstva ! Mi pa opetujemo: ne izrodek poganstva, ampak hči božja je narodnost. In ako ljubimo svojega Stvarnika, spoštovati moramo to, kar nam je vstrarila do dobrotna njega roka; dolžnost jo nas vseh, da čuvamo in hranimo to, kar nam je prišlo od Boga. Tedaj sveta nam bodi tudi narodnost, ker nam je prišla od Boga! Vzbudili smo se torej tudi mi iz narodnega spanja in vsdramili iz mrtvila: vstali smo tudi mi in ae oglasili mej svetom. Ali jaki, krepki, čili in zdravi nismo: dogodki zadnjih dni pravijo nam, da nam je bolno s r o e ! Ako pa srce bolehs, ki je središče vsega življenja in ki bi morslo skrbeti za pretakanje življenja sokov po žilah naiih, naravno je, da narodni naš život hira in da ne more okrevati. Aleluja! kliče nam danes cerkev; vsemu krščanstvu plujo danes prtfa same radosti in hvaležno se spominja božjega 8inu, ki je premagal smrt in ustal iz groba. Iskrene molitve vzkipevajo danes proti nebu iz tisuč in tisuč človeških src, hvalečih in alavečih Odrefienika svojega. In duša naša, topeča se v rajskih teh spominih na odrešenje človeštva: na ustajenje OdroSenike, pridružuje se združeni molitvi milijonov in milijonov, ali s čutom hvaležnosti spojena je tudi prošnja : Milostni Bog podeli nam moč, da nepokvarjeno ohramimo to, k a r b i nam Ti eam podelil — narodnost našo. Volja Tvoja je bila, da se je iz spanjn vzdramil narod naš — podeli mu tudi milost, da se otrese spon, koje ga še Zaherja P pristavil je Praksin. — Kdo je ubijalec P — Da, odgovoril jo Fajko. — Vse to jo razumevno in dokazati bode gotovo popolnoma . . . — Nemožno, pretrgal mu jo Praksin besedo. — Ne. Morda prav lehko. — Kako? — Ta dva trgala sta ae prav hitro. Ako so na Zaherjevem telu taka znamenja, tedaj bo tudi na njem, na onem . . . pokazal je več udarcev in znamenj. — Iditno takoj ! vzkliknil je Praksin, — Obrnivši se zagledal je Lorenca in pristavil veselo : — Nu, baron . . . 8tvar gre dobro . . . Naj si bode stokrat grof Za-reekij, ubivati ljudij mu vender ne pustimo ... Za to se sodi in pošilja v Sibir. XIII-• Namestnik Sel je z Lorencem, Bah-mutskiui in nekaterimi služabniki k gro-fovej sobi. Dveri bile bo zapite . . . Dolgo so klicali. Praksin, zgubivši potrpenje, ukazal je udariti na vso moč. Odgovora ni bilo. vedno tišče, in da mu prej ko prej ozdravi src Usmili se nas, da po-stanemo čili, jaki, krepki, zdravi in — svobodni in da smo jednakopravni bratje mej drugimi brati-narodi; dovoli nam, da tudi v narodnem pogledu Bkoro praznujemo — ustajenja dan. —t—. Tržaški župan in Slovenci. Po toli slavljeni enakopravnosti smo ei vsi narodje enaki, vsi imamo enake pravice. V koliko smo mi Slovani enaki, znamo le predobro že davno; v koliko smo mi tržaški Slovenci posebe, povedalo se nam je jasno pred kratkim Časom. Ne le, da niemo tržaški Slovenci enaki italijanskim svojim sodeželanom, podobni jim niti nismo, ker smatra se nas, — in to je že od sile preveč — kot bitja brez proste volje in razuma, da ne rabimo ostrejšega izraza. Ali kakč vrlo so se zmotili plemeniti naši sosedje! Pred par meseci izvolil se je tržaškemu mestu in njega okolici novi župan* Da si nismo o tej izvolitvi obetali nika-koršnega sadii, je umevno — nasprotno: bili ino pripravljeni na iste krivice in preeije, s kojimi so nas milostno obsipali njegovi predniki. Presenečilo nas je 'zato tembolj, ko smo stišsli, da novi Župan ni neprijazen Slovencem in da se je izrazil: „Io pro-curer6, che si rispetti la nazionalitk dei Territoriali, per6 bisogna che anehe loro rispettino la nostra nazionalitk*. Če druzega ne, priznal je s temi besedami, da so okoličani druge narodnosti, kar naši nasprotniki opetovano zanikujejo trdč, da Tržačanje, okoličani in meščani, bo ita-janske narodnosti. In zakaj ne bi tržaški Slovenci