Poštnina plačana v gotovini. Š!ev. 9-_V Ljubljani, dne 2. marca 1921._Leto XXXIV. ^
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cen« mu je 30 K na leto. — S Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 30 K-	g ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pas
Posamezne številke se prodajajo po 1 K,	g>	Upravništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Preganfanfe katoliške Cerkve.
Znano je, da je minister Pribičevič na svojo roko vpeljal v šolo namesto versko-nravne vzgoje, ki je bila uvedena po naših ljudskih šolah z državno postavo, vzgojo v sokolskem duhu. Ker je sokolski duh duh svcbodcmiselstva in izrecnega brezver-stva, se je s to naredbo uvedla v ljudsko šolo fcrezverska vzgoja otrok, vzgoja, ki mora končno roditi naravnost grozne in usodepolne posledice, kakor se je to pokazalo na Francoskem in kakor se v najnovejšem času, kaže na Češkem.
Katoliški škofje, kateri so v vesi.j poklicani skrbeti za katoliško vzgojo katoliških otrok in ki so pred Bogom dolžni čuvali nad dušami in večnostjo izročenih jim vernikov, so šli v Belgrad ter 14. jan. t. 1. podali slovesen ugovor proti nasilju, ki se jc zgodilo katoliškim siarišem in katoliškim otrokom vsled ministrska naredbe. Izročili so regentu Aleksandru in ministrskemu predsedniku Pašiču spomenico, ki jo v sledečem navajamo.
Voditelje vseli društev in organizacij poživljamo, naj pri društvenih shodih in sestankih to znamenito spomenico ne shbio prečita jo, temveč od odstavka do odstavka natančno razlože, da br> katoliško ljudstvo do zadnjega <*loga o duhu in posledicah sokolske vzgoje poučeno.
Radi lažjega pregleda smo sami razdelili spomenico na razne podnaslove.
SPOMENICA,
Sokolska vzgoja — uvedena v šole.
Ministrstvo prosvete kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, oddelek za osnovni pouk, je bilo 19. januarja 1920, pod št, 274, izdalo naredbo, s katero naj bi se v šole uvedla telovadba po sokolskem načinu, c.fc«!®n> pa tu 'i vzgoja v pofcolskera- duhu. Ker je bila vh.da opozorjena, da bi izvajanje te naredbe v Sloveniji od strani katoliškega ljudstva izzvalo odpor, je minister Trifunovič predpravico -sokolstva po gori imenovani n vedbi z odlokom z dne ?2. maja 1920, pod št, 4292, ukinil. Ne me-rifč re zato, je PriVičevič, ko je prevzel ministrstvo prosvete, izdal naredbo dne 4. oktobra 1920, pod št, 14.028, v kateri proti odloku ministra 1'iifunoviča zopet hoče v šole uvesti pouk in vzgojo šolske mladine
izključno po idejah sokolstva (točka 4, podtočka g).
Državni zakon se krši. Preden označimo, kakšna je vzgoja mladine v sokelskem duhu, moramo pribiti, da se s to naredbo očividno krši zakon. Dokler namreč ustavodajna skupščina ne sklene novega šol. zakona za kralj. SHS, velja v Sloveniji dosedanji od 25. maja 1868, kateri določa, da mora vzgoja biti verskonravna, za katolike torej po načelih in naukih njihov,- cerkve. Minister pa nima pravice še vedno veljavnega, lakona potom naredbe prelomiti, toda očividno ga prelamlja, ker uvaja v šolo vzgojo, ki bistveno nasprotuje po sedanjem zakonu zajamčeni verskonravni vzgoji.
Sckclska vzgoja — protikrščanska, Sokolska vzgoja se pa tudi zakonitim potem ne bo mogla vsiliti ljudstvu, ker kruto žali svobodo vesti in verskega pre-pričannja otrok, stasšev in učitelj sv. Da je pa ta vzgoja res proti katoliškemu duhu in proti krščanstvu, da celo brezbožna, je za Slovenijo lahko dokazati, tako po žalostnih dosedanjih izkušnjah kakor po izjavah sokolskik predstavnikov samih,
S">koI — avantgarda liberalne stranke. Slovenski Sokol je svoj čas res bil le narodno telovadno društvo, a soditi ga moramo potem, kakor se je razvil in kaj je danes. Že nekako 20 let sem je Sokol v Sloveniji prenehal biti nadstrankarsko, izključno narodno telovadno društvo, marveč se je tekom let izprevrgel v bojno organizacijo liberalne, danes demokratske stranke, tako cla c1ane.s ni teden Slovenec, ki priznava načsla krščanska, pa je obenem •poučen dovoli o sokolstvu, ne more biti član Sekcla.
»Smo 5n moramo biti proti veri,« Treba je predvsem poudarjati, da je slovenski Sokol sledil zvesto stopnjam Češkega Sokola; Češki Sokol pa se :e leta 1910 postavil na protikatoliško stališče, ko'je sprejel resolucijo, »da se v sokolska društva ne smeio sprejemali kot člani pripadniki klerikalnih društev«. Kaj se ima razumeti pod besedo »klerikalizem«, pa nam pove službeni »Vestnik sokolsk.y« 6,
maja 1920, str, 201, s sledečimi besedami: »Vprašanje klerikalizma je vprašanje ve--re, pri nas v prvi vrsti vprašanje katoli-čanstva. Katolicizem je klerikalizem ves in vedno. Kdor ne služi težnjam klerikalnim ta je na prosto slab katolik. Pravi katolik ■e in mora biti klerikalec. Zato smo in moramo biti proti katolicizmu.« Ali češki Sokol ni samo proti katoličanstvu, ampak proti vsaki veri sploh. Kajti v istem »Vest-niku Sokolskem:c čitamo o Sokolih: »Ako smo misleči ljudje 20. veka, smo in moramo biti proti veri.«
Kristusov nauk — strup iz Judeje.
Toda oficijelno glasilo češkega Sokola gre še dalje. V sedmi številki z dne 8. aprila 1920 se vprašujejo Sokoli: »Ali imate mar v žilah še vadno oni strup iz Judeje, ki ga nam je vlila rimsko-kaioliška cerkev? « In dalje izvaja »Vestnik«, da sokol-stvo donaša človeštvu novo vero namesto krščanske; »S Tyršem verujemo, da obstoja samo živa materija, obdarjena s silo, kojo moremo zvati kakor nam drago: ali silo ali naposled božanski duh.«
Po vzorih češkega Sokoja.
To golo protikrščanstvo, ki ga češko sckolstvo javno in očito brez vsakršnih ovinkov izpoveduje, je postalo duševna last, program in smer tudi slovenskega sokolstva. Sam znani načelnik slovenskega Sokola dr. Vidmar je na glavni skupščini So-kolskegd Saveza 1920 leta izjavil: ; Gremo po češkem potu in bomo šli tudi v bodoče.« Tako tudi češko sokolstvo naglasa: Naši cilji so istovetni s cilji sokolstva v Jugoslaviji,« (Vestnik Sokolsky 21. ckt, 1920, stran 507.) Pa sam Jugoslovanski sokolski koledar 1920, stran 70, izjavlja, da je »duh češkega sokolstva zavladal tudi nad našim sokolstvom.« Sicer pa sta Jugoslovanski in Češki Sokol med seboj v bistveni zveži in imata skupno višje vodstvo, od katerega sprejemata kulturno smer in navodila.	- ' -
Proč s katoliško Cerkvi! >? . ,
Dosledno po teh načelih je Slovenski Sokol leta 1913 v svojem uradnem »Sokolskem Vestiiiku« (marca 1913, stran 23) po znanem svojem vodji dr. Pestotniku izjavil, da je »krščanski svetovni nazor v ostrem nasprotju z nameni sokolslva. Cerkveno klerikalni, nazor se pa naslanja na
V

temelj vere, a svetovni nazor Sokola temelji na izkustvu empirične znanosti, svobodnega mišljenja in prepričanja.« Toda že leto preje, 11. februarja 1912, je isti dr. Pestotnik kot avtoritativna oseba v slovenskem sokolstvu na tretjem občnem zboru Sokolske župe Ljubljana izjavil: »B-ez zmagonosnega kulturnega boja ne pričakujemo trajne zmage sokolskih idej.« V »Sokclskem vestn.ku«, tretji letnik, str, 41, pa čitamo: Kot kulturni in misleči 1 ud c ne moremo biti prijatelji nobene do-gmatične in hierarhične cerkve; naravno je tudi, da ne moremo rimpatizirati s cerkvami te vrste.«
Vfcra v neumrjočnost duše zločin.
na,vecji
Kar se pa tiče posebič prosvetne de-.avnosti Sokola, opozarjamo na predavanja, ki se oficielno od strani prosveinckul-turnega odseka Soko'a prircia;o za njegove člane. Na takem ciklu predavanj meseca aprila 1920 leta v Zagrebu je predavatelj Dušan Grubič učii, da svet ni od Boga ustvarjen, da ie sveto pismo židovsko ba,'e-F!ovje in da e svet m božanstvo eno in isto. Na tretjem predavanju se brezsmrt-nest duie označuje kot domišljija in trdi: ■Vso to zgradbo starega praznoverstva, katero je zgradilo krščanstvo, je treba razrušiti, zgraditi moderno in novo zgradbo, ki temelji na načelu, da :e vse samo eno: materija.« A katoliška cerkev se v tem predavanu označuje kot največja nepri-jatel;ica človeštva, 'ker propoveduie vero v brezsrrrtnost duše in s tem počenja največji zločin, ugajaječ sebičnost: poedincev,« Na temelju teh načel se je leta 1920 izdelal načrt za predavanja po vseh sokolskih društvih, je torej cda ta stvar programa-fična, s stematična, ne pa zgolj slučajna, i a akci a stoji kod vodstvom predsednika kuHumcprcsvetnega oddelka, dr. Boguno-viča, od kojega poteka tudi misel, da naj dobi Sokol edino pravico za prosvetno de.o v celi državi. (Sokclski glasnik 1920, ftrr.n 34).Ta Bogunovič je sam v »Novostih« (25. julija 19201 v celi vrsti člankov dokazoval, da je kulturni projram sokol-stva protikatoEški in proticerkveni, svobodomiselni, vsled česar se ne more več trditi, da bi bil Sokol izvenstrankarska, otče-narodna, kulturna organizacija, ampak je to organizacija z izrazito strankarskim, r retikrčanskim, svobodomiseln m p-cgramcTi, o katerem piše - Sokolski g'as-»ik, (1920, stran 422), da »bo zamenil kr-čanstvo«.
Sokolstvo uvaja stare poganske praznike.
V istem pravcu Sv. vrši sokolsko delo med nežno mladino, med takozvanim naraščajem, za katerega se izdaja »Sokolič«. V tem listu se uvajajo novi prazniki v nasprotju s krščanskimi, »Praznik spomlad,« »Bratstva« itd., ia se razlaga njihov pomen cisto s poganskega stališča, oboževanje gole prirode, prirodnih sil in militarizma, kar se naziva »evgenika kot vera bodočnosti«.
Ako se torej stvar premisli do dna, gre sokolstvo v Sloveniji in deloma tudi že v Hrvatski za tem, da se uvede goli naturalizem, ki izključuje v zadnjih posledicah vero v Boga sploh.
2X
Srbski Sokol
Srbski Sokol, srbsko četnitvo, niso šli po tem potu, ker visoko cenijo svojo dedno vero, ki je varovala srbski narod pred za-sužnjenjem. Zato najdemo v »Četniku* dr. M. Popovičem 1912 prisego, ki se glasi: »Vernost Bogu i državnome giavaru«. Sokol pa je za Sokoliče to prisego tako-le izpremenil; »Veran oiažbini i državnome giavaru«. (»Sokolič«, 1920, str. 3). Tako je sokolski ideji nasprotno in sovražno že samo ime božje! Čisto naravno je, da je tudi vsa vzgoja naraščaja v nasprrotju s krščansko idejo o Bogu in njegovih zapovedih.
Knlturni boj — napovedan.
Iz tega sledi z vso jasnostjo: Uvedba sckolske ideje in vzgoje v zvezi s telovadnim poukom, ki se je na naših šolah vršil dozdaj brez vsakega strankarskega ali sve-tevnonazornega ozadia, pomeni uvedbo novega vzgojnega načela, ki je protiven zakonu, svobodi vestj in verskega prepričanja ogromne večine katoliškega ljudstva. Ker se to prepričanje ne more uničiti, je jasr.o, da državna naučna naprava s tako naredbo sama izziva najhujši boj, boj po-
uvajajo v šolo strankarstvo, politične strai sti in povod k razporu.
In res že prihajajo pročila iz srednjih šol, kako je izvajanje naredbe ministra Pribičeviča privedlo do ostrih sporov de bat in mučnih dogodljajev, ki morajo ugled šolstva popolnoma izpodkooati, med uči. telji in učcnci napraviti nepiemcstl iv pre. pad in učence same razdvojiti. In čimdalje bo to šio, tem hujše bo, ker najnevarnejši in najljutejši je boj za kulturna nač«ia.
Naš protest.
Zato proti imenovani naredbi svečano protestiramo: Protestiramo proti takemu oči temu kršenju svobode in vesti b verskega prepričan,a ter proti taki brezobzir-ni žalitvi verskega čuta katoliških starišev otrok in učiteljev, protestiramo ne samo kot katoličani, temveč tudi kot državljaii Jugoslavije. Mi vsi vemo, kaj krščanska vera in krščansko versko čustvovanje pomeni v zgodovini jugoslovanskega naroda, Naši pradedje so prelivali kri za svobodo svojega naroda v znamenju križa. »Z Bogom za domovino« je bilo geslo rajnega velikega vojvode Mišica, nič velikega sc ni storilo v korist naše domovine brez blago-
demkov proti krivičnemu nasilju, kulturni , , -■ , . , .. ,	n ,
k«; vi„j	„■ j-i • j - i ■	slova božjega in krscanske vere. Zato mo-
boj. Vladar in vsi vodilni državniki ga srna- 1
trajo za pogubnega državi, narodnemu
edinslvu in bratski slogi in so ga že večkrat svečano obsodili in odklanjaii. Zato je, ako se jalco milo izrazimo, zelo čudno, da bi moglo ministrstvo prosvete to svečano načelo državne modrosti in dalekovidnosti s svojimi proti svobodi vesti naperjenimi naredbami tako kruto kršiti in tako rušiti vero in zaupanje v državo, in kako bi mo* glo takorekoč s preziranjem iti preko vseh posledic, ki morajo iz takega postopanja nujno nastati.
Šola zida in ruši, mladina propada.
Je pa naredba tudi z vzgojeslovnega stališča najhujše obsodbe vredna. Na eni strani se v šoli vrši verskonravni pouk, na drugi pa naj se mladina v isti šoli bega S" protikrščanskimi načeli. Šola naj zida in obenem podira in tako sama sebe pobija. Na ta način se ruši ugled učiteljstva, mladina se izpostavlja hudim duševnim bojem. v mlada srca se seje medsebojno sovraštvo in šola se iz učilnice plemenitih čustev izpreminja v bojišče strankarskih strasti. Otroci bi sovražili učitelja, učitelj bi se postavil v nasprotje s stariši, medse-boj bi se deca delila v dva nasprotna tabora. Nastal bi razdor, ki bije v cbraz namenom, ki jih ima doseči šola tako po zakonih kraljevine Srbije, kakor po zakonih naših dežel.
