I Leto IL, št. 2 PTUJ, 11. januarja 1996 CENA 90 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN; Izplaia se biti reven Nobena skrivnost ni, da ptujsko okolje z vsemi mogočimi davki ne zbere toliko de- narja, kot ga potem porabi za svoje družbene potrebe. To trditev je sicer izredno težko dokazati s številkami, saj se denar vrača iz republike na najrazličnejše naslo- ve. Vendar pa dovolj pove že dejstvo, da znaša 30 odstotkov plačane dohodnine občanov, ki se po zakonu vrne iz državne blagajne v občinsko, le petino lanskega občinskega proračuna. Ali drugače: že za zagotovljeno porabo občine prispeva država nekaj več kot 8 milijonov mark. Pota davkov v državno blagajno in iz nje so neznansko zapletena. Ko enkrat občanom država denar pobere, de- nimo ob nakupu kruha, avtomobila, prejemu osebnega dohodka, ji je ta denar izredno težko iztrgati iz rok. Samo tako si lahko razložimo neverjetno počasno obravnavo ptujskega podvoza, pa začudujoč podatek, da je država v lanskem letu namenila ptujski občini le 1,5 milijona tolarjev za obnovo kulturnih spomenikov, ki so vendar nacionalnega pomena, ta pa je vložila van- je približno 47 milijonov. Ptuj si seveda želi in prizadeva, da bi postal denarno neodvi- sen od države, da bi ustvaril toliko, kot potrebuje, ali več. Kako se je tega lotil? V preteklosti so se delovne organizacije vezale na večja podjetja zunaj Ptuja, tako da so sedaj ob gospo- darski recesiji prav te proizvodne hale ostale prazne. Nič ne kaže, da se bodo kmalu napolnile s proizvodnjo. Tudi kme- tijstvu, čeprav leži Ptuj sredi kmetijskega področja, razvojno ne posvečamo večje pozornosti. Pač pa se je občina že pred leti zagnala v oživljanje turizma. Po vloženih sredstvih za nekaj študij in reklamnih potez se zdi, da je začetni zagon uplahnil. Zal ni nobene ocene, koliko je bilo doslej od prihajajočih gos- tov iztržka. Ptuj svoje osrednje točke razvoja še ni našel. V tej luči je novi predlog centra humanističnih dejavnosti kot možne bodoče razvojne usmeritve Ptuja zanimiv, čeprav je teza o bodočem samovzdrževanju okolja ob izpeljavi CHD-ja povsem nepre- verljiva. Za začetek je vzpodbudno to, da bi v petnajstih letih občina vložila le 5 milijonov, država pa 50 milijonov DEM. Če bi. Zaenkrat je ena najdonosnejših "dejavnosti" v občini socialni transfer, kot so s skupnim imenom označene vse denarne pomoči, ki pritekajo iz državne blagajne na ptujsko območje za ublažitev velike revnosti tukajšnjih prebivalcev. Čez ptujski Center za socialno delo je tako lani prišlo na ptujsko območja toliko denarja, kot je bil velik proračun občine Ptuj, torej približno 30 milijonov DEM. To ni malo denarja. In ljudje so si lahko kupili tisto najnujnejše, kar potrebujejo in za kar si denarja niso mogli prislužiti. Zaenkrat se nam torej izplača biti reven. Žal. Mileno Zupanli Tudi najmanjša vzpetina napravi obilo veselja. Foto: Milena Zupanič GORIŠNICA / V NEDEUO REFERENDUM ZA NOV SAMOPRISPEVEK No /efD dobrih « ttOiioam/lolmhv V občini Gorišnica bodo v nedeljo, 14. januarja, odločali o uvedbi novega samoprispevka, in sicer na območju obeh krajevnih skupnosti - Cirkulan in Gorišnice. Na leto naj bi tako zbrali dobrih 25 milijonov tolarjev, sredstva pa so že sedaj namenjena nekaterim večjim investicijam v občini. Gla- sovali bodo na 24 volilnih mestih. Tudi v občini Gori- šnica so namreč pre- pričani, da bodo brez tolarja Iz samopris- pevka le s težavo Izpel- jali nekatere večje In- vesticije. Tako bodo v nedeljo glasovali za dva samoprispevka: za enega na področju KS Cirkulane In za druge- ga na področju KS Gorišnica. Gorišničani naj bi po se- danjih izračunih letno zbrali 17 milijonov tolar- jev, v Cirkulanah pa ta znesek znaša dobrih 8 milijonov. V naslednjih šestih letih, ko naj bi se v občini zbirala sredstva samoprispevka, namera- vajo v KS Gorišnica kar 70 odstotkov tega denarja porabiti za gradnjo prizidka z večnamensko dvorano pri tamkajšnji šoli, preostalih 30 odstot- kov denarja pa naj bi po- rabili po vaških odborih. Tudi v Cirkulanah je 70 odstotkov sredstev sa- moprispevka nemenjenih nekaterim večjim investi- cijam. Tako naj bi z de- narjem iz samoprispevka sofincirali izgradnjo vodo- vodnega sistema, del sredstev naj bi namenili adaptaciji zdravstvenega doma in gradnji prizidka pri OŠ Cirkulane. Tudi v Cirkulanah naj bi preosta- lih 30 odstotkov denarja dobili posamezni vaški odbori. t. Mohorko PTUJ, ORMOŽ / DVOTIRNO SKLEPANJE POGODB S PRIDELOVALCI PESE Hkteiko ocffacicmfe med tovarno m mmimgo Dogovorjeni sestanek zadrug, podpisnic delničarskega spo- razuma solastnikov Tovarne sladkorja Ormož, 4. januarja v Ptuju ni uspel. Predstavniki zadrug so se sicer sestali, Tovar- na sladkorja pa je sodelovala zgolj z dopisom. Tako do dogo- vora o delitvi dela oziroma o skupnem delu pri sklepanju pogodb s pridelovalci sladkorne pese ni prišlo, tudi ne do medsebojne primerjave stroškov. Kmetijska zadruga Ptuj (in verjetno tudi druge splošne zad- ruge) se je lotila dela samostojno in pozvala svoje člane ter druge pridelovalce na sestanke, kjer se ta teden dogovarjajo o bodočem sodelovanju v pridelavi sladkor- ne pese. Tovarna sladkorja je bodoče letošnje pridelovalce ogovorila sama in jih prav tako pozvala k sodelovanju. Pri tem jim pušča možnost odločitve gle- de plačila pridelka: neposredno ali prek kmetijske zadruge. V ponedeljek pa je predstavnik Kmečke družbe, lastnice dveh paketov delnic TS Ormož, v Ptuju podpisal aneks k del- ničarskemu sporazumu. Kmečka družba je tako prispe- vala svoj del v skupno lastninsko vrečo, ki je, po prvih informaci- jah, težka več kot napovedova- nih 54 odstotkov vrednosti to- varne. 3B 2 četrtek, 11. januarja 1996 - TEDNIK OOMM f N PO SVETU PTUJ / MLEKARNA NA POSLOVNEM IN KADROVSKEM RAZPOTJU Od Ion•čfre k Ifublianski mcv^eMf Ko brskam po svojih novinarskih prispevkih v zadnji nekaimesečni zgodovini Tednika, se bridko nasmehnem ob idealizmu, ki je vel iz poročil z rednih in izrednih občnih zborov Mlekarske skupnosti, izjav vodilnih ljudi Mlekarne, predvolilnih obljub, snubljenja pridelovalcev mleka v Mlekars- ko zadrugo ... Danes postajam prepričan, da so bili načrti in dogovori ter tesno stiskanje rok Mlekarne in kmetov fasada nečesa, kar je tlelo v ozadju. Je mogoče, da je bilo vse mišljeno pošteno in da so bistveno drugačne razmere začele vplivati na glave ljudi, ki danes mislijo tako drugače? Izdano zaupanje, karierizem, še kaj hujšega? Kar nekaj časa se je šušljalo o kresanju isker v vodstvu Mle- karne. Toda govoric smo vajeni, pokadilo se ni, in kjer ni dima, tudi ognja ne more biti. Kakšen dimček se je pokadil, ko se je malo pred polletjem zgodila kadrovska zamenjava v samem vrhu. Nepričakovano seje vrnil prejšnji direktor Jan- ko Vindiš, dotedanji v.d. direktorja Mitja Tement pa je sedel na prejšnji stolček vodje komerciale. Navidezno nič posebne- ga, če ne upoštevamo glasnih namigovanj, da seje prejšnji di- rektor odločil za poslansko pot in konec delovne kariere v zgodnjem poslanskem "penzijonu". Če nadalje ne upošteva- mo, da seje med tem poslanska boniteta zožila in država (za- enkrat) ni več tako širokogrudna do mladih poslanskih upo- kojencev. In nič posebnega, če odmislimo takrat kot natolce- vanje vzete besede, da se je Tement zameril zaradi preglobo- kega spogledovanja s kmeti, potencialnimi solastniki Mle- karne. Danes so navidezne natolcevalske besede resničnost. Mlekarska zadruga je postala garjava ovca ptujskega mle- karskega sistema, kdor se druži z njenimi predstavniki, bo odpisan z njimi. Mitja Tement se je pred krat- kim mudil na novem sedežu Mlekarske zadruge: "Kot vodja komerciale sem jih obiskal kot dobre sodelavce, saj so še pred meseci prodajali do 12 odstotkov proizvodnje sira!" Obisk, op- ravljen kljub prepovedi sedanje v.d. direktorice Anice Brumec, je prejšnjemu vršilcu dolžnosti direktorja in dosedanjemu vodji komerciale odvzel status delavca s posebnimi pooblastili. Zaradi javnega nasprotovanja združitvi ptujske z Ljubljanskimi mlekar- nami pa naj bi bila v času nasta- janja tega pisanja po njegovem mnenju že napisana odločba o suspenzu, njegova delavska knjižica pa v direktoričini pisal- ni mizi. Pa smo pri zgodbi, ki smo jo v Tedniku začeli z objavo, da Mle- karska zadruga nasprotuje kapi- talskemu povezovanju Mlekarne Ptuj z Ljubljanskimi mlekarna- mi. Ne za vselej. Bili so in so danes še bolj proti takemu po- vezovanju pred lastninjenjem, ki naj bi jim (članom Mlekarske zadruge) prineslo zakonskih 45 odstotkov Mlekarne, z dodatno "ženitno" ponudbo delavskega sveta Mlekarne pa skupno 49- odstotno solastništvo. So- lastništvo v dobrem in slabem, so razumeli. Zgodba o nasproto- vanju pa je vsebovala tudi pojas- nilo s strani v.d. direktorice, da gre zgolj za tipanje ene od treh možnih poti. Ljubljanske mle- karne so zgolj ena od možnosti, druga je v samostojnosti in tretja v združenju mlekarn vzhodnega dela Slovenije. Toda elaborat o samostojnosti je bil negativen, povezava z Ljubljano perspek- tivna, tretja varianta je zaradi nepripravljenega elaborata izos- tala. Mitja Tement pa pravi in dokazuje, da je izostala zgolj za- radi tega, ker formalni direktor Janko Vindiš in njegova pooblaščenka nista izpolnila do- govora, ki jima je nalagal pripra- vo programa o "štajerski mle- karski navezi". Poznodecembrski izredni občni zbor Mlekarske zadruge je bil odločen NE povezavi z Ljubljanskimi mlekarnami. Pomočnik direktorja Ljubljans- kih mlekarn je zbor zapustil z besedami, da so prizadevanja za pripojitev ptujske mlekarne pro- padla. Pa ni tako, saj naj bi 15. januarja prišlo do podpisa po- godbe. Interes Ljubljane torej ostaja, nasprotno stališče kme- tov tudi in veliko vprašanje ZA- KAJ prav tako. Mitjo Tementa, diplomiranega ekonomista, prejšnjega v.d. direktorja in ta- kratnega vodjo komerciale, vprašam, zakaj je na izrednem občnem zboru predstavil letošnjo gospodarsko sliko Mle- karne v Ptuju kot brezupno, obremenjeno z dodatnimi 270 milijoni stroškov. "Zato ker mi je bilo najprej s strani formalne- ga direktorja - poslanca in potem še v.d. direktorice naročeno, da naj pripravim in predstavim projekcijo bodočih stroškov. Pripravil sem jo prepričan, da bo služila zgolj kot del programa obeh direktorjev, kako Mlekar- no izvleči iz težav, ki so resnično velike, ne pa nepremagljive." In zakaj, gospod Tement, dvomite o pravilnosti odločitve o spojitvi Mlekarne Ptuj v Ljubljanske mlekarne? "Po podpisu elaborata in po iz- rednem občnem zboru Mlekars- ke zadruge smo nekateri, ki smo si to upali, pričeli razmišljati, za- kaj direktor in v.d. direktorja še vedno kličeta Ljubljano in pro- sita, da Ljubljančani pripravijo pogodbo, če pa so uradno odsto- pili od povezovanja. V času po elaboratu in še pred pripravo do- končne pogodbe (pripravljena naj bi bila do 31. 12., pa se je s strani Ljubljane rok podaljšal do 15. januarja) je Ljubljanska mle- karna kar nadaljevala svoj osva- jalni pohod in delala poteze. drugačne od obljub v elaboratu. Kot vodja komerciale sem prvi občutil namero Ljubljanskih mlekarn. Na podlagi teh izkušenj sem na kolegiju dela- vcev s posebnimi pooblastili po- dal dvom o dejanski upra- vičenosti povezovanja in spošto- vanju ponujenih pogojev. Ljubl- janske mlekarne so naredile pet potez proti Mlekarni Ptuj: še pred novim letom so verjetno podpisale pogodbo za direktno dostavo izdelkov v mariborsko Prehrano, Klas, Maximo, ki so naši kupci že pet let; v elaboratu ponujajo proizvodnjo skute v Ptuju, istočasno pa trije njihovi tehnologi razvijajo proizvodnjo skute v Škofji Loki; enake mo- dele, kot jih mi uporabljamo za sir Livada, so naročili za obrat v Kočevju, iščejo več šoferjev za distribucijo na Štajerskem mimo Mlekarne Ptuj, obenem zahteva- jo od ptujske Mlekarne tri kami- one v njihovo predstavništvo. Poleg tega so štajerski kupci že zagrozili z bojkotom kupovanja naših proizvodov, če se 'proda- mo' v Ljubljano." Cilji in obljube, da naj bi Mle- karna postala zadružno podjetje, so, kot kaže, v Ptuju pokopani. Kaj pomeni pripojitev ptujske k Ljubljanskim mlekarnam? Po eni strani združitev z boga- tejšim, po drugi, občutljivejši strani, pa razbitje ptujskih 21 milijonov litrov kapljic mleka v 150 milijonov litrov velikem ljubljanskem kotlu. Lastninsko soodločanje je v tem primeru le še nerealne sanje. Mitja Tement vidi lepšo pri- hodnost Mlekarne Ptuj v gospo- darski združbi štajerskih mle- karn, vključno s Pomursko mle- karno. Za to menda obstajajo konkretni interesi pri vseh, v združevanje pa naj bi šli šele po končanem lastninjenju, torej skupaj s kmečko privolitvijo. V Sloveniji bi tako dobili dve močni mlekarski industriji s kmečkim zaledjem, tržno logiko in zagotovljeno mero zdrave konkurence. Če bo prišlo do pri- pojitve k Ljubljanskim mlekar- nam, bo po njegovem zmagal in- teres ene ali dveh oseb: direktor- ja Janka Vindiša, ki želi zastonj prodati podjetje zato, ker se vanj ne želi vrniti, sicer bi to v pol leta od imenovanja že storil. Za vršilko dolžnosti direktorice pa meni, da je nekaj mesecev pred upokojitvijo in ji ni veliko mar za podjetje in zaposlene v njem. Tehtnica se bo kmalu prevesila na eno od možnih strani. Držimo pesti in upajmo, da na tisto, kjer bo več argumentiranih uteži. Jože Bračič ORMOŽ / V OBMOČNI OBRTNI ZBORNICI Občinska obrtna zbornica Ormož je postala območna, dobila pa je tudi novo vodstvo. Predsednik je postal Ivan Kukovec, predsednik skupščine pa Danilo Ivanuša. .Obrtna zbornica Ormož zastopa interese 298 obrtnikov in trgovcev, ki zaposlujejo okrog 320 delavcev. Trgovci po zako- nu sicer ne spadajo v obrtno zbornico, vendar je za tako majhno število trgovcev to ugodna rešitev. Z novim vodstvom so pos- tavljeni tudi novi cilji. Danilo Ivanuša: "Želel bi izra- ziti zahvalo in priznanje dose- danjemu vodstvu. V svoji novi vlogi bom poskušal okrepiti in- formiranost obrtnikov. To je ena glavnih nalog, saj se na področju obrtništva dogajajo velike spre- membe. Premalo smo seznanjeni z zakonodajo, posebno občutlji- vo področje pa je tudi knjigo- vodstvo. Obrtniki z velikimi do- hodki si zlahka privoščijo stro- kovno pomoč, vsi pa ne. Vsaka najmanjša napaka pa je danes zelo hitro kaznovana. Ormoški obrtniki se morajo s svojo ponudbo več pojavljati na se- jmih. Letos smo bili po petih le- tih ponovno prisotni na Celjskem sejmu in to namerava- mo tudi v bodoče." Ivan Kukovec: "Ormoške obrtnike pesti pomanjkanje pri- mernega zazidalnega prostora. Nujno potrebno je urediti pros- torski plan in zagotoviti več prostora za obrtno cono. Možne lokacije so za Optylom, v trikot- niku med obvoznico in delavni- cami podjetja Jeruzalem ter med Veliko Nedeljo in Ormožem. Predsednik območne obrtne zbornice Ivan Kukovec Poleg tega nameravamo urediti zbir obrtniških in podjetniških dejavnosti v ormoški občini. Na ta način bi se predstavili poten- cialnim strankam doma in v tu- jini. Nekaj podobnega so pripra- vila ormoška podjetja v projektu Revit. Naše ambicije so po- dobne, vendar v skromnejšem obsegu. Razmišljamo tudi o us- tanovitvi sklada za razvoj male- ga gospodarstva in ugodnih kre- ditih, ki bi obrtnikom prišli še kako prav pri premoščanju li- kvidnosti ob nabavi ter za mlade obrtnike, ki šele nameravajo pričeti kakšno obrtno de- javnost." vk TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za ra- dijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEBUIU Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di- rektor in glavni urednik), Ludvik Katar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič. Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki Kle- menčič, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Sterle in Milena Zupanič (novinarji). Tehnično urejanje, celostna po- doba, grafika in stavek: Slavko Ribarič. PROPAGANDA: Oliver Težak n 776-207 Naslov: RADIO - TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 95; v (062) 771-261. 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. Celotna naročnina 4.680 tolarjev, za tujino 9.360 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Mari- bor. Po mnenju Ministrstva za informi- ranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne števil- ke 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. OTROŠKI DODATEK PO NOVEM Univerzalnega otroškega dodatka, o katerem je bil v držav- nem zboru govor kar nekaj časa, ne bo, bo pa dobivalo otroški dodatek mnogo več družin kot sedaj. Poslanci so namreč 12. decembra sprejeli zakon o spremembah in dopol- nitvah zakona o družinskih prejemkih, ki prinaša na to področje nekaj bistvenih novosti. Otroški dodatek bodo po novem pričeli izplačevati 1. maja, do takrat pa ga bodo centri za socialno delo izplačevali tako kot doslej. Novost, ki zadeva največje število družin, je uvedba novih cenzusov za prejemanje otroškega dodatka. Glede na povprečni bruto dohodek na družinskega člana v preteklem letu se bodo upravičenci lahko poiskali v eni izmed šestih skupin, prejemali pa bodo od približno 2.200 do 7.000 to- larjev. V dohodek družine se štejejo poleg osebnih dohodkov še dediščine, darila in vsi dohodki ter prejemki vseh družinskih članov, ki so viri dohodnine. Prav tako se šteje- jo v dohodek družine tudi preživni- na, dohodek iz kmetijske dejavnosti in dobiček, izkazan v davčni napove- di. Do otroškega dodatka so upra- vičeni vsi otroci od rojstva do takrat, ko se šolajo, razen otrok, ki so zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja v za- vodu, v katerem imajo brezplačno oskrbo, denimo v času služenja vojaškega roka. S 1. majem bo pričela država izp- lačevati tudi denarni dodatek za nego hudo bolnega otroka ali otroka s te- lesno ali duševno prizadetostjo. Otro- kovo stanje bo ugotavljala posebna iz- vedenska komisija, eden od staršev pa bo prejemal 30 odstotkov za- jamčene plače (v tem trenutku bi bilo to 9.499 tolarjev). Če bo tak otrok obiskoval dnevno institucionalno varstvo, v katerem ima brezplačno oskrbo, bo prejemal eden od staršev dodatek v višini 20 odstotkov za- jamčene plače. Ta dodatek ne pripa- da otroku za čas, ko je nameščen v za- vodu, v katerem ima brezplačno oskrbo. Sprejeti zakon je uvedel tudi novost za otroški dodatek za otroke, ki v Slo- veniji nimajo stalnega bivališča ali niti stalnega niti začasnega bivališča. Za slednje velja, da uveljavljajo starši pravico do otroškega dodatka na tis- tem centru za socialno delo, kjer ima sedež tudi njihov delodajalec. Sicer pa so ta določila, ki bodo pri nas zade- vala predvsem otroke staršev iz nekdanjih republik Jugoslavije, ki so zaposleni v Sloveniji, predmet mednarodnih pogodb. Na ptujskem območju dobiva otroški dodatek sedaj približno 5.000 družin, na Centru za socialno delo Ptuj pa ocenjujejo, da se bo po dopol- nitvah zakona število upravičenih družin povzpelo na približno 9.000. Tako dosedanji kot novi upravičenci bodo morali do 1. maja vložiti zahte- ve z vso potrebno dokumentacijo. Di- rektor centra Miran Kerin priporoča, naj upravičenci čim prej kupijo obrazce za otroški dodatek v knjigar- ni in pripravijo vso zahtevano doku- mentacijo. Vse skupaj naj nato osebno že v začetku marca (ko so že znane davčne napovedi) prinesejo na center za socialno delo, kjer bodo vsa- ko vloge sproti pregledali in opozorili na morebitne pomanjkljivosti. Samo tako bodo lahko na centru obdelali vse vloge pravočasno in bodo lahko pričeli maja izplačevati otroški doda- tek po novem. Milena Zupanič Do kolikšnega otroškega dodatka ste upravičeni? Zneski so izračunani glede na povprečno slovensko plačo prvih devetih mesecev lanskega leta (109.989 SIT bruto) in se bistveno ne bodo spremenili. VIŠINA BRUTO DOHODKA NA DRUŽINSKEGA ČLANA V PRETEKLEM LETU do 27.497 SIT od 27.497 dO 32.996 SIT Od 32.996 dO 43.995 SIT od 43.995 do 49.495 SIT Od 49.495 dO 60.493 SIT od 60.493 do 120.987 SIT VIŠINA OTROŠKEGA DODATKA 6.967 SIT 6.017 SIT 5.066 SIT 4.117 SIT 3.166 SIT 2.216 SIT TEDNIK - Četrtek, 11. januar 1996 3 POROČAMO, KOMEMriKAMO KURENTOVANJE - PROJEKT MESTNE OBČINE 35 let je moralo preteči, da je mesto Ptuj vendarle priznalo, da je kurentovanje projekt mesta in njegovih ljudi: svetniki so ob vsej morolni podpori prireditvi namreč malo bolj odprli tudi fi- nančno pipico. Lanskim 1,5 milijonov tolarjev so dodali razliko do petih. 2,5 milijonov bo v gotovini, drugih 2,5 pa bodo name- nili kot nadomestilo komunalnemu podjetju, ki v času pustnih prireditev ne bo imelo zaslužka od parkirišča za avtobusno pos- tajo, kjer bo stal veliki karnevalski šotor za okrog 1400 gostov, in za okrasitev mesta. Počasi pa se spreminja tudi vzdušje v mes- tu, ki vse bolj spoznava, da bo v okviru svojih bodočih projektov moralo zagotoviti tudi ureditev večnamenskega prireditvenega prostora. V šotoru bodo prireditve potekale od 1 0. do 20. febru- arja. Karnevalska povorka bo 18. februarja, enotnografski fašenk v Zabovcih in Markovcih 1 8., lahko pa tudi no pustni to- rek - odločitev bodo sprejeli Markovčani sami. Vprašljiv je gola pustni ples, s katerim bi Ptujčani morali zaslužiti, saj je to vendar- le prvi taki ples v Sloveniji. Letošnje kurentovonje bo stalo okrog 300 tisoč nemških mark. Od spremljajočih prireditev, ki imajo značaj ohranjon|a kulturne dediščine, sta med najpomemb- nejšimi izdaja dveh znamk z likom kurenta, ki ju bodo predstavili v romanskem palaciju ptujskega gradu 31. januarja, ter razstava in strokovno posvetovanje o kurentu. UNI V TERMAH 40 TISOČ NOČITEV Vptujskih Termah bodo po prvih podatkih sodeč s sezono '95 zadovoljni. Podatki o prenočitvah do konca novembra kažejo, da bodo krepko presegli napoved ob začetku leta, da bodo dosegli 30 tisoč prenočitev: v enajstih mesecih jih je bilo že skoraj 38 tisoč. Zadovoljni pa so tudi s številom kopalcev. V zu- nanjih bazenih so jih v poletni kopalni sezoni našteli skoraj 59 tisoč, v notranjih bazenih pa jih je bilo do konca novembra sto tisoč. Natančne podatke o sezoni '95 bodo predstavili do konca meseca, prav tako okvirne načrte za letos in prihodnja leta. MERCATOR MiP PTUJ VEČKRATNI NAGRAJENEC ¥lanskoletni akciji Turistične zveze Slovenije "Moja dežela - lepa, urejena in čista" so se dobro odrezale tudi nekatere trgovine ptujskega Mercatorja Mipa. O tem, da je bila v skupini blagovnic Mipovc blagovnica najbolje ocenjena, smo že pisali, danes pa dodajamo nekatere nove podatke. Med 26 ocenjenimi samopostrežbami so se visoko uvrstili tri Mipove trgovine: Živila na 6. mesto. Rimska peč na 10. in Rogoznica na 17. Med spe- cializiranimi tekstilnimi trgovinami je bila Mipova Perla tretja, Drogerija pa šesta. Med tehničnimi trgovinami je trgovina Novi dom Ptuj doseglo drugo najboljšo oceno. Gradbeni center pa četrto. GiASliO »DOBRE MARNJE« Za občinske glasilo so se odločili tudi v novi občini Majšperk. Njihove 'Dobre marnje' so na pogled in po vsebini raz- košnejše od ptujskega Ptujčana. Le pri imenu se jim je pones- rečilo. NOV BENCINSKI SERVIS ŽE DEU ab Ormoški cesti v Ptuju je že začel delati nov Petrolov bencin- ski servis, ki ga je zgradilo Gradbeno podjetje Ptuj. Uradno ga bodo odprli sredi januarja. V SOBOTO NA PTUJSKI TEJEVIZIJI Za ljubitelje domače zabavne glasbe bo igral in pel ansambel Ptujskih pet, ki je pred kratkim praznoval jubilej - desetletnico uspešnega ustvarjanja. ____ _ Pripravilat MO C^RI SE ... ... DA je tudi občina v Halo- zah izdala svoje glasilo. , I^čno, po obsegu in vsebini ^ bbgato. Toda joj, kakšno ime: Dobre marnje. Mamje so neresnične vesti, izmišjoti- ne; babje, škodoželjne mam- je (Slovar si. knjižnega jezi- ka, stran 696). Dobre mamje pa zaležejo prav toliko kot dišeča gnojnica. Fuj! ... DA so se Čistomestni ljud- je vljudno opravičevali zara- di vremensko pogojenega ne- odfVažanja odpadkov. Poza- bili so le na eno vljudno bese- do: "Oprostite, ker bodo zne- ski na položnicah ustrezno nižji." ... DA je v ponedeljek v opo- zorilnih informacijah s stra- ni vzdrževalcev manjkalo naslednje opozorilo: Za hojo po ptujskih pločnikih je zim- ska oprema obvezna. ... DA se Apačani branijo vojašnice, mestjani pa se bojijo, da bo od njih odšla. Sedaj je namreč po deseti uri tam popoln mir, potem pa, ob interesnih dejavnostih - cele noči bum, bum in rompom- pom. ... DA sta dva poslanca - eden ptujski, drugi prej živeči v Ptuju • v Ljubljani odprla razstavo. Prvi raz- stavlja kipce, drugi akvarele. Bog nas varuj takih razstav, če so na dela kakorkoli vpli- vali parlamentarni dogodku BORZNI KOTIČEK f»rhMrfttacifslifl detnko m trgv Borza vrednostnih papirjev stopa v predšolsko leto (6) delovanja s prvo privatizacijsko delnico. Medtem ko lani celo leto ni bilo novih delnic, je bilo kadrovsko pri obveznicah zelo živahno. Pa še po neki stvari je bilo lansko leto pomembno: borzni parket so popolnoma zamenjali računal- niki. Brez skrbi, ne bo se hodilo po računalnikih, le čevlji ne bodo več odmevali po dvorani za borzne sestanke. Borznoinformacijski sistem za elektronsko trgovanje je novo tisočletje prinesel žedones, _ __________________________ „ Ker je investitorjem glavno, kaj se dogaja in kam se bo gibalo, je zanimiva primerjava cen na začetku in koncu leta. Pri delni- cah sta najbolj narastli vrednosti Gradbenega podjetja Grosuplje in Mladinske knjige - Založbe (-h56,9%). Pri obeh so glavni lastniki bolj ali manj znani, zato je ob vsaki večji zamenjavi last- nikov prišlo do povečanja cen. Takšnih primerov je v tujini mnogo in so pravzaprav normal- ni, saj naj bi vsaka nova metla naredila več dobička kot prejšnja. Med letom so delnice Term Čatež vegetirale, po objavi razdelitve dobička med del- ničarje pa je cena narastla (-1-41,6%). Ker mora biti nomi- nalna vrednost ene delnice naj- manj 1000 tolarjev, pri Termah Čatež pa znaša 10 DEM, bodo na skupščini 15. 