Vštnina plačana v gotovini. Posamezna številka i Din List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73. Leto XXII K. S*. 20 Kranj, 20. maja 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20 - din, četrtletno 10 - din. Sveean povratek kneza Pavla Evropski odmev jugoslovanskega obiska v Rimu. — Sprejem pri papein. — SJubljana je manifestirala %a kneza namestnika. Okvir obiska jugoslovanske;:" knežjega paru, kneza-namestnika Pavla in kneginje Olge \ Italiji je presegal po navdušenju, po toplem sprejemu, po prisrčnosti in veliki pozornosti, katero je izkazala knezu namestniku in njegovi soprogi — tako uradna Italiju, kot v nič manjši meri tudi italijansko ljudstvo sumu. vsa pričakovanja in mere podobnih sprejemov najvišjih predstavnikov suverenih držav. Pomenil je resnično zbližanje obeh držav, pa tudi obeh narodov, predstavljal je spontano manifestacijo miru in medsebojnega iskrenega prijateljstva, zu Jugoslavijo še posebej je povila ril njeno suverenost pri odločevali ju o svoji zunanji politiki, pokazal je tisto njeno mesto v Evropi, katero ji po njeni moči in veličini pripada. Radi svoje .občutljivo geografske: lege je Jugoslavija, kot klin med zupadom in vzhodom ostala izven obeh nasprotujočih si taborov, nevtralna, samoodiočujoča, toda na straži miru. Zato je ravno v vprašanju stališča do obeh blokov rrmski obisk kneza-namestnika naletel na odmev v komentarjih časopisja in zunanjepolitičnih uradih vse Evrope. Razblinil je vse očitke in sumnje, pokazal je, da je Jugoslavija ostala prostih, nevezanih rok. zvesta svojim zaveznikom, prijateljica svojim sosedom. Tako je danes v negotovosti, ki vlada med evropskimi narodi, v tem predelu Evrope po-lržaj jasen in razčiščen. Da je temu tako. gre icsu. Množica je priredila knezu namestniku navdušene ovaeije. Nastanila sta se v kraljevski palači Pitti. Po|X)!dne si je knez-namestnik ogledal s kneginjo medieejsko razstavo muzeje in druge znamenitosti. Knez namestnik je bival v Firenci kot otrok za časa počitnic pri svoji teti. V soboto zvečer je bila svečana predstava Verdijeve opere: »Viljem Teli'*. Pravtako kot Rim je tudi Fi-renca priredila knežjemu paru veličasten sprejem. Tam ste se nahajala tudi oba zunanja ministra dr. Cincar-Markovič in grofCiano. V Firenci so bile v soboto popoldne zapite vse trgovine, tovarne in obrati, da so tudi delavci in nameščenci mogli prisostvovati sprejemu. V nedeljo okrog polnoči sta se knez-namestnik Pavle in kneginju Olga s svojim spremstvom prisrčno poslovila od okrašene Firence, od princa in princese piemontske, od ministra grofu Ciana in drugih odličnih osebnosti. Ob igranju jugoslovanske državne himne je knežji par zapustil Firenco. V ponedeljek dopoldne je vlak z visokima gostoma pripeljal na Rakek. Postaja je bila vsa okrašena, iz Ljubljane pa se je knežjemu paru pripeljal nasproti ban dr. Natlačen s spremstvom. Na peronu so bile postavljene čete fantovskih odsekov in dekliških krožkov, nurodne nože in velika množica ljudstva, ki je viharno vzklikala knezu Pavlu, kueginji Olgi, kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Še lepši in bolj veličasten sprejem je bil v /usluga modri, previdni in odločni politiki kneza-namestnika Pavla, ki pravilno usmerja zunanjo politiko naše države. Po vseh svečanostih, sprejemih in razgovorih v Rimu, kot smo pisali v zadnji številki našega lista, pa obisk kneza namestnika Pavla in kneginje Olge še ni bil končan. V četrtek II. maja se je udeležil pomorske parade italijanskega brodovja \ Neaplju. To južnjaško mestu je z vsem sijajem sprejelo dragega gosta. \ petek je knežji par v avdijenci sprejel s\. oče Pij XII., ki je kneza-namestnika odlikoval z redom zlate ostroge. Popoldne so hile knezu Pavlu in luieginji Olgi na čast prirejene velike športne vaje fašistične mladine na stadionu Mussolini jevega foruma ob velikih manifestacijah občinstva in telovadcev. Knez -i je tudi ogledal razne rimske znamenitosti in spomenike sturegu Rima. V soboto ob poli II. ari dopoldne sla knez-namestnik in kneginja Olga zapustila Rim, potem ko sta se prisrčno poslovila od italijanskih suverenov, članov in predsednika vlado Mussolinija in drugih dostojanstvenikov. Ob U.30 stu prispela v Firenco. ki je