Naša šola že itak propada, ker se trpi, da se izven šole mladina vlači v strankarske bogopozabne organizacije, Učni uspehi so čedalje slabši, mladina se je odučila spoštovati kakršnosibodi avtoriteto. Vsled vedno večje nebrzdane svobode se otroci že v nežni mladosti odtegujejo vplivu mirnega, blažilnega, vzgojnega dela ter potezajo v vrtinec javnega življe-Ijenja in njega, deloma razburjajočih ter demoralizujočih vprašanj. Spričo tega je, — milo rečeno — skrajno nespametno, če najvišja učna uprava ta pogubonosni potek pospesuje z naredbami, ki avtoritativno
re le tisti,ki ne želi dobro Jugoslaviji, odrejati, da se v naše šole uvede vzgoja po protikrščanskih in celo brezbožnih načelih. Upamo, da bo vlada uvidela pogubnost in kvainost le naredbe ministrstva za pro-sveto, da bo uvidela, da bi prosvetna politika v takem duhu vedla do usodepoln h p>osledic, da bi razdrla slogo in edinost, ki je neobhodno potrebna za obstoj in razvoj naše ljubljene domovine.
Za nobeno ceno!
Zato dvigamo svoj glas in zahtevamo, na se naredba ministrstva prosvete od 4, oktobra 1920 pod št. 14.028 ukine za področje šol, katere obiskuje katoliška mladina, in telovadni pouk v teh šolah uredi po načelih zdrave vzgoje, brez strankarske in kuiturnobojne podlage, neodvisno od vsakršnih izvenšolskih vplivov in v skladu z verskonravno vzgojo, katera velja v »aših šolah in katere si katoličani ne daje uzeli za nobeno ceno.
Boj proti Cerkvi v
ustavnem odboru.
Pretekli teden se je vršil v ustavnem odboru vroč boj za svobodo katoliške Cerkve. Hrvaški in slovenski liberalci ter sa-mostejneži so vse poskusili, da bi katoliško Cerkev v Jugoslaviji popolnoma osuž-njili in jo izročili napadom vsakega divjaka, toda našim poslancem in treznosti srbske radikalne stranke se je zahvaliti, da so se nakane liberalcev in samostojneeev izjalovile.
KANCELPARAGRAF.
Srbski samostojnež Avramovie 1® predlagal, da se dene v ustavo takozva« kancelparagraf, po katerem bi policija) žendarmerija in sodnija imela prvo beseda v Cerkvi, če bi duhovnik govoril o katoliški vzgoji ali o slabih knjigah, aH « zakra-
/nentu sv. zakona, kar je njegova dolžnost, bi se kdo spomnil: to je politika in bi duhovnika zaprli. Poslanec Avramovič je povedal, da je vložil ta predlog na zahtevo slovenskih samostošnežev. Zato zadnji Kmetijski list tako hinavsko piše za obrambo vere, da bi s tem nekoliko pred ljudstvom pokril protiverske predloge samostojnih poslancev v ustavnem odboru, Ogabna hinavščina.
Nato je poslanec dr. Šimrak od Ljudske stranke izjavil, da katoličani kancel-paragrafa na noben način ne bodo sprejeli, ker bi s tem nad Cerkvijo zagospodovala policija. V Vojvodini so se zgodili slučaji, da je policija zapovedala duhovnikom, v kakšnih oblačilih imajo slutiti mašo. Če se niso pokorili, so pa bili izgnani čez me-
Nato se je izvolil odbor, ki naj bi podrobno prerešetal razmerje Cerkv do države.
Ko se je ta odbor sešel, so liberalci zahtevali za vsa škofova pisma na papeža in njegove urade
DRŽAVNO CENZURO.
Vsako škofovo pismo mora iti najprej v Belgrad na ministra ver (ki je lahko mo-hamedanec in ta bo določil, ali sme pismo v Rim ali ne.
Ta ostudni liberalni predlog je popolnoma propadel, ker so bili tudi radikalci proti takemu nasilju in nazadnjaštvu. Za glavarja katoliške Cerkve v Jugoslaviji bi na ta način lahko bil turški paša.
Dalje so zahtevali liberalci, naj vse katoliško premoženje upravlja država, pravoslavno in mohamedansko pa naj bo samostojno. Na ta način bi vse katoliške ustanove in maše prišle liberalcem v roke.
Tudi ta predlog je propadel. Glede kancelparagrafa pa je prodrl predlog, da se vpelje. Drugi dan je šel zato dr. Korošec k ministrskemu predsedniku, Pašiču in mu pojasnil, da bo s tem izzvan pri katoliškem ljudstvu najhujši boj. Nato je Paštč odredil, da se o tem paragrafu še ne bo glasovalo,
Tako satanskega sovraštva proti Cerkvi liberalci še niso nikdar pokazali kot ob tej priliki, Pomagajo jim samostojneži.
Belo naših poslancev.
Poslanec Nemanič je posredoval in s posebno vsestransko utemeljeno vlogo podprl pri ministrstvu za prehrano in obnovitev dežel radi že svoječasno potom Jugoslovanskega kluba vložene prošnje, naj se pospeši, da dobijo kmetski posestniki vinogradov in polja, ki jim je lansko leto toča potolkla in uničila skoraj vse njihove pridelke v občinah Radovica, Božakovo, Lokvica, Metlika, Suhor, Vinica in Št, Peter pri Novem mestu, tozadevno podporo, ker je velika večina teh posestnikov vsled škode po toči preobču,tno prizadeta, — Poslanca Brodar in Nemanič sta protestirala pri poljdelelskem in notranjem ministrstvu proti nameravanemu nasilju nad Kmetijsko družbo.
Poslanec Brodar je posredoval pri ministrstvu za prehrano in obnovitev dežel za pomoč pogorelcem s Koroške Bele.
Istj poslanec je pri direkciji carine zahteva pospešitev rešitve o izvozu konj pro,-ti znižani carini in dosegel, da so bile vse carinarne brzojavno obveščene o tem, da je tozadevni odlok direkcije carine takoj stopil v veljavo z dne 19. t. m. S tem je tudi izvoz konj omogočen.
Po posredovanju naših poslancev je vlada določila pogorelcem občine Klanec 30.000 kron podpore.
Dalje so naši poslanci dr. Gosar, Brodar in Nemanič izročili ministrstvu zunanjih zadev spomenico županov obmejnih občin Planina, Rakek, Hotedršica in drugih, ki žele, da se te občine priključijo celotno Jugoslaviji in ne le posamezni njihovi deli. Spomenica je obširno utemeljena in toplo priporočena.
Posl, Nemanič je v raznih zadevah posredoval tudi pri vojnem rninistritvu, v posameznih slučajih za novomeški in čmo-meljski okraj.
la naše vofake.
Poslanec Brodar je v vojnem ministrstvu zahteval pojasnila glede denarnih po-šiljatev vojakom, ki jih posamezne vojaške oblasti nočejo izročati naslovnikom, marveč jih vračajo odpošiljateljem. V vojnem ministrstvu so poslancu Brodarju izjavili, da ni bila izdana nobena naredba, ki bi prepovedovala pošiljanje denarja vojakom. Vsaka vrnjena denarna nakaznica naj se izroči bližnji vojaški oblasti, da preišče, kdo je to zakrivil. Enako so v vojnem ministrstvu izjavili tudi glede časopisja. Vojakom ni prepovedan noben jugoslovanski časopis. Vsak posamezen slučaj, v katerem bi vojak ne prejemal naročenega časopisa, naj se naznani bližnji vojaški oblasti, da se izsledijo tisti, ki v tem oziru samolastno postopajo.
Sedaj pa primerjaj ta odgovor ministrov pismu, ki ga priobčujemo med tedenskimi novicami. Vidi se, da se nekaterim oficirjem zdi, da-so več kot vojni minister.
Družine, ki imajo svoje domače pri vojakih, pozivjamo, naj ta odgovor ministrov sporoče svojcem po srbskih in bosen-skih kasarnah.
Novi občinski volilni red.
Ljubljanski »Uradni list« z dne 26. februarja t. I. objavlja naredbo o izpre-membah in popolnitvah občinskega voliv-nega reda za Slovenijo. Večina členov soglaša z volivnim redom za konstituanto. Ženske nimajo volivne pravice. Število občinskih odbornikov je določeno postopno od 10 odbornikov in ravno toliko namestnikov za najmanjše občine z manj nego 500 prebivalci; do 48 odbornikov za velike občine, ki imajo nad 40.000 prebivalcev. Pri tem je merodajno zadnje ljudsko štetje. (Člen 8).
Člen 9. Volitev se vrši na podlagi sorazmernega zastopstva z obveznimi kandidatnimi listinami. Volivni imeniki se mo-
rajo razgrniti za 8 dni na splošen vpogled. Tekom te dobe se smejo vlagati pismeni ugovori ali reklamacije, in sicer za vsak slučaj posebej. O reklamacijah razsojajo okrajna glavarstva, v Ljubljani pa deželna vlada. Te razsodbe so končnoveljavne.
Člen 10. V mestnih občinah z lastnim statutom mora magisti at. dati volivne imenike razmnožiti in jih proti povračilu na-pravnih stroškov izročiti vsakomur, ki to zahteva. V ostalih občinah mora biti vsakomur svobodno, da si ob uradnih urah imenike prepiše.
Čien 12. Volitev se mora na predpisani način razglasiti vsej štiri tedne pred izvršitvijo.
Člen 15. Občinski odborniki in namestniki se volijo po obveznih kandidatnih listah. Liste morajo obsegati toliko kandidatov in namestnikov, kolikor je občinskih mandatov. Dvoje ali več kandidat-lih list v eni in isti občini se lahko zveže.
Člen 28. Volitve vodijo volivni odbori, sestavljeni iz župana ali enega občinskega svetovalca kot predsednika, iz enega občinskega odbornika in iz enega predstavnika ali namestnika kondidatnih list.
Člen 30 in 32. Volivno opravilo je javno, glasovanje tajno in se vrši s kroglicami. Postopanje je isto kakor pri volit-, vah v kor.stituanto.
Člen 64 a. Prve občinske volitve se razpišejo na temelju pravomočnih volivni imenikov za ustavotvorno skupščino 28. nov. 1920. Samo v občinah, kjer bi bilo vsled predpisanih omejitev v teh volivnik imenikih vpisanih razmeroma malo voliv-nili upravičencev, more deželna vlada odrediti setavo novih imenikov.
Koroško pismo.
Dragi »Domoljub«, poročati Ti moram, kako zelo smo mi ubogi koroški Slovenci žalostni pod tujim nemškim jarmom. Nača Koroška se nam zdi popolnoma tuja — odkar so nas zapustii Jugoslovani. Pa po lastni krivdi smo padli zopet nazaj v suženjstvo. Kako se kesajo tisti, ki so se pustili od nemških laži, obljub in Judeže-vih grošev preslepiti. Kaj vse so nam obljubljali: pet let ne bo nobenega davka — vsega bo dovolj — a sedaj —? Z davki nas že pridno obkladajo in menda tudi oddaja premoženja ne bo šla mimo nas. Sladkorja že tri mesece nimamo, ponujajo nam le zdravju škodlivi saharin. Dragi bralec »Domoljuba«, če bi moral Ti le en dan. živeti v teh razmerah kakor mi ubogi koroški Slovenci, potem bi postal bolj trden Jugoslovan, kakor si morda sedaj. Nimamo nikjer miru in pokoja, vedno nas psujejo s psovko »čuš«. Nikjer nisi varen življenja in premoženja. Naj navedem le par slučajev. V Lovankah pri Dobrli vesi so se na pustno nedeljo zbrali Slovenci pri sosedu Bunčku, da bi se tam malo pozaba vili. Kar pridrvijo tja nemčurji in začnejo' pretep in poboj z noži. Ko so jih potem Slovcnci vrgli ven in so vrata zaklenili, so metali pri oknih kamenje v sobo, da so nekatere ranili, zunaj pa so tako razgrajali, da so napravili na poslopju za več tisoč kron škode, Če pa mislite, da je že kateri od teh barab zaprt, se motite. Koliko Slovencev
so že pretepli po železnicah in po gostilnah; to Vam niti naštevali ne morem, ker je to na dnevnem redu. Nekemu Slovencu v Grebinskih gorah, ki jc imel prej na stanovanju narodno stražo, so nemčurji ob dveh ponoči zažgali hišo. Ravnokar se je pa rajnesla pretresljiva vest, da je v Kapli ob Dravi v četrtek dne 16. svečana napadel tamošnjega gospoda župnika Limpl-na nemčur, ko je gospod šel sprevidevat z Najsvetejšim bolnika in je oddal pet strelov na njega. Dva sta ga zadela, eden v roke, a drugi v prsa. Smrtno ranjenega so prepeljali v sanatorij v Celovec. — Takim barabam brez vsake vesti in srca smo torej mi dani v roke, da delajo, kar hočejo. — Ne, to ne more tako ostati, Jugoslavija nas mora kmalu rešiti. Da bi le bili vsi edini, da bo postala prav trdna in močna. Liberalni politiki naj bi se ne zaganjali preveč v Boga in v sv. vero, ker s tem le rušijo mlado državo. Za katoliško vero sc ne bojimo, saj se že zaganjajo v njo 2000 let najhujši nasprotniki, a ona je vse premagala, a bojimo se za našo Jugoslavijo, od katere posebno mi koroški Slovenci upamo skorajšnje rešitve tujega jarma, da nam ona da vsestransko versko in narodno svobodo. — Kmet iz Pcdjunske doline.
Iz tajništva JEZ.
ZAUPNIKOM!
Sredi aprila se bodo vršile občinske volitve. Vlada je črtala že zakonito priznano volivno pravico in določila, da se občinske volitve vrše na podlagi volivnih imenikov za zadnje volitve v ustavotvorno skupščino. Opozorile lakoj vse naše pristaše, da ne dajo pod nobenim pogojem nasprolnikom svojih podpisov! Lansko leto so samostojni izrabljali za občinske volitve podpise naših pristašev za samostojno kandidatno listo. Poučite o tem naše pristaše!
Tajništvo S. L. S.
RAZDELITEV V OKRAJE.
Ker pri zadnjih volitvah nismo volili ?o okrajih, ampak je bila cela Kranjska on sam volivni okraj, je smatralo načelstvo SI.S za potrebno, da je na željo ljudstva ves volivni okraj razdelilo v več okrožij in jih pridelilo posameznim poslancem SLS. Namen te razdelitve je, da se bodo naši pristaši vedeli v nujnih zadevah obračali na določenega poslanca, na drugi strani bo pa tudi dolžnost poslanca, da v določenem okraju posebno prireja shode in sestanke in stopa v stik z našimi zaupniki. Okolišča so porazdeljena sle-ih če: Poslancu Brodarju sodni okraji: Kranjska gora, Radovljica, Kranj, Tržič, 6.':ofja Loka; poslancu Gostinčarju sodni okraji: Ljubljana okolica, Kamnik, Brdo; poslancu Stanovniku sodni okraji: Vrhnika, Logatcc, Novo mesto, Trebnje, Mokronog; poslancu N e m a n i -c u sodna okraja: Metlika in Črnomelj; poslancu Š k u 1 j u sodni okraji: Ribnica, Kočevje, Velike Lašče, Cirknica, Lož, Žužemberk; poslancu S u š n i k u sod. okraji: Litija, Kostanjevica, Krško, Rateče; poslancu dr. G o s a r j u: mesto Ljubljana.