1. sprejeli sklep o združitvi 10 dosedanjih delnic v 1 novo z nominalno vrednostjo 6000 tolarjev in tako ugodili za- konu. Zanimivo je, da sta najbolj znani delnici Dadasa in Nike v minusu (DAD -1%, NIKE - 4,9%), seveda samo v primerjavi začetnih in končnih cen (med le- tom je minus lahko tudi plus postal). Da nobeno leto ni enako prejšnjemu, dokazuje delnica Salusa (-15%). Predlani je pre- močno zmagala pri pozitivcih, letos pri negativcih. Z družbo ni nič narobe, le konec leta je neka borzna hiša prodala večjo količino te delnice, kar je ob šib- kejšem povpraševanju potegnilo ceno navzdol. Obveznice so lani prinesle last- nikom samo dobro voljo. Vred- nost srednjega tečaja Banke Slo- venije se je povečala za 7,5%, kar jim je ob jesenski devizni mrzli- ci prineslo odlične zaslužke. Za- radi izjemne podcenjenosti (pos- ledica nezaupanja v novo lokal- no samoupravo) je do konca leta najbolj narastla vrednost obvez- nice občine Zagorje (-^51,5%). Ker ima država v rokah nož in kruh, sta močno povečali svojo vrednost republiški obveznici 2. emisije (RS02 +31,3% in z izko- riščeno davčno olajšavo -1-30,5%). Obveznico Rogaške so brcnili iz kotacije zaradi fi- nančnih težav njene mame, v do- končno izplačilo pa so zapadle obveznice Pošte Celje in Ljubljana ter Lekova obveznica 2. emisije. Za izdajo novih ob- veznic so se lansko leto odločale predvsem banke zaradi dokapi- talizacije (Banka Celje, SKB banka, A-banka, Komercialna banka Triglav, Banka Vipa ...). Na koncu še novica iz naslova: kotirati je pričela prva privatiza- cijska delnica - delnica Kolin- ske. Njena nominalna vrednost je 1000 tolarjev, prvi dan pa je bila večina poslov sklenjena po tečaju 1123,6 tolarja za delnico. Ker se lakota z enim kosom kru- ha ne poteši, bodo šele naslednji dnevi pokazali, po kakšnih real- nih cenah se bo ta delnica trgo- vala in kdo je imel prav - opti- misti ali pesimisti. Samo Ekarf Sneg. Veliko belo veselje, na katerega smo čakali vse do Štefa- novega, da so4)ili praznični dnevi še bolj idilični. A glej ga, šmenta: želeli smo ga vsaj za vzorec, pa ga je tokrat zapadlo toliko, da so si mnogi že začeli beliti glave, saj je povzročil ve- liko težav. Delavci zimske službe so garali dan in noč, da so bile ceste kmalu prevozne, ob jutrih pa so se mnogi občani z lopatami v rokah lotili zimske rekreacije ter pridno odmeta- vali sneg za pešpoti in seveda tudi za parkiranje svojih avto- mobilov na prostem. Mnogi, pravim, kajti nekaj je bilo tudi takih, ki so mirno pus- tili avto zasnežen in "po črno- gorsko" čakali na odjugo ... Pa se je tu in tam zgodilo, da je bilo treba tudi kateremu od teh na nujno pot. Ni problema: medtem ko so se drugi odpravi- li v službo, so - spet le "nekate- ri" - na hitro zmetali sneg z av- tomobila na že očiščena parki- rišča in se odpeljali po oprav- kih. Popoldne ali zvečer pa so svoja vozila - tebi nič, meni nič - hladnokrvno parkirali na ka- terem od že očiščenih parki- rišč, saj je bilo tako mnogo enostavneje. Pametna in predvsem pogumna poteza, da je kaj! Pa je nekaterim, ki so pridno metali sneg, šinila v glavo ideja in so drugi dan zavarovali svoje očiščeno parkirno mesto z zabo- jem oziroma navadno leseno kišto. "Križ božji, nezaslišano, kaj si dovolijo! Lopovi, cesto bodo zasedali! To je vendar jav- na prometna površina! Je to de- mokracija?!" je bilo slišati. Tudi sredi noči so zvonili in po domo- fonu opozarjali: "Sosed, pridite dol, avtomobil ste postavili na moje (očiščeno) parkirišče, čim prej ga prestavite, če ne, boste pumpali." Nekateri so vračali milo za drago in tistega, ki je postavil vozilo na "njihovo" par- kirišče, kaznovali tako, da so ga enostavno zaparkirali, torej da so postavili svoj avtomobil za njegovega. Potem so zvonili "kršitelji" in ne "oškodovanci". Znan pa je tudi primer iz novega naselja v Ptuju, ko je bilo nas- lednji dan na pokrovu motorja enega od brundajočih "oškodo- vancev" z žebljem napisano: TI SI BUDALO! Še bolj je znan primer, ko je zaradi "kište" prišlo do pretepa. Zdomec, ki se je med prazniki odpravil na obisk k znancem na Rimski ploščadi, ni vedel, za kaj gre, in je "kišto" ob cesti (beri: parkirišču) enostav- no prevozil. Ko je to videl, je oškodovanec, očitno podkrepl- jen s prazničnim opojem, jadrno prihrumel na dvorišče in s pomočjo svojega brata tujca ročno prepričal, da mu je storil veliko krivico. Avtomobil z oz- nako D je potem še nekaj dni os- tal na dvorišču, njegov lasnik pa je, očitno prepričan, silvestroval v bolnišnici. In tako so prazniki minevali, na parkiriščih pa "kište gor, kište dol", godrnjanje enih in drugih, tudi prepiranje. Prava "kištoma- nija!" Še sreča, da so odzgoraj vzeli zadevo v svoje roke in naročili odjugo ... M. Ozmec PTUJ / REORGANIZACIJA TRGOVINE V KONCERNU MERCATOR Poveziprm trgovin v S¥ Slovenifi v okviru koncema Mercator poteka reorganizacija trgovine. Trgovine oziroma družbe v severovzhodni Sloveniji so ustanovile odvisno družbo Mercator SVS, v okviru katere deluje pet centrov: Potrošnik Lenart, Sloga Gornja Radgona, Zarja Ormož, Univer- zale Lendava in Mip Ptuj ter profitna centra Grosist Ptuj in Eop. Predsednik uprave oziroma ge- neralni direktor je Stanislav Brodnjak, član uprave za trženje Samo Gorjup, Vendel ostric iz Univerzala Lendava pa član uprave za razvoj. Mercator SVS, d.d., Ptuj bo v prvem letu poslo- vanja dosegal dvajset milijard tolarjev realizacije. Ime Mip se bo v novi organiziranosti ohra- nilo v okviru detajlističnega pos- lovnega centra. Čeprav se na vi- dez v novi odvisni družbi Mer- cator SVS sedaj v glavnem ukvarjajo z reorganizacijskimi vprašanji, ostajata skrb za proda- jo in kakovost storitev osrednji Nova družba je bila registrira- na 3. januarja. Je ena večjih trgovskih družb v koncernu Mercator in zaposluje 1578 ljudi, od tega več kot tisoč v v 162 pro- dajalnah. Nova družba želi biti predvsem uspešna in dosegati čim več dobička. V gospodarske plane za letos so kot osrednjo usmeritev zapisali modernizacijo dejavnos- ti. V zadnjih dveh letih so v Ptu- ju modernizirali več prodajaln, v novi družbi pa posodabljanje na tem območju in v drugih delih novega podjetja nadaljujejo. In- vesticije v letu '96 naj bi dosegle več sto milijonov tolarjev. Vprašanja tehnoloških pre- sežkov so v prejšnjem Mercator- ju Mipu in poskušajo tudi v no- vih razmerah reševati na čim bolj human način, bodisi s sa- mozaposlitvami bodisi za maksi- malnimi bonitetami, ki jih ta trenutek omogoča zakonodaja. Do konca leta naj bi število za- poslenih zmanjšali še za več kot sto delavcev. V bivšem Mipu pa, kot zatrjuje generalni direktor Stansilav Brodnjak, kakih večjih sprememb pri številu zaposlenih ne bo, ker že dosegajo raven re- publiške produktivnosti. ___MG 4 Četrtek, 11. januarja 19% - TEDNU ZANIMIVOSTI, REPOHTAZE PTUJ / V BEGUNSKEM CENTRU Drug drugemu ias in energijo Z Zagrebške ceste na Ptuju, malo naprej od Perutnininega objelcta, zavijem na levo in se po popolnoma zasneženem terenu peljem mimo strojev, ki kažejo, da je tukaj ob ugodnejšem vremenu gradbišče. Povsem na robu separadje gramoza stojijo barake, kjer že četrto leto prebivajo begunci. Musli« mani so, katoliki in pravoslavci. Starejši, srednjih let, mladina in otroci. V tem trenutku jih je 126. Mojega obiska se razveselijo, kot se tudi vsakega drugega. Sredi ogromne barake, v kateri stojijo pokrpane mize in te- levizor, pa nič drugega, se s fotoaparatom najprej ustavim pri 19-letni Paoii in 20-letni Marii, Italijankah, ki stiskata k sebi 4-letno Meliso in 6-letno Ilmo, drobni begunki iz Bosne in Hercegovine. Tu, v baraki sredi zasnežene pokrajine, se razvijajo nova prijateljstva. i Že pred novoletnimi prazni- ki so prišli v ptujski begunski center skavti iz Zveze voditel- jev in katoliških skavtov Italije AGESCI iz Milana in bili med begunci ves teden. Vsi so štu- dentje različnih italijanskih fa- kultet in obiskujejo begunske centre ne le v Sloveniji, pač pa tudi na Hrvaškem in drugje. Vseh 20, kolikor jih je bilo ob našem obisku, je preživelo predvsem z otroki in mladino vse praznične dni. Prenočevali so v župniji sv. Ožbalta na Ptu- ju, kjer so se družili tudi s člani ptujskih skavtov. "Naša skupina je bila še s tremi drugimi tukaj že poleti, in sicer ves avgust. Takrat smo hoteli razveseliti otroke in to nam je uspelo. Igrali smo se, plesali, peli in se naučili raznih ročnih spret- nosti," pripoveduje Marce Luc- chelli iz Italije. Vodja skupine Ricardo Castil- lo, študent iz Meksika, ki študira v Italiji teologijo, pa razloži: "Tokratni zimski obisk je prav posledica spletenih poletnih pri- jateljstev. Beguncem smo poda- rili svoj čas in sami sebe, od njih pa smo se tudi marsikaj naučili, pridobili del njihovih izkušenj. Gre za humanitarno akcijo, za solidarnost z njimi in nudenje pomoči. Ta begunski center je majhen in so zato odnosi v njem pristnejši. Čuti pa se, da je izoli- ran od okolice. S poletno akcijo, ki je tekla tudi preko hajdinske župnije in duhovnika Branka Cestnika, smo skušali to izolaci- jo nekoliko prebiti. Stvarnost beguncev bi morala prodreti v javnost," meni Mehičan Ricardo. Jezik je sicer ovira med itali- janskimi obiskovalci in bosans- kimi begunci, vendar to dejstvo igre z otroki ne moti. Edini med begunci, ki se lahko sporazume- va v italijanskem jeziku, je Atif Smailovič iz Doboja, ki je pove- dal, da so že prišli v ptujski be- gunski center tudi študentje iz Švice, Belgije in Katalonije v Španiji. "Moja družina je v tem centru že četrto leto, sam pa sem delal v Zagrebu do lani, od ta- krat pa živim tu. Najbolj si seve- da želimo, da bi lahko šli domov, vendar je Doboj, od koder smo pobegnili, okupiran. Nekateri iz našega centra bi se lahko vrnili, vendar ne morejo potovati čez Hrvaško, ker jim ta država ne da vizuma. Tako je v centru mama z dvema otrokoma iz Sanskega Mosta, tam ima tudi hišo in moža, vendar ne more domov. Italijanski študentje so omo- gočili našim otrokom že marsi- kaj, med drugim so jih peljali poleti k sebi domov, na morje. To je bilo res čudovito." V baraki ob robu zasneženega Dravskega polja bi seveda lahko slišala še veliko zgodb. Kam se bodo razkropili nesrečni begun- ci, če bo nekega dne v Bosni res- ničen mir? Mnogi nimajo več Italijanki Paola in Maria, h katerima se stiskata Melisa in Uma iz BiH. domov, drugim so se vselili van- je tujci. Nekateri si urejajo vizu- me za vstop v druge države, na druge celine. Do takrat želijo preživeti vsaj kolikor toliko udobno tukaj, pri nas. Če vas ve- seli, jih lahko obiščete v njiho- vih sobicah, kjer se stiska ena ali celo dve družini. Veliko bi vam imeli povedati. Veliko svojih žalostnih, tragičnih pripovedi. Milena Zupanič PTUJ / 77. OBMOČNO POVELJSTVO SLOVENSKE VOJSKE Pripadniki slovenske vojske v 77. območnem poveljstvu v Ruju so lahko s svojimi aktivnostmi v letu 1995 resnično zadovoljni, kar potrjuje tudi pogovor s poveljnikom območnega poveljstva majorjem Mirkom Novakom. tednik: Kakšno območje pravzaprav zajema poveljstvo v Ptuju in kakšne so vaše osnovne naloge? "77. območno poveljstvo slovenske vojske obsega območje vseh dose- danjih občin na Ptujskem in občine Lenart. Prostore si delimo s 730. učnim centrom v ptujski vojašnici. Naša temeljna naloga je us- posabljanje vojnih enot za izvajan- je zahtevnih nalog v primeru vo- jne. V letu 1996 bomo končali 4- letni ciklus usposabljanja. V tem času bo vsaka naša enota opravila 7-dnevno osnovno usposabljanje ter trikrat po dvodnevna dopolnil- na urjenja. Poseben poudarek da- jemo usposabljanju za obvlado- vanje zahtevnih nalog specialistov, strelskemu urjenju ter izvajanju raznih taktičnih vojaških vaj." tednik: Kako ocenjujete us- posabljanja v letu 1995? "V letu 1995 smo izvajali 7-dnevno usposabljanje s petimi vojnimi enotami. Ves čas enote povsem sa- mostojno izvajajo načrtovane na- loge. Pripadniki enot so vse dni na terenu, pouk traja dnevno od 11 do 14 ur, medtem pa izvajajo veliko premikov, bivajo v šotorih ali dru- gih objektih na terenu, kjer kuhajo sami itd. Vse to na haloških ali slo- venjegoriških terenih ni enos- tavno, še posebej v oteženih vre- menskih razmerah ali pozimi. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da so vsi doseženi rezultati na us- posabljanjih naših vojaških enot zelo dobri oziroma da so ustrezni vloženemu trudu in sredstvom." tednik: Že nekaj časa je slišati novice o nekaterih spremembah v slovenski vojski. Kdaj jih lahko pričakujemo? "Nekatere spremembe preraščanja Ena od enot s ptujskega območja med streljanjem v Počeku pri Pivki. Foto: Arhiv poveljstva v Ptuju teritorialne obrambe v slovensko vojsko že potekajo. Naše enote imajo že danes nalogo, da delujejo na celotnem območju, po potrebi pa tudi v širšem prostoru pokraji- ne in ne nazadnje v bojnem razpo- redu nasprotnika. Spremembe, ki bodo nastale po uveljavitvi doktri- ne vojaške obrambe, bodo tako pripravljenost vojaških enot tega območja še povečale in nas še bolj celovito vpele v naš obrambni sis- tem." Ker največ vzgojnega časa preživite med ljudmi zunaj vojašnice, je zagotovo precej od- visno tudi od sodelovanja z ljudmi na terenu. Kako ga ocen- jujete? "Naj takoj rečem, da je zelo dobro. Z našimi enotami na usposabljan- ju smo prisotni po širšem območju, poligon Apače je za izva- janje vseh načrtovanih nalog občutno premajhen. Pred izvedbo Major Mirko Novak, poveljnik območnega poveljstva slovenske vojske v Ptuju. Foto: M. Ozmec nalog na terenu - predvsem velja to za razna taktična urjenja in tak- tične vojaške vaje - se obvezno po- vezujemo s predstavniki posamez- nih občin, krajevnih skupnosti in domačini v predvidenih rajonih ter jih seznanimo s potekom ak- tivnosti. V vseh primerih smo do sedaj doživeli vsestransko razumevanje. Trudimo se, da ne povzročamo škode v okolju. V času us- posabljanja enot na terenu večkrat uporabljamo tudi razne objekte. Tako smo letos nekajkrat upo- rabljali lovske domove v Lesko- vcu, Vareji in na Drstelji, dom kra- janov v Skorbi, nekatere objekte Aerokluba Ptuj, ob vaji SKOK '95 pa smo naleteli na izredno razume- vanje predvsem na župana občine Destrnik-Trnovska vas Franca Pukšiča, ki nam je nudil vsestransko pomoč pri zago- tavljanju pogojev za namestitev enot. Na terenu mnogokje upo- rabljamo tudi druge usluge domačinov, še posebej velja to za telefonske priključke in podobno. Vsem sodelujočim, tudi tistim v preteklih letih, naj velja tudi po tej poti še enkrat zahvala." tednik: Torej lahko skleneva pogovor v optimističnem vzdušju, saj ste kot poveljnik z vojaškim letom 1995 zadovoljni? "Zadovoljen sem z angažiranjem in odgovornim delom sodelavcev v poveljstvu, prav tako pa tudi s prispevkom, ki ga k realizaciji naših nalog dajejo vsi razporoejeni častniki, podčastniki in vojaki. Naši rezultati so plod skupnega dela, zato želim, da tako zavzeto sodelujemo skupaj tudi v letu 1996." M. Ozmec PTUJ / 90 LET APOLONIJE STEINBERGER JVf en recepf: ski^omno žMienie v nedeljo, 7. januarja, je v krogu družine ena najstarejših Ptujčank Apolonija Steinberger, ki stanuje ob Dravi 8, čila in zdrava praznovala 90. rojstni dan. Jesen življenja preživlja s hčerko Sla- vico Benčec in njenim možem Otonom. I Apolonija Steinberger (desnoj s hčerko Slavico in pravnukom Hermanom Rodila se je 7. janaurja 1906. leta v kraju Stopnica pri Žetalah. Ljudsko šolo je obiskovala v Žetalah. Nekaj časa je delala doma na 15-hektarski kmetiji, zatem pa se je pri teti priučila za šiviljo. Leta 1933 se je v ptujski bolnišnici spoznala s svojim bodočim možem Jožetom Stein- bergerjem, ki je bil po poklicu strojni ključavničar. Še istega leta sta se v Žetalah tudi poročila. Po poroki sta nekaj časa živela v Rabelčji vasi, nato pa v Grajeni. Leta 1939 sta si ku- pila parcelo na Bregu, kjer sta si zgradila skromen dom. V zako- nu sta se jima rodile štiri hčerke, živita še Slavica in Milica, ki si je pred leti poiskala drugo domovi- no v Kanadi. Dve hčerki sta umrli pri porodu. Danes jo raz- veseljujejo štirje vnuki, od kate- rih trije živijo v Kanadi, in šest pravnukov, štirje živijo v Kana- di. Najbolj jo je prizadela smrt moža, ki je umrl leta 1974, sedaj pa si najbolj želi, da bi še naprej ostala zdrava. Dneve si krajša ob gledanju televizijskega sporeda in ob polušanju radija. V Tedni- ku najraje prebere novice, še rajši pa posluša radio Ptuj. Njen recept za dolgo in čilo življenje: skromno življenje z veliko veselja in uživanje domače hrane. Vse življenje je uživala v šivanju, glasbi in petju. Še danes tuintam sede za šivalni stroj ter všije kakšno zadrgo ali opravi drugo manjše šiviljsko opravilo. Ob jubileju tudi naše iskrene čestitke! MG TEDNIK - Četrtek, 11. januarja 1996 5 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE PIŠE: MATJAŽ GERL / S POTI PO IRANU - 1. Oežeia, ki zboieia za vetp Iran je nenavadna dežela. Povprečnemu zahodnjaku pomeni Iran daljno deželo divjih muslimanov, iz katere tu in tam pricurljajo govorice o krvoločnih šiitih, sekanju rok in mnogoženstvu. Medtem pa postaja Iran vedno bolj sodobna dežela s sicer - milo rečeno - nenavadno družbeno ureditvijo in gro- tesknim pojmovanjem človekovih pravic. Svoj mednarodni "sloves" Iran nedvomno dolguje svoji oblasti, ki je popolnoma vase zaprta institucija in ji je le malo mar, kaj si o deželi mislijo ne- vemiki z zahoda. Slovenci smo pri potovanju v, Iran privilegirani, saj smo eden izmed resnično redkih narodov, ki za vstop v deželo ne potrebu- jejo vize. Večina popotnikov pri- haja v Iran še vedno po zemlji, in sicer iz Pakistana ali Turčije. Z drugimi sosedi Iran res nima sreče. Najdaljšo, zahodno mejo deli z Irakom, od koder je v času zalivske vojne pribežalo na stoti- soče beguncev, večinoma Kur- dov, ki še danes ostajajo v Iranu. Najdaljšo vzhodno mejo deli z Afganistanom, od koder je v dol- gih letih državljanske vojne pri- bežalo nadaljnih dva milijona beguncev. Zraven Turčije in Pa- kistana meji Iran še na Armeni- jo, Azerbejdžan in Turkmenijo. Jug dežele obliva Perzijski za- liv, na severu, nedaleč od pres- tolnice Teherana, pa je Kas- pijsko jezero, katerega obala je priljubljeno počitniško področje za premožnejše Irance. Dežela je deloma gorata in večinoma pus- ta, deloma puščavska. V primer- javi z drugimi bližnjevzhodnimi deželami ima Iran veliko srečo, saj je bogato obdarjen z vodo, ki je pitna v vseh področjih. Pri pisanju o življenju, zgodo- vini, kulturi, gospodarstvu ali politiki Irana se je nemogoče izogniti veri - islamu, ki prepleta in neusmiljeno upravlja vse ele- mente iranske družbe. Vera v Iranu ni le tradicija ali folklora, kot je to v sosednji Turčiji ali večini evropskih držav. Vera je v Iranu zakon, ki ne dopušča kompromisov. Vzorec s pročelja mošeje. ZMAGOVITI POHOD ISLAMA Vse do leta 1979 je bil Iran med drugim tudi prijetna turis- tična dežela, ki jo je letno obis- kalo več kot pol milijona turis- tov. Dežela je bila seveda že ta- krat muslimanska, vendar se je tedanji vladar Irana šah Moham- mad Reza Pahlavi trudil zmanjšati vpliv duhovščine na državo. V nasprotju z napori, da bi "moderniziral" rigidno musli- mansko družbo, je šah zagrešil veliko gospodarskih grehov in zato je v 70. iransko gospo- darstvo odplavalo od slabega na slabše. Na eni strani so na vodi- telja pritiskali študentje, ki so na demonstracijah zahtevali hit- rejše in učinkovitejše reforme, z druge strani pa so nanj veliko bolj grozeče pritiskale vedno večje in močnejše skupine is- lamskih ekstremistov, ki so zah- tevale ukinitev družbenih re- form oziroma nekakšne rerefor- me. Duhovni vodja skrajnežev, nasprotnikov šaha, je bil zname- niti ajatolah Homeini, ki je vse do zmagovitega povratka v Iran 1. februarja 1979 živel v izgnanstvu. Iranski parki cvetejo tudi v novembru. Konec 70. so šahovi napori, da bi se obdržal na oblasti, postajali vse brutalnejši. Leta 1978 je uve- del vojaško diktaturo in nasilje je preplavilo državo. Iz krvave revolucije, ki je sledila, je kot zmagovalec izšel Homeini. Iz obdobja pred revolucijo je v Ira- nu ostalo dandanes bore malo. Vse, kar je ostalo, je shranjeno v Pokrajina v osrednjem Iranu. glavah ljudi, ki sem jih na poti srečal, in veliko izmed njih je o šahovem obdobju govorilo pre- vidno, a z globoko nostalgijo v glasu. Iran je po revoluciji pod Ho- meinijevo vlado postal ena iz- med najbolj ekstremnih držav. Sledili so veliki, krvavi obračuni s šahovimi pripadniki. Usta- novljen je bil Komite islamske revolucije, ki je podobno kot CK sovjetske KP deželi vladal s trdo roko. Komite je ustanovil tudi svoje oborožene oddelke islams- kih skrajnežev z bleščečim nazi- vom Čuvarji revolucije. Ti so v Iranu še danes in so zmerom bili tujcem največja nevarnost. Iran je v tem času izvajal poli- tiko širjenja islamske revolucije po svetu in sovraštva do vsega nemuslimanskega. Težko si predstavljam, da se je ta politika prijela tudi preprostega iranske- ga prebivalstva. Iranci so namreč eni izmed najgostoljubnejših in najbolj radovednih ljudi, kar sem jih kdajkoli srečal. "Najhujši" naspromik Irana so bile v tem času ZDA, ki so jih poistovetili z "Velikim Sata- nom", oktobra 1979 pa so zasedli tudi njihovo ambasado v Tehe- ranu in od takrat so diplomatski stiki med državama prekinjeni. V Iranu še danes lahko vidite hotel z imenom "Smrt Ameriki" in podobne stvari. Po Homeinijevi smrti, umrl je leta 1989, na njegovem pogrebu pa se je zbralo približno 10 mili- jonov ljudi, je oblast v državi prevzel dotedanji predsednik parlamenta Hojjat-ol-Eslam Rafsanjani, ki se trudi norma- lizirati odnose z ostalim svetom in zelo zelo počasi uvaja tudi ne- katere reforme v družbi in gos- podarstvu. Pri tem je zelo previ- den, saj je moč Komiteja še vedno svarilno velika. Uspelo pa mu je zriniti Čuvarje revolucije pod okrilje policije, tako da danes tudi tujci v državi že lažje dihajo. SŠC PTUJ / SCIENCE ACROSS EUROPE Videokonfenma m Angleži Dijaki gimnazije Ptuj smo imeli 6. decembra na Tehniški fakulteti v Gradcu novo "videokonferenco". Multimedijsko srečanje z dijaki onstran Evrope, iz Anglije, če smo natančnejši, je le vrhunec projekta "Science across Euro- pe" (Znanost čez Evropo, op.p.), ki na naši šoli poteka že nekaj let. Videokonference smo se udeležili že drugič. Tokrat smo se pogovarjali z dijaki Lord Wandsworth Collegea. Za glavno temo pogovorov smo iz- brali prehrano. Najprej smo predstavili zdravo prehrano, rezultate raziskave "What did you eat?" (kaj učenci evropskih šol najpogosteje jedo), tradicio- nalne jedi ter prehrano nekoč. Na zanimiv načim smo jim predstavili tudi Slovenijo, Ptuj in na koncu še našo šolo. Znova se je izkazalo, da Slove- nije še ne poznajo in verjetno mislijo, da leži nekje za Karpati. Angleži so nam tako poizkusili pokazati nekaj "čud" moderne tehnike, kot sta mobitel in data- base Computer. Počasi pa smo jim razširili obzorje, jim razjas- nili gospodarski položaj naše države in na koncu so morali priznati, da smo vseeno v Evro- pi, pa še našo angleščino so poh- valili. Ravno to pa je med nami povzročilo neko distanco in vse je potekalo kot nekakšno tekmo- vanje v stilu "Kdo bo koga". Na koncu smo ugotovili, da pogovor najbolje teče z njihovo dijakinjo iz Amerike, ki smo ji tudi oblju- bili, da ji pišemo. Najbolj smo zainteresirani, da bi si dopisova- li po INTERNETU, vendar naši profesorji dvomijo, da ga oni imajo na šoli. Nekaj vtisov dijakov, ki so bili na videokonferenci: Vesna: Ni izpadlo tako, kot bi moralo. Morda smo reagirali preveč užaljeno. Boštjan: Bilo je veliko bolj zadržano kot lani, vendar je na koncu vsa stvar le malce zažive- la. Miha: Mislim, da mi bo moral Vlado Kreslin dati zahvalo za promocijo njegovih pesmi v Angliji. Dani: Angleže sem si predstavljal kot bolj razgledane. Zelo me je presenetilo, ko so nam pokazali mobitel kot sedmo svetovno čudo. Jernefa in Alfaž GRAJENA / MED UČENCI V RDEČEM KRIŽU ArciffI denar mu spreiem v Rdeii krii Na grajenski osnovni šoli so ponosni na svoje učence, ki so letos ponujali koledarje Rdečega križa po gospodinjstvih v šolskem okolišu in tako pris- lužili nekaj več kot 30 tisoč tolarjev. Ni malo, saj se je v dejavnost vključili 18 učencev od drugega do osmega razreda, ki so imeli na razpolago samo 100 koledarjev. Kako so se lotili naloge in zakaj potrebujejo denar? Na grajenski osnovni šoli so člani Rdečega križa vsi učenci. Mnogi obiskujejo tudi interesno dejavnost Rdečega križa, ki jo vodi učiteljica Štefka Zaje. Skrbijo za redno želiranje zob, kulturno obnašanje pri malicah in umivanje rok pred tem, vključili so se v akcijo proti vsem vrstam drog, občasno ure- jajo oglasno desko, posvetijo se 7. aprilu, svetovnemu dnevu zdravja, ena najpomembnejših nalog pa je sprejem prvošolčkov v organizacijo. To se zgodi vsako leto v maju. Takrat pripravijo kulturni program, pogostitev in tudi skrivnostno darilo, ki ga prejme ob sprejetju vsak prvošolček. In denar, ki so ga nabrali tudi letos s pomočjo ko- ledarjev, potrebujejo prav za to. Letos so izdelali h koledarjem še srčke, ki bodo odslej