pokazali, da niso oni rov&rji, revolucijonerji, kakor so jih razupiva, marveč, da so pripravljeni ustreči želji svojega glavarja ter spoštovati svoje laške sosede! Da bi pa temu spoštovanju moralo odgovarjati spoštovanje — Kaj jo prišel z uma! Zlomite dvori! ukazal je Praksin. Glasno ropotanje razlegalo se je po vsem gradu od ftekir in lomenja, s katerimi so sekali in lomili vrata. Naposled bila je debela hrastova dver vsa v špicah in vsi šli so v sobo, potom v grofovo spalnico in v druge bližnje izbe . . . Starca ni bilo nikjer. Nekoliko potov obšli so iznova grofove izbe, no ni ga bilo. — Iščite ga . . . vzkliknil je srdito Praksin. — Kaj miBli, skriva so pred menoj, kakor otrok pred varuhinjo, v svesti ai krivnje. Kaj — se šali ali je prišel z uma! Iščite! Pretekla je jedna ura . . . Preteklo je nekoliko ur. Vsi služabniki grada preiskali so že v zamišljenosti in praznover-nem strahu ves grad. Starca, ki se je delal grofom Zarec-kim, ni bilo nikjer. — On jo pametnejši, kakor sem si mislil! dejal je Praksin v šali. — No to bode čudno, ako ga nikakor ne najdemo. Posreči se vam, baron, nastopiti iznova vaša prava nasledstva. (Konec prih.) na drugi strani, je ob sebi umevno. Nikdo ne me sahtevati, da bi tržaški Slovenci spofltovali in klanjali ae svojim nasprotnikom ter mirno trpeli njih sasramovanja in njih despotisem „Son passati i tempi, che noi filavamo* ! Gospod župan ni tudi izvestno tako mislil, ko se je tako izrazil, marveč zahteval medsebojno spoštovanje. Da so ga naši okoličani se svojo preprosto omiko prav dobro umeli, boljše kot nasprotniki naši se slavljeno svojo kolturo, dokazali so jasno pri njegovem pohodu po okolici. Radostnim srcem, kakor dobrega očeta, kateremu je isroČena sreča in bodočnost svojih otrok, pozdravili so povsod naši dobri okoličani tržaškega prvaka, kakor bi mu hoteli reči: „Glej nas, tudi mi srno tvoji otroci, tudi za nas si dolžan očetovski skrbeti. Mi ti nismo sovražni, ljubiti in spoštovati te hočemo, a bodi nam dober oČe!u Zdelo se je, kakor bi župana ganila ta tiha prošnja, kajti ginjen obetal je skrbeti za blagor dobrih okoličanov. Njegova ljubeznivost ganila je vse navzoče tako, da so se navdušili za novega župana ter pričakovali iz njegovih rok le dobro. V koliko so se nadi okoličani v tem varali, pokaže nam bodočnost, v kojej se go^>. županu ponudi prilika dokazati, da res želi mir in da ni sovražen Slovencem, ali pa, da je bil celi njegov nastop naprem tržaškim Slovencem le — premeditirana komedija. Če ima novi župan tudi resno voljo podeliti tržaškim Slovencem enakopravnost, bojimo se, da se ne bi zbal svojih sodrugov, kakor se je menda, ko je v mestni delegaciji zanikal vest, da bi bil on zgovoril nekaj slovenskih fraz, kar je istina. To ni bilo posebno moško, ali pa je ta vest poluuradnega lista le izmišljen* ki naj bi oprala „županovo hudodelstvo* (hudodelstvo je namreč, ako kdo z okoličan-skimi prvaki prijazno občuje). Ako bi bili znali naši okoličani, da slovenska govorica v ustih tržaškega župana je kriminalna pregreha, izvestno ne bi bili župana tako daleč zaveli. Predrznost blebetavega tržaškega časopisa sega že do nesramnosti. Tedaj tržaški župan onečasti Bebe in svoj narod, ako govori par slovenskih besed, ako se „poniža" in je prijazen se Slovenci. Res, da ne bi tržaški župani odslej prišli v enak kritičen položaj, da bi razumeli slovenski, morali bi priti na svet se znamenjem, ki bi pričalo, da postanejo kedaj tržaški župani. Kot bodoči župani, seveda, bi se strogo ogibali prilike slišati slovensko govorico se je naučiti ter takč onečeščevati sebe in rod svoj, kakor smelo trdi vrla tržaška klepetulja. Ali sachte, sachte, drugi gospod laški kolega! Vi tirate Slovence do skrajnosti. S tem nesramnim