Koledarček Jugoslovansko Kmetske zveze. Kmet iz Radovljice nam piše: Na »Domoljubovo« priporočilo sem tudi jaz naročil koledarček, ki ga je izdala naša Kraetska zveza. Sam sem poprej mnogo cincal, preden sem odposlal r. uročilo in 12 kronic. Ker veirr, da je takih omahljivcev, ki so branijo za dobro stvar žrtvovati vsak krajcar, še več pa takih, ki ne zaupajo, da je koledarček res dober in 7.ti kmeta pripraven, zato Vas prosim g. urednik, da pove »Domoljub« tudi mojo sodbo; Koledarček je res tako prirejen, da more najbolje služiti vsakomur. V drobni knjižici je toliko pre-potrebnili naukov in nasvetov za vse panoge kmetijstva, da si to knjižico mora nabaviti vsak naš mož. I.e še jo priporočajte, dokler je ne naroče vsi I Pripominjamo, da ima Tajništvo Kmetske zveze v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, še vedno koledarček v zalogi. Torej, hitite naročiti! Stane samo 12 kron.
VELIKE LAŠČE.
Okr. Kmetska zveza za velikolaški okraj jc imela v nedeljo 20. t. m. občni zlior. katerega sc jc udeležilo nad 300 zborovalccv. Velika udeležba je pričala, da našemu ljudstvu ni vseeno, komu zaupa svojo usodo. Žal nain jo bilo, da so vsled bole/ni ni mogel udeležiti zborovanja naš poslanec K. škulj, da bi nam poročal o delovanju v konstitnanti. Zborovalci so njemu, kakor tudi celemu Jugoslovanskemu klubu izrekli svoje popolne enomajcuo zaupajo. — Iz poročil, ki sta ga podala okr. načelnik in tajnik, jc bilo razvidno, kaj jc dosegla Kmetska zveza v boju za pravice našega ljudstva, predvsem, kako je zahtevala, da so dovoli izvoz živine. Nastopila je proti visoki osebni dohodnini in dosegla, da jc obdavčenih manj davkoplačevalcev; njena zasluga je tudi, da se jo pri nas ustavilo popisovanje vozov in živine. Nekaj smo dosegli, česar pa nismo, je vzrok za naš narod, posebno za naš kmetski stan, pogubni centralizem. Preti mu tudi moralna (uravna) pogibelj, če bodo obveljale kulturnobojnc naredbe absolutistične vlade demokratov in samostojnih, ki jih podpirajo. Samostojni voditelji so razkosali nagega kmeta v dva tabora in ga tako zasužnjili demokratičnemu (liberalnemu) kapitalizmu. To nam dokazuje njihovo obnašanje v konstitnanti. — Sprejete so bile soglasno resolucije proli ukinjenju žensko volivno pravice za občinske volitve, proti brezver-ski sokolski vzgoji v šolah, proii šikaniranju načelnika Pogorclca po dobrepoljskem orožništvu.
ŠT. VID NAD UUBLJANO.
Pri nas se jc vršil v nedeljo 27. Icbrunrjn popoldne ob 3. uri shod krajevno organizacije SLS, v društvenih prostorih, ki jc bil zelo dobro ob-isknn. Na sliodn je poročal g. narodni poslaneev Rarič iz Zagreba o položaju v konstituaali in deln Jugoslovanskega kluba. Pojasni! nam je tudi »delovanje« pesla,tcev Samostojno kmetske stranke v Zeuiljoradničkcm klubu, ki igrajo to nesrečno vlogo, da biiejo sami sobe po zobeh in žalibog tudi našo zapeljano ljudstvo, ki jim je pri volitvah nasedlo. Nnto je poročal tajuik SLS g. dr. Kuiovee o sestavljanju posameznih članov ustave v parla-meufu med njimi zloglasni jkaueelparagral« in že od prejitoloaaslodnika regenta Aleksandra podpisani, načrt nbiinskih volitev, ki so ga demokrati v škodo nagemu ljudstvu prikrojili zase. — Po končanem zborovanji! so se sprejelo in odobrilo naslednjo resolucije, ki so so odposlalo Jugoslovanskemu klubu v Belgrad: Na zbcrovaaju krajevne orgaautafiie SLS zbrani kmetje, obrtniki in delavci izrekamo: 1. Popolno zaupanje in zahvalo Jugoslovanskemu klubu za njegovo res ljudsko in pravo socialno politiko. Pozdravljamo g«, da gre neustrašeno naprej po začrtani poti za popolno socialno, gospodarsko in versko svobodo ljudstva. 2. Najodločneje obsojamo in zavračamo namero, (la so katoliška mladina vzgaja mesto v verako-nravnem — v sokolskcm duhu — ker iz besedi in dejanj sokolsltih organizacij upravičeno sklepamo, da Je Sokol protiverska in svobodomiselna organizacija. 3. Protestiramo proti ukinjenju ženske volivno pravice v občinske odbore. 4. Protestiramo (pravočasno!) proti zopetni vpeljavi tako-zvanega poletnega risa, ker smatramo, da nain jo ta čas samo v kvar in neprilike, najbolj pravi čas Jo tisti, ki ga urejuje božje solnee. — Krajevni odbor SLS.
BREZNICA.
Minulo nedeljo je imela tukajšnja podružnica Kmetske zveze občni zbor, ki je bil ore-cej dobro obiskan. Po tajnikovem poročilu se je izvolil nov odbor. Za predsednika je bil so-glasno izvoljen g. župan Iv. Finžgar. — Po tem jc nastopil govornik g. Fr. žužek. Prav nazorno je naslikal sedanji politični položaj, dalo SLS za kmeta in delavca in dobro je pokampljal »samostojne«, ko je naslikal niibovo dohuguo delo v konstituanti, kjer se vlečejo za centralizem. G. govornik je končno naslikal tudi grd napad demokratov na našo šolo, y katero hočejo uvesti brezbožno sokolstvo. njihovo nasilno ukkijenje ženske voiivne pravice ia vsake tiskovne svobode. Zato so bile soglasno sprejete tri resolucije, v katerih smo protestirali proti temu liberalnemu nasilju. — Skoro istočasno so pa imeli »narodni socialci« sliod pri Kuatu« na Sclu, ki pa je bil zelo klavern, ker Brezničani so že tako brihtni, da se ite dajo ujeti na liberalne limanice, čeprav so ca videz socialno pobarvane.
POLŠNIK PRI LITIJI.
Dne 20, lebr. smo meli občni zbor nsše Kmetske zveze in jo nanovo poživili. Kol zastopnik okr. KZ. tov. Si rman iz šmarlna nam js poročal o političnem položaju in o pomanii kmetske organizacije, Kmetske zveze, za naš kmstski stan. Nato smo izvolili odbor, od katerega pričakujemo, da bo delal za poglol/uev organizacije in odločno sigi na straži za ljudske pravice. Izvoljeni so bili sledeči: nače'itik !n blagajnik g. JVIclija Dolanc iz Koške, na-mestnjk_ g. župnik Kovič, tajnik g. Jaaez Sede včič iz Preske in deset odbornikov, ki so razdeljeni po vseh vnseh naše občine. — Eedef pa v znamenju dela in prenovljenja naj gre organizacija našega stanu naprej za pravice ljudstva

ČEŠKA.
Na Češkem traja kulturni boj dalje. Celo po cerkvah pride do nemirov in pretepov, ko hočejo odpadli duhovn i ki maše vali v katoliških cerkvah in še cclo prav tedaj, ko mašujejo katoliški cer-kvi zvesti duhovniki. — Na Slovaškem, kjer Čehi Slovake tako zatirajo kakor sedanja jagoslovanska vlada Slovence, jc prišlo do večjih nemirov, ki so jih pa s silo zadnšili. — Pravijo, da sc Češka pogaja s Poljsko radi vojaško zveze. Pa ia ne zopet proti Rusiji!? To jc slovanska viajemuost in bratstvo!
RUSIJA.
Pretrgana pogajanja s Poljsko se nadaljujejo. Zdi se, da sc Poljska le zato pogaja, da lii Rusijo prevarala in bi jo nepripravljeno polcm hitro napadla, ko hi so Rosi tega B»juMi»j nadejali. Ni uauireo uokenega dvoma, da jc Poljska v Evczi z esiep.iiaimi pripravami na pomladansko vojsko prsti boljševikom. Ta e»tenfa pa jo pravkar poslala v Carigrad večje število vojakoV, da tam prežimo ia sc pripravijo na «p»aiWi4«H«ke vojsko. Istotam pripravljajo stanovanja ia <0 tisoč angleških, 12 tisoč traaooskili in 12 tisoč italijaMkih vojakov. Stveda pa tudi Rusi niso slepi ia se na vso pripravljeni. Vedo, kaj jih čaka in z»t» »o sklenili vojaško pogodbo s Kitajci. — V n«4ra«josti je vedno ista beda in neurejenost. Na »seh straneh se upirajo. Da hi upornike pomirili, jim dele večjo koso kruha ali pa jih enostavno pošljejo v zloglasno Sibirijo. Zadnji čas so poslali tja kar 45.000 kmetov skiipai.
ITALIJA.
Italija sc vedno bolj bliža dnevu, ko bo slovesno proglasila zasedbo odrešenih In zasužnjenih pokrajin. Italijanski kralj ho ta dan prišel v Trst, katerega bo vlada isti dan proglasila za svobodno trgovsko liiko. — Razmejitvena komisija med Italijo in Jugoslavijo že deluje. Pri naših odposlancih je tudi slovenski general Maister. — V notranjosti v Italiji menda ni prav nikoli popoUega miru, Sedaj so se zopet skavsali med seboj narodni pro-napeteži lašisti in pa socialni demokralje. V več mestih so povzročili veliko nemir«.
FRANCIJA, ANGLIJA, AMERIKA.
Francija vedno tuhta, kako bi Rusijo spravila otla, pa tako, da bi pri tem sama preveč ne trpel«. Poljska si je že udinjala, eni>ko menda Ru-niunijn. Sedaj pa bi še Jugoslavijo poslala v boj za svoj žep. Že jo v razgovoru z nam Slovencem dobre znanim Vesninem, ki se to dni mudi v Parizu. Sicer trdijo, da ga tja ni poslala naša vlada, pa vsega nc smemo verjeti, kar nam kdo natveze. — Anglija je sicer zelo bogata dežela, a ima vendar dolgov® v bogatejSi Ameriki. Zato prosi Anglija, naj ji Amerika dolgove odpusti. Amerika pa bi rada nekaj angleških kalonij, Se mešetarja treba, pa bo .-»kšeft*. — Na Irskem so šo vedno nemiri pravzaprav voliki upori. Angleška vlada sicer vedno poroča Io o treh ali štirih prijetih nemirnežih, a včasih se spozabi ia pove, da so ti uporniki v zvezi i ustaško vojsko. Torej so Irci zbrali že celo vojsko, ki bo Angležem še sive laso delala.
GRŠKA IN TIJRCIJA.
Ti dve državi eta sedaj pred sodbo na londonski konferenci. Italija in Francija sta naklonjeni Turčiji in ji hoče'i dati novih ozemelj. Anglija pa, ki ima v Aziji velikansko pokrajine, se boji premočne Turčije in se zato n igiba bolj na grško stran. Nazadnje sc bodo še sami med seboj spreklnli, ko vedno druge tako ..:iesebično-Ijubez-nivo« mirijo.
AVSTRIJA IN NEMČIJA.
Avstrija nima denarja, pa po zgledu staro Avstrije tiska papir. Samo ta mesec je izdala za dve milijardi papirnatega denarja ^ato je pa njen denar tudi jako malo vreden. Eu liter mleka n. pr. stane na Dunaju čez 19 kron. Še težje pa ji bo, ko bo morala nasledsivenim državam izplačati iz prejšnje skupne državne banke kar G5 milijonov iron v zlatu. Dosedaj je še kolikurtohko upala, da jih sama spravi v inaiho, sedaj ia j<- šla še ta nada po vodi. — Na Dunaju jo pravkar velik kongres socialnih demokratov iz vseh držav. Tudi naši socialni demokratje in pa ruski boljševiki se objemajo tam gori. — Na Nemškem so imeli volitvo v pruski deželni zbor. Od 421 poslancev jih je 90 od katoliške stranke, centrum imenovane. — Katoliški škofje so nastopili za svobodo katoliških šol.
Sirom domovih^
mcooooo'-.ooooooooc^58oooooooooo>
ŠT. VID PRI STIČNI.
V zadnji liberalni •»Domovinu se je oglasil Jalce znani iitudcnt Kvas. Hvali svoje društvo »Sokol«, naše izobraževalno društvo pa zasmehuje. Silno so jezi, da gre našemu društvu slabo. Res čuden patron! Vesel naj bi bil, da jo tako. Danes mu povemo le, da laže in gotovo ve, knko pravijo ljudje takemu človeku. Dokaz jc že to, da smo mi igrali ta predpnst štiri igre, Sokoli pa Io eno in še to po naši milosti na na.*em odru. Za sedaj povemo še to, da bo študent dobil za vse dober odgovor. Tak človek, ki ima toliko smeti pred lastnim prugiim, Iv se ne smel pokazali na svetlo. O dekletah Marijine družbo piše: Marijine device so zaprašekot roj sršenov v dvorano. Kajneda, da vso kaže, da je bil ta študente!; enkrat častnik. Da, bil je! Medajle je nosil. Še sedaj jih ima v kovčeku na blazinici. Prihodnjič si ogledamo tega človeka natančneje, da bodo naši far,mi vedeli, komu pošiljajo svoje otroke. Študent Kvas jo namreč tajnik tukajšnjega Sokola. Mislimo, da bo malo staršev, ki bi še dajali otroke takim ljudem v roke. Bridko bo obžaloval uro, ko je prijel za pero in hotel iima-zati ljudi, katerim ni vreden on odvezati jermen pri obuvalu.
TROJANE. v.Te? ™°*ate preudarnosti bi bilo želeti od naših občinskih mož, ki so včasih premalo odločni, kadar je treba trezno presojati občinske razmere. Lani si je omislil 28 letni mladenič gostilno v Trojanah, pa so glasovali za njo z malo izjemo vsi, čeprav vas Trojane pri svojih 11 hišah premore že dve gostilni — občina irojane pa ima 8 gostiln za dobrih tisoč prebivalcev. Kam plovemo?! Da bi se pobrigali za postno zvezo na Lukovico tako odločno, Kot se ie »poslovala gostilniška koncesija, saj neKater'm ne bilo treba bati občinskih volitev. Morda mi boste vendar prikimali, če
trdim, da pošta povzdigne promet, na podlagi tega boste_ pozneje mogli šele računati na »deveto« gostilno v občini. Pri prihodnji občinski seji upamo, da žalostnih, a tem važnejših poštnih razmer ne boste prezrli.
ZVIRČE NA DOLENJSKEM.