pre- poznavni znak njihove de- Najaktivnejši člani Rdečega križa na grajenski šoli so prislužili 30 tisoč tolarjev. javnosti, nanje pa zapisali "Srečno!" In to so zaželeli tudi vsem, ki so jih obiskali. Vsak je obiskal samo svoje bližnje sose- de, tako rekoč znance in prijatel- je, in prav temu pripisujejo uspešnost pri zbiranju denarja. Žal niso obiskali vseh gospo- dinjstev, saj jim je koledarjev zmanjkalo in jih niso uspeli več dobiti. Vse, ki so prispevali de- nar za njihovo dejavnost, bodo povabili spomladi v šolo na spre- jem novih članov v Rdeči križ in se jim tako oddolžili. Milena Zupanič 6 četrtek, 11. januarja 19% - TEDMK TEDMIKOVI POGOVORI POGOVOR Z DR. MATEJO KOZUH-NOVAK / RAZMERE V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU vutstw vsirir cfan monf cfosfopno RAZMERE V SIOVENSKEM ZDRAVSTVU SO IZREDNO KRITIČNE • NAJVEČJA SLOVENSKA »TOVARNA« BREZ NAČRTOVALCEV RAZVOJA IN ANALITIKOV • OTROK / UUBUANI IMA TUDI PEDIATRA, HALOSKI OTROK PA JE CELO ŠE BREZ SPLOŠNEGA ZDRAVNIKA L tednik: Kako ocenjujete se- danje razmere v slovenskem zdravstvu. So pričakovane ali le posledica eksperimentiranja z novo zdravstveno zakonodajo, ki je pričela veljati, ne da bi bila poprej preizkušena, kot to delajo v tujini? Dr.. Kožuh: "Si lahko predstavljate veliko razvojno podjetje, ki bi se lotilo bistvenih organizacijskih sprememb, ne da bi naredilo temeljite analize stanja in projekcije o tem, kaj utegnejo spremembe prinesti? To si lahko privošči samo stroka, ki dela brez spremljanja rezultatov svojega dela, ki po drugi strani dela z goto- vostjo, da bodo država in državlja- ni pokrili vse stroške sprememb, četudi bodo ti zaradi prekomerne- ga eksperimentiranja še kako viso- ki. Slovenski zdravstveni politiki so se lotili ključnih sprememb v sistemu zdravstvenega varstva brez vsakršne priprave. Največja slovenska »tovarna«, ki zaposluje 36 tisoč delavcev, žal že nekaj de- setletij deluje brez analitikov in načrtovalcev razvoja. Razmere v slovenskem zdravstvu so slabe, če že ne alarmantne. Zdravstveni de- lavci so vsak dan bolj nezadovol- jni. Rezultat tega je stavka zdravnikov, ki predstavljajo dese- tino zaposlenih v zdravstvu. Plačevanja zdravstvenih storitev direktno iz žepa bolnikov, pred čemer opozarjajo vsi svetovni stro- kovnjaki s področja varovanja zdravja prebivalstva, nihče ne kontrolira in ne sankcionira. Zara- di tega in pa zaradi nezadovoljstva zdravstvenih delavcev je najbolj potrebnim zdravstveno varstvo vsak dan manj dostopno. Bolniki prihajajo pozno, kar draži zdravstveno varstvo, zdravstveni politiki zapirajo oči in se delajo, kot da nič ni, zdravstvena blagajna pa brez občutka za potrebe izvajal- cev in uporabnikov vodi politiko palice in korenčka, ki v moderno državo ne sodita." tednik: Občutek je, da se je v teh razmerah še najbolje znašla "državna" zavarovalnica, ki v bistvu vodi zdravstveno politiko v Sloveniji? Dr. Kožuh: "Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije j ima bistveno prednost pred mi- nistrom za zdravstvo, ker mu og- romna količina denarja, s katero razpolaga, zagotavlja absolutno prevlado nad slabo organiziranim zdravstvom. Po svoji filozofiji je mnogo bližji liberalnemu vodstvu države (ki želi zmanjšati tudi zdravstvene pravice) kot minister, ni nima ne denarja, ne podatkov in ■ bi moral biti kot zdravnik proti t . zmanjševanju zdravstvenih pravic. ZZZS tako kot ministrstvo nima strokovnjakov, ki bi lahko prevzeli vodenje zdravstvene politike, zato v popolnoma drugačnem poli- tičnem prostoru vodi desedeija staro, nedomiselno zdravstveno politiko, ki je vzrok sedanjim težavam v zdravstvu. Bolj malo nas je bilo norcev, ki smo zdravstveno in politično javnost na to pra- vočasno opozarjali. Mnogo bolj udobno je financerja, ki brez pra- vega strokovnega nadzora v zdravstvu deli letno 160 milijard SIT, kar je šestina vse javne porabe v Sloveniji, podpirati, kot se mu postaviti po robu. Sedanji minister za zdravstvo je ob ustanovitvi ZZZS zamudil priložnost, da bi s pomočjo recUcih strokovnjakov na področju organizacije zdravstva in parlamenta prevzel vodenje zdravstvene politike. Ni si ustvaril ekipe, ki bi nadzor lahko izvrševa- la; sestava zdravstvenega sveta omogoča kvalitetne odločitve na področju medicine, ne pa na področju vodenja gigantske tovar- i ne." tednik: Obvezno zavarovan- ' je pokriva vse manj potreb zava- ] rovancev; gre za krčenje pravic, ' ki mu ni videti konca. Pa še tis- ' tih, ki jih obvezno zavarovanje pokriva, ljudje več ne morejo ko- ristiti oziroma je čakalna doba ; tako dolga, da so se prisiljeni ; zateči v samoplačniške ambulan- | te oziroma iskati storitve v 'črni '] praksi'. Dr. Kožuh: "Ključna slabost za- ■ kona o zdravstvenem varstvu in \ zdravstvenem zavarovanju je, da j daje prebivalstvu več pravic, kot j jih lahko ob sedanji prispevni j stopnji plačamo. V zadnjih štirih i letih so za zdravstvo škodljiva po- = litika slovenske vlade do cene ■ zdravil, stihijsko uvajanje zasebne- j ga dela v zdravstvo in prazne obl- j jube novodobnih politikov, da ' bodo zdravnikom dvignili osebne dohodke, ob napačno zastavljenih poizkusih racionalizacije v : zdravstvu in ob enaki prispevni stopnji stanje samo še poslabšali, i Poizkus usklajevanja pravic s sredstvi, ki so na voljo, je v času, ko je preobremenjeno gospo- darstvo tvegano še bolj obremeniti s povečano prispevno stopnjo za zdravstvo, nujen, če hoče ZZZS | zagotoviti čim bolj enak dostop do zdravstvenega varstva vsem prebi- ' valcem Slovenije. Problematičen ' je način, kako skuša ZZZS to doseči. ČAKALNE DOBE URAVNAVAJO POTREBE S STROŠKI čakalne dobe so v državah, kjer ; skušajo obvladovati naraščajoče stroške za zdravstveno varstvo, , eden od mehanizmov za uravna- vanje potreb s stroški. Ta pa zahle- j va urejen sistem, kjer je vnaprej izračunano, kaj in kako dolge čakalne dobe si lahko sistem pri- vošči, ne da bi ogrozil kvaliteto : zdravstvenega varstva. Pri nas so vedno daljše čakalne dobe, predvsem rezultat neurejenega sis- \ tema, ker mora zdravnik tistemu, ; ki plača iz svojega žepa, zagotoviti ! tudi hitro operacijo ali hospitaliza- cijo. Pri tem pa menim, da samop- j lačniške ambulante niso nesmisel. \ Slovensko zdravstvo ima na voljo '. več kapacitet, kot jih lahko s soli- darno zbranim denarjem plačamo. . Zato bi lahko s samoplačniškimi ^ ambulantami, ki bi polnile nepo- j rabljene kapacitete, delno kom- = penzirali upravičena pričakovanja ' zdravstvenih delavcev po večjem i zaslužku. Seveda šele potem, ko bi, točno dorekli, kaj je na voljo vsem ' prebivalcem, kakšne so čakalne dobe za specialistične preglede, diagnostiko in terapijo, ki jih omo- gočajo solidarno zbrana sredstva, in ko bi tovrstne dogovore tudi spoštovali." tednik: Dejstvo je, da se v zdravstvu zapleta tudi zaradi pri- vatizacije, ki poteka po nekaterih trditvah nanačrtno. Nihče nam- reč v tem trenutku v Sloveniji naj ne bi vedel, v katero smer gre. Dr. Kožuh: "Zdravstveni dela- vci, ki so se odločili za zasebno ; delo, so to storili iz dveh razlogov: \ rigidnosti državnega zdravstva, vi katerem niso mogli izraziti vseh | svojih zamisli, in potrebe po' boljšem zaslužku. Menim, da bi bila lahko uvedba zasebnega dela v ■ zdravstvu stumulacija za bolj krea- tivno delo, za boljše zadovoljevan- je potreb prebivalstva, če bi bila se-,- veda prej dorečena pravila igre. S pilotskim projektom privatizacije,- ki sem ga tedanjim zdravstvenim politikom pred sprejemom zakona predlagala, bi lahko v poizkusnem letu odpravili večino težav, ki nas- tajajo danes, ko nam zaradi sti- hijskega odhajanja zdravnikov med zasebnike razpada dober sis- tem primarnega zdravstvenega varstva. Ta je dokazano najcenejši, ljudem najbližji in najučinkovi- tejši del zdravstvenega varstva in bi lahko, če je dober, bistveno zniževal tudi stroške v hospital- nem zdravstvenem varstvu. Zal se nam zaradi slabe zdravstvene poli- tike dogaja ravno obratno." tednik: Zasebno in javno zdravstvo se vse bolj odaljujeta drug od drugega, namesto da bi sodelovala. Dr. Mateja Kožuh-Novak. Dr. Kožuh: "Nekateri novi poli- tiki žal podrejajo zdravstveno stro- ko svojim političnim orientacijam in skušajo na vsak način razbiti zdravstvene domove kot ostanke socializma. V Slovenijo skušajo prenesti nemški model, kjer izven- hospitalno zdravstvo sloni na splošnih zdravnikih - privatnikih. Ce bi bolj poznali razvoj zdravstvenih sistemov v svetu, bi vedeli, da uspešne države tak sis- tem opuščajo, ker vedno bolj ugo- tavljajo, da zagotavlja povezovanje zdravnikov na primarnem nivoju cenejše in učinkovitejše zdravstveno varstvo in da samo znanje splošne medicine za zdravstveno varstvo posebej rizičnih skupin prebivalstva ni do- volj. Nemški in podobni sistemi mukoma prenašajo večjo težo zdravstvenega varstva na primarni nivo, ker so njihovi sistemi do se- daj sloneli pretežno na dražjem in vplivnejšem hospitalnem varstvu, mi pa, ki smo imeli razvejano in dobro primarno zdravstveno varstvo, rinemo v razvoju nazaj. Ekonomska nujnost je, da vpnemo zasebnika strokovno in organiza- cijsko v sistem javnega zdravstva in da ostanejo zdravstveni domovi strokovni povezovalni centri na primarnem nivoju." tednik: Zakaj še vedno ni nekaterih izvedbenih aktov, ki izvirajo iz zdravstvene zakonoda- je, sprejete leta 1992? Zdravstve- ne mreže še vedno ni. Zakaj? Ali se bojimo, da bi ta pokazala, da je v Ljubljani preveč zdravnikov, na širšem območju Ptuja na pri- mer pa premalo? Dr. Kožuh: "Nič ni čudnega, da še ni izvedbenih aktov na podlagi pred dvema letoma sprejete zako- nodaje. Spet bom ponovila, da mi- nistrstvo nima dovolj strokovnja- kov za pripravo pravnih aktov. Inštitut za varovanje zdravja bi moral imeti vsaj enega pravnika, ki ne bi delal drugega kot v miru študiral mednarodno zakonodajo Foto: Kosi in na zalogo pripravljal materiale, ki bi lahko služili pravnikom na ministrstvu kot podlaga za njihovo delo. O tem govorim že šest le, a žal brez uspeha. Tukaj gre izključno za odgovornost mi- nistrstva. Denar za delo Inštituta za varovanje zdravja in devetih za- vodov za zdravstveno varstvo, ki bi morali biti ministrova baza za ana- lize in pripravo materialov, pa tega dela ne opravljajo, ker dovolj zas- lužijo z laboratorijskimi storitva- mi, ima ministrstvo v svojih ro- kah. MREŽA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA - NEREŠLJIV PROBLEM? Mreža zdravstvenega varstva je za tiste, ki se zadnja leta z njo ukvarjajo, nerešljiv problem. Ce hočeš pripraviti dober kadrovski načrt, moraš najprej napraviti ana- lize na terenu. Pred štirimi leti smo veliko teh analiz na Inštitutu za varovanje zdravja že naredili, a jih nihče od sedanje ekipe ne upošteva. Nedopustno je, da ima otrok v Ljubljani, kjer lahko pride v nekaj minutah do bolnišnice, na voljo pediatra, otrok v Halozah pa še splošnega zdravnika ne. Nedo- pustno je, da je normativ za patro- nažno sestro v Ljubljani in Halo- zah enak. Pa še veliko je takih nes- mislov v sedanjem predlogu mreže, ki je v parlamentarni razp- ravi že dve leti, ker predloga, kakršen je, ni smiselno sprejeti, ministrstvo pa naših predlogov za popravke ne sprejema." tednik: Nasploh velja ugoto- vitev, da je dostopnost občanov širšega območja Ptuja do zdravstvenih storitev vedno bolj otežena, namesto da bi se jim te približale. To pa se med drugim kaže tudi na večji obolevnosti na tem območju. Kje je izhod? Dr. Kožuh: "Prezgodnja obo- levnost in umrljivost prebivalcev severovzhodne Slovenije je že dol- go pomembno večja kot pri prebi- valcih drugod po Sloveniji. Prve podatke, ki opisujejo te razlike, sem našla v dokumentih iz leta 1923. Raziskave v svetu in pri nas kažejo, da je prezgodnja umrljivost predvsem odvisna od socialnoe- konomskega stanja prebivalstva. Zato je potrebno, če hočemo ize- načiti prebivalce SV Slovenije z drugimi prebivalci Slovenije, predvsem dvigniti izobrazbo, bi- valne razmere, možnosti zaposlit- ve, izboljšati varstvo pri delu in perspektivo mladih v teh krajih. Seveda ima neki delež pri prez- godnji umrljivosti tudi dobro or- ganizirana zdravstvenega služba. Ni vseeno, ali ti odkrijejo visok krvni tlak ob rutinskem preven- tivnem pregledu ali šele tedaj, ko te zadene možganska kap. To pa je že funkcija različne dostopnosti zdravstvenega varstva v različnih slovenskih predelih. Zaenkrat še nisem zasledila podatkov, da bi se prezgodnja umrljivost v posamez- nih predelih Slovenije v zadnjih letih kaj bistveno spremenila. Bo- jim se, da teh analiz niti ni. Petlet- ne primerjave prezgodnje umrlji- vosti prebivalcev Ptuja in Ormoža s prebivalci drugih območij Slove- nije kažejo zlasti na izrazita odsto- panja pri ženskah med 24 in 64 le- tom starosti; pri moških so razlike nekoliko manjše." tednik: Kaj lahko slovenski parlament naredi za to, da se za- gotovi enakomerna pokritost Slovenije z zdravstvenimi storit- vami, vsaj tistimi osnovnimi? Dr. Kožuh: "Državni zbor ima tri ftmkcije: da sprejema zakone in nadzira njihovo izvajanje in da nadzira porabo proračunskih sredstev ter sredstev zdravstvene in pokojninske blagajne. Ne more pa direktno ukrepati, razen če se odloči zamenjati ministra. Sicer lahko samo pritiska na ministra in ZZZS, jima daje naloge in zahteva njun odstop, če jih ne izpolnjujeta. Žal tudi državni zbor nima lastnih strokovnjakov analitikov; zdravstveno varstvo lahko spremljamo samo toliko, kolikor nam dopuščata lastno znanje in presoja. Poleg tega zaradi velike množice zakonov, ki jih sprejema- mo, v matičnem odboru ni nikoli dovolj časa za zdravstvene proble- me. POSEBEN ODBOR ZA ZDRAVSTVO? Skupina za zdravstvo, ki deluje kot neformalna skupina v okviru odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, že devet me- secev opozarja vodstvo državnega zbora, da moramo ustanoviti pose- ben odbor za zdravstvo, ker se je v zdravstvu nabralo preveč proble- mov. Od ministra za zdravstvo že pol leta zahtevamo, da pripravi na- tančen načrt dela zdravstvenega varstva z ekonomsko utemeljitvi- jo, kaj je moč nuditi vsemu prebi- valstvu s solidarnostno zbranimi sredstvi in z mrežo, ki bo prirejena teritorialnim, geografskim in epi- demiološkim razlikam. Zahteva- mo, da imenuje nov zdravstveni svet, ki bo enakomerno zastopal interese vseh nivojev in strok v zdravstvu, zahtevamo pravilnik o preventivnih pregledih in izdelavo načrta za investicijsko vzdrževanje zdravstvenih domov v času, ko se lokalna samouprava na novo orga- nizira. Zaenkrat tako ministrstvo kot ZZZS spretno izkoriščata časovno stisko, iz katere se DZ ni- kakor ne more spraviti, in ignori- rata njegove zahteve. Zdravniška stavka dokazuje, da je situacija vedno resnejša, kar bo zahtevalo s strani parlamenta bolj drastične ukrepe." tednik: So zdajšnji varčeval- ni ukrepi v zdravstvu, ki v bistvu "obremenjujejo" zgolj zdravnika in ga onemogočajo pri njegovem delu, nujnost? Kako dolgo bodo slovenski zdravniki v takih raz- merah še vzdržali? Dr. Kožuh: "Zdravniški poklic ni nekaj izjemnega, kot prepričuje- jo sebe in druge nekateri zdravni- ki, ima pa zaradi posebnega pome- na, ki ga človek posveča svojemu zdravju, izjemen položaj. Zato je sedanja politika vodstva ZZZS, ko za vse stiske v zdravstvu obtožuje zdravnike, nemodra in nevarna. Namesto da bi sproti seznajala par- lament in prebivalstvo z dejstvi, da za zakonsko zagotovljene pravice ni dovolj denarja, in skušala zdravnike s kvalitetnimi analizami (če jih seveda ima) pridobiti za ra- cionalizacijo v zdravstvenem varstvu, vse zdravnike povprek obtožuje za neracionalno delo, malverzacije in razsipnost in s tem ustvarja nezadovoljstvo med tisti- mi, ki so slabo plačevani petdeset let uspešno zagotavljali zdravstveno varstvo v Sloveniji. Priznam, da je prepričevanje zdravnikov mukotrpno delo, a končno je to delo, za katerega so dobro plačani strokovnjaki ZZZS plačani. Samo vprašanje časa je, da se zdravniki svoje moči nad volilci polno zavedo. Zdravniška opozo- rilna stavka to že napoveduje. Žal nihče od zdravnikov ne bo imel koristi. Zdravniki zlorabljajo svojo etiko, ker izkoriščajo odvisnost svojih pacientov, sprožajo zamere pri drugih zdravstvenih delavcih in nove zahteve pri drugih dela- vcih v javnem sektorju, sredstev za zdravstvene storitve pa bo ob ena- ki prispevni stopnji za zdravstvo vedno manj, kar bo sprožalo neje- voljo pri prebivalcih. Le še vprašanje časa je, kdaj se bo mnen- je javnosti obrnilo proti zdravni- kom in se bodo začele tožbe zaradi nekvalitetno opravljenega dela. Plačal bo v končni vedno pacient, saj bodo tožbe in posledična zava- rovanja zdravnikov izjemno po- dražila zdravstvo. Ključ rešitev je v natančnih analizah, katere zdravstvene storitve so potrebne in kdaj, koliko stanejo, pri čemer mora biti realno ocenjeno nagraje- vanje zdravstvenih delavcev za redno, popoldansko in nočno delo ter koliko programa lahko za sredstva prispevne stopnje za zdravstvo nudimo vsem prebival- cem Slovenije. Šele ko bomo imeli jasno sliko o tem, se lahko pogo- varjamo tako o potrebi po povečanju prispevne stopnje kot o tem, koliko in za kaj bodo prebi- valci prispevali direktno iz svojega žepa. Dokler pa tega ne bomo na- redili, bo slovensko zdravstvo ne- racionalno in neučinkovito." majda gaznik TEDNIK - Četrtek, 11. januarja 1996 7 KULTURA, IZOBRAŽEVANiM PTUJ / KONCERT PIHALNEGA TER VELIKEGA PLESNEGA ORKESTRA Oofibemu na ceAi glasbene scene Ptuiski godbeniki so v domačem gledališču pod pokroviteljstvom mestne občine Ptuj med prazničnimi dnevi priredili koncert Pihalnega orkestra ter Velikega plesnega orkestra z gosti. Oba korpusa sta zaigrala pod taktirko profesorja Antona Horvata. o amaterskih glasbenih skupinah običajno izrečemo le malo poglobljenih misli. Posebno skopi smo v razmišljanju o tistih, ki nas sprem^ajo domala na vseh boU ali manj prazničnih priredit-' vah in teh ni malo. Preidejo nam v navado, da jih komajda opazi-i Mestna godba je zagotovo med onimi, ki jih srečamo zelo po- gosto: zaznamo jo, ji navdušeno ploskamo ali stopamo po njenih ritmih in to je največkrat tudi vse. Le redko (ali redki) se zave- damo njenega bogastva in ne na- zadnje odličnega igranja ter veli- kega zgodovinskega poslanstva. Da je amatersko udejstvovanje volontersko, pa je tako ali tako vsem popolnoma vsakdanje. Toda Ptujčani cenimo svojo godbo, bodo rekli. Oblekli smo jo v nove uniforme, ji namenili sredstva iz občinskega pro- računa, jo obdarili z nekaj novi- mi glasbili ter tako ustvarili po- goje za njeno dobro delo. Hva- levredno, da je vsaj do tega končno le prišlo. Zagotovo pa ni potrebno posebno poudarjati, da je navzven zgodba lepša, kakor bi si ljubiteljski člani obeh or- kestrov zaslužili. Verjetno pa so se njihovi vzdihljaji precej utišali. Upajmo le, da ne bo po- tihnila tudi muzika njihovih instrumentov. Pa ne bo! Zadnji koncert je nov dokaz, da so fantje in dekle- ta polni elana. Tisti, ki smo doživeli vzdušje zadnjega kon- certa in bili deležni novih muzi- kalnih dosežkov, bi radi prišep- nili, da je naša godba mnogo dragocenejša, kakor se na- jvečkrat zavedamo. Od nje ne- nehno samo pričakujemo, vedno več tudi dobimo, dajemo ji pa bore malo. Skupna občinska vreča seveda ni vsemogočna, toda paradni korpus ptujske amaterske kulture bi lahko dobil še majčkeno prednost. Praznični koncert so ptujski godbeniki pripravili zelo skrbno, saj sta se predstavili obe instrumentalni skupini, v goste pa so povabili tudi pevce: Barba- ro Potrč, Romano Meznarič ter Alfija Nipiča. V prvem delu spo- reda je zaigral Pihalni orkester. Njegove vrste se množijo ter bo- gatijo: ob prekaljenih mojstrih je vse več mladih, talentiranih in šolanih glasbenikov, ki so spo- sobni odigrati tudi najzah- tevnejše parte. Posamezne inst- rumentalne skupine vodijo tudi akademsko izobraženi muzikan- ti, ki so nedvomno vzor vsem. Program, za katerega skrbi diri- gent Anton Horvat, dobiva pravi koncertni okvir, ki so mu kos le boljši slovenski korpusi. Tuin- tam zaznavna nihanja so odsev velikih in smelih načrtov, kate- rih udejanjenje nedvomno pri- haja. Pevki (Nipiča smo čakali zaman) sta popolnoma upra- vičili zaupanje dirigenta, njun nastop je v solističnih in skup- nih točkah dosegel visoko pevsko raven, ki so ji v tovrsmem žanru kos le redki pe- vci. Barbara Potrč, ptujskemu občinstvu že stara znanka, je svoj glas v zadnjem času precej izbrusila ter ga oplemenitila s toplo in globljo barvo. Mlada Romana Meznarič je z nadvse profesionalnim nastopom očara- la s suverenim in muzikalnim petjem. V drugem delu sporeda je vaje- ti koncerta poprijel Veliki plesni orkester. "Klasični" godbeniki so prijeli za drugačne instrumente, si nadeli svetleča oblačila in zaigrali v duhu jazza. Na odru je stal pravi jazz orkester. Nav- dušenje je že v uvodnih taktih prevzelo vse: nastopajoče in pos- lušalstvo. Dirigent je svoje varo- vance vodil lahkotno, a zbrano. "Mladi" big bandovci so mu sle- dili ubrano, predvsem pa z veli- kim poletom, ritmičnim zano- som ter iskrenim muziciranjem. Koncertni spored je dirigent tudi tokrat znal odbrati ter pre- soditi zmožnosti svojih varovan- cev. Večer je ogrel dlani vsako- mur in navdušenje se ni in ni po- leglo. Prepričana sem, da so kon- certi domačih godbenikov vedno uspešni, v zadnjem času pa tudi opazno kvalitemejši. Čestitamo! Darja Keter PTUJ / NOVA MOŽNA RAZVOJNA USMERITEV PTUJA Kaj bi prinesel CHI> Kratica CHD označuje v zadnjem času v ptujskem prostoru tisto, kar si želi- jo tako šolniki kot kulturniki. Neposvečenim ne pove kaj dosti niti kratica niti celotno ime Center humanističnih dejavnosti. Kaj je torej CHD in kaj bi prinesel? Po eni plati gre za idejno zasnovo nove razvojne usmeritve Ptuja,., druga plat pa je ena od možnih izpeljav te ideje, to je preselitev vojašnice iz dosedanjih prostorov in oživitev ideje prav v teh pros-' torih. Ali sta obe plati res nujno povezani, smo vprašali mag. Šte-i fana Čelana. Nosilec ideje je namreč ptujska Bistra - Biro za stra- teško-tehnološki razvoj, ki ga vodi prav mag. Štefan Čelan. j Štefan Čelan: "Večina ljudi si predstavlja pod CHD zidove in novega proračunskega porabni- ka. Bistvo je v ideji, posamezni infrastrukturni posegi pa lahko to idejo pospešijo ali zavrejo. Preselitev vojašnice bi seveda uresničitev ideje izjemno pos- pešila. Gre za svetovno znano idejo o vlaganju denarja, pri čemer v svetu ugotavljajo, da se izplača vlagati denar v družboslovne projekte, denimo v umetnost." Kaj vse naj bi prinesel Center humanističnih dejavnosti? Štefan Čelan: "To je projekt, ki naj bi v 10 do 15 letih pos- kušal realizirati večno idejo o sa- mopreživetju našega zgodo- vinskega mesta. To pomeni vzpostaviti tako strukturo in or- ganizacijo, ki bo zagotovila, da se bo mesto s pomočjo objektov in ljudi, ki jih imamo, lahko samo vzdrževalo. Proračunskega denarja bo namreč za tovrsme projekte iz leta v leto manj in lahko se nam zgodi, da nam zgo- dovinski spomenik evropskega pomena propade, kot je že pro- padel marsikateri v naši okolici. Na področju humanistike ima- mo kakovosten kader, z realiza- cijo CHD pa se bodo razvijale tudi druge potrebe, vključili se bodo podjetniki, trgovci. Do- končna realizacija CHD pomeni ob neprofitnih dejavnostih vzpostaviti toliko profitnih, da bi to mesto in okolica lahko sama živela." Mag. Štefan Čelan Smo šele pri ideji ali že kak korak dlje? Štefan Čelan: "Že lani smo podpisali pismo o nameri za pre- selitev vojašnice. Letošnji aneks, ki ga bomo podpisali, bo osnova za podpis pogodbe. Najhitreje sledi ideji ministrstvo za znanost in tehnologijo, ki bo ustanovilo na Ptuju znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako bomo dobili pravno osebo, ki bo lahko kandidirala na razpise mi- nistrstva za znanost in tehnolo- gijo. Denarnica bo torej na Ptuju in ne v Ljubljani. Lahko bomo začeli vzgajati svoj kader, z razis- kovalnimi nalogami pa bomo določili cilje, ki jih bomo ures- ničevali." Kje bo sedež znanstvenora- ziskovalnega centra SAZU? Štefan Čelan: "Župan je zelo naklonjen ideji o vrnitvi 'pameti' v naše prostore. Prav simbolno je, da bo znanstvenoraziskoval- nemu centru SAZU namenjeno prvo nadstropje starega rotovža, kamor se bo preselila tudi Bistra. Strategijo in vizijo razvoja izpos- tave sva opravila z Alešom Gačnikom, na SAZU-ju pa se bodo odločili o kadrih, opremi Kdo naj bi vlagal v razvoj CHD? Štefan Čelan: "Prav to bi mo- ralo ogreti Ptujčane. V ta deset- do petnajstietni projekt bo po načrtih znesek v višini 50 milijo- nov nemških mark vložila država, 5 milijonov nemških mark pa Ptuj." Na zadnjem sestanku s predstavniki pristojnih mi- nistrstev nismo o denarju slišali nič konkretnega... Štefan Čelan: "Vendar se mi- nistrstvo za kulturo in mi- nistrstvo za znanost in tehnolo- gijo s projektom in torej tudi s številkami v njem strinjata. To je potrjeno z dvojnim podpisom. In jaz verjamem, da ti podpisi držijo." Milena Zupanič MAJŠPERK / SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Svefi irlle kralli w Maišperkv V soboto zvečer je bilo v dvorani Tovarne volnenih izdelkov Majšperk me- dobčinsko srečanje ljudskih pevcev in godcev. Prireditev sta organizirala Zveza kulturnih organizacij Ptuj in občina Majšperk. Nastopilo je šestnajst skupin, v glavnem pevskih, saj sta nastopili samo dve skupini godcev. Predstavili so se pevci, pevke in godbeniki iz Cirkovc, pevke in pevci iz Stoperc, Dolene, od Svete Trojice, pevke in godci iz Lancove vasi, pevke s Hajdi- ne,iz Zabovcev, Bolnišnice Ptuj ter sestre Nedeljko iz Podgor- cev in pevci s Hajdine. Posebej so kot gosti nastopili troji ko- ledniki iz Cirkovc, Podlehnika in Slovenske Bistrice, ki so s simbolizirano zvezdo zapeli tri- kraVjevske pesmi. Prireditev sta pozdravila predsednik Zveze kulturnih or- ganizacij Ptuj Franc Lačen in župan občine Majšperk Franc Bezjak. Strokovni razgovor po i srečanju z vodji skupin sta imela sodelavec inštituta za narodopis- je v Ljubljani Drago Kunej in folklorist Branko Fuks. Oba sta prireditev s strokovnega vidika pohvalila in poudarila, da se v Sloveniji le redko zbere toliko Nastop tria iz Cirkovc. skupin, ki se ukvarjajo z ljudskim petjem in godenjem. Domačini so se predstavili kot uspešni organizatorji in samo Foto: K. Klep-Černejšek upamo lahko, da bo v pri- hodnosti še več podobnih srečanj v Majšperku. FL PODGORCI Klepet 55 letih Spomin na šolske dni jih je ponovno združil. Šolska srečanja so vedno vesela in že po nekaj letih se imajo sošolci marsikaj pogovoriti. Srečanje, kije bilo v decembru v gostilni Oz- mec, pa je bilo res nekaj posebnega: srečali so se namreč sošolci in sošolke, ki so lani napolnili 70 let. To je generacija, ki je v Podgor- cih skupaj glodala šolske klopi pred natanko 55 leti, vabilu pa seje odzvala tudi učite^ica Zora Loparnik-Pipan. Veselo druženje sta organizira- la Rudolf Lah in Stanko Šumenjak, ki je med drugim de- jal: "Vsi smo letnik 1925. Na srečanju smo se spomnili marsi- kakšnega doživetja izpred mno- gih let, ki še ni utonil v pozabo. Nekoč je bil ritem življenja dru- gačen, kot je danes. Odraščali smo ob trdem delu, brez izobilja, saj vsi izhajamo iz kmečkih in delavskih družin. Bilo je veselih Foto: Zalar in žalostnih dogodkov. Nocoj se nas je zbralo 18 sošolcev, sedem jih ni moglo ali želelo priti. Za trenutek smo se spomnili tudi tistih, ki so se že poslovili s tega sveta." Ob slastni večerji, pogovoru in glasbi mladega harmonikarja je srečanje hitro minilo. Sošolci so si ob slovesu zaželeli dosti sreče in zdravja z željo, da se pri- hodnje leto spet srečajo. vk 8 četrtek, II. januarja 1996 - TEDNIK PO MAŠIH KRASIM MARIBOR / 33. POHORSKA ZLATA LISICA^ Mafsreinelše so bite Nemke ZMAGOSLAVJE NEMŠKIH SMUČARK • TUDI NAŠA DEKLETA ODLIČNA O USPEŠNA VRNITEV NATAŠE BOKAL MED NAJBOU!