napadanjem na tržaškega prvaka, ki baje noče plesati, kakor mu vi godete, vlivate le olje v goreči ogenj. Ako mislite s tem groziti nam, se vrlo motite, ker s tem nas še le ukrepljate. Minuli so časi vašega terorizivanja. Trpin-okličan ho zaveda, vzbuja, ustaja in ne prosi več, marveč zahteva le, kar mu gre in niti pičice vašega. Kar se pa novega župana tiče, želimo iz vsega srca, da bi ne zgubili dobrega mnenja, koje smo si o njem vstvarili. Naši nasprotniki zahtevajo, da bi nas zatiral, uničeval, mi pa posedamo toliko krščanske usmiljenosti, da ne zahtevamo, da bi on i njimi tako počenjal, pač pa zahtevamo pravičnosti. Mi vsi, Slovenci in Italijani, izro-ročeni smo mu v varstvo, in dolžan je za vse enako skrbeti. Dal Bog, da bi i to storil ter s tem si pridobil hvaležnost i naklonjenost tržaškega slovenskega ljudstva. V to pa mora imponovati ne le nam, ampak tudi svojim sorojakom, a n e s e plašljivo umikati, kakor je, žal, nedavno storil. Boris. Politični pregled. Notranja dežele. Imamo jo — ako je, res kar nam bo-glasno javljajo dunajske novine — imamo jo težko prčiakovano in toli saželjeno — držav nosborsko večino. Kakor podobe v kalejdeskopu menjavali so se prizori na deaki danajskih, ob tem predmetu vrtečih se obravnavanj; danes so se veselili desničarji, jutri levičarji: danes se je grof Taaffe klanjal Plenerju in Chlu-metskiju, jutri je roki stiskal grofu Hohen-vrartu. Slednjič je prihitel na pogorišče vsemoŽni predsednik vsemožnega poljskega kluba. In zopet so ae ponavljali isti prizori: g. Javorski pogovarjal in pogajal se je sedaj z grofom Taaffejem, čez jedno uro z grofom Hohenwartom in slednjič z gospodoma Plenerjem in Chlumetz-kijem — tedaj s elementi, ki so si bili dosedaj strogo nasprotni. Vsa ta mnogo-stranska in raznovrstna pogajanja porodila so nam najveći čudež sedanjega stoletja : porodila bo nam bodočo državno-zborsko večino, kakoršne glede sestavlja-jočih jo delov še nismo imeli. Čuj sVet in strmi: v bodoči večini sedeli bodo Poljaki, levičarji in — Hohenvvar-tov klub, ki se pa bode odslej zval kon-servativno-avtonomistiiki klub. Grof Taaffe sme ponosen biti, kajti ni ga mojstra, ki bi mu do ledij sezal glede krpanja raznobojnih in na videz nemogočih večin. Mogoče, da je stvar le gola kombinacija, ali javljajo jo nam soglasno vsi dunajski Jisti in skoro ne moremo drugači, nego — verjeti. Povsem naravno je, ako sedaj vprašamo : kaj nameravajo, kaj mislijo naši slovenski poslanci ? Sicer se ne bodemo nikakor čudili, ako se napotijo razvito la-stavo in lehko vestjo pod Plener-Chlu-metzky-Hohenwartovo zaščito. Čemu neki 1 Kdor se v Ljubljani druži v, nemšutarji, ta tudi na Dunaju lahko pod istim klobukom spi z nemškimi liberaloi. Toda me-nenje naše je, da se slovenski poslanec, ako mu je le količkaj do narodnih naših tradicij, nikoli ne sme bratiti z onimi, ki nam žele narodno smrt. Hohenwartov klub ne sme v nikako zvezo z nemškimi liberalci; ako pa se je grof Hohenwart že vezal — no potem panaši poslanci ne smejo v njega klub. Tako in ne drugače veleva narodna čast in če bi prav morali radi tega jesti grenki kruh opozicije. Vnanje države. Tudi v Nemčiji imajo sedaj svoj škandal. Stvar je taka-le. Nedavno širila se je vest, da je državnemu tajniku Bot-ticherju stališče omajano, ker je krona prišla na sled nekim "finančnim transakcijam" — toda iz preteklih časov — ki niso v posebno čast gosp. državnemu tajniku. Pred kakimi sedmimi leti bil je namieč tast g. Botticherja v velikih denarnih zadregah in bankerot bil je neizogiben, da niso prijatelji g. tajnika priskočili na pomoč se svoto 350000 mark. S tem pa si je Bot-ticher nakopal odgovornost in obveze, koje se ga toli tiščale, da Be je hotel službi odpovedati. Kar se nekega dne pri njemu