Zvonik naše cerkve je dne 18. febr. dobil nov veliki zvon v teži 700 kg. Zvon jako lepo poje. Sedaj imamo zopet tri zvonove. Pripomniti pa moramo, da so nam naši dobri Ameri-kanci, katerih darežljivost se še iz pred vojnega časa pozna v naši cerkvi, poslali 24.000 kron za napravo novih zvonov za tukajšnjo ccrkev._ Večje vsote smo prejeli iz sledečih mest: iz Clevelanda, Ohio, nabiralec Franc Hočevar, pos., Zvirče št. 3 6600 K; Eilv, Minn., nabiralec Josip Sever, Zvirče št. 67, 6250 K; Denver, Co., nabiralec Janez Boben, Zvirče št. 17, 6000 K; Clajtonia, Pa., nabiralec Franc Blatnik, Zvirče št. 55, 2125 K; Granvile, 111., nabiralka Marija Ostanik, Zvirče, 2000 K. V isti namen pa sta poslala tukajšnja domačina Aleš Plot in Janez Škufca ostali znesek 1025 kron. Zahvaljujemo se vsem blagim »darovalcem in nabiralcem za njihov trud in darove! Bog plačaj! Zahvaljujemo sc vsem, ki so pripomogli k napravi novega zvona, zlasti g. župniku A. Porenta.
TRATA V POLJANSKI DOLINI.
Pred okrajnim sodiščem v Škofji Loki je bil dne 16. t. m. obsojen radi žaljenja časti na 100 K globe Ivan Rabič( poštar v Gorenji vasi, ker je dne 28. nov. 1920 preti Društvenim domom na Trati člane orlovske organizacije pso-val s »čukarn« in »čuki«. Na ta način se bo gospod poštar morda navadil dostojnega vedenja.
RADOMLJE.
Slovenska javnost je doslej poznala našo občino le iz ogabnih in poštenega človeka nedostojnih notic v »Domovini«. Vsakdo, ki je čital te sramotilne članke v »Domovini« j ra-dotnskih občanih, si ie naravno mislil, da mora ondi bivati surovo, podivjano, brezverno ljudstvo, ki ne pozna drugega nego protiiarško gonjzo r najgrši obliki, kakor so ]t zmožni k večjemu le umsko in nravno propadli ljudje. Odgovornost za to sramoto, ki se je širila v javnost po imenovanih noticah, nosi peščica radomskih svobodomislecev, ki ie lastno občino oblatila in osramotila pred javnostjo. Sedaj pa je tudi za to peščico prišel dan obračuna. Verno, nravno pošteno, zavedno ljudstvo rsdomske občine ;e zagrabilo to peščico omejenih ljudi, da jih postavi pod kap, kjer sc iim bo ohladila njihova razgreta kri, saj t<;don za tednom dobivajo vedno nove mrzle polive, najboljše sredstvo za razburjene živce. Bil je pa zato že tudi skrajni čas, saj ;e domišljavost teh ljudi prišla že tako daleč, da so se pričeli vmešavati v čisto cerkvena zadeve ;er £roze z radikalnimi sredstvi, ki se jih hočejo posluževati v boju proti poitcuo mblečim občanom, namreč^ z ministrom vere v Belgradu. Seveda pa kažejo s tem le svojo strahovito omejenost in nevednost, ko ae vedo, ij škof nastavlja vse provizorne duho/nike aH sam, ali v sporazumu z redovnimi prestojniki pcsammh redov. Peščici »junakov«, ki so sc v svoji domišljavosti povzpe'i do viška neumnosti, pa bodi pov«- . dano, da se svet smeje njihovi neumnosti in domišljavosti, sove jim naznauiajo njihovo politično smrt. Pogrebe! na stoje pred durmi, da jih poneso v grob politične pozabnosti.
Politične.
p Prav jim je. Pomočnik financ iz Bel-grada je nedavno nadziral davčne urade v Mariboru. Ob tej priliki je slovenskim uradnikom povedal neprijetno novico, da bo od vsakega urada 5 do 6 uradnikov poklicanih v Sr-
bijo in Macedonijo, Srbi pa da pridejo v Maribor. Ker so večinoma ti slovenski uradniki zelo vneti za centralizem, se jim čisto prav godi, da sami tudi okusijo centralistične dobrote. Ko bi imeli avtonomijo, bi nobenemu slovenskemu uradniku ne bilo treba hoditi v Macedonijo.
p Novi deželni predsednik dr. Baltič je došel v Ljubljano. Novi predsednik je prvi slovenski predsednik, ki je od ljudstva popolnoma neodvisen In odgovoren samo Belgradu.
p Slovenski samostojni izdali zemljo-radnišiki klub. Iz Belgrr.da se vara poroča: Kakno politiko uganjajo slovenski samostojni tukaj v Belgradu, se najlepše raz A Ji iz besedi nekega zelo vplivnega gospoda iz zemljoradniškega kluba, ki je izjavil to-le: Slovenski samostojni so izdali naš zemljoradniški klub. Klub je sklenil, da naši zastopniki zemljoradniškega k!u,ba v ustavnem odboru glasujejo proti vladnemu načrtu ustave. Trije zemljoradniki, srbski in hrvatski, so glasovali proti, a slovenski, voditelj samostojnih dr. Vošnjak, je glasoval »za«. Samostojni se niso pokorili disciplini kluba in tako izdali naš klub. Dr. Vošnjaku ne gre za drugega, kakor da postane minister in tudi v drugih slovenskih samostojnih ne vidimo nobenega pravega smisla za paimetno in pošteno gospodarsko delo, ker pri sestavi ustave jim je bJo glavno, da se uvede v ustavo »kancelpa-ragral«. Dr. Vošnjak mora izstopiti iz našega kluba, pa tu,di drugih sedem naj gre, kamor hoče, ker oni niso nič drugega kakor demokrati (liberalci). Ta izjava zelo uglednega politika v zemljoradniškem klubu, mislim, da dovolj označuje slovenske samostojne.
p Huda pa resnična. Znani Srb Protič, ki je med našimi državniki najbolj dalekoviden, je spisal knjigo o novi ustavi, kakršno so predlagali demokrati in za katero so glasovali tudi slovenski samostojneži. Protič jo primerja z drugimi evropskimi ustavami in dokaže, da bo ta ustava ena najbolj nazadnjaških v celi Evropi.
p Balkansko. Župni uradi so dobili od županstev poziv, da naj sestavijo seznam mla-deničev, ki pridejo letos prvič na vojaški nabor. Velike tiskane pole za ta seznam so prav posebne sorte. Naslov je: Duhovniški seznam mladeničev, ne seznam župnega urada. Ta seznam naj napravi duhovnik ne po maticah ali po rojstni knjigi, ampak po vpisni knjigi. Spisali mora mladeniče, rojene v župniji, ni pa povedano, da naj jih izpiše za vsako občino na posebno polo. Pri imenu mladeniča ni treba dostavljati predimena, ta naj se iš<>e pri očetu ali nezakonski materi. Nič se ne zahteva ime vasi in hišna številka, kjer je bil mladenič rojen. Tudi se ne zahteva poklic očetov. Pač pa se mora zapisati ime in predime botra in njegov poklic. Boter je tedaj poglavitna oseba, ki bo dajala podatke o mladeniču in ga menda pomagala gnati ua nabor. Kaj pa če je ta boter že prekopan?
Domače novice.
d Vojaško pismo. Slovenski fantje, ki služijo pri . . . v . . . pošiljajo vsem dragim rojakom v mili Sloveniji — iskrene pozdrave 1 Prosimo jih, naj oproste, ker jim tako malo pišemo, a še tisto, kar s trudom pišemo, se izgubi. Tu je namreč conzura, ki navadno
tako strogo cenzurira, da vsa pisma z daljšo vsebino — uniči, ker jih smatrajo, da so v tvezi s politiko. — Politike se pa boje kot vrag križa, zato so nam tudi prepovedali vse časopise citati, le »Vojničko glasilo« smemo Citati, ker baje edino to naredi dobrega vojni-ka. Pisan je ta list v vseh treh jugoslovanskih narečjih, v cirilici in latinici in je v slovenskem jeziku le en članek. — To se boino izobrazili v vojski. Crez dve leti bomo prišli domov pravi glupci. Za pisanje imamo silno malo časa, ker nam še to malo, kur imamo prostega časa, kratijo naši »kaplari«, ki si s tem delajo veselje, da nas mučijo z raznimi nepotrebnimi deli n. pr. da moramo gnoj od konj z rokami nositi, ali kaj podobnega. — Slovenski — materni jezik nam prepovedujejo rabiti tudi med sabo, ne samo v službi. V mesto iti nam je strogo prepovedano — a tudi v kantino ne smemo več, ki nam je edina do sedaj dajala najpotrebnejše stvari. — Tako smo od civilov popolnoma ločeni. — To pismo bom oddali po nekem Slovencu, ki gre v civil. Prosimo vse naše poslance, da zastavijo vse sile v to, da nas rešijo puste Bosne, in da se smejo slovenski vojaki nastaniti v Sloveniji. — Tu smo že vsi obupani, iii ne vemo kako bomo prestali dve leti. Naši dragi pa naj se pogosto spominjajo nas s pismi, saj to ,'e edino naše veselje, ako dobimo kaj pošte od doma. H koncu še tisoč vročili pozdravov vsem dragim in iskren: Bog živi!
d Italijani so odšli Iz logaške kotline v soboto 26. t. m., na kar so upravo tega ozemlja prevzele jugoslovanske oblasti. Jugoslovanski uradniki in prevzemna kamisijn, ki je došla v Logatec, so bili od prebivalstva zelo slovesno sprejeta. Isto navdušenje je bilo v Planini in na Rakeku, ki je sedaj zaduja postaja v Jugoslaviji.
d Cerkva no. Kakor vlanj bo ljubljanski škof tudi letos zadnje tedne postnega čara spovedoval v stolnici. Začel je v ne-cie ;o 27. februarja zvečer. Prihajal bo v Epovednico vsak dan zjutruj ob pol petih, zvečer ob petih.
d Sokolski duh. V št. Vidu nad Ljubljano je neki učitelj Bitenc, navdušen Sokol. Na obrtni šoli je fantom med drugimi tudi razlagal, kako se pišejo ljubavna pisma. Naučil jih je tudi, kako je treba taka pisma odpošiljati, da ne pridejo v n&e poklicanim ljudem. Kakor vidimo, ima sokolski duh prav obširne vzgojne zmožnosti in je Pribičevič vsekakor dobro pogodil, da je vzgojo odvzel nazadnjaški katoliški Cerkvi .n jo izročil naprednim Sokolom.
d Protest proti sokolski vzgoji. Krajni ilski svet v I z 1 a k a h je na svoji seji odposlal na višji šolski svet sledečo izjavo: rodpisani krajni šolski svet v Izlakah, sbran na seji najodločneje protestira proti >v. Prib-čevičevi naredbi, ki uvaja v šolo jolitiko. V šoli ne sme biti ne sokolstva ne orlovstva. Poučuje naj se vzgojeslovno, na verski, katoliški podlagi. Izlake, dne 19 (ebruaria 1921. Slede podpisi.
d V Ameriko sta se odpeljala franči-kana p. Benvenut Winkler in Fr. Viktorijam Oba sta pastirovala v slovenski župniji v Cikagi.
d Kočevje — slovensko mesto. Zadnja ljudska štetev je izkazovala v Kočevju 1826 Slovencev, 243 Srbohrvatov, 24 Slovanov in 1154 Nemcev, fil
d Ne v Amerikol Jugoslovanski konzul v Newyorku javlja iz Amerike: V preteklem letu je pri tukajšnjem konzujalu vzelo potne liste za povralek v domovino 17.255 oseb, med temi največje število takih, ki so bili radi tukajšnjih nepovoljnih gospodarskih razmer prisiljeni vrniti se domov, ker so radi nezadostne industrijske produkcije in znižanega izvoza z ozirom na prejšnja leta mnoge tvornice ali popolnoma ustavile delo ali pa so zmanjšale število delavcev. Na podlagi podatkov je samo v državi Newyork ostali do danes brez dela 330.000 delavcev. Zmanjševanje števila delavcev v raznih tvornicah in drugih podjetjih se je pričelo s početkom septembra. Vsak dan pa se veča odstotno število brezposelnih ter ie zmanjšalo te dni 32 odstotkov. Zmanjšanemu številu delavcev so bile znižane plače za 15 odstotkov. Istotako vpliva %labo na delavsko razmerje veliko število izseljencev iz Evrope, ki prihajajo v ogromnem številu za zaslužkom v Ameriko. Med našimi državljani, ki so se vrnili v domovino, je bilo od vseh samo 15 odstotkov, ki so nesli seboj prihranke v višini med 1000 do 2000 dolarjev in samo 5 odstotkov s 2000 do 5000 dolarjev.
d Za slepe. Podporno društvo slepih v Ljubljani naproša uljudno vse župne in občinske urade v Sloveniji, da blagovolijo poslati zapisnik vseh slepih, ki spadajo v njihovo področje. Ta zapisnik naj bi obsegal: Ime in priimek, starost in rojstni kraj, pristojna občina in sedanje bivališče, ali je vojni ali civil-
ni slepi oziroma slepa in v kakih gmotnitj razmerah se nahaja. Ker je to zu vse slepe velepomembno in izključno njim v korist, da društvo za nje izve in z njimi tako pride v stik, se nadejamo, da p. u. naprošeni us,režejo želji društva in mu po možnosti ugode.
Podporno društvo slepih v Ljubljani inij dne 4. aprila t. 1. svoj redni občni zbor, zatorej uljudno prosim, da bi vsaj do 25. marca t. 1. prejelo zgoraj navedene podatke o slepih, Ze vnaprej se najikrenejše zahvaljuje za blago naklonjenost. Za odbor: G. F. Jurasek tč, predsednik, Vinko Naglič, tč. tajnik. Naslov »Podporno društvo slepih« v Ljubljani, Wol-fova ulica 12.
d Brat ustrelil brata. Zapriseženi lovec Mihael Gradišnik iz Bistre je šel ob 5. tiri zjutraj s svojo ženo v cerkev. Doma so ostali otroci, ki so se igrali. Starejši sin France, Id je bil rojen leta 1907., je potegnil izpod slani-niče z osmimi streli nabit samokres in se z njim tako neprevidno igral da se je izprožil in krogla je zadeia v vrat petletnega bratca Mihaela, ki se je mrtev zgrudil na tla.
d Vlom v Sostrem. Dva moška, imeni nista znani, sta vlomila skozi okno pri Uršuli Pavčič in odnesla blaga v vrednosti 3724 K, — Žalosten konec pijanega reveža. Pri zatvornici predilnice v Tržiču so našli dne 21, t. m. zidarji usnjarja Ivana Kristana ležati na tleh vinjenega. Zidarji so Kristana dvignili in prenesli na Dolenčevo žago v sobo. Zdih-nil je še: »Jezus, kako me zebe!« in je umrl Nesrečnež se je napil, padal je }>o cesti in se je ves pobil.
J\-XX>OOOCOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO<
ic<xyx>oooooooooooooggggooooooooooc)ooooooooooooooc oooooooo oorooooc OOOOOOOC,

Gospodarski otessorraa&c.