^^! še to velja zapisati. Tudi letos so Zlato lisico vse tri dni spremljali razigrani in poskočni kurenti. A ne ptujski, kot so poročali ko- mentatorji po radiu in tele- viziji, temveč iz Dupleka. Ob številnih in zagotovo veliko dražjih, včasih tudi nepri- mernih udeležbah ptujskih kurentov, ki so slovensko smučarsko karavano spremljali in bodrili tudi na olimpijskih igrah onkraj luže, velja neudeležbo pod snežno pohorsko strmino up- ravičeno očitati. Ali pa je to za "izletniške kurente" ven- darle prekratek in nezanimiv izlet? Mariborsko Pohorje je bilo prvi januarski konec tedna spet v središču svetovne smučarske javnosti. Poleg petkove- ga nadomestnega ženskega veleslaloma iz kanadskega Lake Luisa je v odličnih, doslej verjetno najboljših snežnih raz- merah v soboto in nedeljo potekalo tudi 33. tekmovanje za Zlato lisico, ki si jo je privozila še vedno vodeča v skupnem seštevku svetovnega pokala, Nemka Martina Ertl. Tekme najboljših smučark na svetu si je v vseh treh dneh ogledalo okoli 35.000 obiskovalcev. Slovenska dekleta zaradi poškodb in bolezni sicer niso stala na stopničkah, so pa ponovno do- kazala, da brez njih med boljšimi ni računati. Na petkovem nadomestnem ve- leslalomu za svetovni pokal so mnogi pričakovali več, kot so vide- li in dočakali. Z najboljšim časom v drugi vožnji je upravičeno slavila Nemka Martina Ertl, druga je bila Italijanka Deborah Compagnioni, nemški uspeh pa je s tretjim mes- tom zaokrožila Katja Seizinger. V slovenski reprezentanci verjetno niso bili povsem zadovoljni s 14. mestom Mojce Suhadolc in 20. Nataše Bokal. Tudi v sobotni tekmi za kombi- V slovenskem smučarskem taboru je bilo veselo ... nacijo 33. zlate lisice, ki si jo je og- ledalo več kot 10.000 obiskovalcev, je v veleslalomu slavila Nemka Katja Seizinger pred Švicarko Sonjo Nef in tretjeuvrščeno Mar- tino Ertl. Od naših sta bili uspešni predvsem Mojca Suhadolc na 5. mestu in uspešna povratnica Nataša Bokal na 12. mestu; Katja Koren je bila 20., Andreja Potisk - Ribič pa 28. Vrhunec letošnjega smučarskega praznika pa je zagotovo bila nedeljska tekma v slalomu, ki si jo je ogledalo več kot 15.000 obisko- valcev in v katerem je bila po prvi vožnji Urška Hrovat odlična dru- Pohorski smučarski stadion je privabil množice ... ga, v drugi pa žal šesta, čeprav je tik pred ciljem kazalo, da bo višje. Z odlično drugo vožnjo, v kateri je obdržala najboljši čas, je zablestela Nataša Bokal in se s 27. mesta povzpela na 12. ter dokazala, da je spet sposobna poseči v sam vrh. Prvič je na Pohorju slavila odlična slalomistka, Švedinja Kristine Andersson, druga je bila Avstrijka Elfi Eder, tretja pa Nizozemka Claudia Riegler. V kombinaciji je 33. pohorska zlata lisica, ki jo je izročil predsednik Slovenije Milan Kučan, letos pripadla Martini Ertl, srebrno si je prismučala Itali- janka Deborah Compagnioni, bronasto pa mlada Švicarka Sonja Nef. Takoj po končni razglasitvi re- zultatov je o slovenskih uvrstitvah direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinec povedal: "Ni toli- ko, kot smo pričakovali, je pa sko- raj vse in več v takih razmerah enostavno ni bilo možno doseči. Zadnji dan je bila v slalomu zmaga Urške Hrovat skoraj na dlani, in če upoštevamo dejstvo, da je bila še včeraj bolna, a je danes komaj nas- topila, je šesto mesto tudi odličen rezultat. Zlasti pa je izvrstno 12. mesto Nataše Bokal, ki se je po treh letih muh in poškodb ponov- no vrnila med svetovno smučarsko elito. Če prireditev v celoti za- okrožimo, lahko rečem, da je bilo vse skupaj fantastično in s pono- som lahko pohvalim tale uspeh Maribora." Torej lahko rečem, da je nova smučarska sezona takšna, kot ste jo pričakovali? "Zagotovo, in če ne bi bilo poškodb, bi bila še mnogo boljša. Poškodbe nas pestijo tako pri fan- tih kot pri dekletih, toda takšen je šport in tu se ne da kaj dosti poma- gati. Zaenkrat smo z razvojem do- godkov v sezoni zelo zadovoljni in upam, da se bomo tako zadovoljni vrnili tudi iz španske Sierre Neva- de, ki je naš naslednji veliki cilj." Najuspešnejše na Pohorju: zlata Martina Ertl (v sredini), srebrna Deborah Com- pagnioni (levo) In bronasta Sonja Nef (desno). Uspešne vrnitve Nataše Bokal med najboljše je bila vesela tudi bivša sotekmovalka Špela Pretnar. Če je bil kdo na Pohorju srečen, je od nje skorajda žarel trener ženskih reprezentanc Jaro Kalan: "Lahko rečem, da je to zares veliko zadovoljstvo, saj smo na tekmah pod Pohorjem dosegli rezultate, ki so v tem času glede na razmere do- kaj realni. Treba je povedati tudi, da naša ekipa ni popolna. Mislim, da so kljub vsemu naši gledalci in navijači zadovoljni s tem, kar so dekleta pokazala, in mislim, da smo se tako oddolžili vsem, ki so za nas navijali, nas bodrili in se za nas trudili. Skratka fantastična prireditev, take na svetu zagotovo ni. In seveda obljubljam, ko bo naša ekipa popolna, mogoče pri- hodnje leto, bodo rezultati še boljši." Med gosti letošnje Zlate lisice so poleg predsednika Milana Kučana našim in drugim uspešnim smučarkam zaploskali tudi Janez Kocjančič, predsednik Slovenskega olimpijskega komite- ja, obrambni minister Jelko Ka- cin, notranji minister Anrej Šter, Jaro Kalan, trener žen- skih reprezentanc. Ciril Ribičič, mariborski župan dr. Alojz Križman, tudi ptujski župan dr. Miroslav Luci ter šte- vilni poslanci in gostje od blizu in daleč. M. Ozmec a) 80.000 obiskovalcev b) 95.000 obiskovalcev C) 100.000 obiskovalcev Naslov:........................... Nagradno turistiino vprašanje Pričenja se novo turistično leto. Turistični dela- vci od njega veliko pričakujejo. Začetek leta pa je povezan tudi z inventurami, da lahko turistični dekavci odpravijo napake iz prejšnje sezone, izboljšajo ponudbo in tudi si- cer naredijo vse, da dosežejo boljši rezultati. Če boste vprašali, kaj si želijo Ptujčani, da se najprej uredi v novem turističnem letu, bo večina odgovorila, da je skrajni čas za ureditev grajske restavracije oziroma jugovzhodnega kompleksa grajskega hhba. V proračunu za le- tos bo mestna občina morala zagotoviti sredstva za ureditev gospodarske infrastruktu- re, vodovoda, kanalizacije in plina, idejni načrt, ki je že pripravljen, pa zahteva nekatere vsebinske popravke, da bo usklajen z ureditve- nim načrtom, ali pa se bodo v občini dogovohli za ureditev dveh restavracij - ene na hribu, ene pa na pristavi. V gospodarskem interesnem združenju Poetovio Vivat so povedali, da so in- teresenta za ureditev grajske restavracije že našli. Kolikor je poznano delovno gradivo pro- računa mestne občine Ruj za leto 96, pa naložbe v infrastrukturo grajskega hriba trenut- no v njem ni najti. Nagrado za odgovor na zadnje turistično vprašanje v prejšnjem letu bo prejel Robert Muhič iz Lackove ulice pet v Ptuju, ki je pravil- no odgovoril, da je grajska kavarna na ptujskem gradu Nataše Miško odprta tri leta. Čestitamo! Nagrado bo prejel po pošti. Prvo letošnje vprašanje ne bo težko. Nagrado bo prejel tisti, ki se bo najbolj približal točnemu podatku o obisku stalnih in občasnih razstav v ptujskem Pokrajinskem muzeju ter njegovih stalnih zbirk. Odgovor pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 20. januarja. Nag- rada za pravilen odgovor so muzejske publika- cije in družinska vstopnica za ogled muzejskih zbirk. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko obiskovalcev si je lani ogledalo stalne in občane razstave ter stalne zbirke Pokrajinske- ga muzeja? občina majšperk občinska volilna komisija majšperk 32/a na podlagi 2. odstavka 74. člena zakona o lokalnih volitvah (uradni list rs, št. 72/93 7/94 33/94 in 70/95) in v zvezi s 60., 61. in 4. odstavkom 64. člena za- kona o volitvah v državni zbor (uradni list rs, št. 44/92 in 46/92) je občinska volilna komisija občine majšperk sestavila in objavlja naslednji SEZNAM potrjenih kandidatur za člane sveta krajevne skupnosti majšperk na volitvah 21. januarja 1996 svet krajevne skupnosti majšperk šteje 11 članov. člani sveta se volijo po na- seljih, in sicer: v seznam kandidatur za naselji lešje in koritno so vpisani štirje kandidati, m si- cer' 1. janez grahel, roj. 1941, stanujoč koritno 5, kmetovalec, kooperant predlagatelj: desus, občinski odbor majšperk 2. dušan mesaric, roj 1972, stanujoč lešje 16/a, šofer, varnostnik predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 3. vladimir šalamun, roj. 1950, stanujoč lešje 24, kmetovalec predlagatelj: sls, upravni odbor podmžnice majšperk 4. dominikvedlin, roj. 1941, lešje 20, šofer, avtoprevoznik predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk glasuje se za enega kandidata. v seznam kandidatur za naselji majšperk in stanečka vas je vpisanih sedem kandidatov, in sicer: 1. anton šoba, roj. 1961, stanujoč majšperk 38/a, trgovski potnik predlagatelj: desus, občinski odbor majšperk 2. anton lampret, roj. 1952, stanujoč majšperk 38/a, trgovski poslovodja predlagatelj: sls, upravni odbor podružnice majšperk 3. jakob peršuh, roj. 1949, majšperk 11, prometni tehnik, prometnik predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 4. marjan kokot, roj. 1964, stanujoč majšperk 32, diplomirani sociolog. predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 5. rajmund bogme, roj.1946, stanujoč majšperk 51, tekstilni tehnik, obrato- vodja predlagatelj: desus, občinski odbor majšperk 6. miroslav kolar, roj. 1945, stanujoč stanečka vas 2, šofer predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 7. franc leskovar, roj. 1950, majšperk 24/a, krojač, upokojenec predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk. glasuje se za tri kandidate. v seznam kandidatur za naselja naraplje, planjsko, sitež in jelovice je vpisanih pet kandidatov, in sicer: 1. jožef pislak, roj. 1957, stanujoč naraplje 28, orodjar, vzdrževalec predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 2. marjan novina, roj. 1952, stanujoč jelovice 18, kmetovalec predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 3. benedikt grimšič, roj. 1940, stanujoč planjsko 20, upokojenec predlagatelj: desus, občinski odbor majšperk 4. branko polajžer, roj. 1968, stanujoč planjsko 19/a, mizarski mojster, obrtnik predlagatelj: desus, občinski odbor majšperk 5. franc bedrač, roj. 1962, stanujoč jelovice 27/a, trgovski poslovodja predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk glasuje se za dva kandidata za naselj breg je vpisanih šet kandidatov, in sicer: 1. franc bflglez, roj. 1944, stanujoč breg 55, tekstilni tehnik, kontrolor i predlagatelj; lds, občinski odbor majšperk 2. jožef leskovar. roj. 1958, stanujoč breg 47/a, zidar predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 3. anton taciga, roj. 1949, stanujoč breg 48, avtomehanik, mojster predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 4. zdravko mesaric, roj. 1965, stanujoč breg 20, strojni tehnik, tehnolog predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 5. lidija vuk, roj. 1961, stanujoča breg 30, trgovska poslovodkinja predlagatelj: desus, občinski odbor majšperk 6. dragica verdenik, roj. 1958, stanujoča breg 18/a, ptt prometnik predlagatelj: desus - občinski odbor majšperk glasuje se za dva kandidata. v seznam kandidatur za naselja preša, skrblje in spodnja sveča so vpisani štir- je kandidati, in sicer: 1. viljem korže, roj. 1953, stanujoč spodnja sveča 4, inženir predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 2. edi leskovar, roj. 1961, stanujoč skrblje 3, kmetovalec predlagatelj: sls upravni odbor podmžnice majšperk 3. cveto pšajd, roj. 1959, stanujoč preša 13, avtomehanik predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 4. aton petrovič, roj. 1947, stanujoč preša 8, tekstilni mojster predlagatelj: desus, občinski odbor majšperk glasuje se za enega kandidata. v seznam kandidatur za naselji medvedce in sestrže je vpisanih šest kandida- tov, in sicer: 1. jožef rober, roj. 1943, stanujoč sestrže 36, elektrikar predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 2. alojz pišek, mj. 1939, stanujoč sestrže 40, upokojenec • predlagatelj: desus, občinski odbor majšperk 3. štefanija medved, roj. 1957, stanujoča medvedce 1, gospodinja predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 4. ivan kojc, roj. 1966, stanujoč sestrže 36, strojni tehnik predlagatelj: sls, upravni odbor podmžnice majšperk 5. bogdan mesaric, roj. 1964, stanujoč sestrže 52, strojni tehnik predlagatelj: sls, upravni odbor podmžnice majšperk 6. bogdan kores, roj. 1970, stanujoč medvedce 14, strojni tehnik predlagatelj: desus, občinski odbor majšperk glasuje se za dva kandidata. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA MAJŠPERK Majšperk 32/a Številka: OVK- 6/96 Datum: 3. januarja 1996 predsednik ovk zlatkožnidar, s.r. občina majšperk občinska volilna komisija majšperk 32/a na podlagi 2. odstavka 74. člena zakona o lokalnih volitvah (uradni list rs, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) in v zvezi s 60., 61. in 4. odstavkom 64. člena za- kona o volitvah v državni zbor (uradni list rs, št. 44/92 in 46/92) je občinska volilna komisija občine majšperk sestavila in objavlja naslednji SEZNAM potrjenih kandidatur za člane sveta krajevne skupnosti rujska gora na volitvah 21. januarja 1996 svet krajevne skupnosti ptujska gora šteje 11 članov. člani sveta se volijo po naseljih, in sicer: v seznam kandidatur za naselje ptujska gora je vpisanih osem kandidatov, in sicer: 1. daniel uran, roj. 1952, stanujoč ptujska gora 75, upokojenec predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 2. janez bedenik, roj. 1932, stanujoč ptujska gora 107, upokojenec predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 3. milan klajnšek, roj. 1954, stanujoč ptujska gora 101, elektrotehnik predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 4. franc fišer, roj. 1962, stanujoč ptujska gora 10/b, strugar predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 5. franc karneža, roj. 1941, stanujoč ptujska gora 27, delavec predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 6. karel rober, roj. 1926, stanujoč ptujska gora 98, upokojenec predlagatelj: desus, občinski odbor majšperk 7. feliks gojkovič, roj. 1941, stanujoč ptujska gora 110/a, upokojenec predlagatelj: desus, občinski odbor majšperk 8. cvetko pepelnik, roj. 1962, stanujoč ptujska gora 58, inženir elektrotehnike predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk glasuje se za štiri kandidate. v seznam kandidatur za naselje podlože je vpisanih šest kandidatov, in sicer: 1. damjan letonja, roj. 1963, stanujoč podlože 43/a, strojni tehnik predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 2. maks dolenc, roj. 1959, stanujoč podlože 80, proces, metalurg predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 3. slavko krajnc, roj. 1934, stanujoč podlože 71, upokojenec predlagatelj: desus, občinski odbor majšperk 4. friderik dvoršak, roj. 1942, stanujoč podlože 84, elektrikar predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 5. marija vindiš, roj. 1956, stanujoča podlože 8/a, ekonomistka predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 6. jožef gajšt, roj. 1951, stanujoč podlože 63, železničar predlagatelj: sls, upravni odbor podružnice majšperk. glasuje se za dva kandidata. v seznam kandidatur za naselje stogovci so vpisani štirje kandidati, in sicer: 1. velemir trifunac, roj. 1958, stanujoč stogovci 44 predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 2. marija petek, roj. 1955, stanujoča stogovci 16/a, predmetna učiteljica predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 3. franc vek, roj. 1950, stanujoč stogovci 17/a, šofer, prevoznik predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 4. janez fric, roj. 1950, stanujoč stogovci 28/a, gradbeni delovodja predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk. glasuje se za dva kandidata. v seznam kandidatur za naselje slape sta vpisna dva kandidata, in sicer: 1. dušan tominc, roj. 1962, stanujoč slape 15/d, strojni ključavničar predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 2. alojz peinkiher, roj. 1959, stanujoč slape 18, diplomirani inženir predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk. glasuje se za enega kandidata. v seznam kandidatur za naselje janški vrh sta vpisana dva kandidata, in sicer: 1. stanislav marinič, roj. 1954, stanujoč janški vrh 15, pleskar predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 2. franc korez, roj. 1962, stanujoč janški vrh 56, delavec predlagatelj: lds, občinsii odbor majšperk. glasuje se za enega kandidata. v seznam kandidatur za naselje doklece so vpisani trije kandidati, in sicer: 1. jožef karneža, roj. 1953, stanujoč doklece 16/a, delavec predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 2. zvonko frčeč, roj. 1946, stanujoč doklece 25/a, računalniški operater predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 3. stanislav predikaka, roj. 1933, stanujoč doklece 24, upokojenec predlagatelj: desus, občinski odbor majšperk. glasuje se za enega kandidata. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA MAJŠPERK Majšperk 32/a Številka: OVK-7/96 Datum: 3. januarja 1996 predsednik ovk zlatkožnidar, s.r. občina majšperk občinska volilna komisija majšperk 32/a na podlagi 2. odstavka 74. člena zakona o lokalnih volitvah (uradni list rs, št. 72/93,7/94,33/94 in 70/95) in v zvezi s 60., 61. in 4. odstavkom 64. člena za- kona o volitvah v državni zbor (uradni list rs, št. 44/92 in 46/92) je občinska volilna komisija občine majšperk sestavila in objavlja naslednji SEZNAM potrjenih kandidatur za člane sveta krajevne skupnosti stoperce na volitvah 21. januarja 1996 svet krajevne skupnosti ptujska gora šteje 11. članov. člani sveta se volijo po naseljih, in sicer: v seznam kandidatur za naselje dol pri stopercah so vpisani trije kandidati, in sicer: 1. franc širovnik, roj. 1939, stanujoč dol pri stopercah 4, predlagatelj: stanko fakin in volivci 2. franc mohorko, roj. 1922, stanujoč dol pri stopercah 10, kmetovalec predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 3. andrej fišer, roj. 1925, dol pri stopercah 3, predlagatelj: matilda zakelšek in volivci. glasuje se za dva kandidata. v seznam kandidatur za naselje grdina so vpisasni trije kandidati, in sicer: 1. janko jus, roj. 1936, stanujoč grdina 20, predlagatelj: jožica grofenik in volivci 2. anton galun, roj. 1939, stanujoč grdina 32, gozdarski tehnik, upokojenec predlagatelj: jožica grofenik in volivci 3. roman ferlež, mj. 1974, stanujoč grdina 30, študent predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk. glasuje se za dva kandidata. v seznam kandidatur za naselje kupčinji vrh sta vpisana dva kandidata, in sicer: 1. janez kamenšek, roj. 1947, stanujoč kupčinji vrh 38, predlagatelj: ignac kidrič in volivci 2. jožef adam, roj. 1953, stanujoč kupčinji vrh 29, predlagatelj: ignac kidrič in volivci 3. andrej vrabič, roj. 1974, stanujoč kupčinji vrh 1, kmetijski tehnik predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk. glasuje se za dva kandidata. v seznam kandidatur za naselje stoperce so vpisani štirje kandidati, in sicer: 1. martin lorber, roj. 1964, stanujoč stoperce 4 predlagatelj: angela kitak in volivci 2. srečko taciga, roj. 1967, stanujoč stoperce 9 predlagatelj: angela kitak in volivci 3. marjan korže, roj. 1960, stanujoč stoperce 76, pleskar, samostojni podjet- nik predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 4. antonija koražija, roj. 1949, stanujoča stoperce 42 predlagatelj: angela kitak in volivci. glasuje se za tri kandidate. v seznam kandidatur za naselje zgornja sveča so vpisani štirje kandidati, in si- cer: 1. vinko jerič, roj. 1940, stanujoč zgornja sveča 10 predlagatelj: kristina lampret in volivci 2. ivan leskovar, roj. 1965, stanujoč zgornja sveča 9, delavec predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk 3. anton novak, roj. 1958, stanujoč zgomja sveča 16/b predlagatelj: kristina lampret in volivci 4. roman lampret, roj. 1952, zgornja sveča 8, delavec predagatelj: skd, občinski odbor majšperk. glasuje se za dva kandidata. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA MAJŠPERK Majšperk 32/a Številka: OVK-8/96 Datum: 3. januarja 1996 predsednik ovk zlatkožnidar, s.r. občina majšperk občinska volilna komisija majšperk 32/a na podlagi 2. odstavka 74. člena zakona o lokalnih volitvah (uradni list rs, št. 72/93,7/94,33/94 in 70/95) in v zvezi s 60., 61. in 4. odstavkom 64. člena za- kona o volitvah v državni zbor (uradni list rs, št. 44/92 in 46/92) je občinska volilna komisija občine majšperk sestavila in objavlja naslednji SEZNAM potrjenih kandidatur za člane sveta krajevne skupnosti žetale na volitvah 21. januarja 1996 svet krajevne skupnosti žetale šteje 11 članov. člani sveta se volijo po naseljih, in sicer: v seznam kandidatur za naselje čermožiše so vpisani štirje kandidati, in sicer: 1. jani vogrinc. roj. 1974, stanujoč čermožiše 44, ključavničar predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 2. kristina skledar, roj. 1967, stanujoča čermožiše 68, ekonomska tehnica predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk in sls 3. stanko topolovec, roj. 1964, stanujoč čermožiše 31, vodovodni instalater predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 4. irena vodušek, roj. 1959, stanujoča čermožiše 45, socialna delavka predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk in sls. glasuje se za dva kandidata: v seznam kandidatur za naselje dobrina so vpisani štirje kandidati, in sicer: 1. herman bukšek, roj. 1961, stanujoč dobrina 32/a, delavec predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 2. marjan skok, roj. 1960, stanujoč dobrina 13, samostojni podjetnik predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 3. anton furman, roj. 1963, stanujoč dobrina 57/a, šofer predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk in sls. 4. jožef korez, roj. 1971, stanujoč dobrina 7, elektrikar predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk in sls. glasuje se za dva kandidata. v seznam kandidatur za naselje kočice so vpisani štirje kandidati, in sicer: 1. franc ducman, roj. 1941, stanujoč kočice 42, kmetovalec predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk in sls. 2. rudolf vodušek, roj. 1944, stanujoč kočice 1/a, strojni tehnik predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 3. vincenc sirec, roj. 1954, stanujoč kočice 55, delavec predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk in sls 4. anton vukalič, roj. 1956, stanujoč kočice 43/a, varnostnik predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk. glasuje se za dva kandidata. v seznam kandidatur za naselje nadole sta vpisana dva kandidata, in sicer: 1. franc vogrinc, roj. 1962, stanujoč nadole 37, kmetovalec predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk in sls 2. anton hohnec, roj. 1958, stanujoč nadole 16, delovodja predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk. glasuje se za enega kandidata. v seznam kandidatur za naselje žetale je vpisanih osem kandidatov, in sicer: 1. herman kopše, roj. 1958, stanujoč žetale 10, komercialni tehnik predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 2. boris jazbec, roj. 1948, stanujoč žetale 12/a, strojni tehnik predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 3. janez jus, roj. 1941, stanujoč žetale 110, kmetovalec predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 4. irena krivec, roj. 1966, stanujoča žetale 8/b, ekonomska tehnica predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk in sls 5. stanko pulko, roj. 1960, stanujoč žetale 52, delavec predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk in sls 6. anton butolen, roj. 1955, stanujoč žetale 42, predmetni učitelj predlagatelj: lds, občinski odbor majšperk 7. monika jazbec, roj. 1935, stanujoča žetale 14, gospodinja predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk in sls 8. izidor štajnberger, mj 1967, stanujoč žetale 94, kmetovalec predlagatelj: skd, občinski odbor majšperk in sls. glasuje se za štiri kandidate. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA MAJŠPERK Majšperk 32/a Številka: OVK-9/95 Datum: 3. januarja 1996 predsednik ovk zlatkožnidar. s.r. 10 - PO NAŠIH KRA.1IH 11. JANUAR 1996 - TEDNIK PTUJ / PREDSTAVITEV NOVE CELOSTNE PODOBE SLOVENSKEGA TURIZMA Z roii€ami do tujih turistov 22. decembra je bila v klubu Romantika v Ptuju ena prvih predstavitev nove celostne podobe slovenskega turizma, izdelala jo \e agencija Futu- ra, ki je zmagala na zahtevnem razpisu ministrstva za gospodarske dej- avnosti v tekmi s šestnajstimi drugimi agencijami. Prvi odzivi po pred- stavitvi med Ptujčani so bili pozitivni. Nova celostna podoba slovenskega turizma je nastala na osnovi raziskav, analiz in strategije profesionalnega trženja. Temelji na spoznanju, da moramo v tujini nastopati kot dežela, ki ponuja izdelke oziroma ponudbo z visoko dodano vrednostjo, z veliko aktivnosti in doživetji ter pestrosti, kar slovenski turizem lahko ponudi, če se bo dobro organiziral. Lipov list, ki je do sedaj pred- stavljal slovenski turizem, sicer zelo dobro "komunicira z ne- okrnjeno naravo", njegova slaba stran pa je, da so ga vsi izko- riščali in zlorabljali (od politi- kov do gospodarstvenikov in drugih) ter predstavlja samobit- nost in zakoreninjenost na kosu zemlje, kar je bilo v 80. letih, ko je nacionalna zavest začela naraščati, za Slovence zelo pri- jetno. Sedaj pa po mnenju stro- kovne in turistične javnosti pri- haja čas, da se odpremo, ponudi- mo navzven in damo več življen- ja in aktivnosti, več barv in pe- strosti. Zato sprememba celost- ne podobe v barvite rože (temno modro, rumeno, svetlo modro in rdečo) na modri podlagi. Nova celostna podoba sloven- skega turizma naj bi predstavlja- la pestrost in barvitost doživetja in aktivnosti, ki jih Slovenija po- nuja tujim turistom. Giblje se med germansko skrbnostjo, ure- jenostjo in varnostjo ter medite- ransko-panonsko odprtostjo in razigranostjo, ki jo simbolizirajo rože. Slogan, ki je oblikovan za trženje na zunanjih trgih, zato je tudi v angleškem jeziku ("Slove- nija, The green piece of Euro- pe"), "komunicira" po besedah državnega sekretarja za turizem Petra Vesenjaka z zelenostjo, poudarja neokrnjenost narave, naravne dediščine in našo skrb, da bomo to naravno okolje, ki ga tujci zelo hitro opazijo, ohranja- li. Rožice - nova podoba slovenskega turizma Novo celostno podobo sloven- skega turizma v dveh variantah so skupaj s staro (lipovim lis- tom) testirali na štirih tujih trgih (v Avstriji, Italiji, Nemčiji in tudi v Španiji kot nekoliko oddaljeni deželi). Nova, ki jo po- nujajo z rožicami, se je najbolje obnesla. Nova celostna podoba predstavlja le del celotnega sple- ta tržnih komunikacij, ki se bodo na tej podlagi razvile. Ce- lostno podobo bodo uporabili na vseh turističnih publikacijah, nacionalnih in regionalnih, na sejmih v tujini, na številnih pro- mocijskih izdelkih in spomin- kih ter drugje. Predlagatelj nove celostne po- dobe slovenskega turizma - mi- nistrstvo za gospodarske dejav- nosti Slovenije - pričakuje, da bo njena uspešnost vplivala na za- dovoljstvo gostov, od katerega bodo odvisni tudi prihodnji go- spodarski rezultati slovenskega turizma. Prepričani pa so tudi, da jo bomo kmalu vzljubili tudi doma (sedaj se nekateri zmrdu- jejo nad njo). Identiteta sloven- skega turizma naj bi z novo po- dobo storila korak naprej: listje se je spremenilo v cvetje, ki naj bi kmalu obrodilo sadove. Slo- venci že od nekdaj slavijo cvetje v pesmih in povestih, pa tudi sami so včasih zelo radi v rožicah Majda Goznik DESTRNIK-TRNOVSKA VAS / ŽUPAN IN OBČINSKI SVET V LETU 1995 Kronika leta '9S Ko je pesnik in pisatelj Ivan Cankar pred skoraj sto leti hodil po Sloven- skih goricah, je v nekem pismu zapisal: "Ako bi Slovenske gorice imele toliko zlata, kot imajo blata, bi bili tukajšnji kraji najbogatejši na sve- tu." Ob spremembi lokalne zakonodaje proti volji ljudi se je v tem blatu rodila občina Destrnik - Trnovska vas. i Do tistega trenutka so se ljudje jezili na "tiste" v Ptuju in Ljubljani, danes pa so "tisti" skoraj pri njih doma. Kopja so se začela lomiti na lokalni politiki in novi občini. Občinski svet se je petkrat ses- tal na prvi seji in petkrat obtičal pri peti točki - izvolitvi predsed- nika občinskega sveta. V sredini februarja so ga končno izvolili. Nato so se vrstili "mitingi re- snice" ali zbori krajanov v vseh treh KS. Politična temperatura je naraščala okrog sedeža občine, župana in lokalnih interesov svetnikov. Seje občinskega sveta so bile dolge in mučne ter brez uspeha. Potem je odstopil težko izvoljeni predsednik občinskega sveta. Pri sprejemu predloga statuta občine sta 5. in 126. člen opre- deljevala sedež občine enkrat na Destrniku, drugič v Trnovski vasi. Pojavil se je problem, da ni v imenu občine ni Vitomarcev. Ko so se svetniki strinjali s spre- membo imena občine, pa v Vito- marcih niso več vedeli, ali si želijo Vitomarce ali Sv. Andraž. V modo je prišlo predčasno zapuščanje in sklicevanje izred- nih sej ter bojkotiranje le-teh. Sv. Miklavž je svetnikom prine- sel novega predsednika občin- skega sveta za določen čas. In kaj je prineslo družabno srečanje ob koncu leta v okrnjenem sestavu? Kot je povedal župan občine Franc Pukšič, je proračun občine znašal 182 milijonov, od tega je finančna izravnava 134 in 43 od dohodnine občanov. Za dejavnost občinskih organov in občinske uprave je bilo porablje- nih 80 milijonov, od tega skoraj 56 milijonov za investicije po KS. Od tega denarja je bila plačana ureditev občinskega sedeža in nabava računalniške opreme v višini 3,4 milijona. Precej denarja je bilo pridoblje- nega tudi za namenske projekte, kot so vodovod Trnovska vas- Jiršovci in Viiomarci, OŠ Destr- nik, zemeljski plazovi in neurja itd. Zaskrbljujoča je tudi postav- ka v proračunu občine za prevo- ze šolskih otrok, saj so ti znašali 7,7 milijona tolarjev in potrjuje- jo pereč problem šolstva v občini. Svetniki se bodo v letošnjem letu prvič sestali v prihodnjeqi tednu (17. januarja), za v nedeljo (14. januarja) ob 11. uri pa je sklican zbor krajanov v Trnovski vasi. Zmago Šalamun PTUJ Sprejem za predstavnike družbenih dejavnosti v ponedeljek dopoldne je župan mestne občine povabil na novoletni sprejem predstavnike vse organizacij, ki delujejo na področju družbenih dejavnosti. Žal se sprejema ni mogel udeližiti sklicatelj, saj je bil na delovnem sestanku župa- nov mestnih občin v zvezi z zakonom o mestnih občinah v Ljubljani, zato je v njegovem imenu govoril podžupan Ervin Hojker in poudaril pomen družbenih dejavnosti za Ptuj, se zahvalil predstavnikom šol, kulturnih ustanov, socialnim zavodom, društvom, verskim skupnostim, sredstvom javnega obveščanja in drugim za sodelovanje ter jim zaželel veliko uspehov in skupnega razumevanja v letu 1996. Čestitkam sta se pridružila tudi podžupan Ivan Jurkovič in sekretar- ka za družbene dejavnosti Knstina Šampert Purg. FL PODLEHNIK/ PROJEKTNI TEDEN CETRTOŠOLCEV Čarohna moc lutke Učenci četrtih razredov osnovne šole Martina Koresa iz Podlehnika sq skupaj z razredničarkama Zdenko Golub in Metko Gumilar raziskali skrivnostni svet lutk. v projektu Kako se upreti čarobni moči lutke? so sodelo- vali četrtošolci in učenci iz lut- kovne, tehnične in likovne in- teresne dejavnosti. Sedaj večina otrok na šoli ve, kakšna je ročna lutka, spoznali so senčno gledališče, morionete, javajke in ploščate lutke. Vse lutke so učenci tudi sami izde- lali. Na podlehniški šoli že zelo dolgo deluje lutkovna skupina, ki je zelo uspešna in je za učence pripravila lutkovne predstave, v katerih so nastopali tisti, ki jih lutke doslej niso posebej zani- male. S projektom so se predsta- vili vsem učencem šole, popol- dan pa tudi staršem, ki so si nato ogledali še obširno in skrbno pripravljeno razstavo. V delavnicah so po željah Četrtošolci so izdelovali lutke. otrok nastajale raznovrstne lut- ] ke, ki si jih je izdelovalec lahko i odnesel domov Prav tako so ? spontano nastajale kratke lut- j kovne predstave. Učenci so se popolnoma vživeli v svet lutk in se le težko odtrgali od njih. Z. Golub, M. Gumilar PTUJ / STRANKE IN ODBORI SPOZNAVAJO OBČINSKE ZAVODE IN INSTITUCIJE M# m •lir • Bistra upravKuie ustanovite¥ Če želijo predsedniki političnih strank, vodje poslanskih skupin in odbo- rov pri mestnem svetu sprejemati prave odločitve in delovoti v korist razvoja mestne občine, morajo poznati tudi delovanje insitucij in zavo-p dov, ki delujejo na njenem območju. Tako so se pred kratkim spoznali tudi z delovanjem tehnološkega centra Ministrstva za znanost in tehno- logijo Republike Slovenije v Ptuju - zavodom Bistra. Glavna tema pogo- vora je bila, kako v mestno občino pripeljati čim več denarja in ljudi od drugod, da bo to območje lažje in najučinkoviteje premagovalo razvojni zaostanek. Mag. Štefan Čelan^ direktor Bistre, je ob tej priložnost pou- daril nujnost povezovanja z državnimi instucijami, če želi- mo odpraviti razvojni zaostanek za razvitejšimi okolji. Raz- korak med sredstvi, s katerimi razpolagamo, in sredstvi, ki bi jih potrebovali za normalen razvoj, dosega razmerje ena proti pet. Večina projektov, s katerimi razpolaga mestna občina (revitalizacija starega mestnega jedra, projekt cen- tra humanističnih dejavnosti, naloge iz strategije gospodar- skega razvoja in druge), je takšnih, da presegajo okvire ozi- roma možnosti lokalne skupnosti. Zato je potrebno sodelo- vanje s širšo lokalno skupnostjo in državo. "Z uvedbo lokalne samoupra- ve se je večina formalnoprav- nih povezav med občino in državo v primerjavi s starim sistemom bistveno spremenila. Direktnih povezav med posa- meznimi oddelki novonastalih občin in ustreznimi vladnimi ministrstvi enostavno ni več. Država si v tem trenutku us- tanavlja na lokalni ravni nove pravne osebe: zavode, sveto- valne centre, pospeševalne mreže, inkubatorje, sklade, fundacije, s katerimi material- no (kapital in kadri) sodeluje," je povedal mag. Štefan Čelan. S sprejemom Slovenije v med- narodne asociacije se odpirajo številne možnosti za mednarod- no sodelovanje v okviru tuje tehnične pomoči. Evropska skupnost je oblikovala številne oblike finančnih pomoči, a jih lahko pridobijo le tisti, ki so ustrezno pravno organizirani. Na primer oddelek za družbene dejavnosti v mestni občini Ptuj ne more nastopati kot pravna oseba za pridobitev finančnih sredstev, paaač pa se lahko na natečaje prijavljajo le ustrezni zavodi, podjetja, fundacije in po- dobne organizacije. Možnosti se odpirajo v Eureki, Tempusu, Pharu, Inco-Copernicusu, Gos- tu. Tudi v tem je pomen delovan- ja zavoda Bistra, ki je bil usta- novljen zato, da bi lahko lokalna skupnost sodelovala z ustrezni- mi državnimi in mednarodnimi institucijami, kjer nastopa kot povezovalni člen. Ob tem je po- trebno vedeti, da so vse državne in mednarodne institucije obli- kovale kriterije, ki jih mora po- samezna institucija izpolnjevali, da sploh lahko kandidira na raz- pisih. Tako morajo biti vodje projektov preverjeni strokovnja- ki (doktorji ali magistri), ki re- zultate svojega dela objavljajo v vrhunskih znanstvenih revijah, v praksi se morajo dokazovati prek patentov in inovacij. V Ptu- ju tak projektni tim, ki ga ses- tavljajo strokovnjaki lokalne skupnosti in obeh univerz, ima- mo. Bistra pa ob ustreznih ka- drih razpolaga tudi z infrastruk- turno opremo. Med njene najpo- membnejše projekte v letu 1995 sodi postavitev Arnesovega voz- lišča na Ptuj in instalacija po- trebne opreme za Internet omrežje, kjer je ministrstvo za znanost in tehnologijo sodelova- lo z več kot 6,5 milijonov tolar- jev. Zavod Bistra je ob vloženih 7,9 milijonov občinskih sredstev lani uspel v občino pripeljati skoraj petnajst milijonov tolar- jev iz drugih virov. Občinski po- litiki soglašajo, da je potrebno sodelovanje lokalne skupnosti z državnimi in mednarodnimi in- stitucijami okrepiti, da bo prišlo na to območje čim več denarja od drugod, da se nadoknadi raz- j vojni zaostanek. BISTRA POTREBUJE FINANČNO IN KADROVSKO { OKREPITEV V mestnem svetu je potrebno doseči soglasje o organiziranju in delovanju posameznih stro- kovnih služb in zavodov. Bistra potrebuje finančno in kadrovsko okrepitev. Ni smotrno, da bi se posluževali zunanjih vodij pro- jektov, ker bo na ta način večina denarja ostala v institucijah zu- naj območja mestne občine. Smiselno bi tudi bilo, da se čim več subjektov mestne občine priključi na sistem Internet, ker Bistri kol raziskovalni organiza- ciji vse stroške poslovanja prek lega sistema plačuje država. Mestna občina pa mora čim prej priti do svoje razvojne stra- tegije, da bo vedela, v kateri sme- ri se bo v bodoče razvijala in na katerih področjih. Dokončno besedo bo tudi v tem primeru imel mestni svet. TEDNIK -1L.TANUAR 1996 OD TOD IN TAM-11 VREME V LETU 1996 / KAKO KAŽE HERSCHLOV VREMENSKI KUUČ na vremensko dogajanje na zemlji v veliki meri vpliva tudi luna. na podlagi opa- zovanja njenih men in vpliva na vreme je britanski astronom john f. herschel (1792-1871) sestavil tabelo, s pomočjo katere lahko približno napovemo, kakšno bo vreme. bliže polnoči se namreč luna spremeni, zanesljiveje bo vreme lepo; grše vreme pa lahko pričakujemo, če se luna spremeni bliže poldneva. Tako imenovani Hershiovvremenski ključ nam za posamezne mesece letošnjega leta napove- duje: #JANUAR: Okrog 5. smo, kot je pokazala Herschiov ključ, pričakali dež in sneg ob jugu ali zahodniku. Enako vreme bo okrog 13., dež in sneg pa bosta tudi okrog 20. in 27. # FEBRUAR: V začetku meseca lahko pričaku- jemo lepo vreme, okrog 12. pa spet dež ob seve- rozahodnikuinsnegobvzhodniku.Vtretjičetrtini meseca, okrog 19., bo vreme mrzlo, če ne bo pi- hal jugozahodnik, konec meseca pa bo kot vdru- gi četrtini, torej dež ob severozahodniku in sneg obvzhodniku. # MAREC: V začetku meseca bo mrzlo z mrzlim vetrom, okrog 12. se bo še poslabšalo, saj lahko pričakujemo dež in sneg ob južnih in zahodnih vetrovih, okrog jožefovega bo spet mrzlo z mrzlim vetrom, konec meseca pa bo, čeprav ko- ledarsko že pomlad, sneženo in viharno. # APRIL: Sneg in vihar se bosta nadaljevalatudi v začetku aprila, po 10. bo mrzlo, če ne bo pihal jugozahodnik, okrog 18. pa se bo končno po- lepšalo in bo lepo do konca meseca. #MAJ:Vzačetku maja lahko pričakujemo veliko dežja, spremenljivo bo okrog 10., veliko dežja bo še okrog 17, okrog 25, pa lepo. # JUNIJ: Tudi začetek junija bo v znamenju le- pega vremena, vendar bo že okrog 8. znova veli- ko dežja, mrzlo in deževno bo tudi okrog 16., spremenljivo pa še do konca junija. # JULIJ: Mesec se bo začel - kako drugače - z dežjem, drugi teden v juliju lahko pričakujemo lepo ob severnih ali zahodnih in deževno ob južnih ali j ugozahodnih vetrovih, enako pa se bo nadaljevalo vse do konca meseca, ko nam Herschiov ključ kaže znova veliko dežja. # AVGUST: Spremenljivo vreme pričakujemo prvi in drugi teden najbolj vročega meseca, dež po 20., lepo ob severu in zahodniku in dež ob jugu ali jugozahodniku pa okrog 28. # SEPTEMBER: Lepo vreme ob severnih in za- hodnih vetrovih ter deževno ob jugu in jugoza- hodniku bo tudi v začetku septembra - okrog 4., lepo bo nato še okrog 13., jesen pa se bo pričela z dežjem, ki ga bodo Lunine mene priklicale tudi še ob koncu septembra. # OKTOBER: Oktober bo nadaljeval z veliko dežja, spremenljivo bo okrog 12,, dež in sneg pa lahko ob južnih ali zahodnih vetrovih pričakuje- mo že okrog 20, Okrog 26. bo vreme spremenlji- vo, # NOVEMBER: S spremenljivim vremenom se bo začel tudi november ter se nadaljeval s sne- gom in viharjem okrog 11., 18. in 25, # DECEMBER: Dež ob severozahodnih vetro- vih in sneg ob vzhodnih lahko pričakujemo v začetku meseca, lepo okrog 10,, mrzlo z mrzlimi vetrovi okrog 17., dež in sneg z južnimi ali zahod- nimi vetrovi pa tudi okrog božiča. Nič kaj obetavno torej ne bo leto 1996, kar se vre- mena tiče. Sicer pa so vsa prestopna leta nekam kilava. Marjan Kokol pa celoletno vremensko napoved izračunava glede na to, kakšno je vreme dvanajst dni po Luciji. Kaj ugotavlja za leto 1996? # JANUAR: večji del sneženje in mraz. # FEBRUAR: še sneg, vendar bistveno manj. # MAREC: še kakšen rahel sneg, vetrovno. # APRIL: rahlo rosenje, spremenljivo, nato iz- boljšanje. # MAJ: začetek lep, nato hitre spremembe; kakšen mraz, veter, dež. # JUNIJ: suho, nato rahlo rosenje. # JULIJ: zelo lep, hitre spremembe. # AVGUST: še razmeroma lep, potem nestalno. #SEPTEMBER: še naprej nestalno, nato lepše. # OKTOBER: lep s kakšno slano, vetrovno. # NOVEMBER: več vetrovja, dež, ob koncu me- seca možen kakšen rahel sneg. # DECEMBER: precej vetrovja, suha zima, nato bolj malo snega. Če vas je celoletna vremenska napoved spravila v slabo voljo, enostavno zamahnite z roko in ji ne verjemite. Pa čeprav stoletne izkušnje naših prednikov kažejo, da jih ne gre odpraviti z levo roko... jože šmigoc JURŠINCII TEKMOVANJE NA DOMAČI SKAKALNICI Klopokiza najboljše sliakalie Juršinski športniki, člani ŠD Slovenske gorice, so tudi v letošnjih prazničnih dneh pri- pravili tekmovanje v smučar- skih skokih na domači 45- metrski skakalnici. V petih tekmovalnih kategorijah so nastopili skakalci iz petih slo- venskih smučarskih klubov, skakalnica pa je z 42 metrov dolgim skokom dobila nov re- kord. Vremenske razmere in močna odjuga so tudi tokrat zelo ovirale organizatorje. Skoki namreč z leti postajajo že kar juršinska tradicija in privabljajo številne obiskoval- ce; letos jih je bilo veliko tudi iz drugih slovenskih krajev. Na za- letišču je sicer zmanjkalo nekaj snega, vendar se organizatorji niso dali in so tekmovanje uspešno končali. Vpetih tekomo- valnih kategorijah so nastopili tekmovalci iz smučarskih klubov Velenje, Mislinja, Šmartno na Pohorju, Veličina in Juršinci. Najboljši tudi tokrat niso ostali brez juršinskih klopotcev, za dru- ge tekinovalce pa so organizatorji pripravili medalje, priznanja in praktične nagrade, ki so jih pris- pevali nekateri podjetniki. Med dečki do 13 let je bil naj- boljši Marcel Klemenčič iz Ve- Juršinska "velikanka" je letos dobila nov rekord. lenja, drugi je bil Matej Oder iz Mislinje, tretji pa ponovno Ve- lenjčan Marko Štehamik. Med dečki do 15 let seje med najboljše uvrstil Milan Zivic iz velenjskega smučarskega kluba, ki je z 42 metri postavil nov rekord juršinske skakalnice. Tudi na drugo in tretje mesto sta se uvrsti- la Velenjčana: Tahi Globačnik in Marko Zorko. Med mladinci je bil najboljši Bojan Hriberšek, na drugo mesto se je uvrstil Luka Ogra- jenšek, na tretje pa Uroš Tovor- nik-vsi iz Velenja. V članski kategoriji je prvo mes- to pripadlo Viktorju Čep-elniku iz Velenja, drugi je bil Boštjan Pek in tretji Danijel Podvršnik - oba člana SSK Šmartno na Po- horju. Med veterani seje najvišje zapi- sal Vlado Ačko iz Šmartnega na Pohorju, drugi je bil Silvo Pleu- nik iz Mislinje, tretji pa Vlado Žugman iz SSKVoličina. t. mohorko jbnajarsM khšb Imlmka nmtm Zmajarski klub Lastovka Ptuj združuje že 20 mo- tornih in jadralnih zmajarjev ter 7 jadralnih padal- cev. V soboto so se zbrali na osmem rednem letnem občnem zboru v gostišču Oto v Moškanjcih. V preg- ledu lanskoletnega dela niso mogli mimo izvrstnega tretjega mesta na državnem prvenstvu, ki gaje osvo- jil njihov član Vlado Horvat, sprejeli pa so tudi načrte za letošnje leto. Ponovno nameravajo obleteti Triglav, kar je za motorne zmaje kar velik podvig, z zmaji pa obiskati tudi Portorož in soorganizirati srečanje alternativnih letalcev na letališču v Moškanjcih. 12 - OD TOD IN TAM 11. JANUAR 1996 - TEDNI|( Silvester Vogrinec: MOJSTRI MODROSTI - 1 Molstri modrosti Mojstri modrosti so tisti redki posamezniki, ki so se skozi vso človeško zgodo- vino pojavljali z namenom, da povzdignejo raven naše zavesti in nas vodijo iz teme v svetlobo. Vsak korenit poskus v spremembi človeške zavesti dandanes, kakor tudi v preteklosti, naleti na silovit odpor predvsem tis- tih, ki želijo ohraniti obstoječe stanje. Politiki in uradne reli- gije so preroke, mesije in vizionarje preganjali in ubijali. Največja ironija pa je v tem, da so ti isti "oblastniki" potem na njihovih grobovih ustanovili zelo izdelane vere, duhovno iz- virnost pa prilagodili svoji togi filozofiji. Če se na kratko ozremo v pre- teklost, lahko vidimo, da so mnogi mojstri modrosti in začetni- ki svetovnih religij umrli nasil- ne smrti in bili pogosto pregan- jani: Zarathustra, perzijski mis- tik iz 6. stoletja pred našim štet- jem in začetnik zoroastrizma, je bil zaboden; grški filozof Sokrat (okoli 470 - ok. 339 pred n.š.) je bil obsojen na smrt z zastrupitvi- jo, češ da je s svojimi nauki kvar- no vplival na mladino; Gautamo Sidartho Budo (ok.563 - ok. 483 pred n.š.), začetnika budizma, so ob neki priliki kamenjali Hin- duici; Jezusa Kristusa (ok. 4 pred n. š. - ok. 30 n.