prikaže knes Bizmark z nakaznico za 350000 mark v roki. G. minister bil je rešen. Stvar sama na sebi no bi bilu čudna, da ni dognano, da je pokojni nemški cesar rešil Botticherja in da se je denar vzel iz dohodkov welfskega fonda, da se je torej pod kraljevo avtoriteto za privatne stvari uporabljal denar, za kojega izdavanje obstoje posebna postavna določila. Welfski fond je namreč premoženje fidejkomisa odstavljene vladarske hiše hanoveranske in ni pruska last. Pruska vlada je sama opetovana priznala, da je premoženje to last hanoveranske hiše ter utemeljevala sekvestracijo le s tem, da ne bi denar ta služil pospeševanju državi sovražnih načrtov. — Javno menenje na Nemškem je radi teh dogodkov sila razdraženo in liberalni krogi zahtevajo energično, da se premoženje vrne onemu, čegaver je, sicer bi morali misliti, da Nemčija ni konstitucijo-nelna in pravna država. Od 31. marca do 3. aprila trajal bode v Parizu mej n arod ni kongres delavcev, rudokopo v. Na dnev- nem redu je predlog ob osnovi mejna-rodne zveze, kateri bode nalog uprisoriti obči mejnarodni strajk v dosego 8 urnega delavnika; belgijski podsemeljki delavci pa zahtevajo, da jih drugi podpirajo, ako bi vprizorili strajk v dosego občega volilnega prava. R uski car podelil je predsedniku francoske republike G a r n o t u veliki kordon reda sv. Andreja. To je najvišji ruski red, ki se navadno podeljuje le kro-nanim glavam. Ruska vlada javila je rumen ki vladi, da bode proslavi petin-vajsetletnice vladanja kralja K a r o I a cara zastopal njega najstarejši brat Vladimir. Vest ta je jako razveselila javno menenje rumunako. DOPISI. Izpod Nanoaa, 25. sušca. Ni več tako pogoatem kaj poročil iz našega kraja kot so bili „njega dni" v tvojih predalih, draga Edinost*. Vzroki za to so pač različni. Nikakor pa tudi sedaj ni naš kraj brez kakšnih posebnosti. Niso sicer to bogsiga-vedi kakšne novosti, a človeku je včasih novost tudi to, če izve, kako stoje nekdanje stare stvari. Na Razdrtem se pevci vedno vadijo v lepem narodnem petju. Ni sicer to kakšen, recimo impozanten zbor: „nas mal', a hrabar je broj*. Vrli mladeniči se niso zbali vseh strogih preiskav o sloveči '„ruski himni", katere pa Še niti nikdo pel ni in je ne zna. Gospod, ki ae je na tem ka* priciral, pač ni dosegel, kar je želel. Tudi ona oseba, ki mu je mislila leta 1889. z omenjeno ovadbo storiti pravo uslugo, žanje sedaj za „dobro delo" le — vihar. Resnica se ne da krotiti. Tudi bi na Razdrtem imeli radi samostojno župnijo ali faro. Stvari so že dolgo v tiru, a kolesa, kakor kaže, se le počasi obračajo in voz naš je še daleč. Če hočemo vršiti ob nedeljah in praznikih svojo krščansko dolžnost, moramo „cokljati* l»/s ure daleč v Hrenovice ali pa 1 uro hoda v Senožeče. In ni majhno število onih, ki res napravljajo ta izprehod vsako nedeljo in zapovedani praznik. Prečastiti ordinarijat v Ljubljani bi so nas res za potrebo usmilil. O zadnji voliltvi se niso duhovi mnogo razburjali. Hrenoviški volilci, kar jih je v sodnem okraju senožeškem, stali so kot skala za našega vrlega g. dr. Ferjančiča. Slava jim t Celo volilei iz trga Senožeče, ki včasih radi tudi „zgago* delajo — n. pr. pri zadnji volitvi v deželni zbor —, volili bo zdaj jednoglasno s Podnanosci. To je lepo, le slogo, le slogo! Sploh se je ona napetost, tako slutimo, mej našimi veljaki nekoliko polegla, da menda ne bo treba več onih ostrih dopisov, kakor „Izpod Preske* ali „Od primorske meje" itd. Gospodje t Čast komur časti Ne le denar, tudi talenti ao kapital. Z glavo skozi zid, pa ne gre. Da bi nas pozdrav : „Hristos voskres!" še bolj zjedinil, želimo v mislih in sroih ter kažimo z dejanjem! Le v tem, da smo složni, spoznal bode vsakdo, da ljubimo kršno svojo domovino. Prazna baharija je pa