J dOooooooo«

Izvozna carina in kme-
Ker naša vlada ni poznala, koliko naše kmetijstvo pridela, je postavila izvozne carine in to pod pretvezo, da bi država ne prišla do stradanja, kakršno je bilo v vojski, Zraven lega je pa vlada hotela tudi dohodkov. Da so državne kase prazne, je bilo sicer znano, a vlada ni vedela drugega načina, kakor z izvoznimi carinami pridobiti novih dohodkov. Seveda je bil ta račun vlade na videz dober, kajti vlada si je mislila: vsi naši sosedje so izstradani in bodo radi plačevali visoke cene, četudi damo zraven carino, a pozabila je, da tudi Amerika želi svoje pridelke spraviti v denar, Kar pa je pozabila vlada in njeni strokovnjaki, to je pozneje pokazala Amerika in tudi drugi, ki razer. nas tudi delajo na polju. Posledica carine je bila, da naših pridelkov nisnio prodali, pa tudi država ni dobila prihodkov, katere je pričakovala, pač pa so pričeli Amerikanci, Ru-muni in Bolgari zalagati naše sosede z živili. Oškodovan pa je bil kmet, ki svojih pridelkov ni prodal po visokih cenah, kakor so bile tedaj. Šele, ko je vlada videla, da je ta politika napačna, se je odločila, da carine zniža in je svoje predloge, katere je sestavila na podlagi vlog agrarcev in zadružnih organizacij, predložila Go-
spodarskemu svetu v pretres. Ko je bile pa vse gotovo, so pa prišli naši samosloj-neži in so zavpili: To je naše delo! To ie pavovo perje, katero si nadevajo samo-stojneži, ki pa je res le zasluga naših zadružnih organizacij, kajti ni bilo odvisno od mnenja posameznih šele pri seji, tem več od temeljitih predlogov, katere so predložile slovenske in hrvatske zadružne organizacije. Sicer še danes nismo zadovoljni s spremembo carine in zato lahko vprašamo naše samostojneže: Ako veste, da je izvozna carina škodljiva za kmeta in imate vpliv kakor se hvalite, zakaj pa niste odpravili carine pri izvozu goved, prašičev in konj, saj ravno slovenski kmetje plačajo pri tem izvozu na carini lepe milijone. Ni treba šele čakati odgovora! sami vemo, da za to ne, ker veljave, s katero se bahajo, samostojneži nimajo, in ker je vlada hotela tudi nadalje obdržali gotove dohodke pri izvozu. Poleg tega pa čakajo vlado v kratkem trgovinska pogajanja z zunanjimi državami in ravno radi teh pogajanj si je hotela vlada pridržati carino pri listih predmetih, katere naši sosedje najbolj potrebujejo, in sicer kot nekako protiorožje za svoje zahteve. Do znižanja carine jc moralo priti, ker se dosedanje določbe niso obnesle, kar je uvidela vlada tudi sama. Zato pa je smešno, ako si kdo po izvršeni stvari pripisuje zasluge, ki P nim£.
Carino je plačati pri izvozu v srebrnih dinarjih, to se pravi, vsak dinar se zaračuna s 4 kronami. Poleg tega je plačati pri izvozu 50 odstotkov carine na račun prometnega davka, tako, da odgovarja vsak dinar izvoznega carinskega tarifa 6 kronam. Če znaša torej carina 1 dinar, je plačati 4 krone in še 2 kroni za prometni davek, tedaj naj vsak, ki hoče izračunati izvozno carino računa dinar s šestimi kronami. Carinske postavke navedemo samo toliko, kolikor zanimajo kmetijstvo. Carina na pšenico znaša 30 din., na oves pa 10 din. Vse postavke se nanašajo na težo 100 kg, če ni posebej kaj drugega povedanega. Na krompir je plačati carine tudi 5 din., torej je za polovico zmanjšana. Oproščeni vsake carine so pa rž, ječmen, koruza, fižol vseh vrst, povrtne zelenjave, zelje, sadje itd. Vsi ti predmeti morajo vsled tega veljati toliko, kolikor je njihova cena v zunanjih trgih, kamor jih naši trgovci izvažajo. Če so te cene zunai višj?, ho že konkurenca med trgovci poskrbela, da bo tudi kmet prišel do boljših cen, če pa je zunai cena nižja, potem je naravno, da se bo cii ustavil izvoz ali pa bo tudi pri nas cena padla. Nikakor pa niso več navezani na to, da se cene na umetni način po večji ali manjši carini določajo. Carina na jajce znaša 200 din.; ker gre približno 15 jajc na 1 kg, sp plača carine od enega jajca malo manj kot eno krono. Trgovec plača tako kmetu za vsako jajce 1 krono manj, kakor pa znaša prava cena. Še hujše je pri živini. Znano je, da goveje živine zunaj zelo primanjkuje in bi kmetovalec ravno pri živinoreji lahko dosegel prav lepa dohodke, katere mu pa sedaj odvzame carina. Prvič je že krivica v tem, ker se morejo izvažati samo voli nad 500 kg teže, kakršnih se pri nas le težje dobi. Če pa jih zrediš do take teže, moraš računati s carino 500 din. od kom., tedaj bi prišlo okrog 6 kron na kilogram ži"ve teže. Je sicei velika razlika proti p.ejšnji carini, ker je znašala cd enega komada skupno s prometnim davkom 9000 kron, vendar z ozirom na to, da je živinoreja pri nas glavni vir dohodkov, zelo občutna. Tudi ni pravično, da se za govedo, v zaklanem stanju plača samo 300 din. carine, osobito če pomislimo, da bo izvoz v letu vsled vročine skoro nemogoč. Prav tako s prašiči. Brez obzira na to, ali je prašič težak, kakor jih izvažajo Hrvatje in Srbi, ali pa lahek, kakršne izvaža naš živinorejec, je določena carina za prašiča 300 din. Na ta način je naš živinorejec dvakrat tepen; prvič da sploh plača carino, drugič da plača za 80—100 kg težkega prašiča isto carino, kot jo drugi plačujeio za prašiča v teži 150—200 kg. To je vlada odredila kljub vsem ugovorom in celo kljub temu, da je bil minister za trgovino g. Ku-kovec naravnost na krivico, ki je grozila, naprej opozorjen. Kakor pri goveji živini, tako je tudi carina za prašiče v zaklanem stanju občutno manjša, kakor pa če se izvažajo živi. Carina za svinjsko meso in slanino znaša namreč le 100 din. od 100 kg, za mast pa 120 din. za 100 kg, od klobas, tlačenk in salam se ne plača nikake carine. Od mleka se plača 10 din. carine od 100 kg; tako bo mogoče, da začnejo
naše mlekarne zopet misliti na izvoz. Izvoz kož je otežkočen z visokimi carinami, to pa pravi vlada, da zato, ker je treba varovati fabrike za usnje; bati se je pa, da bodo naše fabrike ravno pod takim varstvom zahtevale kože in kolikor mogoče po ceni, cene usnju pa bodo odločale same, ker je tudi uvoz usnja zavarovan s carino.
Važna so določila pri izvozu lesa. Les za kurjavo plača 1 dinar carine od 100 kg, les surov plača carine: hrastov, 8 din., bukov, cerov, lipov itd. 3 din.; smrekov in jelkin 16 din.; mno*o nižja je carina za izdelan in obterm les. Oglje je odslej prosto vsake carine. Dosedaj je ravno carina ovirala izvoz oglja in je pozdravljati oori-ščenje carine, ker bo mogoče tako doseči višje cene.
Ostale določbe v carinski odredbi se nanašajo večinoma na obrtne in industrijske izdelke.
Tako vidimo, da se je carina sicer popravila na bolje, vendar je pa še dosti treba popraviti, preden bo izvoz poljedelskih pridelkov ureien tako, kakor zahteva pravic,-). Vlada j« obljubila, da bo te nove carine čez pol leta zopet na novo popravila. Za takrat upajmo, da bo tudi vlada uvidela, da je potrebno tudi kmetijstvu dati možnosti zaslužka. Ko jc sedaj določila carine za industrijske predmete, je na vsak ugovor, da se bodo ti predmeti podražili, kratko odgovarjala, da je treba s carino industrijo podpreti, pri določevanju carine na kmetijske pridelke pa je vsak mali ugovor proti grozečemu podra-ženju živil bil dosti tehtan, da se carine niso odpravile. Upajmo, da bodo bremena, katere mora danes kmetovalec v carini še nositi, vsaj čez pol leta odpravljena.
GOJITEV TOBAKA V SLOVENIJI.
Prijav za gojitev tabaka je prispelo do 23. februarja ljubljanski tobačni tovarni iz 29 občin, ki so priglasile 160 sadivcev s 450.000 sadikami, kar odgovarja približno 20 oralom -.cmlje.
Z zadovoljstvom beležimo, da je prišlo doslej največ prijav s Štajerske. Manj zadovoljive so prijave z Dolenjske in iz Prek-murja. Morebiti popravijo ti prijave prihodnje dni.
Opozarjamo pa, da se prijave za sajenje tobaka morajo zaključiti in tovarni v Ljubljani doposlati do konca tega meseca.
Opozarjamo nadalje, da se bo vsak nasad tobaka, ki ne bo prijavljen in oblastveno dovoljen, uničil in bo lastnika zadela visoka kazen. To velja tudi za najmanjše število sadik. To se opetovano razglaša, da ne bo pozneje praznih izgovorov.
Interesente opozarjamo, da se bodo tobačni nasadi zavarovani zoper nastalo škodo po toči. Način zavarovanja bo na kratko popisan v navodilu, ki ga opisuje dozvola, katero dobi vsak prijavljen sa-divec v roke.
Veščak za tobačno gojitev je že izbran in nastopi v kratkem svojo službo v Ptuju. Njegova glavna naloga bo letos, da praktično podučuje pridelovalce na licu mesta o vseh fazah tobačne gojitve.
Gospodarski in tržni pregled.
g Ljubljanski trg. Mesa vseh vrst je na trgu v izobilju. Kakovost govejega mesa se je na trgu izboljšala. Goveje meso I. vrste 30 K, 11. 28 K; telečje meso I. 26 K, II '24 K; svinjsko meso I. 32 K, II. 30 K; kozlički, jag-neta 24 K. Ceno mesu določi mesij i magistrat na podlagi tačasne cene žive klavne živine Mesarju se pusti samo oui dobiček, ki ga vzdrževanje njegovega obrata nujno zahteva. Mesarji ne morejo s a in o 1 a s t n o postavljati n i k a k i h cen. S sadjem je ljubljanski trg dobro založen, ravnotako z zelenjavo, jajci itd. Jabolka kg 8 do 10 K, jajca kos 1.50 K. Preizkušnje mleka v prejšnjem tednu so izpadle precej neugodno. — Današnje cene špecerijskega blaga so: Kava I. vrste 84 do 96 kron, III. vrste 56 do 64 kron, pražena kava I. 112 do 120 K, 111:70 do 80 K, rdeči sladkor 44 K, kristalni beli sladkor 52 kron, sladkor v kockah 54 K, riž I. 26 do 32 kron, II. 20 do 24 K, namizno olje 52 do 53 K liter, jedilno olje 48 do 52 K, vinski kis 5 do 5.60. navadni kis 4 do 4.40 K, mlet poper kg 64 K, sladka paprika 104 do 110 K, testenine I. 22 do 24 K, II. 10 do 22 K, liter petroleja 22 K.
g Mariborski trg. Cene: Jabolka 10 do 12 K, hruške 11 do 12 K kilogram; mleko 5 do 6 K liter; surovo maslo 60 do 64 K, mast 52 do 56 K kilogram. Jajca komad 2 kroni, seno (kislo) 60 K za 100 kg; seno (rladko) 170 do 180 K za 100 kg. Slama, pšenična 90 K, ovsena 100 K za 100 kg.
g Tržne cene živine na sejmih Hrvatske in Slavonije. Voli 14—20, biki 9—16, krave 9—16, telice 12—16, teleta 15—24, ovce 10—18, koze 14—16, svinje (debele) 25—34. Cene v kronah za kilogram /ive ! teže.
g Žilne cene v Zagrebu, Pšenica 860, koruza 410—430, oves 400 K za 100 kg.' Moka št. 0 15 K 25 vin., št. 2 14 K 25 vin., moka št. 6 13 K 25 vin.; otrobi 300 K. g Izvoz naše živine. Te dni je bilo preko , Maribora izvoženih okoli 150 vagonov naše živine. Živa goveja živina je bila plačana po 37, zaklana pa po 51 naših kron, žive svinje po 50, zaklane po 55 K, pri čemur je v š t e ^ ta tudi carina.
g Cene v Novem Sadu. Na ntivosad-skem trgu je znatno padla cena moki in sicer od 15.20 , K na 14.30—14.50 K. Cene žitu za 100 kg so sledeče: pšenica 920 do 950 K, rž 780-800 K, oves 320—330 K, ječmen 500—540 K, koruza 340—360 K, mekinje 300 kron.
g Ljubljanski veliki sejm. Na seji, ki se je vršila na vzpodbudo trgovske in obrtne zbornice, zveze obrtnih radrug ter oddelka ministrstva za trgovino, in industrijo pri deželni vladi, so se merodajni krogi soglasno izjavili za prireditev vzorčnega sejma v letu 1921 v Ljubljani. Že na prvi poziv se je priglasilo okoli 200 tvrdk. Priprave za veliki sejm so v polnem teku.
g Koliko je ''reden denar drugih držav? Ameriški dolar 145 K, avstrijska krona 22—24 vin., .carski rubelj 70 vin., bolgarski lev 1 K 65 vin,, češkoslovaška krona 1 I< 80—1 K 82 vin., francoski frank 10 K 50 vin., nemški marka 2 K 38 do 2 K 42 vin,, italijanska lira 5 K 35 vin. do 5 K 37 vin,
g Vrednost tujega denarja v Avstriji. Ameriški dolar 718—722 K, nemška marka 11.50 K, francoski frank 51.05—51.45 K, italijanska lira 25.95—26.15 K, dinar 18.78 do 18.98 K, poljska marka 80—82 vin., švicarski frank 118—119 K, češka krona 8.86 do 8.92 K, madžarska krona 1.37—1.39 K. Razumeva se vse v avstrijskih kronah.
g Vrednost tujega denarja na Češkoslovaškem. Nemška marka 1.30 K, švicarski frank 13.49 K, italijanska lira 2.91 K, francoski frank 3.13 K, ameriški dolar 80.50 K, dinar 2.05 K, avstrijska krona 11 v in., poljska marka 8 vin. Razumeti je treba vse v češkoslovaških kronah.
g Jugoslovanska krona je vredna v Švici 4 santime (vinarje), z ozirom na to je vreden dinar 16 santimov (vinarjev), namesto 100 santimov.
g Avstrijske krone so vredne v .Švici in sieer 100 avstrijskih kron 90 švicarskih santimov (vinarjev).
g Zamenjava bankovcev na Mažar-skem. V prvem mesecu bodo odtrgali od -.poslanih zneskov 3 odstotke, v drugem 15, v tretjem pa 25 odstotkov. Po 1. avgusta sc nc bo več zamenjavalo.
g 40 kronski bankovci niso ponarejeni, Ljudje naj pazijo, da ne nasedejo raznim goljufom. Doslej se je ugotovilo, da so ponare;eni 80 kronski in 4000 kronski bankovci, niso pa ponarejeni 40 kronski bankovci.