š.), začetnika krščanstva, so dali pravoverni Judje križati, ker je oznanjal, da je Bog ljubezen; Mohameda (570 - 632), ustanovitelja islama, so zastrupili, vendar je preživel, zato pa je zadnjih sedem let živl- jenja trpel zaradi hudih bolečin v trebuhu; sufijskega mistika/4/- Hilladž Mansurja iz 17. stoletja so usmrtili, ker je vpil: "Ana'l Hak!" ali "Jaz sem Resnica!" In da se niti ne spominjamo, koliko duš je zaradi svojih naprednih pogledov moralo zgoreti na grmadah srednjeveške inkvizici- je. KDO 50 MOJSTRI MODROSTI? Mojstri modrosti so tisti posa- mezniki, ki so zaključili pot ko- renite preobrazbe svojega živl- jenja in v sebi realizirali tiste kvalitete, ki jih imamo za božan- ske in težko dosegljive. Pred- stavljajo živo luč in so kot svetil- niki za vse tiste, ki še hodijo v temi neznanja in si želijo iz nje. Ti redki ljudje so znani kot ve- like duše ali mahatme. So budni, ker so se prebudili iz sanj minlji- vega sveta v brezmejno budnost duha, v večno življenje. So popol- noma svobodni, ker so se osvobo- dili vezanosti na materijo in so premagali svojo nižjo animalno naravo. So mojstri modrosti, ker so spoznali vir večne modrosti. Prišli so do konca človeške evo- lucije. Spoznali so, kdo so in kaj je njihovo poslanstvo. Mojstri modrosti so izvrstni poznavalci življenja, saj so sami izkusili vse njegove radosti, pa tudi bedo in žalost. Njihova za- vest je na ravni univerzalne za- vesti in se bistveno razlikuje od egocentrične zavesti pov- prečnega Zemljana. S svojo lju- beznijo in modrostjo so v vseh obdobjih človeštva skrbeli za razvoj in dvigovali zavest. Moj- stri modrosti so prihajali in še prihajajo na Zemljo zato, da s svojim življenjem in nauki nav- dihujejo iskrene iskalce resnice. Včasih prihajajo kot avatarji ali nosilci nekaterih božanskih kva- litet ter delujejo javno tako kot Jezus, ki je utelešal božansko kvaliteto ljubezni, ali kot Buda, ki je poosebljal kvaliteto modrosti ipd. Drugi spet se nikoli ne poja- vijo pred očmi radovednih množic in živijo skromno v od- maknjenih predelih sveta, kjer opravljajo svoje veličastno delo služenja kozmičnemu načrtu. Mojstri modrosti so se pojavljali tako na vzhodu, kot na zahodu. VZHOD Vzhod velja za dom prastare modrosti, kjer so bile velike duše zmeraj živo prisoten v zavesti in izročilu ljudi. Predvsem v Indiji, ki ji ne pravijo zaman sveta mati sveta, je od nekdaj živela cela ple- jada učiteljev (gurujev, svoamijev) in vidcev (ršijev). Modreci so tam pogosto živeli med ljudmi in ne- redko so jih ljudje pa tudi vla- darji spraševali za nasvete. Kljub temu pa vsi ršiji, svvamiji in gu- ruji le niso bili popolnoma ure- sničeni, saj so takšna bitja redka. Njihovi privrženci so jim sicer pripisovali božanske lastnosti in jih postavljali ob bok samemu Bogu, kar je razumljivo, saj so v svoji gorečnosti to počeli pov- sem brez slabih namenov Poleg tega pa nekdo, ki zre iz mraka v svetlobo, ne loči med jakostjo svetlobe. Z njegove perspektive je vsaka luč enaka - težko dosegl- jiv ideal, za katerega si prizade- va. Od realiziranih mojstrov mo- drosti na vzhodu, ki so živeli v zadnjih 200 letih ali pa še živijo, velja omenili Ramana Maha- rašija, Babadžija, \liktešvarja, "Vbganando, Meherja Babo, Krišnamurtija, Prabhupado, Os- hota, Maharašija Maheša "Vbgija, Saija Babo idr. Nekateri od njih bodo posebej predstavljeni v naslednjih nadaljevanjih. ZAHOD čeprav duhovno razsvetljeni ljudje prebivajo povsod po svetu, je ta ideja precej tuja splošni mi- selnosti na zahodu. Razlog za to je dvojen. Prvič, cerkvena razla- ga krščanskega nauka je postavi- la duhovno jedro izven človeka, v nedosegljivo onostranstvo. Drugi razlog je kasnejša prevla- dujoča racionalna, znanstveno materialistična miselnost, ki je zavračala vse, kar se ne da izme- riti in otipati. Seveda pa to ne pomeni, da na zahodu duhovno zelo razvitih posameznikov ni bilo. Bili so mistiki, svetniki in celo mojstri modrosti. Tradicija slednjih je živela in se ohranjala v okviru zaprtih skupin. Ena od takšnih skupin so bili prostozidarji, ki izvirajo iz sveto- pisemskih in egipčanskih miste- rijev Po njihovem verovanju je Bog prvi "zidarski" mojster, ki je zasnoval načrt kreacije in jo tudi "izgradil". Dandanes je prostozi- darstvo izgubilo svoje duhovne temelje in je bolj ali manj samo še okostenela relikvija. Druga takšna skupina so bili alkimisti, ki so iskali kamen modrosti. Viteški red templarjev naj bi va- roval sveti gral, kelih, iz katerega je pil Jezus na zadnji večerji in je prinašal razsvetljenje. Skrivna druščina modrecev rožnega križa, ki je dobila ime po Christianu Rosenkreutzu iz 17. stoletja, je pozivala k preobrazbi sveta, ki bo dosežena z zvezo med protes- tanskim krščanstvom in alkimi- jo, magijo ter znanstvenim na- predkom. Med najbolj prosvetljenje mojstre modrosti na Zahodu v zadnjih nekaj stoletjih sodijo Sant Germain, Emanuel Svve denborg, Helena Petrovna BI5 vatsk)^ Jakob Lorbeg, Elif^, Levi, Rudolf Stainer, Thomse^ Marthinus, Alice Baile}^ Benjj, min Creme, Gabriela Wittek id^ lidi nekateri od teh modrecev bodo predstavljeni v nadalj«, vanjih. PREJELI SMO Prijatelji - Lešjani, hvala! Nepremično zrem v črne črke na belem papirju. Ali jih Je vredno prebrati? Komu so namenjene? Stojim pri tem okvirju in počasi berem ... "Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tiste- ga, komur je namenjen, in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. Ni ga moč kupiti, izposoditi, izprositi ali ukrasti, ker ima vrednost samo, kadar se ga podarja." Podarja? Da, tudi nama so dobri prijatelji, znanci in bodoči so- sedje podarili urice svojega prostega časa in veliko dela. Pomagali so nama v težkih trenutkih in tega človek ne more nikoli pozabiti. Ni nama bilo potrebno prositi, moža so videli samega in že so pri- hiteli, danes eden, jutri več! Kolikokrat sem strmela skozi bolnišnično okno in razmišljala, kako je doma. Vem, da me sedemletna punčka sedaj najbolj potre- buje, prvi razred ji prinaša prve novosti, prve težave. Solze mi pol- zijo po licih, ker vem, da me pogrešajo vsi trije. Tudi oče pri svojih osemdesetih si kaj dosti več ne more pomagati. Možu sem naprtila vse delo in vse skrbi, vendar prihaja k meni na obisk dobre volje, tolaži me z nasmehom na ustih in besedami: "Veš, danes pa smo sezidali klet, pomagali so mi Grega, Vlado, Viktor, Robi, Miran, Polde, Milan, Boris, Mirko. Veš, z Jožetom sva zložila trame za ostrešje, Lojzi nama je splaniral parcelo in naredil izkop, teta Ma- rica pa je poskrbela za jedačo in pijačo," se ob koncu nasmehne. Tudi kavice ni manjkalo, saj sta Zalika in ga. Marija poskrbeli tudi za dišečo stvarco. Ta čudežni smeh prihaja name, vrača se mi moč, volja do življenja v meni narašča in hvaležna, neizmerno sem hva- ležna tem najinim sosedom. Koliko to pomeni, ne, to se s prepros- timi besedami enostavno ne da povedati, to človek lahko samo občutiti. Želim si samo, da bi bila lahko čim prej v njihovi bližini, kajti imam občutek, da se bomo čudovito razumeli in oba veva, da jim tega ne bova mogla nikoli povrnili. Tolažim se s tem, da bodo tudi sami morda kdaj kaj potrebovali in rada jim bova priskočila na pomoč. Kako lepo se sliši beseda "nekomu pomagati, nekoga osrečiti!" Minili so božični in novoletni prazniki in ob tej priložnosti bi rada zaželela vsem prijateljem veliko zdravja, sreče in medsebojen- ga razumevanja ter miru v letu 1996. Mira Triffunac z družinico TEDNIK -11. JANUAR 1996 NASVETI -13 Kuharski nasvelf Zelenjavne Po obilici jedi, ki smo jih zaužili za praznike, nam v teh dneh prijajo lahke jedi. V to skupino spadajo tudi različne zelenjavne juhe. Zelenjavne juhe kuhamo iz ene ali več vrst zelenjave. Če kuhamo juho iz ene vrste zelen- jave, nosi juha ime po zelenjavi, iz katere jo pripravljamo. Na- jbolj priljubljena oblika rezanja zelenjave je rezanje na majhne kocke in tanke rezance ali juli- enne. Zelenjavne juhe vežemo najpogosteje s svetlim prežgan- jem, ki ga naredimo tako, da na maščobi najprej prepražimo fino sesekljano čebulo, še preden pa spremeni barvo, dodamo fino se- sekljan česen. Ko ta zadiši, do- damo moko, jo • narahlo prepražimo in zalijemo s kostno juho ali vodo. Prežganje vedno zalivamo s hladno tekočino, da ne nastanejo grudice. Zelenjavne juhe pa iahko zgostimo tudi z bešamelom ali pa zelenjavo dušimo, in ko je zdušena do polovice, pomokamo in nato zalijemo. Vse zelenjavne juhe so okusnejše, če del vode nadomestimo s kostno juho ali dodamo jušni koncentrat. Za boljši okus in videz lahko zelenjavne juhe tudi legiramo. Legir pripravimo iz rumenjaka in kisle smetane; za 5 oseb vzamemo en rumenjak in decili- ter kisle smetane. Ko v juho vli- vamo legir, juho temeljito mešamo, še boljše pa je, če jo od- stavite, narahlo umirite in komaj takrat prilijete legir, ker se želo' rad sesirivih ko juho serviramo, plavajo po vrhu sesir- jeni majhni kosmiči legirja, ki juhi kvarijo videz. Če so sestavine dovolj razno- like in obrok dovolj velik, so la- hko juhe na osnovi mesne juhe popolnoma samostojen obrok. Takšne juhe so tudi mineštre ali vzhodnoevropski boršč. Glavni sestavini boršča sta govedina in rdeča pesa, ki s svojo hran- ljivostjo že od nekdaj ščiti pred zimskim mrazom. Mineštre so tudi pri nas zelo priljubljene, sploh na Primorskem. Na- jenostavneje jo pripravimo tako, da na olju prepražimo na majhne kocke narezano slanino, dodamo sesekljano čebulo, ki jo le toliko prepražimo, da ovene, nato do- damo strt česen in na rezance narezano zelenjavo. Čim več različne zelenjave bomo uporabljali, tem okusnejša bo naša mineštra. Od zelenjave uporabimo: korenje, zeleno, por, glavnati ohrovt, peteršilj in po- dobno zelenjavo. Prilijemo malo vode in dušimo. Polmehki zelenjavi dodamo paradižnikovo mezgo ali zamrznjen paradižnik ter ponovno zalijemo. Na koncu prisipamo riž ali testenine in kuhamo do mehkega. Zraven os- novnih začimb mineštram do- damo še žajbelj in tik pred servi- ranjem potresemo s par- mezanom. Parmezan lahko servirate zraven juhe in si ga vsak doda po želji in okusu. Ce mineštro zgostite s testeninami, je zelo priporočljivo, da jih skuhate posebej v slani vodi in jih k juhi prisipate tik pred serviranjem. Še bolj kot na Primorskem slovijo mineštre v Italiji. Zelo znana je minestrone di verdura. To slavno zelenjavno juho jedo v severni Italiji tudi poleti. Pripravijo jo zjutraj in jo do kosila pustijo na sobni tempera- turi. Pripravimo jo tako, da fižol namočimo in nato počasi kuhamo v tohko vode, da je pok- rit. Ko se zmehča, ga odstavimo in do uporabe pustimo v tekočini. V primerno veliki posodi segrejemo olje in na njem svetlo prepražimo korenček, ki smo ga narezali na majhne kocke. Prav tako prepražimo čebulo in zeleno. Zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali zelen- javo ali kokošjo juho. Dodamo sol, poper, lovorjev list, stročji fižol, česen in por. Prisipamo še kuhan fižol in kuhamo pet mi- nut. Dodamo cvetačo in makarone ter kuhamo še približno deset minut. Dodamo bučke in sesekljane paradižnike ter kuhamo do mehkega. Primešamo baziliko in sesekljan petršilj, zraven pa ponudimo parmezan. JVIINESTROHE DI VERDURA: -15 dag suhega belega fižola - 4 žlice olivnega olja - 2 korenčka (narezana na kocke) - 2 čebuli (narezani na kocke) - 4 stebla belušne zelene - 3 uhe ali vode - 2 pora -12 dag stročjega fižola - 2 stroka česna '15 dag cvetače (razcvet- kane na majhne cvetove) -10 dag kratkih makaronov - 2 bučki, narezani na centi- meter debela kolesca - 3 olupi jeni in sesekljani paradižniki, - sol, poper, 2 žlici sesek- ljane bazilike - nariban parmezan Količine zadostujejo za 8 do 10 obrokov. •> Nada Pignar KRVODAJALCI 19. decembra: Milan Borko, Gomila 22, Kog; Milica Korpar, Podgorci 87/A, Ormož; Marjana ClzerI, Rak- ove! 2, Sv. Tomaž; Milan Herga, Drstelja 29, Destrnik. Valentin Turnšek. Spuhlja 68/B, Ruj; Rudolf Repec. Tržeč 19/A, Videm; Stanko Rep, Nova vas 1, Markovci; Vladimir Fras, Hlaponci 25/A, Juršinci; Franc Hrga, Juršinci 75; Pavla ČuŠ, Ul. 5. prekomorske 17, Ruj; Franc Jurgec, Volkmerjeva 9, Ruj; Marta Rajh, Dragovič 54, Juršinci; Radivoj Dovečar, Strjanci 33, Podgorci; Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož; Janko Kodrič, Bukovci 92/A, Markovci, Marija Štumberger, Sto- jnci 20, Markovci; Dušan CizerI, Janežovski Vrh 14/B, Destrnik; Ivan Kukovič, Suha veja 7, Ptuj; Miran Ja- garinec, Spuhlja 108, Ruj; Alojz Ga- jnko, Zagrebška 12, Ruj; Stanko Zagoršek Bukovci 72, Markovci; Franc Segula, Polenšak 17, Polenšak; Zlatko štruci, Dravinjski Vrh 2/B, Videm; Franc Began, Kraigherjeva 28, Ruj; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11, Videm; Jožica Starčič, Markovci 26/A; Leonida Ozimek, Anželova 11, Ruj; Janez Krajnc, Korenjak 6, Zavre; Boris Lacko, Nova vas 90, Ruj; Franjo Bezjak, Arbajterjeva 3, Ruj; Jožica Predikaka, Kicar 77, Ruj; Samo Kočevar, Dravska 3, Središče; Milan Krajnc, Grajena 36, Ruj; Branko Čeh, Podvinci 48, Ptuj; An- ton Glaser, Borovci 50, Dornava; Mi- lan Munda, Ul. žetalskega Jožeta. Ptuj; Franc Štumberger, Nova vas 83, Ptuj; Marjeta Vindiš, Trnovec 16, Lovrenc. 21, decembra: Milan Avguštin, Lešje 37, Majšperk; Stojan Dajnko, Ptujska Gora 105; Branko Koiarič, Dragovič 46, Juršinci; Matija Kouter, Župečja vas 1/G, Lovrenc na Dravskem polju; Slavko Princi, Ka- juhova 11, Kidričevo; Janko Za- muda, Tibolci 55, Gorišnica; Miran Valenko, Draženci 10/b, Ruj; Zoran Bilič. Ul. 25. maja 3, Ptuj; Zdravko KrošI, Savinjsko 38, Majšperk; Anton Vidovič, Lovrenc na Dravskem polju; Štefka Vidovič, Paradiž 43, Cirku- lane; Oto Fabjan. Mlinska cesta 2/A, Ptuj; Štefan Vogrinec, Popovci 17/a, Videm pri Ptuju; Janez Bedenik, Nadole 13, Žetale; Anton Jeza, Stanečka vas 8, Majšperk; Franc Pe- inkiher, Zg. Pristava 1, Ptujska Gora; Jože Slodnjak, Moškanjci 37, Gorišnica; Franc Galun, Majšperk 83; Alojz Kelc, Osluševci 7; Janez Peklič, Kraigherjeva 17, Kidričevo; Peter Pihler, Podvinci 23/A, Ruj; Marjan Jozič, Ul. Jožefe Lacko 48, Ptuj; Vladimir Meško. Sodinci 78/A, Velika Nedelja; Jožef Karneža, Dok- lece 26,/A, Ptujska Gora; Janez Skledar, Apače 209, Kidričevo; Vlado Zajko, Nadole 13, Žetale; Mar- tin Turk, Vegova ulica 3, Kidričevo; Tone Jus, Lancova vas 61, Videm; Živko Lazič, Ul. 25. maja 5, Ptuj, | Cvetka Podpečan, Stogovci 45, Ru- jska Gora; Janko Gole. Jurovei 26, Videm pri Ptuju; Franc Topolovec, Planjsko 19, Majšperk; Emil Kirbiš, Njiverce 29, Kidričevo; Danijel Ters, Piškova ulica 6, Hotinje; Branko Težak, Turški Vrh 5, Zavrč; Drago Furek, Hajdoše 39. Ruj; Jože Čeh, Nova ul. 26, Spodnji Duplek; Franc Murko, Slovenja vas 54, Ruj; Milan Žemljic, Andrenci 34, Cerkvenjak; Drago Purg, Stritarjeva 9, Ruj; Drago Paska, Ul. Sercerjeve bri- gade, Maribor; Darij Komik, Dravska 12, Ruj; Branko Zoreč, Andrenci 26, Cerkvenjak; Miran Jakolič, Mihovce 56, Cirkovee; Milan Trifunovič, Ran- earska 12. Sp. Duplek; Štefan Breznik, Ul. Zofke Kukovič 55, Mik- lavž. 27. decembra: Jože Koiarič, Lack- ova 1, Ptuj; Andrej Petek, Maribor- ska 10, Ruj. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE Posebni vidilii duševnega zdravja ofrolr in rniadostnlkev II. nad. Danes si bomo pogledali, kaj je to inteligentnostni količnik, in povedali še nekaj o testih inteligentnosti. Tisti otrok, ki na testu inteli- gentnosti uspe rešiti brez po- prejšnje vaje posebno izbrane svoji starosti primerne naloge, je normalno inteligenten. Njegova "duševna" in dejanska starost se v tem primeru ujemata. Če otrok reši naloge, primerne za starejše otroke, pravimo, da je nad- povprečno inteligenten. Če ne zmore rešiti nalog za svojo starost, pravimo, da je pod- povprečno inteligenten. Razmerja med duševno in de- jansko starostjo lahko izrazimo v obliki inteligeninostnega količnika, ki ga dobimo po for- muli: IQ (inteligentnostni količnik) = duševna starost / dejanska starost X 100 Petletni otrok, ki uspe rešiti vse naloge, ustrezne svoji starosti, ima inteligentnostni količnik natanko 100. Če uspe rešiti naloge, primerne šestlet- nim otrokom, ima inteligent- nostni količnik 120. Če pa uspe npr. rešiti vse naloge, primerne triletnemu otroku, pa ima inteli- gentnostni količnik 60. V prvem primeru je normalno, v drugem nadpovprečno inteligenten in v tretjem (izrazito) podpovprečno inteligenten. Polovica vseh ljudi je nor- malno inteligentnih in njihov IQ leži med 90 in 110. Visok rezultat na testu inteli- gentnosti je pravzaprav dobrot imeti, ker omogoča izdelovanje j šole. Med višino IQ in šolskim uspehom je mnogo tesnejša zveza kot med IQ ter poklicnim in življenjskim uspehom. Toda povezanost IQ in šolskim uspe- hom ni zelo velika (le 25-36 %), ostali del razlike v uspehu pa gre na račun različnega socialnega porekla, osebnosti ter delovnih navad otroka. Ker se da z IQ še mnogo manj razložiti razlike v uspehu pri delu in življenju, je napovedna vrednost na osnovi IQ relativno majhna. S testi inteligentnosti prav tako ne merimo "inteligentnosti" ali dednostne zasnosve, kot mar- sikdo misli, temveč kvečjemu storilnost, ki jo je dosegla neka oseba v nekem trenutku svojega razvoja in v posebni testni si- tuaciji. Ti storilnostni rezultati pa ne povedo dosti o tem, kako je do njih prišlo. Očitno torej pripisujemo testom inteligentnosti in IQ prevelik pomen. Seveda še nismo odgovorili na vprašanje, ali se da inteligent- nost izboljšati. Mnogo ljudi še danes misli, da je otrokova in- teligentnost določena že ob ro- jstvu in da nanjo kasneje bistveno ne moremo vplivati. To ni res, saj vemo, da to, kar otrok vidi, sliši ali česar se nauči do četrtega leta, v veliki meri določa nadaljnji razvoj njegove inteligentnosti. Tisto, s čimer se otrok rodi, še ni izoblikovana inteligentnost, temveč so to le dispozicije, možnosti za razvoj nekaterih duševnih funkcij, ki omogočajo inteligentno ravnanje. Kolikšen del teh možnosti se bo v resnici razvil, pa je seveda odvisno od številnih dejavnikov, ki si jih bomo ogledali naslednjič. mag. Bojan Sinko V SADNEM VRTU na jzgodneje zacveti leska. Ko odjenja najmočnejše obdobje zimskega mrazovja in se vsaj za'nekaj dni dvignejo tudi nočne temperature nad zmrzišče, to pa je v normal- nih zimah okrog svečnice, se razcvete leska. Leska je za razliko od drugih sadnih vrst rastlina z ločenimi ženskimi cvetovi, ki se v obliki majhne škrlatno rdeče cvetne čaše pojavijo iz nabreklih brstov, in moškimi podolgovatimi rumenimi mačicami v obliki res. Ker čebele tako zgodaj še ne izletavajo, leskove cvetove oplodi veter z raznašanjem cvetnega prahu po nasadu. Omemba teh oplojevalnih okolnosti pri leski je za sad- jarja pomembna iz dveh razlogov: zato da že ob sa- jenju razporedimo sadike sadike tako, da bodo glede na stalne smeri vetrov zago- tovljene optimalne razmere oprašitve, in da bo rez leske opravljena, če bodo to omogočale vremenske razmere, še pred cvetenjem. Leska je že po naravi sadna vrsta, ki si sama oblikuje dre- vesno krošnjo ali grm in ne zahteva posebne vzgojne rezi. Vzgojimo jo lahko v obliki grma, ki daje nekoliko večji pridelek, ali v drevesni obliki, ki omogoča lažjo ob- delavo, neovirano košnjo trave ter ne nazadnje lažje obiranje pridelka. Ne glede na vzgojno obliko morata biti grm ali krošnja pros- torna, zračna in osvetljena. V prostorni krošnji se oblikuje obilo rodnega lesa, v zračni bo lažje preprečevati rastlin- ske bolezni in uničevati škodljivce, v dobro osvetljeni pa se bodo razvili kakovostni in pravilno oblikovani plo- dovi. Izrezujemo navpične bohotivke, ki se že po nekaj letih tako zgostijo in prerastejo, da rodne veje povsem zasenčijo in ogolijo, izrežemo pa tudi tiste vejice, ki so se v rasti napačno us- merile v notranjost krošnje ali grma in ga s tem zgoščajo. Pri zimski negi leske skrbimo za odstranjevanje koreninskih izrastkov in čiščenje koreninskega vratu od obrastlih poganjkov. Občutljivejše okrasno rastlinje v jeseni iz OKRAS- NEGA VRTA, s cvetličnega okna, terase ali balkona prenesemo v zimsko zavetišče. Za različne vrste posodovk sta način in čas oz- imljanja ter nega v času zim- ske hrambe različna. Ok- rasne posodovke nam ne odmrejo in propadejo poleti med vegetacijo, temveč običajno prav v času zim- skega mirovanja v zavetišču, ker mnogokrat med posameznimi vrstami ne ločimo potreb po vlagi, to- ploti, svetlobi in prehrani ter jim teh ne nudimo ob pravem času, pogosioma pa z njimi pretiravamo. Tokrat posvetimo nek- oliko pozornosti priljubljeni okenski cvetnici visečemu nageljnu. Viseči ali gorenjski nagelj je pri nas, še posebej pa v krajih z nekoliko os- trejšo alpsko klimo precej razširjena okrasna poso- dovka, ki v nekaterih krajih predstavlja že pravo pokra- jinsko značilnost. Viseči nageljni bi glede na svoje skromne rastne potrebe bili lahko še bolj razširjeni, če mnoge rastline ne bi propadle zaradi neprimerne prezimitve. Viseče nageljne jeseni običajno prezgodaj premes- timo v zavetišče, prostor pa, kjer jih hranimo, je običjano pretopel, nezračen in prevlažen. Nageljni za razliko od drugih okenskih visečih lončnic rastejo pozno v jesen še pri sorazmerno nizkih tem- peraturah 3 do 4 C, krajši čas pa jim tudi nekaj stopinj mraza ne škoduje. V prostor za prezimovanje jih prenesemo šele, ko je nevarnost za ostrejši mraz. Takrat jim odstranimo suhe in odmrle poganjke, ker je v njih leglo bolezni in škodljivcev. Prostor za zimsko hrambo visečih nageljnov naj bo zračen, suh, svetel in hladen. Najprimernejša temperatura je okrog 3 C. V takem prostoru ostanejo nageljni zdravi in krepki, barva listov pa izrazito zelena. Bolje prezimijo v le- senih zabojčkih kot v glinastih lončkih . Leske v cvetu. Zemljišče, ki ga uporabljamo za ZELEN- JAVNI VRT, je bilo nekoč ledina ali travnati svet. Če smo pred tem, da si na ledini in doslej neobdelani zemlji uredimo zemljišče za zelen- javni vrt, kar je običajno v ok- olici novega bivalnega okolja, potem teh del ne odlagajmo. Za pridelovanje vrtnin zem- ljo rigolamo ali globoko prek- opljemo do globine največ 30 cm. Iz nje med kopjo odstra- nimo ostanke drevesnih korenin in večje kamenje nad 2 cm premera. Pred tem smo seveda z zemljišča odstranili vso naključno tam nahajajoče se navlako, pri čemer smo posebej pozorni, da ni na zem- ljišču ostankov škodljivih kemikalij (izolacijskih smol, strojnih olj, poganskega goriva ipd.), ki bi lahko trajno pri- zadele rodovitnost zemlje. Globoka obdelava - rigolanje - mora biti opravljena pozimi, ko zemlja miruje, toda najkas- neje v januarju, da bo pod vplivom zimskih padavin in zmrzali še do spomladi razpadla. Kopljemo lahko zmrzlo ali močno namočeno zemljo in jo pustimo nepo- ravnano v grobi brazdi, da bo preostanek zime imel večji vpliv na njen razpad v drobno mrvičast zlog. Po biokoledarju je pri- poročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 6. in od 16. do 18. januarja, zaradi plodov od 8. do 11. in 18. januarja, zaradi korenike od 11. do 14. januarja ter zaradi cveta in vrtna zelišča 15. in 16. januarja. Miran Glušič, ing. agr. 14-OD TOD IN TAM 11. JAM AR TEDNIH PTUJ I SNEŽAK VELIKAN V KAJUHOVI Suh kakor letošnfe Teto Pepi in nekaj njegovih "staršev" iz Kajuhove 1 na Ptuju. Če bi nam nekako uspelo in bi se povzpeli na glavo letošnjemu snežaku pred blokom ob Kajuhovi ulici 1 v Ptuju, bi si lahko pov- sem natančno ogledali, kaj počnejo stanovalci prvega nadstropja. Letošnji snežak je namreč visok neverjetnih 5 metrov in 30 centi- metrov in gotovo sodi med najvišje svoje vrste. Ime mu je Pepi, kot gaje krstil boter Branko Urek s pletenko vina, njegovi "starši" pa so ga napravili vitkega, kolikor so mogli. "Lanski je bil bolj okrogel, za letošnje leto pa si ne obetamo nič preveč dobrega. In tak je, kot bo letošnje leto: suh," pripovedujejo stanovalci Kajuhove L Kljub temu so zadnji dan praznikov, ko so ga delah, zmetali v višino več kot 11 kubičnih metrov snega, ga krstili z vinom, nekaj dni kasneje pa v njegovo čast spekli pred blokom še pečenke in se poveselili. Nasploh so stanovalci tega bloka znani po piknikih pred svojim domom. Res, da so te zabave, kijih popestrijo še z odbojko ali malim nogometom, pogostejše poleti, vendar se tudi zimskemu mrazu ne pustijo pregnati. Veselje pač mora biti in na Kajuhovi 1 si ga očitno znajo pričarati. MZ JUDO / BOGDAN GABROVEC, PREDSEDNIK JUDO ZVEZE Trdo delo mm m dati leziiltGLtt v j udu smo lahko lani zasledili pestro dogajanje, saj so tekmo- valci nastopili na svetovnem prvenstvu, judoisti pa so pripra- vili še veliko drugih akcij za po- pularizacijo tega športa v Slove- niji. K temu je veliko pripomo- gel tudi predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec. - Pred koncem leta je bilo v Ptuju prvo srednješolsko prvenstvo v judu. Kako ga ocenjujete? "Vzdušje je bilo pravo, z ude- ležbo in kvaliteto na prvem prvenstvu smo lahko zadovoljni." - Kako ocenjujete delo Judo zveze Slovenije? "Poskušal bom biti objektiven, da ne bo zvenelo kot lastna hvala. Na domačem terenu seje zgodilo vse, kar smo načrtovali. Lahko bi rekel, da smo se v judu uspeli zadržati v konkurenci najboljših športnih panog, da smo ostali v priorited, da imamo potencialne- ga kandidata za OI in da smo uspeli zaposliti prvega športnika iz tega okoliša v ministrstvu za notranje zadeve, kar bo zagotovi- lo, da bo lahko nemoteno delal in se pripravljal za olimpiado. Stra- teško smo naredili velike korake, ker smo navezali trajne stike z mi- nistrstvoma za notranje zadeve in obrambo, ker bomo lahko brez- plačno izvajali aktivnosti v njiho- vih centrih ali podobnih okoljih. Navezali smo tudi stike s fakulte- to za telesno kulturo in inštitu- tom glede permanentnega izo- braževanja kadrov v osnovnih in srednjih šolah. Ne morem pa tudi mimo projekta Judo do leta 2000." - Kdaj bo kateri slovenski ju- doist presegel uvrstitev sedan- jega selektorja Filipa Leščaka na velikih tekmovanjih? "V desetih mesecih, kar sem predsednik JZ Slovenije, sem pričakoval takšno vprašanje. Sve- tovno prvenstvo je bila po mojem mnenju velika priprava za olim- piado. Pokazalo seje, da so sile na svetu dokaj porazdeljene. Naše mesto je blizu sredine, kar pri 181 državah, ki se ukvarjajo z judom, in 24 milijonih registriranih tek- movalcev pomeni veliko. Dejstvo pa je, da mora biti delo, ki smo si ga zastavili, še bolj načrtno, z več profesionalizma. Prepričan sem, da bo ob takem delu ta rezultat lahko presežen. Filipu Leščakuje vedno nekaj zmanjkalo, petih mest je bilo veliko. To so veliki uspehi, vendar to vseeno ni me- dalja. Naš cilj je, da pridemo do nje. Imamo nekaj tekmovalcev, ki jih pripravljamo za to, kar je dose- gel Filip Lešček. Mogoče bodo dosegli medaljo na OI v Avstraliji, kar si vsi želimo." - V začetku decembra ste podpisali prvo sponzorsko pogodbo slovenskega judo poola... "To je pomemben dogodek, saj gre za promocijo našega športa in za pričetek sistemadčnega zbiran- ja sredstev za dosego naših ciljev." - Predsednik JZ sta dobrih 10 mesecev. Kako bi ocenili to obdobje? "Po naravi sem opdmist. Če ne bi verjal, da se da v športu, kot je judo, marsikaj storiti, ne bi nUi prevzel funkcije predsednika. Že do sedaj smo premaknili marsika- tero stvar. Upam, da bomo pri svojem delu še uspešnejši in opri- mistično gledam naprej. Trdo delo vsekakor mora dati rezulta- te." Danilo Klainšelc PLANINSKI KOTIČEK Zdravju naproti Planinsko društvo Ptuj vabi planince in druge ljubitelje zimskega pohodništva na tra- dicionalni pohod Zdravju na- proti na goro Oljko. Tudi letos se bomo odpravili na Oljko tretjo soboto v janu- arju, torej 20. januarja. Ude- leženci se bomo zbrali ob 6.30 uri na železniški postaji Ptuj. Pohod je primeren za vse sta- rostne skupine, kajti zmerne hoje je 4 - 5 ur. Obleka, zlasti pa obutev mo- rata biti za zimske razmere. Hrana iz nahrbtnika ali v pla- ninskem domu, kjer prejme vsak udeleženec čaj, kontrolni kartonček in ktihana jajca, kar je postalo pravi simbol poho- da. Vrnitev v Ptuj do 18. ure. Vse informacije o pohodu lahko dobite na PD Ptuj, tel. 777-151, ali pri vodniku Urošu Vidoviču, tel. 773-631. Čist gorskfzrak v vašem domu v teL hladnih zimskih dneh prt živimo večino svo- jega prostega časa v zaprtih prostorih. Veliko ljudi preživi tudi delovni čas med štirimi stenami. Človek pa ostaja del narave in je nava- jen živeti po njenih zakoni- tostih. Zato lahko sprehod v naravi še kako ugodno vpli- va na naše počutje in names- to zdravil ga vse pogosteje predpisujejo tudi zdravniki. V naravi vlada ravnovesje med pozitivnimi in negativnimi ioni, v zaprtih prostorih pa je le-to narušeno in s tem je ogroženo človekovo ravnovesje in zdrav- je- Enajst znanih svetovnih inšti- tutov je preučevalo vpliv nega- tivnih ionov na zdravje in vsi so prišli do ugotovitve, da ljudje brez njih ne moremo živeti. Za poiskuse so uporabljali miši, ki so jim dodajali kisik brez nega- tivnih ionov. Miši so poginile