le pena. Brez posebnosti torej naš kraj ni; čo ni novosti, pa je vsaj to, da se stare stvari obračajo na bolje. Kjer se kaže sloga, tam je nada v boljšo bodočnost. Izza Čuka dne 6. marca t. 1. [Izv. dop.] Pregovor pravi: Boljše je jedenkrat, kakor nikoli". Izvestno je imel na umu ta rek g. dopisnik iz „Brkinov*, ko je napisal nekak popravek v štev. 18. cenjene „Edinosti". Ker je spoznal, da je nekako zagazil, umiče se ter zavija besede svoje in jim podtika drugačen pomen, nego ga imajo v istini. Pred je apodiktično trdil: tako je, jaz vem — sedaj pa priznava, da morda ni tako. Kaj pomenja to P Da se je prenaglil. Tako ne delajo vestni poročevalci I Še jedenkrat apelujam v tej reči na potrpežljivost g. urednika ter ga prosim, naj da moji sadnji besedi prostora v svojem cenjenem listu. V prvem odstavku svojega zagovora pravi g. Z., da naj Brkini sedaj v zimskem času pod dimnikom premišljajo o svojih nspakah. Bore malo jim bode pomagano, ako bodo o napakah (?) samo premišljevali. Treba bi bilo napake radikalno iztrebiti, potem bi bilo morda bolje. G. dopisnik moral bi v svoji modrosti, že iz človekoljubja do ubozih Brkinov, svetovati kako sredstvo, s katerim bi se Brkinski grehi odpravili, kajti slab lečnik, ki no more najdeni bolezni leka zapisati. Zakaj g. Z. o zapisu leka tako trapistično molči P Lepo je kategorično reči: „Kaj pa je Ychil neki dokazal P Čisto golo nič" P S takim besedičenjem je g. Z. bore malo dokazal, ampak le slepil je neuko občinstvo. V tretjem odstavku je g. Z. vseh drugačnih mislij, nego je bil v prvem svojem. Tu pravi: „Moj Bog I povsod in pri vsaki stvari so izjeme* itd. Žal mu je in se kesa, da ni napisal v prvem dopisu, da le neka> t e r n i k i so razvajenci, pravdarji in pijanci, sploh pa so Brkini pošteni, pridni in čednostni ljudje. Kako malo je g. dopisniku do resnioe, pore nam z naslednjo šepavo primero: „Saj še v Sodomi in Gomori, niso bili vsi jednaki, marveč, bilo je tudi pravičnih". Kaj ne veste g. Z. kaj ste isu-stiliP Vsak paglavec, ki je komaj dovršil narodno šolo, ve, da v imenovanih mestih ni bilo nijednega pravičnega, kajti da je bil le jeden, ne bi bil Bog v svoji neskončni prizanesljivosti pakončal ti mesti. Zakaj bi bila moja logika in sklep čuden, ako sem reke), da je Brkin kapljice veliko bolj potreben nego g. Z., kajti Brkin mora opravljati težka in naporna dela; obrabljajo se mu moči in te je treba nadomestiti. In nadomeSča se jih krepilnimi pijačami. Glede krčem se g. Z. popolnoma vjema z menoj, to je, da so one v Brkinih jako redke. Ako so redke, je znamenje, da malo točijo — ergo — tudi Brkini malo pijejo. Da so Brkini res taki pijanoi, na-rastlo bi izvestno število krčem. Če pa kdo na poti rad pije, pije doma tudi rad, kajti popivanje je strast, katere se človek težko iznebi. G. dopisnikovega sveta pa oni krčmar, katerega sem jaz mislil, ne potrebuje, ker je v krtovi deželi in je bil toli pameten, da jejj svojo krčmo zaprl davno pred svojo smrtjo. Vpetem odstavku mi nasprotnik pritrjuje, da Brkin mora živino svojo na semnju prodati. Na njega vprašanje, koliko Brkinov žene živino v somenj, izjavljam, da vsi, kateri jo hočejo prodati. Nekateri gredo res prazni, ali ti imajo gotovo kakov posel pri c. kr. oblastih. Gospod dopisnik vpraša nas brez vsega premisleka: „Zakaj bi si Brkin v Trstu ne kupil potrebnih reči P* Stoj ! ne prenagli se. Trst ima še prosto luko in iz njega ne sme iti neobdačeno blago. Obdačeno blago pa je dvakrat dražje nego v somnju. Brkini leže mej strnimi hribi. Njihove poti niso toliko Blabe glede gladkosti, a slabe glede strmine in mehkih tal, osobito v deževnem vremenu. Da bi se hotelo poti radikalno pre-narediti, trebalo bi laških zemljemercevin laških milijonov, ki so omogočili