g Vojna posojila. O končni usodi av-
vila tudi živahna industrijska delavnost. Železnica pa ima tudi zelo važen vojaški pomen. Zato je zanimanje javnosti za to železnico tudi zelo veliko.
g Novo premogovno društvo. V Ljubljani se je ustanovilo novo delniško društvo »Premogovnik Belokrajina« z glavnico 4 milijone krcn, ki bo izrabljalo premogovnik v Črnomlju. Ta premogovnik je bil svoječasno last dunajske »Alpine Mon-tangesellschaft«, a se od 1. 1870 ni več izrabljal. Sedaj so rove odprli in ugotovili, da je premog dobre kakovosti. Premoga je več milijonov ton. Zato družba namerava zgraditi lastno opekarno, apnenico in tvornico za cemeni. Zgradila bo tudi lastno 3 km dolgo progo do najbližje postaje.
g Odkritje cinobra in živega srebra v Sv, Pavlu v Savinjski dolini. Danijelu Gmerza iz Slov. Bistrice, ki ima v Sv. Pavlu rudosledno pravico, je pri svojih rudoslednih delih v tamošnjem rudniku zadel med drugim tudi na cinober in na živo srebro.
g Protesti proti uvozu italijanskega vina. V imenu .Jugoslovanskega kluba je izročil narodni poslanec Vladimir Pušcnjak v trgovinskem ministrstvu protestne izjave, ki so jih vposlale dosedaj spodnješta-jerske občine in gospodarska društva tajništvu Kmetske Zveze v Mariboru.
g Cene živil na Dunaju za 1 kg: Svinjska mast 250—292 K, špeh 260—280 K, surovo maslo 300—320 kron, sir 76—80
strijskih vejnih posojil bosta odločali, ka- £< kr°mPir 7 K 2G suhe gobe 420—450
kor so izvedli poslanci Jugoslovanskega kluba, reparacijska komisija v Parizu in Narodna skupščina v Belgradu. Poročila nekaterih listov, po katerih bi baje vojna posojila zapadla, so torej netočna, kar naj služi našim čitateljem v pojasnilo,
g Belgijski kapital in našo železnice. V Belgiji so ustanovili kapitalisti konzorcij, z nalogo obnovitve jugoslovanskih železnic.
g 20 milijonsko posojilo namerava najeti mesto Ljubljana. To posojilo se bo no-rabilo za popravo cest, povečanje mestne eiektrarne itd
g Uvoz sladkorja. V letu 1919—1920 -:e je uvozilo v našo državo 71 tisoč 864 ton siadkoria iz Češkoslovaške.
g Pivovarna Union v Ljubljani je imela v lanskem letu po'drug milijon dobička, ki ga j e izkazala. Koliko ga je zamolčala, pa ni povedano. Pivovarna se bo razširila še v tvornico kvasa in špirita.
g Cene zlata. Pred vojsko je stal kilogram zlata 3280 kron. Danes pa znaša njegova cena v Londonu 114 tisoč 900 naših kron. Njegova vrednost je torej 35 krat večja. Z ozirom na to bi bila vredna predvojna avstrijska krona 35 naš'"h kron.
g Poprava naših lokomotiv. Kon-em prejšnjega tedna je dospelo iz Budimpešte v ISubotico 12 popravljenih lokomotiv. Ta teden so odposlali v popravilo v Budimpešto še 15 lokomotiv.
g Železnica Kočevje —Brod—Moravi-cc— Reka. V aprilu bodo začeli progo tra-strati. Takoj nato bodo začeli z graditvijo. Važnost te železnice je zelo velika, ker bo ves promet iz inozemstva osredotočen v, "aše Prime rje. Ob progi se bo vsled »bilja lesnega materiala in vodne sile raz-
K, riž 68—70 K, leča 70—80 K, orehi 82 I do 90 K.
g Državna obrtna banka. Obrtni odsek gospodarskega sveta jc predložil trgovinskemu ministrstvu predlog, naj država osnuje s svojimi sredstvi »Obrtno banko*, ki bi preko obrtnih zadrug dajala kredit samo obrtnikom. Osnovna glavnica le banke naj bi znašala 100 milijonov dinarjev.
g Velika razstava poljedelskih strojev in čebelarska v Pragi se bo vršila v času od 12. do 17. rnaja t. 1. Razstavljeni bodo
najmodernejši stroji.
g Tovarno za izdelovanje železniških voz, lokomotiv in mostov zgrade v Brodu na Savi. V to svrho so ustanovili posebno delniško družbo z glavnico 50 milijonov kron, ki se poviša na 200 milijonov. Tovarna, v kateri bo zaposlenih do G000 delavcev, prične obratovati že letos.
g Gozdovi v Jngaslaviji. Iz predavanja, katerega je iinel v Zagrebu pomočnik ministra za šume iu rude dr. Nenadid, posnemamo: V Jugoslaviji je 30 odstotkov površine pokrite z gozdovi. Letni prirastek lesa znaša okoli 30 milijonov kubičnih metrov, in sicer je od tega polovica gradbenega lesa, polovica pa za kurjavo. Ta letni prirastek predstavlja vrednost 1 milijarde 800 milijonom kron. Žalostno je, da imamo v Jugoslaviji ogromno veliko pustih pokrajin, ki nimajo neobdelane in nepogozdene prav nobene cene, doč.im bi v nasprotnem slučaju imele milijardske vrednosti. Dolžnost države in vseh poklicanih faktorjev je, da omogočijo hitro pogozdenje ogromne prazne površine. Na enem hektarju gozdne zemlje more v 120 letih zrasti. 1200 kub. metrov smrekovine in do 800 kub. metrov bukovi ne.
g Jugoslovanske-italijanske zavarovalno družbo »Savo« so ustanovili namesto »Assicu. rzaioni generali«. V tej družbi je znatno zj. stopan italijanski kapital in pa kapital nekaterih zagrebških bank. Naša dolžnost pa je, da podpiramo samo popolnoma domača podjetja in to je Vzajemna zavarovalnica, I.jul>jinna Dunajska cesta.
g Višjo šolo za kmetijstvo v Mariboru namerava ustanoviti poljedeljsko ministrstvo.
g Celjska državna cinkarna. V Celje je dospela industrijalna komisija, da preišče razmere v celjski cinkarni. Splošno sc sedi, da bo cinkarna zopet mogla vzpostaviti celotni obrat.
g Kmetijsko šolo za Prokmurje, ki bo ustrezala tudi potrebam Murskega polja na Štajerskem, ustanovi poljedeljsko ministrstvo, ko se novi proračun odobri.
g Kmetijsko nabavna in prodajna za-druga za kamniški pol. okraj v Kamniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo preredi svoj redni občni zbor dne 3. aprila 1921. ob 10. uri dopoldne v Kamniškem domu v Kamniku z običajnim dnevnim redom. Zadružnike tem potom vljudno vabi-mo, da se občnga zbora osebno udeležijo, da sc prepričajo o napredku in delu pri zadrugi. Ob tej priliki bo tudipredavanje o zadružništvu. Kdor bi ne mogel osebno priti na občni zbor, naj' pooblasti svojega prijatelja, da ga na tem občnem zboru a-stepa.
d Sadjarsko društvo. Pripravljalni občni zbor Sadjarskega društva za Slovenijo se je vršil 20. t. m. v posvetovalni dvorani poverjeništva za kmetijstvo v Ljubljani. Kljub pičli udeležbi (30 udeležencev) jc bilo zborovanje kaj živahno in zanimanje za društvo zelo veliko.
Iz pravil posnemamo, da znaša letna članarina pravih članov 10 dinarjev. Dosmrtni člani, ki morejo biti pa lc fizič .e osebe, plačajo enkrat za vselej po 300 dinar ov.'Ustanovni člani pa enkrat za vselej najmanj po 1000 dinarjev. Predsednikom je bil izvoljen Ivan Belle, ravnatelj kmetijske šole v Št. Juriju ob juž. žel,, n c-govim namestnikom M. Humek, višii snd-jarski nadzornik v Ljubljani, tajnikom M. Levstik, učitelj in posestnik v Celju.
g Delavske plače so sc na Francoskem po nekaterih podjetjih znižale na petino prci-nje plače, če je imel prej delavec 20 frankov na dan, jih ima sedaj 4.
——— iinnwwnii)nn>iiiiiii> i..... n
Najboljša in najsiguniejša prilika za šteden e!
Ljudska posojilnica
v Ljubi ani. Miklošičeva cesta St. 6 (tik za
frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranila« vloge in vloge v tekočem računu po
brez odbitka reutnega in invalidnega davka-
Ljudska posojilnica v Ljubi ani je največja slovenska posojilnica in j« imela koncem tlečem 'ra 1920 nad 60 milijonov kron vlog in nad K 1100.000 rezervnih zakladov. Posolila se dovoljuje i® osebni kredit (proti menici), na hipoteke v U*"' čem računu.
.TEŽICA.
V nedeljo 6. marca vprliorl telovadni odsek fOrek v druStvcncm domu ua Ježiei Fiiižgarjev« igro >I)ivji lovecc v Štirih dejanjih. Začetek »b pol 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
d Ljudski oder v Kropi priredi v nedeljo 6. marca ob treh popoldne igro »Lovski tat«. Vabimo! Vsem faranoin župnije Št. Vid pri Stični.
Podpisani odbor pozivlje vse larane šentvid-ske župnije, da bi prispevali za zgradbo društvenega doma Naša župnija, ki je največja na Kranjskem, nima niti onoga prostora, kjer bi se zbirala razna društva. Povsod na Slovenskem so si za krščansko omiko vneti ljudje zgradili društvene do-move, tako da jih imajo tudi najmanjše župnije. V njih se zbira zlasti mladina, prirejajo ro poštene zabave, dobre igre, goji se petje, svirnnje na tam-burlce in druga godala. Društveni dom je tista hiša, v kateri se zbirajo župljani kot udje ene družine k raznim poinenkoin, posvetovanjem, predavanjem in tudi prijetnim poštenim zabavam. f'lo-voli je družabno bitje, išče družbe, če nima poštene. gre v nepošteno, (''e zlasti mladina nima svo-.ioga doma, si išče razvedrila drugod po v&seliščih in plesiščih, kjer se le prelahko pokvari, izgubi, zapravlja denar. Zdravje in tudi dušo. Pa tudi starejšim ljudem nudi društveni dom gostoljubno-ttreiio, pod katero bodo pozabili nu svoje težave vžili marsikaj nedolžnega veselja in našli poštene zabave. Kako naj prispevamo za zgradbo prepo-Irebnega doma, r.a katerega se misii že več kol deset let? Vsak prispevek je dobrodošel. Potrebujemo stavbenega lesa, zlasti hrastovega in smrekovega, kamna, peska, apna, opeke in drugih za zidanje potrebnih stvari. Kdor ima vprežno živino, nnj bi jo dal za dovažanje lesa, j>eska itd. Hvaležno se sprejme vsaka vsota v denarju. Posebno se priporoča, da postanejo naši larani ustanovili aii jiodporni in obenem tudi redni Mani. Ustanovni član postane vsak, kdor plača 400 kron, podporni pa, kdor da v ta namen '.>00 kron, redni, kdor prispeva letno za naše društvo 10 kron. Vsi dobrotniki bedo poplačani s tem, da bodo videli, kako se bo potom tega doma povzdignila krščanska izobrazba, kako bodo prihajali iz tega doina j>o-Steni mladeniči, dobra dekleta, neustrašeni krščanski možje in žene. Na delo vsi, da kmalu vstane naš že dolgo zaželjeni doni za vse faranet lilago-hotno in radodarno sprejmite prosilcel Odbor. kat. slov. izabr. društva 6t. Vid pri ,Stični,
Majdi«, Nasveti za hišo in dom. Cena 2'1 K, | 80 K. Malo knjig imamo, ki bi bile tolike praktične vrednosti kot Majdičevi nasveti. V njej uajdeš vse: uspeš»a domača zdravila za vsako navadno bolezen, kuhinjske in gospodarske nasvete, j snažila za obleko itd, kratko rečeno vse, kar rabiš, da hitro pogledaš. Te prekoristne knijge np bi smela pegrešati nobena gospodinja. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
KBaver Meško, Mati. Dramatska slika v 3 dc-.tanjih. Cena 20 K. Res znano snov si jo izbral moško za svojo pesnitev. Kaj na svetu je bolj dobrega, nežnega, dragega in milega kakor materina ljubezen do otrok. Istotako pa tudi nimamo Slovenci pisatelja, ki bi občutil nežneje kakor Meško. Njegovi spisi nas ljubijo in božajo. V drami »Mati« sta našli snov in pisatelj, ter nam podala popolen umotvor, ki /.asluži, da ga čitamo in občutimo. '\njiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v bjubljani.
Majili«, Nasveti za l,išo in (lom. Cena K 34, vezano K 30.-. Malo knjig iruamo, ki bi bile to-Ukc praktične vrednosti kot Majdičevi nasipi. V "Jej najdeš vse: uspešna domača zdravila zi. vsako navadno bolezen, kuhinjske in gispodarski nasvete, snažila za obleko itd., kratko rečenoy vse,
kar rabiš, da hitro pogledaš. Te prekoristne knjige ne bi smela pogrešati nobena gospodinja. Knjiga se doki v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Ksaver Meglu, Mati. Dramatska slika v treh dejanjih. Cena K 20.—. Res znaio snov si je izbral Meško za svojo pesnitev. Kaj na svetu je bolj dobrega, nežuega, dragega in milega kakor materina ljubezen do otrok Istotako pa tudi nimamo Slovenci pisatelja, lo" bi občutil nežnejo kakor Meško. Njegovi spisi nas ljubijo ia božajo. V drami 3-Mati« sla se našlj snov in pisatelj, ter 'nam pedala popolen umotvor, ki zasluži, da ga črtamo in občutimo. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Silvin Sardenko, Mati svetega veselja. Skrivnost vstajenja v petih dramatsnih slikah. Cena K 8.—, vezano K 14.— Sardenkova duša in njeno življenja v zvišenih verskih idealih nam diha iz lega dela. Človeku, ki se zatopi v Sardenkove misli in stike, zrastejo krila in dvigne se v nebesne višave. Sardenko r.am s svojim delom nudi ros polno lui o svetega veselja. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knj' arni v Ljubljani.
Foderer, Patria. Povest iz irske junaške do be. Cena I( 8.~. Irska duša je silno slična duši slovens!«ga ljudstva. Obe sta "bili zatirani in zatiranje je v obeh rodilo podobno čuvstvovanje. Ko čitamo povest >Patria«, skoro ne moremo verovati, da se celo zanimivo dejanje no vrši pri nas in da niso pri nas doma osebe, ki planite domovinskega navdušenja in se ne boje nobenega trpljenja iu bojev za svobodo domovine. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
?:un, Dohodnina. Cona K 10.—. Ta knjiga je izšla izpod peresa priznanega strokovnjaka in nam nudi še danes najuspešnejšo pomoč in potile pri različnih davčnih napovedih. Žunova knjiga nam je izbran učitelj in vešč vodnik v vsaki zadregi. Knjiga se dobi v Jugoslovanski lcujigarni v Ljubljani.