v nekaj dneh. Ljudje bi seveda živeli dlje, vendar bi kmalu iz- gubili nadzor nad mišicami, kar seje dogajalo prvim vesoljcem. lonizator je posebej učinkovit pri odstranjevanju naj- manjših in najnevarnejših nečistoč, ki se jih naš bio- loški obrambni mehanizem ne more učinkovito braniti (npr. cigaretni dim). ker njihove ladje še niso bile opremljene z ionizatorji. Zna- nost je potrdila, daje električni naboj zraka eden izmed dejav- nikov, ki ustvarjajo in ohranjajo življenje. Narava zna poskrbeti za ravnovesje med pozitivnimi in negativnimi ioni z nevihtami. Pred nevihto je v zraku pre- sežek pozitivnih ionov in ljudje se počutimo utrujeni, nervozni in celo agresivni. Po nevihti se narava pomiri in zrak je čist in poln. Takrat je v njem največ negativnih ionov. V gozdovih Jih je od 2000 do 5000 na kubični centimeter, v mestih okrog 100 in v zaprtih prostorih od 20 do 30 na kubični centi- meter. V mestih nam tudi izdat- no zračenje ne pomaga iz- boljšati življenjskih razmer, lahko pa si pomagamo z ioniza- torji, ki nenehno oddajajo nega- tivne ione. lonizatorje v svetu uporabljajo že dobrih dvajset let in v tem času so dodobra raziskali njihov učinek. V prostoru ionizatorji čistijo in odstranjujejo vse delčke zraka - umazanijo, prah, cvetni prah, cigaretni dim, bak- terije, viruse, formaldehid, izločke smol in premazov, az- best in druge rakotvorne snovi Posebej gre omeniti še podn^j, kronske delce (cigaretni dim) ki se jih človekov obrambni fti. trirni sistem ne more ubraniti in se nalagajo v pljučih. Z ioni, zatorjem tistim, ki živite ob ka, dilcih, ne bo več treba "kaditi" lonizator ugodno vpliva tudi živce in delovanje ščitnice, na zdravljenje astme, senčnega na- hoda, bronhitisa, migren, prehladov in ran; pomaga pj tudi pri lajšanju bolezni, pove. zanih z vremenom. Na delov, nem mestu se ob njegovi upora- bi poveča produktivnost in ka. kovost dela, saj se zaposleni lažje zberejo in imajo več delov, nega elana. Ionizatorji Amcor omogočajo ljudem bivati v zdravih razme- rah, ki vladajo v gozdu, kjer se počutimo tako sproščene in umirjene prav zaradi blagodej- nega vpliva negativnih ionov Ekskluzivni zastopnik za Slove- nijo je podjetje Potencial Resljeva 3, Ljubljana. Tel.; 061/317-071. vk JURSmCI ISM \JK NA VODOLU 400metrov slovenjegoiiškegasmukn še pred pripravo smučar- skih skokov so člani Šport- nega društva Slovenske gori- ce uspešno izpeljali smu- kaško tekmo na dobrih 400 metrov dolgi progi. Na slo- venjegoriški strmini se je zbrala druščina smukačev, predvsem domačinov, tek- movali pa so v treh kategori- jah. Tudi smuk postaja tradicija v kraju, kajti proga na Vodolu po- nuja vse možnosti za smukaško tekmovanje. Organizatorji so čas obeh voženj merili z elek- tronsko merilno napravo, kar nekaj dni pa so porabili za pri- pravo smukaške proge. V kategoriji šolarjev je zmagal Gabrijel Holc iz Zagorcev, drugi je bil Danijel Novak iz Rotmana, tretje mesto pa je pri- padlo Suzani Berlak iz Zagor- cev. Med člani do 30 let je prvo mesto dosegel Toni Brumen iz Zagorcev, drugo Branko Krajnc iz Dragoviča, tretje pa Vlado Šegula iz Hlaponcev Med veterani je bil najboljši Ivan Novak iz Gabrnika, drugi Franc Rižnar iz Juršincev in tretji Anton Lajh iz Grlincev. Člani ŠD iz Juršincev bodo smukaško tekmo pripravili tudi v prihodnje, če jim bo le zima dala obilico snega. TM POLENŠAK/SREČANJE SOŠOLCEV 30 fet |e minllou«t. Foto; Langerholc 23. decembra je bilo na Polenšaku nadvse lepo in slovesno: zbrali so se nekdanji sošolci z rojstno let- nico 1950 in se poveselili po 30 letih, odkar so zapustili osnovnošolske klopi. Povabili so tudi svojc nekdanjo učiteljico Anico Šegula, ki jih je pred 38 leti sprejela v 1. razred. Takrat je v zastarelih šolskih klopeh sedelo v prvem razredu 46 plašnih malčkov. In pred 30 leti so končali eno obdobje svojega živl- jenja. Zapustili so osnovnošolske klopi in se razšli. Škoda, da nekateri nekdanji vrstniki niso mogli priti, prišli pa so celo iz Nemčije, Avstrije, pa iz vseb krajev sirom Slovenije, kjer danes živijo. Sošolka iz Avstralije je vsem pisno zaželela prijetno počutj( na zabavi. I Gospa Marija, učiteljica na Polenšaku, je razkrila šolske prostore, v šolski telovadnici pa vse prijetni razgibala in ogrela, daje bilo še bolj veselo in prijetno. | TEDNIK - 11. JANUAR 1996 ŠPORT -15 ŠPORJN£ HOVKS STRELSTVO • III. kontrol- ni strelski turnir Slovenije V Ljubljani je potekalo tretje odprto prvenstvo in turnir Slo- venije z zračnim standardnim orožjem. Ptujčani so se odlično odrezali. Najboljši rezultat je dosegel član Janez Štuhec s 575 krogi in se plasiral na drugo po- zicijo. Članica Majda Raušl je nadaljevala odlične rezultate s 367 krogi in z uvrstitvijo na drugo mesto dosegla enak uspeh. Mladinec Sašo Porok je nastreljal solidnih 526 krogov in bil tretji. Mladinka Alenka Peteršič je bila s 330 krogi četrta, mladinec Pavel Fabrici peti s 515 krogi, član Ludvik Pšajd je nastreljal 560 krogov in bil sedmi, Milan Stražišar pa je dosegel 546 krogov. Na mednarodni turnir v Rušah so se uvrstili član Janez Štuhec, članica Majda Raušl, mladinec Sašo Porok in mladinka Alenka Peteršič. SI TENIS # Božični in novolet- ni turnir Teniška šola ZOKI in KIH, d.o.o., sta v času božičnih praz- nikov organizirala serijo teniških turnirnjev za rekrea- tivce. Igrali so na dveh peščenih igriščih v balonu, ki stoji v Ter- mah Ptuj. Pri moških dvojicah sta v finalu Dušan Grame in Jože Cvetko premagala Milana Gobca in Srečka Škrjanca s 6:4 in 6:4. Pri ženskih dvojicah sta slavili Vida Mayr in Marija Toplak proti Mirandi Andrič in Milenki Žigman s 6:2,6:1. Novoletnega turnirja mešanih parov pa se je udeležilo 16 dvojic. Prepričljivo sta 1. mesto osvojila Marija in Vlado To- plak, ki sta v finalu premagala dvojico Meli Zavec in Janko Bedrač. Božično-novoletni turnirji tako postajajo že tradicionalni in s svojo družbabnostjo pome- nijo popestritev rekreativnih aktivnosti v zimskem času. Teniška šola Zoki in TK Ptuj bosta od 15. januarja pričela vpis otrok v šolo tenisa (od 5. leta starosti naprej) - prijave na tr 778-220, popoldan. TŠZ ŠAH # Novoletni hitropotez- ni turnir Športno društvo Podlehnik je 31. decembra v dvorani KS Podlehnik organiziralo novo- letni hitropotezni turnir med posamezniki. Udeležilo se ga je 10 tekmovalcev iz občine Vi- dem in Majšperk. Največ točk je zbral Anton Butolen iz Žetal in osvojil prvo mesto. Dogovo- rili so se, da bodo v zimskem času organizirali še nekaj tur- nirjev, želijo pa, da bi se jih ude- ležilo čim več igralcev. D. Kurež MALI NOGOMET • Turnir za starejše pionirje PTUJ - V nogometnem klubu Ptuj posvečajo vzgoji mladih kadrov veliko pozornosti. Po odlično organiziranem de- cembrskem turnirju za pionirje so tokrat pripravili turnir za starejše pionirje, ki so se ga zra- ven domače Drave udeležili še Mura iz Murske Sobote, Mari- bor in Aluminij iz Kidričevega s po dvema ekipama. Obe ekipi Mure sta bili premočni za svoje nasprotnike in sta na koncu zasluženo dobili aplavz za pri- kazano igro. Za 3. mesto: Mari- bor I. - Maribor II 7:5; za 1. mesto - Mura I - Mura II 7:6. Najboljši strelec turnirja je bil Štefan Horvat z 10 zadetki, za najboljšega vratarja pa so pro- glasili Janka Jemca iz Maribora I. Danilo Klajnšek JUDO / DRAVA UGNAl^ VSO KONKURENCO Murku in fomaiiiu sre6r» V soboto, 6., in nedeljo, 7. januarja, je v Slovenski Bistrici potekalo že 27. tradicionalno memorialno tekmovan- je za pokal Pohorskega bataljona. Udeležilo se ga je okrog 200 tekmovalcev iz kar 6 držav: Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Slovaške, Italije in Slovenije. Turnirja so se udeležili italijanski, avstrijski in slovenski reprezen- tantje, sodelovali so tudi nekateri udeleženci zadnjega svetovnega prvenstva. v močni konkurenci so se ptuj- ski judoisti kar se da odlično odre- zali. V soboto so nastopili mladi člani v kategoriji mlajših dečkov in kadetov. V kategoriji do 30 kg je Primož Krajnc debitantski nastop okronal s srebrno medaljo, Aleš Krajnc (do 38 kg) in Emin Mura- tovič (do 42) pa sta ponovno nav- dušila z osvojenim 3. mestom. V kategoriji kadetov so prvič nasto- pili do 50 kg Sašo Brmež (5. mes- to), Egon Predikaka (7. mesto) in Nikola Seničič (7. mesto do 71 kg), v absolutni kategoriji nad 78 kg pa je Miha Prime osvojil odlično 3. mesto. Z dvema mlajšima dečkoma in štirimi kadeti je na turnirju sode- lovala tudi ekipa Gorišnice. Pri mlajših dečkih je Dani Rus dose- gel v kategoriji do 30 kg 1. mesto, do 42 kg pa je sodeloval Aleksan- der Nemec. Pri kadefih je v kate- gorji do 50 kg Denis Rus dosegel 3. mesto, do 55 kg je Boštjan Vin- kovič zmagal, Damjan Ivančič pa je bil 3., do 78 kg pa je Filip Žnida- rič prav tako dosegel 3. mesto. V članski konkurenci so pri Dra- vi nastopili: Sebastjan Kolednik (udeleženec EP v Španiji) z osvoje- nim 1. mestom do 60 kg, Dejan Vogrinec je v dvoboju z ude- leženci zadnjega svetovnega prvenstva v Tokiu Wenzlom iz Avstrije tesno izgubil in osvojil 3. mesto. Odličen nastop je Mladenu Tomažiču prinesel srebrno me- daljo do 71 kg. S tem se je uvrstil pred reprezentanta Vučino (ude- lečenec SP v Tokiu), v tej kategori- ji pa je Tomaž Marhold zasedel 7. mesto. Bogdan Lešnjak je v kate- goriji do 86 kg za las zgrešil stop- ničke. V kategoriji nad 95 kg pa je Andrej Murko do finalne odločitve gladko pometel z vso konkurenco, v finalnem dvoboju pa je bila sodniška volja žal v prid nasprotniku in je zasedel odlično 2. mesto. Mladi ptujski judoisti so bili odlični. V skupnem seštevku so v članski konkurenci Ptujčani ugnali vso mednarodno konkurenco. Z osvo- jenim 1. mestom so premagali tudi slovite Impolčane in odlično ekipo iz Italije. Po besedah selektorje članske državne reprezentance in trenerja JK Drave Filipa Leščaka je od te ekipe moč pričakovati takšne rezultate tudi vnaprej. S.S. POGOVOR S TRENERJEM NK DRAVA OSMANOM ZENUNOVIČEM Lahko bi hiio l»ol/ie Trener NK Drava iz Ptuja Osman Zenunovič ni zadovoljen z razpletom v drugi slo- venski nogometni ligi. Nekako je Drava nižja, kot so pričakovali. Ob igrišču je zelo glasen, kot sogovornik pa bolj tih in zadržan. - Kako ste zadovoljni z učin- kom svoje ekiE>e v jesenskem delu sezone.^ "Naša ekipa je igrala spremenlji- vo. Vzrok so kanoni in poškodbe. Veliko bolje smo igrali na gosto- vanjih, kjer smo osvojili šest točk. Veliko višje bi bili, če bi vsaj polo- vico točk osvojili z domačimi tek- mami." - Ali je vrstni red na lestvici pričakovan? "Železničar Oscar, Nafta in Črnuče so zelo kvalitetna moštva, ki imajo v svojih vrstah izkušene igralce. Za nas sem pričakoval, da bomo višje, drugo pa je nekako v okvirih pričakovanega." Katero je najprijetnejše in ka- tero najbolj negativno prese- nečenje polovico prvenstva? "Največje presenečenje so Črnuče, ki so v ligo prišle z odločitvijo za zeleno mizo. Za ne- gativno pa bi rekel, da sta to 2^- gorje in Era Šmartno, ki su v lan- skem prvenstvu krojili vrh v drugi slovenski nogometni ligi. To je vsekakor velik padec za ta nogo- metna okolja." - Kdo bo novi prvak in kdo bo igral kvalifikacije za 1. slovensko nogometno ligo? "Mislim, da iina največ možnosti za prvo mesto Železničar Oscar iz Ljubljane. Za mesto, ki vodi v kva- lifikacije, ne vidim drugega kot Nafto iz Lendave in Črnuče, obe- ma dajem enake možnmosti. Težko pa je napovedovati, kdo bo izpadel. Iskati je potrebno med ekipami, ki po jesenskcn. delu že zasedajo zadnja mesta. Ko za zma- go dobiš tri točke, ne izključujem presenečenj, saj z majhno serijo zmag in ob kiksih drugih lahko pride do vsega. Zelo zaostajajo Radeče in Zagorje." - Kakšna je po ustanovitvi lige deseterice kvaliteta druge slo- venske nogometne lige? "Najprej bi rekel, da je ta sistem; dober. Slovenija je majhna država in z ligo deseterice smo dobili kva- liteto, kar bo vsekakor koristilo re- prezentanci. Lansko sezono je bila kvaliteta v drugi ligi dosti slabša. Šest ekip je izpadlo iz 1. v 2. ligo in to kvalitetne ekipe, kar pomeni, da se je kvaliteta v drugi ligi dvignila. Če je dobra prva liga, se to prenaša na nižje lige. Samo v kvalitetnem tekmovanju se rojevajo kvalitetni igralci. Vse to pa so pozitivni pre- miki v slovenskem nogometu." - Vaša uvrstitev ob koncu sezo- ne? "Z dobrimi pripravami pred pričekiom nadaljevanja prvenstva pričakujemo, da bomo postali sta- bilen drugoligaš. Pričakujemo uvrstitev v sredini prvenstvene razpredelnice. V bistvu bolj gor kot pa nižje. Tako slabo na svojem igrišču v Ptuju ne bi smeli več igrati." D. Klajnšek BLED Zimske športne igre PRIJAVLJENIH ŽE 500! TEKMOVALCEV IZ CELE EVROPE • PRIJAVE ŠE DO 15. JANUARJA Konec januarja se bo na Bledu zbralo več kot 500 lju- biteljev športne rekreacije iz cele Evrope, udeležencev 3. zimskih šponnih iger. Od 29. januarja do 2. februarja bodo ljubiteljski šponniki tekmo- vali v petih panogah: alpskem smučanju, smučarskih tekih, hokeju na ledu, kegljanju na ledu in odbojki. Iger se lahko udeležijo vsi ljubiteljski športniki. Prijav- ni na je 40 nemških mark v to- larski protivrednosti. V to ceno so vštete štartni ne za vsa tekmovanja, prevoz na tek- movališče, pa tudi vstopnica za casino na Bledu in ogled gradu. Prijave bodo pobirali še do 15. januarja na Sponni uniji Slovenije, na Taboru 14 v Ljubljani, in v Turističnem društvu na Bledu. Maruša Penzeš AVTO-MOTO ŠPORT Plaketa AMD Ptujl V Slovenskih Konjicah je Avto moto zveza Slovenije pripravila slavnostno razglasitev rezultatov tekmo-; volne dirkalne sezone 1995. Najboljšim slovenskim^ dirkačem na dveh in štirih kolesih, ki so v pretekli se-1 zoni navduševali številne ljubitelje avto-moto športa, | so podeliti poplavo pokalov (okrog 200), medalj in; plaket. i v pogovoru s tekmovalci in šponnimi funkcionarji o pretekli in prihodnji sezoni smo izvedeli, da je zelo težko pridobiti sponzor- je, saj se v tako dragem športu večina prebija iz dirke v dirko. Žal je vse to prisotno tudi v AMD Ptuj, kjer so v kartingu tekmoval- ne vrste zdeskane. Ob vsem pa uspeh beležita Zvonko Dominko in Jože Šeruga, ki sta na 4. mestu v svojih kategorijah, prav tako pa se ekipa uvršča na 4. mesto. Več kot 20 šponnih funkcionar- jev, ki aktivno delujejo v društvu, je zasltižnih, da je društvo prejelo visoko priznanje za odlično orga- nizacijo mednarodne dirke in dir- ke za državno pn'enstvo na karto- dromu v Hajdošah. Druga športna panoga, ki po- novno stopa na sceno, je motokros. Goji ga klub v Dobrini, ki bo letos s svojimi tekmovalci nastopal na dirkah doma in v tujini. Tu so dani odlični pogoji za vadbo, saj so vzponi in spusti na poligonu v Do- briiu primerni tako za kondicijske kot psihološke priprave. anc MALI NOGOMET 1. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 5. kroga: Gostišče pri Tonetu - Majolka 3:2, Tomaž - Krona Zagi 4:4, Vi- tomarci Petlja - Bistro Špic 6:4, Slonček a.l. Kac - Butik Ivana 2:1, Sara - Gumanno 1:8, Butik Ivana - Vitomarci Petlja 1:7. Rezultati tekem 6. kroga: Bu- tik Ivana - Sara 4:3, Majolka - Gimianno 5:7, Bistro Spic - Slonček a.l. Kac 2:3, Krona Zagi - Vitomarci Petlja 4:5, Gostišče pri Tonetu - Tomaž 2:7. 1.VITOMARCI..................6 6 O O 40:15 18 2.T0WAŽ.........................6 6 O O 37:1318 3. SLONČEKA.L KAC.......6 4 1 1 15:1313 4.KR0NAZAGI................6 3 O 3 28:23 9 5. GUMANNO...................6 3 O 3 24:22 9 6. MAJOLKA.....................6 2 1 3 19:22 78 7. GOST. PRI TONETU......6 2 O 4 24:26 6 8. BISTRO ŠPIC................6 2 O 4 21:25 6 9. BUTIK IVANA...............6 1 O 5 15:37 3 lO.SARA..........................6 O O 6 11:38 0 Razpored tekem 7. kroga - športna dvorana Center v Ptuju: sobota, 13. januarja: 16.00 Vito- marci Petlja - Gostišče pri Tone- tu, 16.55 Slonček a.. Kac - Krona Zagi, 17.50 Tomaž - Majolka, 18.45 Sara - Bistro Špic, 19.40 Gumanno - Butik Ivana. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 3. kroga: Ga- stro Žetale - Podlehnik 1:3, Za- vod 93 - Juršinci 0:0, Cirkulane - Copy Canon Ambiente 4:6, DAR Team - Bistro Milena 8:5. l.DABTEAM..................3 3 O O 19:10 9 2.P00LEHNIK................3 2 D 1 10:8 6 3. GASTROŽETALE.........3 2 O 1 7:6 6 4. BISTRO MILENA..........3 2 O 1 12:12 6 5. ZAVOD 93....................3 1 1 1 6:5 4 6.C0PYCAN0NAM........3 1 O 2 9:12 3 7.JURŠINCI.....................3 O 1 2 4:6 1 8.CIRKULANE.................3 O O 3 8:16 O Razpored tekem 4. kroga - športna dvorana Mladika v Ptu- ju: nedelja, 14. januarja: 17.10 Podlehnik - Bistro Milena, 18.05 Copy Canon Ambiente - DAB Team, 19.00 Jiuršinci - Cirkula- ne, 19.55 Gastro Žetale - Zavod 93. Branko Lešnik KOŠARKA Šolska liga za vse SODELUJE 70 OSNOVNIH IN 42 SREDNIH ŠOL Z VEČ KOT 3000 NASTOPAJOČIMI Tudi pri nas lahko spremljamo nadobudne košarkarje šolskih ekip, ki ob podpori navijačev in plesno-akrobatskih točk sošolk in sošol- cev branijo barve svoje šole. Šolska košarkarska liga že nekaj mese- cev vzbuja radovednosti in vesela pričakovanja mnogih, pa tudi o zadržkih je marsikaj slišati. Gre za triletni eksperimentalni projekt, ki ga bodo gradili in do- polnjevali ter tako sčasoma prišli do najodmevnejšega slovenskega športnega dogodka. Bistvena no- vost v SKL je, da želi pripraviti sistem prireditev, ki bodo obogati- le šolsko življenje, omogočile mla- dim in mentorjem nove možnosti za delo v šoli, pri učencih spodbu- dile pripadnost šoli, ne nazadnje pa šolo bolj povezale s starši in ok- oljem in ji omogočile tudi pridobi- vanje sredstev za izpeljavo raz- ličnih programov. Bo šolski šport v Sloveniji kdaj dobil takšno veljavo, kot jo ima v zahodnih državah, kjer so tekme šolskih ekip množičen shod in do- godek za vso šolo? Znana so tek- movanja v ZDA, kjer se tekma spremeni v praznik in pritegne k navijanju vse učence šole, pozor- nost pa zbudi tudi zunaj šole. S tekmovanjem v ŠKL je nare- jen prvi korak k popularizaciji košarke v šolah ob 50-letnici orga- niziranega igranja košarke v Slove- niji. Organizator si je natančno zastavil cilje in poti, ki vodijo do njihove uresničitve. V šolah se na nastope pripravljajo tako tekmo- ^. valci kot tudi navijači (cheerlea- ders) in plesne skupine (pom pom squad). S svojim programom po- pestrijo športno tekmo, ki se prične s predstavitvijo nastopa- jočih ter uradno himno ŠKL, medtem ko uradni napovedovalec obvešča gledalce, ki jim je tekmo- vanje v prvi vrsti namenjeno. Čeprav organizatorjem ni uspelo skleniti sporazuma s Košarkarsko zvezo Slovenije (tekmovanje šol po izločilnem sistemu pod okriljem KZS poteka ločeno), je nova pobu- da že obrodila sadove sirom po Sloveniji. Več kot 3000 sodelu- jočih iz 79 osnovnih in 42 srednjih šol kaže na množičnost zastavljene akcije. Ekipe se bodo v okviru sku- pin štirih regij (center, zahod, se- ver, jug) najprej pomerile po dvo- krožnem sistemu, v polfinalnih obračunih pa bodo zmagovalci re- gij odločili v državnih prvakih. Koncept tekmovanja je delno raz- ličen za osnovne in srednje šole. Končne obračune bo spremljala tudi televizija, vsi rezultati pa so zbrani v tedenskem časopisu ŠKL magazin, kjer lahko s svojimi pris- pevki sodelujejo tudi člani novi- narskih ter fotokrožkov. Zahteven projekt poteka v okviru odbora za šolski šport pri niinistrst\'U za šolstvo in šport, vodi pa ga pro- gramski svet. I.K. 16 - ZA RAZVEDRILO 11. JANUAR 1996- TEDNIH TEDNIK -11. JANUAR 1996 ZA KRATEK ČAS - 17 Mladi dopisnik^ PRAVLJICA ALI RESNIČNOST? Minilo je že osem let, ko smo prvič prestopili prag naše šole. Takrat smo bili stari šest let in smo šolo zelo občudovali. Za nas je bila lepa in velika. Sedaj smo v osmem raz- redu in smo spoznali, da bi naša šola bila potrebna obnove. Vsi si želimo, da bi naša šola ostala v domačem kraju, v Leskovcu. Za to pa bodo morali biti naši starši in prebivalci našega kraja. Če ne bo tako, se lahko zgodi, da v našem kraju ne bo več osnovne šole. To bi pa bila velika žalost za učence, ki se bodo morali vsak dan voziti drugam v šolo. Osnovna šola v^ domačem kraju pomeni veliko. Če ne drugega, je vsaj za zgled in ponos kraja. Nam učencem ni vseeno, ko!iko znanja pridobimo v osnovni soli. Če pa hočemo dobiti veliko znanja, pa je potrebna šola, ki bi bila podobna drugim v naši okolici. In če si želi- mo takšno šolo, se bomo morali za to tudi odločiti na referendumu. Učenci si želimo novo, lepo ureje- no šolo, v kateri bi se vsi počutili domače. Šola nam je drugi dom. Če bo urejena, lepa, sodobna, bomo z veseljem prihajali k pou- ku. Vsi se moramo zavedati, da šola ni kot avtobusna postaja. Šola je hram učenosti, ki je vreden vseh zakladov sveta. Želimo si, da bi taka stavba znanja, opremljena in zgrajena na sodoben način, stala nekoč tudi v Leskovcu. Zato vsi skupaj pomislimo na prihodnost naših učencev in spoznajmo, da v Leskovcu potrebujemo novo šolo. Krajani v Leskovcu, naši starši in možje na občini in v Ljubljani, storite nekaj za prihodnost nas učencev in nam omogočite novo šolo, o kateri sanjamo že vrsto let! Želimo si nov, lep in sodobno ure- jen hram učenosti. Valerija Cafuta, 8.r., OŠ Leskovec NOVOLETNE ŽELJE Naše želje ob novem letu so kakor iskren nasmeh. Ne dovolimo, da kdaj zbledi. Želim si, da bi na svetu zavladala mir in ljubezen. Pustimo jima prosto pot. Naj vse sanje postanejo stvarnost. Ljudem pa predvsem veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu 1996. Niiša in Iva, 8. a, OŠ Kidričevo PALČEK IN ZAJČEK Palček se je sprehajal po gozdu. Nenadoma se je v grmovju nekaj premaknilo. Tedaj ni naredil tri korake, ko je iz grmovja pokukal zajček. Palček in zajček sta postala prijatelja. Odpeljal ga je v vas palčkov. Vsi palčki so se spoznali z zajčkom in postali njegovi prijatel- ji- Dani Majcen, 2. r., OŠ Ilajdina POTOK GRAJENA Pri pouku biologije smo se učili o onesnaževanju voda. Omenili smo komunalne odplake, industrijske odplake in toplotno onesnaževan- je. Na koncu ure nam je naša raz- redničarka in hkrati učiteljica bio- logije dala domačo nalogo, da napišemo nekaj o onesnaževanju voda. Jaz sem po dolgem pre- mišljevanju napisala tale spis o našem potoki Grajena, ki ga boste zdaj prebrali. Pa se zamislite: Potok Grajena teče mimo krajev Vurberg, Grajenščak, Krčevina, Grajena, Štuki in se izli- va v Dravo v Ptuju. Grajena je zelo onesnažena, kar ni čudno. Ne more biti drugačna, če vanjo spuščajo ljudje vse odplake, kana- lizacijo, gnojnico. Zraven tega pa odlagajo v Grajeno še strupe, pa- pirčke, stara oblačila, pralne stroje, stare avtomobile, kože živali in še marsikaj drugega. Potem pa se še čudijo, zakaj je Grajena tako one- snažena. Sploh se ne zavedajo, da s tem škodujejo naravi, še manj pa se zavedajo, da s tem škodujejo sami sebi. V Grajeni bi še malokje našli potočne rake, škržke ... Počasi še rib ne bo več. Te živali so skoraj izumrle, ker ne morejo spre- jemati dovolj kisika, za rake je pa tako značilno, da živijo v čistih vo- dah. Rastlin je v Grajeni tudi ved- no manj. Moja babica mi je pove- dala, da so se v Grajeni kopali, ko je bila ona še otrok. Če bi se danes lahko kopali v Grajeni, bi bilo to super. A bi se lahko okužili. Ljud- je skrbijo samo, da imajo okrog svoje hiše urejeno. Kaj pa bo z Grajeno, pa se ne zanimajo. Graje- na bo vedno bolj onesnažena in vedno manj bo v njej rastlin in živali.