zgradbo težavne železnice: Ponteba-Rezija. Tega pa Brkini — pri VBej dobri volji — ne zmorejo. Besede: „V meso in kri zajelo se je narodu našemu pravdarstvu" veljajo za celokupen naš narod, a ne samo za Brkine. Jaz sem trdil, da se pravdarstvo — žal — mej narodom našim širi, a potem povedal, da se moj Brkini — hvala Bogu — le sem ter tja nahaja. G. Z. je uverjen o resnič-nostij mojih besed ; hoče jih pa zavijati in jim podtikati drug pomen. Tudi jaz vem, da brez gmotnega blagostanja ni duševnega napredka. Francozi in Angleži so nam živ dokaz za to : Zaradi teh „nadevnih" napak, ne bodo Brkini ie ili pod ilo, ker so le precej 6ili ▼ vsakem obziru. Huda mora pa, ki jih tlači, ao slabe letine in neiznosni davki. Svetujte nam g. dopisnik, kako bi te odpravili 1 Narod pa, kateri ceni „svoje" nad vse, kateri tako mirno in ndano mej seboj živi, kateri si je ohranil kaj lepe navade in lege ter govori 6ist in krasen jezik, ne propade tako lahko. In to velja v polni Beri Brkinom. Ako bi g. Z. Brkinom v resnici želel napredka, bi se dela poprijel na drugi način, nego je to storil v svojih dopisih, kjer obeia napake posamičnikov na veliki svon, marveč bi se mirnim potem lotil »lečenja". Za to rodoljubno delo bi vam bili hvaležni Brkini in slovenski narod in vaie ime bi bilo častnimi črkami zabilježeno v prihodnji kulturni zgodovini Slovencev. Kaj ne, to bi bilo^lopo 1 Kaj pravite P! V duhu vidim, da mi pritrjujete. Na zdar, pa mirna Bosna, g. Z. 1 Y c h i 1. Različne vesti. Občni zbor polit, druitva „ Edinost„ je dne 5. aprila t. 1. ob 10. uri predp. v prostorih „Del podp. društva". Dnevni red je naslednji: 1) Nagovor predsednika; 2) poročilo tajnika; 3) poročilo blagajnika; 4) morebitni predlogi in interpelacije; 5) izvolitev novega odbora; b) vpisovanje novih udov. Kdo 80 pravi liberalci ? Znani tržaški polovičnik „II Mattino" prinaša novico, da je oblastni dunajski list „N. Fr. Fresse" označil tržaška poslanca Burgstallerja in Luzzatta kot Italijana-liberalca. Pri tej priliki povdarja, da ja nekateri krogi v Trstu ne smatrajo takima, ampak vladno-konservativnima. „Indipendente" in ostala aagrizena gospoda v resnici smatrajo ta dva poslanca preveč vladnima, čeprav sta se ob mnogih prilikah pokazala nasprotna pravim državnim interesom in čeloma nasprotno pravici. Potezala sta se vkupe z nemško, levico za pritiskanje Slovanov ob steno ter se ob vsaki priliki pokazala jako zagrizena nasprotnica izvedenju jednako-pravnosti. Ni se torej čuditi, da ja dunajsko glasilo Židov priiteva liberalcem, a čuditi se je vladi, da v njih uvideva dva svoja prijatelja ter da ju poluuradni list mora braniti pred surovimi napadi njiju sagrizenih sodeželanov. Lahko nam je izrečenega spoznati, na kako šibkih nogah sloni avstrijanizem v Trstu in kako rudeči bi še le morali biti poslanci Progressove stranke, ako bi jih volila. Volitve na Slovenskom. Pod tem naslovom objavil je „Slov. Svet" znamenit članek, v kojem ostro šiba dogodke na Kranjskem. Mej drugim čitamo naslednje: Jednemu najznačajniših in zaslužniših dosedanjih poslancev je postavila (konservativna stranka) nasproti mladega, po imenu visokega aristokrata, ki nima nikakih zaslug za slovenski narod. Na drugi strani je s pomočjo iste proti-uarodne stranke prodrl kandidat, kateremu so dali drugod na mnogo stranij spričevalo uboštva. Na Kranjskem sta zmagala dva kandidata, ki sta pravi ničli nasproti zahtevam, katere bi imel staviti narod državnim poslancem. Niti jeduega poslanca niso dobili na Kranjskom novega, ki bi pomenil napredek, in sreča je, da niso izpod-kopali onega starega med njimi, kateri, kakor rečeno, je pokazal doslej največo značajnost in vselej odločno postopanje. V tem ko so hrvaški in slovenski volilci v Istri žrtvovali