14 Marijinih pesmi starih piiH"h'" lili skladateljev kakor Riharjeve, Cvekov . llot jeve, Haj-drihove, Dolinarjeve itd. v novi obliki je izdal Marij Kogoj. Posebnost pri teh sklaubah je, da je melodija stara, liarmonracija popolnoma nova in pri par pesmih celo premoderna. Stare melodije, o katerih se je zdelo, da nimajo nič v sebi in da so skoro proticerkvcne, so zadobile z novo obliko veliko več vsebine. Zbori na dež,eli jih bodo lahko in radi peli. Cena partituii 20 kron, glasovom jio 7 kron. Naročajo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Kaj bi bilo, čo sc komunizem in socializem mpaseta v naši državi. Vam najbolje povesta brošuri .S krampom in gorjačoc in Obljubljena dežela Sodalija«. Prva stane 7 K, več skupaj G I< TO vin. druga 2 K, več skupaj 1 K 50 vin. Razpo-šilia jih Katoliška Liga, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10.
Sokol; ko vzgojo hočejo vpeljati v našo šole. Kakšna bi bila taka vzgoja, Vam mojstrsko odkrije brošura Ajrno mi Sokoli berile jo vsi, ki Vam je bodočnost naše mladine in našega naroda na srcu. Razpošilja jo Katoliška Liga v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Izvod slane 5 K 50 vin., več skupaj 5 K.

r:WUOC00O0tX>QZ00-0cis88c00O00CQC00Qp0CO03V0.
Pofi&č-n Jaki.
Povest. Po resničnih virih spisal (Dalje.)
Ko sc je zdanilo, je bil Jaka že pod Re-brijo. Namenil se je v Globočice, narezat me-tličevja, brezovih mladik, ki'so rastle tamkaj v večji množini. Že je uzrl pred sabo brezov grm; odložil je krošnjo in pripravil nož, nakar se je lotil dela. Hitro je bilo porezano grmovje, za njim drugo in tretje in čim višje je lezel, tem bolj pripravne o'adike so se mu klanjale s strmine. Kar mu je zastala roka in povezek metličja mu je zdrčal na tla. Njegovo oko je obstalo na groblji pod drčo, kjer je na kamenju ležalo moško truplo in neprijetni mrtvaški duh se je razširjal po okolici. Počasi se je bližal inestu ter se ie sklonil nad mrličem.
Spoznal je Remčevega Luka, in prav njemu je bilo usojeno, da najde mrtvega njega, ki ga' je bil tolikokrat osmešil in osramotil. Zasmilil se mu je nesrečni sosed, in vest mu je šepetala: Mrtev je. pozabi, kar je bilo...«
Jaka je ob pogledu na mrliča spreletela groza, opomnil se je vseh pripovedk, ki jih je znal o duhovih, zato je hitel, da čim preje izgine iz tej^a kraja. Urno je povezal metlič-je, povezke je zložil za skalo ter jih pokril z dračjem; nato je oprtal krošnjo in že se je spenjal po stezi, vodeči iz- globine. Izbral si je bližnjico, da kar najpreje-prinese na Hribce žalostno novico in otme prizadete mučne ne-jiotovosti. Mrliča pa so čuvali jastrebi in kragulji, ki so krožSli visoko nad prepadom.
Vest o smrti Remčevega Luka je napravila na Hribčane jjlobok vtis. Takoj so osta-vili delo ter se pripravili za pohod v Globočice. Jaka jim je kazal pot. Za njim sla sto- * pala Remec in Remka v spremstvu množice, kije med potjo vedno naraščala, Pelin pa je vodil komisijo, sestavljeno iz župana, zdravnika in orožnikov. Na licu mesta se je dognalo, da je bil Luka v oni nesrečni noči stopil predaleč na rob poti, kjer je omahnil, ali pa se je pod njim udrla peščena zemlja, nakar je strmoglavil v globočino. Rane po rokah in obrazu mu je zadalo ostro kamenje, po katerem je padal v prepad. O kakem zločinu ni bilo govora, ker so se navzoči izvedenci izrekli proti vsakemu nasilnemu napadu.
Hribarjevemu Petru in Čopkarjevemu Jerneju, ki sta s Pelinovim Načelom ter Gričar-ievim Jožetom pripravljala nosilnico, je izjava komisije ohladila srd na Zapotčane, obenem pa jima je zbudila zavest sokrivde," ker sta pustila Luka na nevarni poti samega. Tudi drucji so ju pikali s takimi očitki, ki jima večali prepozno kesanje. Molčal je le >: tseni« Jaka in Pelinovi. Ncžka je pletla venec iz je-lovih mladik in divjih rož, rastočih v prepadu, Nace pa je nabiral mah za nosilnico, kamor so položili mrliča. Pelin se je odkril in sprevod se je med glasno molitvijo počel pomikati iz globine.	j
Drugi dan so na Hribcih pokopali Remčevega Luka, mladeniča, čigar mladost je zastrupilo ponočevanje. Njegova smrt je bila mladini svarilen zgled jn sveži grob resen opo-
min, kam pripelje lahkomiselnost in grešna' navada.
Pa še drugo žrfev je zahtevalo ponočeva-nie. Jernej, ki se je tiste usodne noči pre-Madil na poti iz Zapotja, je čutil, kako mu* dan za dnem izginja slast do jedi, da se ga večkrat polašča utrujenost, da ga zlasti po noči napada mučen kašelj. Da se je posluHl zdravil, bi mu bila v početku morda pomagala, toda Jernej je tajil in skriva! svojo bolezen, dokler ni popolnoma opešal. Moral je v posteljo in vsa zdravniška pemoč je bila zaman.
Neozdravljivi V naravi je umiralo življenje, žerjavi so kričali nad vasjo in z drevja je padalo listje, ki ga je veter, kakor poslovilne liste raznašal od drevesa do drevesa. Tudi Jernej se je poslavljal od sveta. Shujšan in bled je^ slonel v postelji ter je zrl skozi okno, Premišljeval je minljivost življenja in nestal-nost vsega, kar živi na svetu. Komaj je preživel nekaj pomladi In že se mu ponuja jesen; le mimogrede se mu ie nasmehnila mladost kakor dcklica, ki se ob srečanju nasmehne in zbeži. Koliko starčkov je že leglo v hladno zemljo, za njimi so romali možje, za temi pa vriskajo fantje po isti poti, do istega cilja. Prišel bo novi rod in na Hribcih bodo donele nove pesmi; grobove na pokopališču pa bo preraščala trava ,., Nič ni na svetu bridke-jega in bolj pretresljivega, kakor je misel na snirt, na ločitev, na konec. Če je človek v življenju kdaj potreben tolažila, tedaj ga je prav gotovo ob mračnem prepadu smrti, kadar smrti, kadar mu izginja zemlja in tone solnce življenja za goro večnosti.
Pelinov Nace je poznal nevarnost Jerne-jeve bolezni, obenem pa je opazil tudi spremembo njegovega srca. Zadnji dogodki so ju zbhžali in od takrat sta si postala zaupna in» odkritosrčna prijatelja. Jernej je krenil s poti pogube, Nace ga je pridobil za svoja načela; pregovoril ga je, da se je vpisal v pevsko društvo. Vaj ter poučnih sestankov pa se ni mo-
gel več udeleževati, ker ga je bolezen z vso silo privezala na posteljo.
Nace pa ga tudi v bolezni ni zapustil. Cele večere je prečul ob njegovi strani; pravil mu je novice, svetovne in domače ter mu čital iz knjig, ki si jih je izposojal iz knjižnice. Njegovo obnašanje je bilo polno usmiljenja, sočutja in ljubezni, vsaka njegova beseda ie prinesla bolniku tolažbe in razvedrila. Skoraj je včasih pozabil svoj nevarni položai in večkrat se mu je zazdelo, da se mu povrača zdravje. V resnici pa se mu je naglo, z neslišnimi koraki bližala koščena smrt.
»Obupal sem,« je tožil nekega večera Na-cctu po prestani slabosti, ki ga je proti koncu vedno huje napadala. »Za Lukom pojdem, vsako uro se čutim slabe,šega.«
»Zaupaj,« ga je tolažil Nace, »ni še vse izgubljeno.«
»Ako ozdravim, bo drugače . ..« je sklepal Jernei. Mislil je namreč na svoje življenje, čigar prihodnjost mora dobiti drugo lice, drugačno podobo.
»Spomladi se ti obrne na bolje,« je skušal Nace pomiriti tovarišu. Ta pa ni mogel verjeti njegovim besedam, ker je bil uverjen, d:i sc mu bliža konec. Zima ga ie izsušila kakor bilko, ki jo izsuše vetrovi in ko se je spomladi prikazalo zelenje, ga je zapusiila zadnja živilska moč. Prvo cvetje ia duhtelo oh njegovem mrliškem odru; pevski zbor pa mu je ob pogrebu zapel žalostinko kot svojemu člani,_ ki se je prvi preselil v deželo večnega 1 petja, nevenljive pomladi. (Konec prih.j
tmakmfa iz ftera.
Povest. Prevaja " *'
Toda še je stal menih pri mrliču ter n -rno in resno molil nad njim. Tedaj se
hendel spomni!, da ga čaka'še zadnja žrtev, «'•"> očeta teria mrliča, čegar m-.ti je seJaj C •■•kov. katero žrtev doprinesti bo skoraj tako j'V" lt;;.i0.r >c ločitev očeta od sina, duše od t;, -s?. ! oda mora biti. Niti tisoč proti njemu n; ''n "-i-.ni pesti, niti cesar, niti deset cesarjev, v-ti slotisoč mečev, niti papeževo izobčenje bi je r.e bili mogli izsilili iz'njega, rogal bi s® bil vsem. rogal celo božji volji.".. Toda bledi cn:c, nad čegar groznim, mrtvaškim lc-
l2"*1"-, Proti Cerkvi, ie pohodil z nogo, >i. ic r.o vetir,o jeklo in železo, dasiravno 'je b»ia. mogotmku odvzeta moč. In Iiendel e
L-Z	"V-l °1lrnk i« nirlsv, in jutri
. : -1 pfSt.i poKopati na HdelbenCu pole? ]..<:'ove matere. Ker je umrl v vaši veri, rta
1^,7 H^ i,V1' ln ske;r katoliškem ob-j ••• i cecm, c.< se vse slovesno izvrši, ker ie I I vseeno gospod, umik in Hendelnov sin pkoravno ie i-tnrl kot obsojenec.« 1,a„,	»Gospod, mi nimamo no-
lahko » fc, ?11 |oda črne male bomo : • °arstenu brali zanj. Ampak, gospod,
tooan nf FldSl^?"'
i.or r na h.delhergu, tam e luteransko d- -o.
pr.l- .ee, ,„ zemlja ni blagosloviiena « P
i>,egove in Hendelnove oči so se
r^bMffl,BIira?a?ri!cnim trl,p!om' losose ^oc t'^7^"0 i" in ** trenutek je op -1 postat lrino.1, ki ;e zarežab
»J-t nisem več- gospodar nad lastnim me-
ntt?U fva na Fidel-;„ • 1 '}lc ' 1(1 sem 10 dal napravit,' niei
aK ^ t" °n,di ??Civa- "očem to i ni kraj	, * Gan&f'^H'
!'»S»to torbo iii se je odpravd^l mi pot" - ' so *br*ni pooblaščenci, da voUjo no-
oT lZW "T str°.r. naznanii, "nai odioči^o oni, toda x.e danes lahko povem gospodu a
bojo truplo moralo biti polopano^v katoliški
zem m.«
® henclcl se |e ves
- ------------bled smehljal: »Misliš li
few «"m °nil lV°ilm poo'J^ščencem? —
in ,-.nr|2-0pe.t -e ie n7rl v obraz mojega sina, in.cutd ie, kai mu v tej grenki uri govore te
ljubljene, za vedno neme ustne. Akoravno ga je menihova mirna neupogljivost nanovo vzpod-bodla in razdražila, se ie vendar zbral in je krenil na pot, ki jo je moral iti: vrgel je žrtev svoje skalnate volje v ogenj ljubezni do mrtvega otroka.	.
»Menih, Hendelni imamo še dve grobnici, in sicer v farni cerkvi. V teh počivajo naši katoliški pradedi, ki so umrli pred letom 1520. in poznejši, ki so se poluteranili. — Naj se to telo, moje meso in moja kri, pokoplje poleg Janeza Hendel in drugih mojih katoliških prednikov — in črne maše za mojega sina naj se berejo v farni cerkvi.«
Menih je počasi rekel: »Gospod, saj ste nam to cerkev vzeli in zaprli. Toda v Garstcnu je še ena, lahko ga pokopljemo tam.«
Silno so sc Hendelnu dvigale prsi. Rekel je:
»Menih, o tem bomo še govorili. Imam še opraviti v uradu, počakaj tu, potem ti bom povedal, kje in kako naj se opravijo mrtvaška opravila za mojim sinom.«
S krepkim, težkim korakom ie odkorakal.
V globokem notraniem strmenju je slutil meni'\ kaj bo sedaj prišlo, toda skoraj ni mogel verjeti, kakor ni mogel preje, ko so mu 1'ovedali, da Henrik Hendel želi zakrament. Dvignil jo svojo dr?o proti Bogu, ki je danes na priprošnjo svoje deviške neveste naredil že toliko čudežev, in je molil: 'Gospod, verujem! Pomagaj moji neveri.«
In .-»opet so zunaj odmevali težki moški
Imate bolečine? V obrazu? v
celem le
losu? Vašo mišice in živci Vam odnnv.,? • Poizkusite pravi Fellerjev Elza-KIniHi nte,10' se čudili! 6 dvojnatih ali Z velik s "de;( steklenici 42 kron. Državna tropina ,nn«'',"1" Ali tipite na počasni prebavi? NaPZ f|'
0	potit n ? Zaprtju? Proti temu nornnml Z"> Fellerjevo Klza-krogljici! C škatljlc » t 6 Pravo želodec okrepčnjoča švedska ini?®'
1	steklenica 20 kron. Omet in poš,nlna posehnf a najceneje. Eliten V. Feller ri ,,m !l d o n j a , li 1 s a t r k št. 10 Hrvatska! /
Varčna gospodinja rabi edino ie
ki je najboljše in najceneje.
j koraki, in zonet je stopil Hendel v mrtvaško j sobo. Prinesel je seboj dva ključa- eden je bU s;!no velik, drugi je bil manjši. Oba sta bila nekoliko zarjavela, kakor da bi bile krvave solze oropanih kristjanov, ki iim je bil več tednov vzet njihov Bog in njihova tolažba, skalilo svitlo železo.
Menihova duša je pela Alelujo.
Toda Hendel
ozrl
nti na meniha,
n;ii na koga drugega v sobi. Stopil ie k nogam mrtvega sina in je krčevito stiskal v žilavih pesteh ključe. Ob Jlenrikovi glavi je klečalo dekletce, vroče solze je lilo in je božalo bratca, Kakor žalujoči angel mrtvo Kristovo truplo.