č Grajena, povej mi, zakaj so te mo- rali "umoriti"? Zakaj? Petra Muršec, 6. r., OS Grajena TAK JE BLOU Bližo se je večer. Letos smo meli fnugo koruze. Ka bi jo flisik skožijhali, smo povabili še souse- de. Flisik smo se fseli okouli kiipa pa začeli kožiihan. Tak more biti en mučen, ka lada korpe f koruzjak nusiti. Blu nas je fnugo, rdečega klasja pa bol malo, zato smo se fli- sik loutili dela. Se pravijo, kda de- vet rdečih nedeš, te lehko greš spat. Bu sun že jezen, ka nejsun nič rdečega klasja našo. Kiip je bii vej- ki, rdečega klasja pa malo, zato je tisti srečen bii, keri je rdečega našo. Fsi driigi so že neka takega klasja meli, jas še nič. Potle pa se mi je sreča otprla, ka sun jih seden zapored našo. Fsi so mi poveidali: "Ti pa maš srečo; dva še nedeš, te pa lehko greš spat." Tak smo te ve- seli kožiihali pa polek peli same liišne pesmi, ka se ti rejsen nej mu- glo drejmati. Fen, ka smo še enega takega meli, keri je take frise poko, ka te je želoudec bolo ot smeha. Te pa me je eden došo, keri je meo isto klasof kak jas, ta pa sun tak flisik kožiiho, ka sun prvi devet rdečih klasof našo. Te so pa rekli, ka lehko gren spat, vendar sun reko, ka bon do kunca pomago kožuha- ti. Vendar sun se te fseeno malo sprehode, ka mi nejso noge ftrdna- le. Tak smo te počasi likif napravili, te pa smo se začeli veseliti. Enega smo f kožiihje vrgli pa zametali, ka se nej nič viin vido. Te pa so mi re- kli, ka na gren koruzo gorta f ko- ruzjak metat. Te pa so me dul zaprli, ka nejsun mogo viin, pa sun mogo plezati, ka sun zgora vun prišo. Potle pa smo jeli pa pijli pa se veselili pozno v nuč. Kiip prazen, koruzjak puni, kožuhari pa smeha siti. Joži Kmetec, 8.r., OŠ Leskovec RAČUNALNIK Pri nas imamo računalnik. Moj brat Matija igra celi dan igrice. Mamica mu velikokrat reče, naj gre ven na sveži zrak. Blaž Svegan, 1. a, OS Kidričevo NA PTUJSKEM GRADU Včeraj smo bili na ptujskem gradu. Na gradu je bilo zelo lepo. Ogleda- li smo si spodnji del gradu in zgornji del gradu. Na ptujskem gradu smo si ogledali inštrumente, slike in puške. Na gradu je tudi bil ribnik in ribiči. Če ribič celo po- poldne ni vlovil niti ene ribe, ga je grof vrgel v ječo. Jana Kramer, 2. a OS Kidričevo 18 - ZANIMIVOSTI IN PISMA BRALCEV 11. JANUAR 1996- TEDNI|t ZA MALE IN VELIKE I ZALOŽBA MANDARINA IZDALA KASETO IN CD Brencfiin nfegova dni^^ Prvič so se mali korenjaki in Brendi predstavili z novimi otroškimi pesmicami v ptuj- skem Super liju v novembru, pozneje pa jih je pot vodila po številnih nastopih po Sloveni- ji; zadnji večji je bil v božično-novoletnem času v Slovenski Bistrici. Na novi kaseti in zgoščenki je dvanajst skladbic: pred- stavlja se enajst malih koren- jakov, druščina malih ustvar- jalcev pa skupaj z Brendijem prepeva še svojo himno Mali korenjaki. Znano je, da se je Brendi tuin- tam že lotil prepevanja z najmlajšimi, vse od uspehov s Hajdi pa je to postalo že skoraj njegovo najljubše delo. V zadnjem letu je v Sloveniji izbral le nekaj mladih pevcev ter skupaj z njimi naredil studijske posnetke za skupno kaseto in zgoščenko. Med malimi korenjaki je največ Štajercev, predvsem iz okolice Ptuja, edini fant v druščini deklet pa je tokrat Maxim Vergan iz Pri- morske. Nove skladbice so snemali v treh studiih, in sicer na Ptuju, v Ljubljani in Murski Soboti. Poleg skupne uvodne himne malih ko- renjakov se na kaseti predstavlja Moni s skladbo Pa naj bo, sestrici Lina in Patricia Kukovec iz Ki- dričevega prepevata o Porednici, Marina Roškarič iz Lenarta o počitnicah in svoji mamici, tudi Nadja Stegne iz Slovenske Bi- strice prepeva o sestrici porednici, Nina Prigl poje o Prvi ljubezni, Sergeja Sukič pa ima skladbico Moja vas. Ko nekoč bom jaz velika je skladbica Nuše Meci- lošek. Očka in jaz je naslov sklad- bice Tjaše Grah, Jasmina Ma- vrin ima skladbico Ob morju, v srilu rock'n'rolla pa prepeva Ma- xim Vergan v skladbi Tam za tis- timi vrati. Mali korenjaki in Brendi bodo najverjetneje kaj skupnega nare- dih tudi v tem letu. Do takrat naj bi se jim pridružil še kateri mali korenjak. T. Mohorko NE NASEDAJTE, LAHKO SE OPEČETE Lastnica gostinskega lokala Tila Križanič iz Markovcev je z nami preko agencije GIM sklenila na- jemno pogodbo za dobo petih let (1500 DEM mesečno). Vsa srečna je za pol leta pokasirala vnaprej, in ko smo lokal očistili večletne nesnage in ga na novo in lepo urediU, seje začelo. Tila je želela in si predstavljala, da bo kasirala in igrala šefico v našem lokalu. Upam si trditi, da je lokal naš, dokler ga imamo v najemu. Ker pa mi nismo Tile na- jeli za šefico, in ko je sprevidela, da so se na lokalu menjale ključavnice, se nas je pri priči želela znebiti. To želi še danes, zato nas v hiši maltretira. Že pri sami otvoritvi je kompli- cirala in zganjala hrup, češ da ona ni navajena, da bi bilo pred loka- lom, to je na parkirnem prostoru, ki je naš, toliko avtomobilov, in da ona tega ne prenaša, da jo to dela bolno in ji dviga krvni pri- tisk. Prav tako se obnaša nepri- merno do naših gostov. V pogod- bi jasno piše glede kurjave. Mi smo kupili in napolnili cisterno s kurilnim oljem, Tila pa je kurilni- co zaklenila in ne pusti kuriti in tudi vode ne pusti greti; ogreva- mo jo z elektriko. Tudi lokal mo- ramo ogrevati s svojo pečjo, ki smo jo kupili naknadno. Tila hiše ne ogreva in ona sama se greje čez dan v priročnem prostoru pri alfi. Zvečer, ko gre spat, jo počaka topla soba, ki jo ogreva z elektriko, kije bila skri- vaj speljana iz našega lokala v nje- no sobo. To smo ugotovili pred kratkim, ker nam je to izdala ose- ba, ki je za to vedela. Ko smo šli gledat, je v resnici bil tok speljan iz naše doze v točilnici v nad- stropje k Tili in tudi po preizku- su, kot so nam svetovali na Elek- tru Ptuj, se je ugotovilo, da res rabi naš tok. 7. decembra zvečer nam je vodo zaprla in še do danes (pt5mo smo prejeli v uredništvo 22. decembra, op. ur.) nam je ni odprla. Za nekaj časa nam je tudi odvzela telefonsko Hnijo, čepravje zajeta v pogodbo. Prav tako nam je nalašč karambolirala avto (policijski za- pisnik istega dne). Izrazila seje, da se lahko pod nosom obrišemo za denar, ki smo ga vložili v obnovo lokala. To so le nekatere stvari, ki se dogajajo. Dnevno uporablja svoj žargon, kije zelo žaljiv. Nezaslišano je to, da te nekdo v tvojih prostorih, za katere moraš plačati visoko najemnino tako zelo moti. Temeljnih človekovih pravic naj bi bil deležen vsak posameznik, se poudarja in razglaša vedno znova v naši Sloveniji. Malo ali nič pa se ne naredi v zvezi s tem. Sodeč in doživljajoč po svojem primeru vlada pri nas zakon džungle: kdo bo koga, kdo je fizično močnejši, kdo pogumnejši v svoji brezvest- nosti. Ali pri nas nihče ne pomisli, posebno pa gospod varuh člove- kovih pravic, koliko gorja in kri- vic se dogaja družinam in njiho- vim otrokom zaradi samovoljnih grabežljivih in izkoriščevalskih privatnih lastnikov - če to so, ki na račun delavnega človeka lena- rijo in imajo dovolj časa za pre- mislek, kako bodo tega izkoristili, in ko pokasirajo najemnino, pos- tavili na cesto. Mar smo si želeli takšno pravno državo? Nikoli si nisem niti v sanjah predstavljala, da bom prav v Mar- kovcih, ki se mi zdijo zelo lepa in prijazna vas, srečala tako zelo hu- dobnega človeka, kot je Tila Križanič. Ta članek sem napisala kot opo- zorilo morebitnemu bodočemu najemniku, kajti jaz sem po- grešila, da nisem še ob pravem času vprašala vaščanov, kot so mi vaščani sami rekli, in po njih ugo- tovila, s kom imam opravka. Pozdrav Markovčanom in našim gostom. Anica Smolkovič, Ljutomer POLOŽNICE PRIHAJAJO, SMETI PA NE ODVAŽAJO Nedolgo tega smo v javnih me- dijih zasledili prispevek, kako uspeva gradnja deponije, kamor podjetje Čisto mesto, d.o.o., Ptuj odvaža odpadke, ki se naberejo v gospodinjstvih in jih ta odnašajo v za to določene kontejnerje pred stanovanjskimi bloki oziroma ob pločnikih cest in ulic ali pred svo- jimi stanovanjskimi hišami. Zal pa smo zadnje čase meščani Ptuju kar pogosto razočarani nad delom oziroma izpolnjevanjem dolžnosti Čistega mesta, kajti ne- redko se dogaja, da odpadkov ne odvaža redno. Prav tako seje zgo- dilo ob božično-novoletnih praz- nikih, ko je vodstvo Čistega mesta kar nekako pozabilo, da bi spraz- nili prepolne kontejnerje pred bloki in stanovanjskimi hišami v mestu Ptuju (ne vem, ali so to delo opravili na podeželju). Poleg kontejnerjev so veliki kupi smeti, ker so d do vrha polni. Prebivalci mesta smo sicer še lahko veseli, ker seje to dogodilo v zimskem času, ko je temperatu- ra zraka pod ničlo, sicer bi vse to kar pošteno zaudarjalo in bi mogoče nič kaj prijetne vonjave prišle tudi do vodilnih v Čistem mestu, da bi poskrbeli za redno odvažanje odpadkov na toliko opevano deponijo, za katere gradnjo, kot vemo, moramo pre- bivalci Ptuja in okoličani vsak mesec prispevati lep kupček de- narja, ki je vračunan stroške od- voza smeti. Resnica je namreč, da Čisto mesto nikoli ne pozabi iz- staviti računov oz. položnic in gorje tistemu, ki pozabi redno plačati stroške odvoza smeti in prispevek za gradnjo deponije; že ti pribijejo nemajhne stroške - za- mudne obresti. Pričakovati je, da bodo občinski organi, ki so dali soglasje za usta- novitev podjetja Čisto mesto, zo- per vodstvo podjetja ustrezno ukrepaU, kajti če v podjetju niso sposobni poskrbeti za redno odvažanje odpadkov, naj občinski organi dajo ustrezno dovoljenje drugim - najbolje kar Komunal- nemu podjetju Ptuj, ki je vse do ustanovitve podjetja Čisto mesto brez dvoma bolj redno odvažalo odpadke z mestnih ulic in trgov. Nobeno opravičevanje na kakšno višjo silo ni opravičljivo, sicer bomo lepega dne tudi prebivalci Ptuja odpovedali pokorščino pri plačevanju odvoza odpadkov. Pa brez zamere, gospodje pri Čistem mestu Ptuj. Imam | občutek, da ste nam z nabito pol- nimi kontejnerji pri Čistem mes- tu res najlepše voščili za novo leto! Franjo Hovnik KLUB ZCLENIH / ATOMSKA ENERGIJA - KAM Z ODPADKI Egoistična in neodgovorna slovenska družbo • Klub Zelenih Ptuja je v torek, 19. decembra, organiziral v prostorih Ljudske univerze Ptuj predavan z razpravo na temo Atomska energija - kam z odpadki? Nosilne teme so podali Ivan Tomše, predsednik programskega sveta Zelenih Slovenije (zaradi bolci ni le v obliki poslanega prispevka po faksu, ki gaje predstavil moderator), Branko Keuc, predsedn Zelenih Maribora, Darko Briški, sekretar Zelenih Ptuja in moderator Kluba Zelenih Ptuja dr. Rajk Brglez. G. Tomše je poudaril, da mora Slovenija zaradi ohranitve bogatih naravnih danosti čim prej spreje dolgoročno politiko gospodarskega razvoja države. Del te politike mora biti dolgoročna strategija enci getskega razvoja in zagotavljanja vseh oblik energije za uravnotežen celovit razvoj. Izdelana je bila J študija Energija za Slovenijo, kjer se Zeleni zavzemamo za mehko varianto razvoja, ki predvideva ij stop Slovenije iz jedrskega ciklusa in uvajanje varčevalnih ukrepov ter uvajanje alternativnih, ekološfe čistejših in cenejših virov energije. Vlada še do danes ni predlagala v sprejem zakona, ki bi opredelif energetski razvoj in uzakonil celovite in konkretne smernice tega razvoja. Nadalje je g. Tomše nakazalk problem raznovrstnih ekološko spornih industrijskih in drugih odpadkov, med katerimi so najboM problematični srednje in visoko radioaktivni odpadki jedrske elektrarne Krško in drugih virov radiol aktivnega sevanja (medicina, industrija). Ti nas bodo bremenili nekaj sto in celo nekaj deset tisoč let' (razpolovna doba nekaterih radioaktivnih elementov v jedrskem gorivu znaša 24.500 let). ^ Dotaknil seje tudi nerešenih drugih problemov jedrske elektrarne Krško, kot so danes že znane iieu. strežne utemeljitve lokacije zanjo. Kar se tiče trajnega odlagališča srednje in visoko radioaktivnih odpadkov in goriva, je zamujen ugo den čas, ko bi javnost še kje sprejela odlagališče. Današnja osveščenost ljudi izgradnjo takega odlaga lišča v Sloveniji skoraj onemogoča. Kljub zagotavljanju tehnične stroke, da so tehnične rešitve odlagan ja radioaktivnih snovi možne, javnost ne zaupa več povsem stroki in želi tudi sociološke, ekološke, psi hološke in zdravstvene študije, ki bi ponudile celovitejši in sprejemljivejši pristop k tej problematiki, ki je bil ob izgradnji elektrarne zanemarjen. j Boris Keuc je predstavil filozofske, psihološke in globalne probleme pridobivanja električne energiji s pomočjo atomske energije. Študije v ZDA so pokazale, da bi ob takšnih potrebah, kot jih imajo sedal v svetu, morali zgraditi še 8000 jedrskih elektrarn z močjo 1200 megavatov. Kaj bi bilo potem z jedrs- ] kimi odpadki in kako bi bilo z varnostjo in onesnaževanjem, pa tako ali tako ni še nihče resno računal. Alternativni viri energije ob sedanji tehnologiji ne zadoščajo in so predragi. Odmetavanje radioaktiv- nih odpadko v vesolje zaradi morebitne katastrofe ob izstrelitvi tudi ni sprejemljiva rešitev. Rešitev je le racionalna in vsekakor zmanjšana poraba električne energije. Študije so tudi pokazale, da se je zmanjšala proizvodnja električne energije s pomočjo premoga in nafte na račun atomske energije, medtem ko je poraba plina v proizvodnji električne energije procentualno na enakem nivoju kot pred dvajsetimi leti. Darko Briški je predstavil poglede gibanja Greenpeace na nadaljnje obratovanje in morebitno zaprtje JE Krško. Greenpeace še vedno vztraja pri referendumu o zaprtju JE Krško, saj je zaradi tehnične ne- dorečenosti elektrarne, kije ne najboljša kombinacija dveh predhodnih tipov jedrskih elektrarn, njeno nadaljnje varno obratovanje vprašljivo. Greenpeace predlaga večje varčevanje z energijo ob uporabi al I ternativnih virov in referendum o zaprtju JE Krško ob 10. obletnici nesreče v Černobilu leta 1996. V razpravi so prisotni najprej načeli problem odlagališča nizko in srednje ter tudi visoko radioaktivni! odpadkov, saj naj bi po mnenju strokovnjakov 75 % geološko najprimernejših lokacij bilo na območji Srednjih in Zahodnih Haloz in Pohorja, to je v naši neposredni bližin. Še manj ugodna bi bila lokaciji I na drugi strani hrvaške meje v predelu Maclja, saj nanj ne bi imeli niti direktnega vpliva, ogroženost pj i ne bi bila nič manjša. Hrvaška po mnenju B. Keuca nima nobenih obveznosti pri gradnji radioaktivne- I ga odlagališča niti pri zaprtju elektrarne. Lahko celo ob predčasnem zaprtju elektrarne z mednarodno arbitražo zahteva nadomestilo za neizdobavljeno električno energijo. G. Pičerko je postavil vprašanje, ki vznemirja slehernega Slovenca pred morebitnim referendumom o zaprtjti JE Krško: Kako se odločiti? Med katerimi variantami se bo mogoče odločiti? Kdo bi zagotovil nadomestno električno energijo, če bi JE Krško zaprli? Kako bomo preživeli v ekonomskem in bio- loškem smislu ob tej stopnji mnogokrat nesmotrne izrabe energije in ob tako nizkih ekonomskih učin- j kih porabljene energije (železarne, Talum in druge energetsko potratne industrijske veje, ki največkrat niti ne plačujejo električne energije, kaj šele da bi jo plačevale po ekonomski ceni)? Tudi z zaprtjem JE Krško in moratorijem na izgradnjo novih JE ne moremo več izstopiti iz jedrskega bloka. JE je in bo nevarna za nas in še mnogo nadaljnih generacij Slovencev in naših sosedov. I In sklepi razprave? I Slovenija je že prestopila prag izrabe jedrske energije za pridobivanje električne energije in poti nazaj ni več. Z referendumom naj bi odločali o moratoriju nad gradnjo novih JE ter morebitnem I predčasnem zaprtju JE Krško. Področje Krškega ni niti primerno za JE niti in še manj za trajno odla- gališče nizko, srednje in visoko radioaktivnih odpadkov ter jedrskega izrabljenega goriva. Ista ugotovi- tev velja tudi za vse kraje v Sloveniji in njeni najbližji okolici. Niti odlagališča Kitajcev v ptiščavi Gobi i niti Američanov v nevadski puščavi niso varna. Prav to velja tudi za morebitno odvažanje odpadkov v vesolje, ker je nemogoče izključiti katastrofe ob izstrelitvah. Potrebna bodo skupna prizadevanja med- narodne javnosti za ustreznejšo rešitev teh problemov, ne pristajamo pa na parcialne rešitve. Vlada I mora nemudoma sprejeti dolgoročne in kratkoročne ukrepe za zmanjšanje porabe električne energije na vseh nivojih ter prestrukturiranje gospodarstva v smeri smotrnejše izrabe razpoložljive energije in vključitev alternativnih virov energije v obstoječo elektroenergetsko mrežo in bilanco. j Današnja slovenska družba je skrajno egoistična, ker se okorišča z jedrsko energijo, ne da bi se zave- dala posledic njene uporabe na prihodnje rodove, in neodgovorna, ker prelaga problem odlaganja ra- dioaktivnih jedrskih odpadkov na naslednjo generacijo. Zapisal: dr. Rajko Brglez TEDNIK -11TANUAR 1996 POSLOVNA SPOROČILA-21 22 - POSLOVNA SPOROČILA 1L JANUAR 1996- TEDNI|| TEDNIK - 11. JANUAR 1996 OGLASI IN OB.TAVE- 23 PTUJ / PRVI POPRAZNICNI KONEC TEDNA Ledena nevarnost tudi izpod streh Prvi letošnji konec tedna je na širšem ptujskem območju minil precej razgibano, čeprav je bilo bistveno mani prometnih nesreč kot običajno. Nedeljsko deževje (7. januaria) pa le proti večeru zarcidi zniževanja temperatur na območju Staierske povzročilo obsežno pole- denitev, ki je bila na pločnikih in pešpoteh še hu|sa kot na cestah. Kot so povedali v štabu zimske službe Cestnega pod- jetja Ptuj, so vse magistralne in regionalne ceste pričeli posipavati še isti večer nekaj pred 22. uro ter nadaljevali čez noč in ves ponedeljek. Tudi v Komu- nalnem podjetju Ptuj, ki skrbi za čiščenje ulic in trgov v Ptuju, so povedali, da so pričeli posipavati že v ne- deljo. Ob ponedeljkovem dvigu temperatur oziroma odjugi pa je pričela prežati nevarnost iz zraka - odtal- jeni sneg s streh in ledene sveče. Poledico so še najbolj očitno čutili na poškodbe- nem oddelku ptujske bol- nišnice, saj so od petka do ponedeljka zjutraj v dežurni kirurški ambulanti oskrbeli 101 svežo poškodbo, kar je daleč največ v minulem letu dni. 10 poškodovancev so hospitalizirali, enega pa celo operirali. Za primerjavo naj dodamo, da so na pred- božični konec tedna, ki je bil brez snega, oskrbeli le 67 svežih poškodb. Kot je pove- dal dr. Aljoša Toš, je bilo to- krat največ poškodb predvsem zaradi padcev, zvi- nov ali zlomov udov, torej posledično zaradi poledice. Zaradi tega so seveda tudi policisti imeli več dela kot običajno. Kot je povedal Branko Viher, namestnik ko- mandirja policijske postaje v Ptuju, hujših posledic na srečo ni bilo. Od petka do ponedeljka zjutraj je nekaj avtomobilov sicer končalo v jarkih, a to na srečo ni zahte- valo hujših telesnih poškodb udeležencev. -OM PTUJ / IZOBRAŽEVANJE VINOGRADNIKOV Klefarska sola liottovno vabi Tudi letos bosta Kmetijska svetovalna služba ter Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze organizirala kletarsko šolo. Začela naj bi se v začetku februarja, prij- avljeno pa mora biti mini- malno število 25 kandidatov. Cena tečaja, preračunana na 40 slušateljev, bo 25 tisoč to- larjev. Vpis v kletarsko šolo se bo začel 22. januarja in bo trajal do 27. januarja. Kandi- dati se lahko prijavijo pri Kmetijski svetovalni službi v Ptuju ali pri predsedniku društva Zvonku Arnejčiču. JB Težek južni sneg, ki je zapadel v decembru, je povzročil ve- liko škode v gozdovih, kjer je lomil in ruval drevesa. Največ škode je v gozdovih rdečega bora in smreke na območju Dravskega in Ptujskega polja, Savinskega in Slovenskih goric. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije pregledujejo gozdove in evidentirajo nastalo škodo. Lastnikom gozdov bodo izdali odločbe za izvedbo potrebne sa- nacijske sečnje. Zaradi velikega obsega škode in zimskih razmer pa gozdarji ne bodo mogli v kratkem času pregledati vseh gozdov, zato ptujska krajevna enota Zavoda za gozdove Slove- nije svetuje lastnikom, da čim prej pregledajo svoje gozdove in začnejo odstranjevati podrto in poškodovano drevje. S pra- vočasno sečnjo, še pred pomlad- jo, bodo preprečili pojav in širi- tev škodljivcev ter še večjo škodo v gozdovih. Lastniki, ki še niso prejeli odločbe, so dolžni pred pričetkom sečnje obvestiti Krajevno enoto Zavoda za goz- dove v Ptuju, Zoisova pot 5 (tel. 772-727), ali revirne gozdarje na terenu, kjer bodo dobili strokov- ne nasvete o načinu izvedbe del in ukrepih za sanacijo škode. Čeprav o tem še nimamo stro- kovnih podatkov, pa lahko trdi- mo, da je škoda po ledenem dežju v začetku tega tedna še večja, hitro ukrepanje lastnikov gozdov pa toliko nujnejše. JB Rezultati žrebanja prispelih glasovnic v okviru izbire naj- popularnejšega športnika ptujske regije 1. nagrada - kozme- tične storitve v Beau- ty centru OLIMPIA (v Termah Ptuj) v višini 15.000,00 SIT: Janez Plajnšek, Tovarniška 1. Kidričevo; 2. nagrada - paleta proizvodov KK Slo- venske Gorice - Halo- ze: Marjan Blažek, Cesta 27. Aprila 31, Ljubljana; 3. nagrada - paleta proizvodov Mlekarne Ptuj: Jerneja Bom- bek-Gobec, Ulica 25. Maja 19, Ptuj. Sponzorji, ki so omo- gočili izbiro in izvedbo prireditve: RADIO- TEDNIK Ptuj, Merca- tor MIP Ptuj, Turis- tična agnecijas ANKA, KK Slovenske Gorice - Haloze, Emona Merkur Ptuj, OLIMPIC, TMI Slove- nija, ROSLER Ptuj, ALTIUS, NES, TIN ŠPORT SHOP, KDM Computers, IGOR šport, Esart Ptuj, GIZ Petovio Vivat, Mlekar- na Ptuj, Mestna občina Ptuj. ČRNA KRONIKA UMRLA PO PREVOZU V BOLNIŠNICO Med novoletnimi prazniki je bilo na območju vse države 47 prometnih nes- reč, v katerih so trije ljudje izgubili življenje. Na območju našega poročanja je bila samo ena prometna nesreča, žal s težkimi posle- dicami. Zgodila se je v so- boto, 30. decembra, nekaj pred 8. uro zjutraj v Ptuju. Voznik avtobusa AP Varaždin, 43-letni Milan E., hrvaški državljan, je vozil avtobus z Ormoške ceste proti mostu čez Dravo v Ptu- ju. Zaradi neprilagojene hi- trosti je na zaznamovanem prehodu za pešce v Ulici heroja Lacka s prednjim od- bijačem avtobusa zadel 70- letno Ano Štumberger iz Ptuja, ki je prečkala cesto. Štumbergerjevo je vrglo po cestišču in pri tem se je hudo ranila. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico, kjer je zaradi hudih proškodb že čez pol ure umrla. UMRLA TUDI BABICA V prvi polovici decembra smo v Tedniku obširno, poročali o tragediji v Stude- nicah pri Poljčanah. Hrvaški: državljan Miroslav Stojak je: aktiviral ročno bombo in S; tem ubil sebe in svojo 14- letno hčerko Ivano Stojak. | Od drobcev bombe sta bili hudo ranjeni 54-letna babi- ca Zorka Podboj in 31-letna Slavica Papič, mati pokojne Ivane. Prepeljali so ju v ma- riborsko bolnišnico. Zvedeli smo, da je v soboto, 6. janu- arja, zvečer 54-letna Zorka Podboj iz Studenic 51 v ma- riborski bolnišnici za posle- dicami poškodb umrla. SMRT ZARADI NEPREVIDNOSTI Z ROČNO BOMBO V naselju Novaki pri Poljčanah se je v petek, 5. januarja, smrtno ponesrečil 40-letni Franjo Švabelj, hrvaški državljan, zaposlen v Nemčiji, v Novakih 34 pa sta si s partnerko s prihranki dela v zdomstvu zgradila hišo. Prav v tej hiši je Šva- belj v petek dopoldne čistil ročno bombo, ki jo je dobil od nekoga iz Hrvaške. Pri tem je bil nepreviden, verjet- no je izvlekel varovalko in s tem nehote aktiviral bombo. Odjeknila je eksplozija in Švabelj je umrl na kraju nes- ^ ČRNA KRONIKA reče. Njegova žena je bila v sosednji sobi in je ostala nepoškodovana. DVA VLOMA V LENARŠKI OBČINI Prejšnji teden je nezna- nec vlomil v bencinski ser- vis OMV Istra pri Benediktu v Slovenskih goricah. Od- nesel je predvsem najdeno gotovino. Po oceni je povzročil škodo za okoli 200.000 tolarjev Neugotovljenega dne v drugi polovici decembra je neznanec vlomil v vikend Marjane Ž. v Zgornji Senar- ski. Z vlomilcem je izginilo precej razne stanovanjske opreme in oblačil v vred- nosti za okoli pol milijona to- larjev. ODVZELI PROSTOST OSUMLJENCU Pred preiskovalnega sod- nika Okrožnega sodišča v Mariboru so v petek, 5. ja- nuarja, dopoldne policisti iz PP Lenart privedli 42-letne- ga Edvarda C, brez stalne- ga bivališča. Utemeljeno so ga osumili storitve več kaz- nivih dejanj velikih tatvin. TRČILI TRIJE AVTOMOBILI V nedeljo, 7. januarja, ob 6.45 je hrvaški državljan, 39-letni Stjepan B., pri Spodnji Hajdini zapeljal s priključka na magistralno cesto v trenutku, ko je po njej vozil osebni avto 21-let- ni Tomislav K. iz Ptuja. Avto- mobila sta trčila in Tomisla- vov avto je odbilo na na- sprotni vozni pas, kjer je trčil v osebni avto, ki ga je vozil 42-letni Srečko G. iz Drstelje pri Destrniku. V trčenju se je Tomislav K. hudo ranil. Srečko G. lažje, hrvaški, državljan pa jo je odnesel j brez poškodb. j ffI RODILE SO - ČESTITi MO: Marjeta Klasinc, Pletei 32, Lovrenc - Kajo; NevenJ Leljak, Durmanec 13, Durm nec - Kruna; Mateja Baumaj Bercetova 13, Središče - Nui< Alojzija Pucko, Cvetkovci 6 Podgorci - Janjo; Bernard Žnidarič, Drakovci 30, Ma| Nedelja - Matejo; Marija janič, Ivanjkovci 4/a, Ivanjko^l ci - Tino; Stanka Gačnil Prešernova 10, Ptuj - Vito; Ni talija Šenkiš, Žabjak 15, Ptuj Klaro; Metka Ozmec, Cvetko^ ci 29/a, Podgorci - dečka; Iren Kurnik, Stročja vas 73, Ljutc mer - Bianco; Jelka Steger, Sc( dinci 81, Velika Nedelja - Adri jano; Marija Špindler, Morav« 81, Ljutomer - Marka; Biserfe Lovrenko, Pobrežje 139/a, Vi dem - Nejca; Marica Ban, Pa radiž 59, Cirkulane - Anjo; Sla vica Žnidarič, Tibolci 21 Gorišnica - deklico; Irena Se niča, Cvetkovci 104, Podgorci Nušo; Marija Doišak, Sloven skogoriška 18, Ptuj - deklico Daniela Vršič, Obrez 23, Sre dišče - Sanjo; Lidija Šošiarifi Podvinci 39, Ptuj - deklico Jožica Galun, Spuhlja 78/a Ptuj - dečka. POROKE - PTUJ: Boštjai Kirbiš in Helena Šenica, Cift kovce 56; Srečko Kovačič, Št^ jerska c. 83, Ljubljana, in Vale rija Forštnarič, Bukovci 130/ai Mihael Škrabl, Zgornje Sečovc 22, in Vanja Pignar, Sela 4/a; Silvo Kolar in Anita Štebih Mezgovci ob Pesnici 58; Mar^ jan Kostanjevec, Bukovci 139^ in Lidija Debeljak, Muretinc 3. I UMRLI SO: Franc Vinkovič Gajevci 21, 1910 - t 15. de; cembra 1995; Franc Panič, Ar^ bajterjeva ul. 7, Ptuj, ^i- 1954 • t 16. decembra 1995; Zofija Svenšek, rojena Brunšek, Žeta- le 105, 1943 -t 17. decembri 1995; Rozalija Potočnik, Nado- le 50, 1937 - t 17. decembra 1995; Jožef Palčič, Senešci 67, 1920 - t 18. decembra 1995^ Vincenc Žagavec, Koračice 56^ ;iU912 - t 16. decembra 1995^ Franc Brmež, Spodnji Velovlek ' 32, 1902 - t 16. decembra 1995; Duro Marodi, Spuhlja 115/a, 1931 -1 16. decembra 1995; Terezija Kozina, rojena Fizir, Zagrebška c. 107, * 1904 -1 20. decembra 1995; Mihael Cerjak, Osojnikova ul. 4, Ptuj, 1916 -1 26. decembra 1995; Ivanka Leskovar, Volkmerjeva C. 10, Ptuj, 1941 - t 25. de- cembra 1995; Marija Munda, rojena Janžekovič, Bratonečice 21, 1908 - t 23. decembra 1995; Ana Vrbnjak, rojena Klemenčič, Cerovec Stanka Vraza 42, 1010 - t 24. de- cembra 1995; Janez Šalamun, Nova vas pri Ptuju 101, Ptuj, * 1934 - t 22. decembra 1995; Alojz Haložan, Ul. 5. preko- morske 6, Ptuj, ;i: 1932 - t 23. decembra 1995; Julijana Smo- linger, rojena Gabrovec, Vareja 19, :i: 1909 - t 24. decembra 1995; Anton Ivančič, Veliki Okič 10, 1925 - 1 20. decem- bra 1995; Mihael Kelc, Gra- dišča 50, 1914 -1 20. decem- bra 1995; Marija Bedenik, roje- na Sobotič, Sestrže 75, 1940 - t 24. decembra 1995; Ivan Krajnc, Apače 226, 1925 - t 25. decembra 1995; Franc Rakuša, Dornava 109, 1919 - t 27. decembra 1995; Jožef Kranjčar, Jastrebci 18, --^ 1907 - t 27. decembra 1995; Terezija Geiser, rojena Gmeiner, Mi- hovce 21, 1911 - t 28. de- cembra 1995; Marija Poplat- nik, rojena Ranfl, Placerovci 7, j, 1909 - t 28. decembra 1995;! Julijana Urlep, rojena Korez,« Stanečka vas 19, 1908 - 1 29.* decembra 1995; Marija NovahaH Žvab 6, -:U931 - t 28. decem-B bra 1995. fl