se do mere, kjer so bili celč za življenje v nevarnosti, so na Kranjskem celć mesta in trgi pokazali, da ni v njih inteligenoije, s katero so toliko rada ponašajo mesta s trgi vred. Kranjska mesta s trgi so si dala svedoštvo duševnega in moralnega uboštva, v tem ko so pravi prostaki v I»tri odlikovali se z izpolnjevanjem svojo dolžnoBti i na način, ki ostane za vselej občudovanja vreden. In celć razmerno zaostali koroški kmečki volilci so daleč prekosili volilce kranjskih trgov in mest. V tem ko je pri postavljenju slovanskih kandidatov v Isri zadoščeval osebni razgovor in dogovor, ni mogel vzdržati discipline na Kranjskem ne kak dogovor, ne osrednji volilni odbor. V tem ko so se Slovenci po drugih krajih in istrski Srbohrvati s Slovenci vred bojevali do skrajnih naporov, da bi prodrli s svojimi vrednimi kandidati, so na Kranjskem ostali brez vsake discipline, so mesta državnozborskih poslancev kar razmetavali, da so se jih polastile politične ničle in v nekakem pogledu še manj kot ničle. Kranjska nima voditelja, ki bi bil obče priznan, nima društva, katero bi mo« glo vstvariti in vzdrževati občo disciplino:1 Kranjska je Bedaj brez vsake avtoritete', in to je vzrok, da prepada politiški. Inteligencija kranjska je brezbrižna, po nekaterih krajih tudi prelehcomisclna; ma»a pa se ravno ua Kranjskem zanemarja, ko se ne poučuje po primernih listih ; oni, ki hočejo biti ali postati voditelji, pa prezirajo zakone razvoja tudi politiškega mišljenja, ko snujejo društva ravno ko bi se imel uže kazati plod njih delovanja, in ko ta društva delujejo samo — ad hoc, potem pa spč na tak način, kakor je prav vzorno spalo pol. društvo „Sloga" na Goriškem. Hi odločno obsojujemo tako postopanje, katero se ne d& nikakor opravičiti, kajti Kranjska ni tako ubožna glede na spo» sobne rodoljube, kakor je pokazal osrednji volilni odbor uboštvo nesposobnosti in onemoglosti, ko ni skrbel za boljše kandidate, in da bo vsled tega Kranjska zastopana razmerno po jako slabih, z majhno izjemo, za ta kritični Čas aesposobuih poslancih. Ob krajih bo idealna Slovenija bolje zastopana, nego po svojem središču. Ustajen]e Izvellčarja obhaja te povsod po okolici slovesno. Najbolj presunljiva in sijajna je pa vendar nocojšnja procesija ▼ bližnjem Bojanu, kamor pohiti nocoj na tisoče občinstva. Pogled na bližnje holme in hribe, razsvetljene po nebrojnih lučicah, veličastno petje in ubrano zvonenje udarja ti blagodejno na oko in ušesa. Po inicijativi tamošnjega pevskega druitva „Zarja" poveličevala bode letos slovesnost tudi vojaška godba, v procesiji pa bode peval, kakor po navadi, močan pevski zbor. Nikdo naj tedaj ne zamudi iti nocoj v Rojan obhajat Ustajanje. V Barkovljah pel bode na Velikonočno nedeljo v procesiji prvikrat mešani zbor društva „A d rije" slovenske sv. pesmi. Pevcev, pevkinj in dečkov bode do 60. Slovansko pevsko društvo v Trstu. Prihodnja vaja je vtorek po veliki noči. Vsi pevci so nujno prošeni, da se marljivo udeležujejo vaj, ker se bliža konsert. ODBOR. Koncert „Slovanskega pevskega društva v Trstu" bode 12. aprila v redutni dvorani „Politeama Ros-setti". Vspored : 1. M. Brajsa: „Istrska koračnica" (društvu posvečena), poje moški zbor. 2. Fr. Ireda: „Karišik slovenskih pesmi", udara tamburaški zbor. 2. Beethoven : Arija Leonore „iz opere Fidelio", poje gospa Strasser-Ćehova. 4. L.Podgornik-Toloiuei: „Konoertna parafraza čez južno slovanske melodije", igra na klavirji gospa L. Podgornik-Tolomoi. 5. Fr. A. Vogel: „Cigani", poje moški zbor (tenor-solo g. J. pl. Masnec). 6. A. KatkiČ : „Z Bogom more", varijacije za brač-solo s spremlje-vanjem tamburaškoga zbora. 7. Dvorak: „Slovanski plesi" št. VI. in VIII. igrana klavirji gospa L. Podgornik-Tolomei. 