»Moj otrok,« je rekel Hendel, kakor reka bolesti in ljubezni mu je udrlo iz duš?, - moja krt. moj edini prijatelj, ki sem gn imel na tem svetu, pred cesarjem si mt prosil, jaz pa sem te zmerial. Rekel si, da jih je toliko v Štajru, jaz pa ti nisem hotel verjeti; pa naj jih bo še tako vel.ko, ali r* še tako malo, ti, moj otrok, si med niirm! — In tudi ona, ki si jo ljubil ti, ,e b! a m£d, m'«™. Naj imajo, za kar si me prosu ti. I eli malo, ki so in ostanejo z menoj evangelijski, napolni komaj še eno cerkev kai sclc sedem.«
Čez mrtvo truplo je Hendel proti menihu raztegnil roko s ključi in je rekel:
»Duhovnik, vzemi.« ,	},s žalostno-veselo vzel ključe, ka-
•or služabnik po krivici s prestola pahnjenega kralja sprejme državne znake od roparja, ki je kralja oropal prestola.
Hendel ic rekel: »Fr1r>n	f--------
Nato je rekel: »Zidovi niso tako slabi, da b. bila nevarnost. Vendar naj ne gre preveč ljudi naenkrat noter, da se izognemo vsaki nevarnosti, lo ,e moje zadnje povelje; odslej zanaprej ne bom imel nič več zapovedovati v tem mestu.«
»Hcrmes« se seli. Po nizkih cenah in dobrem češkem blagu znana velika trgovi-na tvrdke »Ilermes« bratov Vokae v Ljubljani Je te dni preselila svojo zalogo blaga v bivšo Mahrovo hišo, Krekov trg št 10 nasproti Mestnemu domu. Kakor se čuje! prodaja zopet po izvanredno nizkih cenah m sicer dobro čisto volneno češko sukno
A■ . fo je danes cena, ki je drugod
Vabilo na
Izredoi občni
Osrednje Čipkarske zsdruce v /.jubilaci t! se vrši v četrtek dt:e 17. marca t. J, on »i'„, dopoldne v spoda ih pro.stoilh I. i j:■: t;Janš• r=a delavskega kon^umnega diu.-tva v Liub-ijaci, Kongresni trg Stev. 2.	'
DNEVNI RED: 1. Poroč.lo načelstvi 2 Dopolnilna volilzv, 3. Slučajnosti.
Izredni občni zbor je sklepčen ob vsaki u:;gljž1"- _ Načelstvo.
Vabilo na
f # d II i © fe r n f ■ r C >. f
n	g a H	iz g g! a ^ a
Konzumneaa društva v St. Jerneju, rcci !.o-vane zadruge z omejeno za v -zo, ki se bo vr-ll dne 6. ma-.ca 1921. ob 3. url po-o!d dvorani Društvenega doma.
iDnevnl red: 1. Čitaiije zapisnika o zadnjem ohinem .boni Z Poročilo imčelstva
3.	Porofilo nadzorstvo
4.	Potrjen e rai\ zaključka zu 1. 1920.
5.	Vol.lev račelstvB b. Volitev nadzorstva 7. Slučajnosti
Ako bi ta- občni zbor ob navedenem času ne bil sklepten, vrži se pol ure pozneje na istein tne-s u In po istem dnevnem redu dri:q občni or, ki bo vel avno sklepal ne glede na število nav.-.o-čih zadružnikov.'
(j (trčan) gnrnntirnni čebelnl pitnnrc, med -.-^u za pecivo, namizni med, a, kg BO. K pošilja so j o pošti in železnici. lJoštni zavoj 4 kg K 290 — Iran ko tam. A. Maček, čebelar, Vrhnika 248,
mm
domače izdelave v vsaki velikosti priporoča po najnižjih cenah
ni?.
Vevče S8 ppl LiuMfanf.
Večji samostan na Dolenjskem sprejme v službo več pridnih
Plača po dogovoru. — Zahteva se priporočilo župnika. Naslov pove upravništvo Domolju™
11 sle m mmf*
Par hrastovih
svinjakov t^TkmPosestvo naprodaj
Spiejme se več
vajencev
v večjem podjetju za pilosekarsko obrt v LJubljani
I hrano in stanovanjem ali pa brez. Naslov pove uprava lista pod Stev. 721.
ŠT. VID-LJUBLJANA
Iz St. Vida v Ljubljano ob 8., 10., 2., 5., uri Iz Ljubliane v St. Vid ob 9., 11, 3.. 6., uri
ob nedeljah in praznikih vozi samo pop. Cena 6 K.
Štefan Erman podigeevaIaanieprr'^ično Čebelarji pozor! £deS
znane, nainol) praktične in trpežne i ruetaluice za med (Schleidermaschine) znamka »Vale^.« Naročila sorejetna N. Pustlnek, klepar, Sevnica ob Savi. —----m*.-1----
Glinaste peči in štedilnike
raznih vrst fer /etiko izbiro glinaste
=== kuhinjske posode =====
ima v zalogi rječart a Franc Jerko in drug Pod' borSt pri Črnučah pošta Jeriču pri Ljubljani.
krog 15 oralov, od tega polovica gozda, ostalo njive in travniki ter hiSa z gispodarsklmi poslopji. Cena 05.000 K. Posredovalci izključeni. Naslov pri uiiravi Domoi uba pod: „Št. 630".
in vsa golazen mora pogin;ti ako porabljate moja naj'bo!je preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 12 K, za podgane in miši 12 K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 I(, ma»ilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki :'n perilu 10 in iiK, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjara 14 K.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport:
M. JONKER, Petriniska ul. 3, ZAGREB 1.
2. I2KZ	v
•r I3SL3C 385 aE
Preselitev maimfakture.
Tvrdka brata Vokač v Ljubljani
naznanja, da je svojo veliko
manufakturno trgovino
preselila v bivšo Marovo hišo
na Krekov trg št. 10 zraven Vodnikovega (zeljadnega) trga. Zahtevajte cenik novega blaga.
Ponudhtcvse neuporabno gsV zlato in srebro s; ar denar, tviarje, srebrnike, z atnike itd. ker Mam ose to leži doma o shrambi brezobrestno, tordki
mrw 3. flngnstin,
Liubl a na, Ounurslka cesta iteo. 36.
♦ ♦
♦ ♦
<0 ♦
♦
» ♦
♦ ♦
ERJAVEC & TURK
: TRGOVINA Z ŽELEZNINO : pri „ZLATI LOPATI" pre e Hammerschmidt(Mtthleisen)
Ljubljana, Valvasorjev trn St. 7, — naspro i Kriisnske cerk««. —
Zaloga cementa.
ter vse dele in opremo priporoča
J. GOREČ, Ljubljana
Gosposvetska cesta št. 14.
Pohištvo
domačega izdelua v vseh modernih slogih, zlasti i/, trdega in tudi iz mehkega lesa, vedno v zaloRi. Izvr ujejo se tudi vsa stavbna mizarska de a. Tvornica lesenih podplatov itd. Solidno delo! Cene zmerne! FRAN ŠKAFAR, strojno mizarstvo s parno silo v I.iubljani, Rimska cssla štev. IS.
Pozor, mlinarji!
Prvovrstna švicarska svuena
mnnska sita
(pajtelni), kakor tudi pristna volnena sita, 21 m 32 cm široka, pripoioča trgovina
Avgust Čatiež, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35
nasproti „Stare Tišlarjeve gostilne".
Mlatilnke
poljedelski stroji za ročni in viatUni pogon, vratila, čistilnike, slamoremice za pogon na roKo in silo, sadne in vins e stiskalnice, sadne mline, brzoparilnike, bakrene (koirene) kotle za žganjekuho in druge stroje ima vedno v veliki izbiri lastnica po umrlem soprogu
FVatlPll IJifti Ljubljana, Sv. ridUUU HI III, Martina c. 2.
Edina zaloga poljedelskih strojev tvornice Umrath & Komp,
Potrebno in koristno j@v
<la brez odloqa potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja Iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da bosle naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah, Vas to prosi »o.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe liudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ," bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po ofici jelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obr. čamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslcini denar, da priporočajo svo.im sorodnikom v Ameriki pošiliati denar-potom naše banke,
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
frank sms m state bank
82 CORTLANOT &THEET, NEW YO«K, N. Y.
Schicht
99
Zopel je tukaj,
letom desetletij v vsakem gospodinjstvu kol neobhodno potrebno Izkazano, pravo
S c h i c h i © v © milo
z znamko ,,Jelen".
tt
Odlikovano vsled svoje dobre kakovosti In popolne tlsfostl, fer najbolj Irdalno pri pranju. Milo x »JELENOM" dobiva »e v inanl predvojni kakovosti danes v naslednjih vellkosllhi
*U kg komadi, 2-delni.	J/i komodi, 4-delnt.
Zastopstvo za Slovenijo ima lvrdka J. GloboCnik in drug v Ljubljani.
Poroč. prstani Double verižice Sienske me Bu<iike Že ne ure Uhani
Najst?rejša trgovca ur,zlalniroin j srtbrnine p ČUDEN
LJUBLJANA 22, Preernoval.
Z;:litcva te ponudbe!
F
Pismena vprašanja s pogoji
na upravo Domoljuba pod"označbo: Ogljar 607.
Sprejme se več dobrih
oparjev. -
Novovpeljana — trgov,na—	■
Ljubljana, Sv. Petra c. 13 (vogal Kolodvor, ul.]
Usnje ter potrebščine.
C.ne konkurenčne, postrežba solidna.
> r Vi
»TITŽhff ,IIFI

Kdor si hoče
za Veliko noč
kupiti iiuo in tipežno ob eko in prav krnsno svileno nilo, naj si ogleda naj-večio izbito svilenih rut ter ra'nega sukna za moške in volnenega blaga za ženske obleke v najmodernejših barvah in po jako znižanih cenah
-sgs^ „Pri lvanf(i"
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 29.
Prvovrslns Pffiff šivalne stroje
za šivilje, kroinče in čevl ui je z večletno garancijo ter posamezne dele, igie, olje itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ulica št 7.
Ljubljana, Kresov trg št. 10
liupiije vse
po najvišji ccsi?.
Trst—Amerika
Angleška pfrotirndna družba
U i
Zastopstvo za Jugoslavijo: Jut)osi?.venska banka, d. c'., Zagreb.
Odprava potnikov T., Ii. in III razreda proko TRSTA in CHERBOURGA v NEW YORK. Sprejema naročila /a prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje:
CUNARD LINE, ZAGREB,
VRIiOVČF.VA ULICA 15.
priporoča
Rnton Kunsiek Liubliana'
ia in cev
Kopitarjeva u!. 4,
svojo veliko zalogo
vv •
na drobno in debelo
Agiiirajte za
.Domoljuba1
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške In ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, sifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izbiri, dalje različne volnene in šivane odeje za posteljo, svilene, volnene in bombažanto robce za na glavo itd. Opozar.amo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.
Mestni trt ii.
Tovarna
ME1
i'im!'iirl»
Liijana, mm nasipi PoMniBa.^«*«
PODRUŽNICE: A\JHRIBCR Gosposka u!. 38.
1.4.
Harva vsakovrstno blago. Kemično Cisti obleke, iivetlohaa ovratnike, za-uestnicc in srajce.
NOVO MESTO
Glavni trg.
KOČEVJE
štev. 39.
PRAGE (švelarje)

borove, bukove in hrastove drva in oglje, kupi po najvišji ceni Fr. Skrbeč, Miklošičeva cesta 8 1 (nasproti hotela Union.)
je iz el. ter ga pošiljamo zastonj. Piš te ponj. Trgovina s temeni SEVEtl & kom;), v Ljubljani, VVolfova ul ca št i2.
Izdaja konzorcij »Domoljuba«,
Odgovorni urednik Anton Sušnik v Liubijani,
Racionalno negovanje lepote.
Hočete Ji obra* in roko racionolno negovati, pe-
ge, moqoleo Otlpra>iti, rapavo kožo mladostno in prožno napraviti, uporabljajte Fellorjevo pravo Elza-obrazno in kožo-ob-varu.jočo pomado i veliki porcolanskilončok 15 - lv. Elsa toaletne uniivalno pastilje I s len ti j i ca 1050 K. Pomada za ustnico in 4-- K
Ideal vseh mil
jo Fellerjovo Elsa lilimo mlečno milo 19-- K. Tekočo iili;no mleko 12 • in 15*- K. Naj 15 no j.-i (ilyconn ti - in 30 - K. Va .oi n po V - in 12 - K. Neškodljivi pudor za obraz v vrečicah po 5 - K. Barvilo rdoče za oui'a/. 10 pisem 20 - K.
Puder gospe, katera se v to razume
ie pravi dr. Kluger-jov Hega- puder, bel ^ rosa, velike olctiantno skatlje
24 - K.
Kurja očesa
bradavice, trdo kožo, odpravljata br/.o in lome-liito Eollorjov turist.ovski oblia nElaa* vškatli&h po 5 - K in 7 50 K in Keller-jeva turistovska tinktura steklenica 10 - K.
Fini parfemi
francoski, originalne steklenice 40 -K; naieht-nico od 20- K naprej. Sochet, (ovitok diiočega praška za perilo) « - K.
Kaj se vsak dan potrebuje?
Angleški obliž 2 - K Lj-Hotorm 30- K. Popoliu JrriRator najboljši 150 - K. Pravi L.vsol 30 - K. Katra 3- K. Kalrno kroj/ljico .V- K. Amika 0-- K in 30- K. Po smrekovem gozdu dišeči p a rtom za sobe 35 - K. Konja k 30 - K Mahnov sok 30 - K. Kina železno vino 30 - K. Eseno za rum 7- .n 35 - K. Ki-noški »*aj na tehtnico od 3 - K naprej.
Pri vprašanjih
r.aj so prilozo poštne znamko /.a odgovor.
Prvovrstno naravno negovanje las.
Ra«t las napreduje, kozo ria glavi kropca, plešo in prorano osivelost preprečuje ellerjova prava Tannokina pomada za rast las, l veliki porcelanski lonček 15-K. Močno katranovo milo za glavo 14 - K. Ogrska pomada za brko po ti-- in 8 -K Neškodljiva olja za laso, orehovo oljo mala stoklonica 0 - K, velika 30 - K Schampon za umivanje la3 4-- K.
Najmočnejše francosko žganje
najčišča predvojna roba, manišo steklenica 15 -K, ve ika ofi - K. Elsa Ko-lonska vocia v steklenicah 7- m 35 - K.
Proti potenju telesa
deluio zanesljivo Eellor-jev Elsa sipalni praaok 1 škatljica 10 50 K.
Kaj je „Elsa Fluid" to zna vsak!
8 dvojnatih ali 2 speci-jalni steklenici 42 - K.
Za usta in zobe!
Hega zobni prašek s kisikom. 1 škatljica iO-K. I)r. Heider-jev zobni pra-Bok l škatlja 0 - K. Elsa voda za usta 30 - K, zobno krtačice od 20 - K naproj.
Proti mrčesom
kakor muhe, bolhe, stenice, ruši, zanesljivo iu temeljito doluio Kisa nir-če*ni prah, velika škatlja 15-- K. Tinktura zopor stenico 30 - K. Naphtalin od ?■- K naprej.
Miši :i\ podgane!
Mišji »trup 8-- K. Strup zopor podgano 8 - K in 10 - K.
Omot in poštnina
se računa ppgoboi. r0"H najceneje* Uim več se»■■ enkrat naroči tem munj dražo stroški io rob".
I. Naročila Sfc adrcslrajo na:
EVGEN V. FELLEK, lekarna,-Stnbica. donja, EIsatr j 18. Hrvatska.

Tiska Jugoslovanska tiskarna.