8 A. Forater : „Kitica slovenskih narodnih pesmic", poje mešani zbor. Predsedništvo pevskega društva,Zarja' izreka tem potem najiskrenejšo zahvalo veleč. gosp. Ivanu vit. Nabergoju, ker je blagovolil društvu podariti petnajst goldinarjev. Statistični izkazi (Statistische Anmel-dungen) smejo se prednašati pri c. kr. carinskih uradih tudi v slovenskem jeziku kajti uvedeni so po trgovinskem minister-stvu ter služijo v to, da se na njih podlagi sestavi popolna statistika uvoženega in izvoženega blaga. Pristojbina sa vsak zaboj, vrečo, kišto itd., koja ne zadrži več nego 5 različnih predmetov, znaša 5 kr., ako se izkaz naredi pismeno. Prebivalcem bližnjih krajev čolne linije pa je dovoljeno istega napraviti ustmeno, za kar plačajo samo 2 kr. pristojbine. Toraj vsi oni, ki kaj nesejo ali peljejo v Trst ali iz njega, obvezani so odrajtati pristojbino 2 kr. razun trgovcev, koji morajo izkaze delati pismeno; te pa lahko delajo v slovenskem jeziku, kar mi vsacemu priporočamo ter naše trgovce na to opozarjamo. Dolžnost uradnikov je poznavati deželne jezike in uradov, da si priskrbč tudi slovenskih tiskovin, koje naj se izrečno zahtevajo. — (Dosedaj pa uradniki niso hoteli niti slišati o tem, da bi se ti izkazi pisali tudi v slovenskem jeziku in so take slovenske pisane izkaze odločno zavračali. Kaj nam hasne, ako pri trgovinskem ministerstvu pripoznavajo jezik naš, ako pa nižji orgaui postopajo nasprotno. Op. ured.) Čitalnica V Planini na Notranjskem priredi velikonočni ponedeljek društveno veselic i s petjem, srečkanjem in burko „Gluh mora biti". Po igri bode ples in prosta zabava^ Ker stopijo naši diletantje to pot na popolnoma nov oder, ker je igra za naše razmere jako primerna in ker gre ta dan vsak, komur le moč, v Emavs, se nadejamo obilega pohoda zunanjih gostov. Po odpravi prosts luke. V zadnji seji mestnega zbora pretresala se je tudi zadeva glede uradnikov pri užitninskih uradih ter se skleuilo na predlog svetovalca Spa-donija, da se vlada povabi, da prevzame skrb za nah: Konjske plahte eden in pol metra dolge in Široke komad gld. 1.50 Konjske plahte eden in tričetrti metra dolge in Široke komad gld. 1.80 Konjske plahte rumenodlakaste „ „ 2.50 Konjake plahte rumenodlakaste, double „ „ 3.50 Gosposke plahte posebno (ine „ „ 8. — Tigraste plahte posebno fine * „ IV.— Bouret svilene plahte „ „ 3.50 Proti gotovem plačila ali poštnem povzetja razpošilja tovarniška zaloga S. Altmann, Wien, I., Dominikanerbastei Nr. 23. 15—15 Exporteur. Krasno nsorke na privatne naručitelje 20—12 badava i franco. Jofite navidjene knjige uzoraka za krojače nefrankirnno i uz nlozak od 20 for., koji 6e se nakon ovr&ene narufbe uračunati. Tvari za odjela. Peruvien i Dosking za visoko svećenstvo; propisane tvari zn c. kr. činovničke nniforme, te sa veterane, vatrogasce, sokol aSe, li vre; sukno za biljard i igračje stolove, loden i aepromočne lovačke kapate, tvari koje se pere. Plaid za pntnike od 4 14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poltene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipoito jeftine cunje, Štono ih posvud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na Iv. Stikarofsky-a n Brnu. Veliki) skladište sukna Austro-Ugarske. U mojem stalnom skladiStu u vriednosti od '/, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici j^st pojmljivo, iln preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi. da se od tako malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi us koju stotinu naručala usorkah u kratko aišta preostalo, te je ono usljed toga prava slieparija, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ostanaka, te su u tukovih slućajevih odrezel usoraka od komada, nipošto od ostanaka; nakane takovog postupanja jesu bjelodane. — Odre z ci, koji ae nedoi«a