bila njima na čast vsa v zastavah, zelenju in cvetju in kjer sta ju pričakovala in sprejela prestolonaslednik Fmberto in piemontska prin- Slovesen sprejem kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Ljubljani. Ljubljani, kjer se je na okrašeni postaji zbrala velika množica Ljubljančanov, razni odlič-niki in zastopniki, fantovski odseki in dekliški krožki, godbe in narodne noše. Knez Pavle in kneginja Olga stu izstopila iz vlaku ter se prisrčno pozdruvilu in razgovar-jaia z raznimi visokimi dostojanstveniki in njih soprogami. Knez-namestnik je obšel častno četo fantov in deklet, ki so visoka gosta obsipaval« s cvetjem. Knez namestnik in kne-i ginja Olga sta bila ganjena nad tuko veličastnim sprejemom. Ljubljana je v celoti pokazala svoje srce in svojo ljubezen. Med igranjem godb in vzklikanjem ljudstva je dvorni vlak odpeljal proti Krauju. — Množica pa je po končanem sprejemu v povorki z godbami na čelu odšla v mesto in vzklikala kraljevskemu domu. \ Beograd sta se knez-namestnik in kneginja Olga vrnila v torek dopoldne, kjer jimu je bil na topčiderski postaji prirejen nad vse slovesen sprejem. Zbrani so bili vsi člani vlade, ter drugi vojaški in civilni dostojanstveniki. Na postajo sta prispela tudi oba kraljeva namestnika, za njima pa kralj Peter II., ki se je s knezom in kneginjo prisrčno pozdravil in z obema poljubil. Nato so se vsi trije odpeljali v Beli dvor na Dedinje. Zborovanje slovenske mladine v Celju Na prvi banovinski skupščini mladinske JRZ le govoril tudi naš voditelj dr. Anton Korošec. — Prisega mladine kralju, slovenstvu in Jugoslaviji. V Celju, v tem biseru naše ljubljene slovenske zemlje in zelene Štajerske se je preteklo nedeljo zbral cvet slovenske mladine, ki je organizirana v mladinski JRZ, na svoji prvi banovinski skupščini. Zastopniki naše mladine, katere pogledi so bili v nedeljo obrnjeni v Celje, katere misli so v nedeljo hitele v duhu na to lepo zborovanje, so se zbrali v Celju prav iz. vseh krajev Slovenije, od Murske Sobote pa tja do Maribora in preko Jesenic do Oorjancov in Logatca na naši zapud-ni meji, da pokažejo svojo ljubezen voditelju slovenskega naroda dr. Antonu Korošcu, da izpovedo javno in glasno svoj program, da manifestirajo za državo, za njenega mladega vladarja, da izpričajo svojo ljubezen in pripadnost do slovenske zemlje in slovenskega jezika. Dve leti bo skoro, odkar se je ustanovila v Sloveniji mladinska politična organizacija naše stranke. V tej precej kratki dobi se je tako močno razmahnila, da ni skoro nobene občine več, ki bi ne imela svoje krajevne organizacije. Zavest, da je javno politično delo potrebno za slovenski narod in za našo državo je povezala slovensko mladino v njeni organizaciji, kateri je ves čas stalo ob strani vodstvo stranke, zlasti naš narodni voditelj dr. Anton Korošec. Danes je slovenska mladina organizirana v 293 krajevnih organizacijah. Štafeta s spomenico iz vseh slovenskih krajev. 2e v soboto zvečer je Celje zadobilo praznično sliko. Po vseh okoliških gričih in na starem gradu so zagoreli kresovi, celjlska z.elezni-čarska godba je igrala po mestu ter priredila obenem s pevci pred opatijo, kjer se je mudil dr. Korošec, podoknico. Velika množica ljudstvu, ki se je tudi zbrala pred opatijo, je viharno vzklikala kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, dr. Korošcu, ko se je pokazal na oknu opatije, Sloveniji m Jugoslaviji. Podoknica je bila veličasten uvod v naslednji slavnostni dan slovenske mladine. Drugo jutro so prispeli v Celje udeleženci skupščine. Iz Beograda se je pripeljal minister g. Snoj s člani glavnega odbora JRZ. Sprevod. Ob 10. uri je po mestu krenil veličasten sprevod, katerega niti dež ni mogel ustaviti. Sprevod je krenil mimo mestnegu poglavarstva, kjer so bili na balkonu zbruni: dr. Korošec, ban dr. Natlačen, minister Snoj, člani glavnega odboru, narodni poslanci in razni d i ugi odličniki. Velika množica ljudi je skupni) z mladino viharno vzklikalu. Veličastna skupščina. Velika dvorana Ljudske posojilnice se je napolnila z delegati in udeleženci skupščine de zadnjega kotičku in ko so prišli v dvoruno voditelj dr. Korošec, poslanci i" drugi odličniki, je dvorana odmevala od navdušenega vzklikanja, ki je ponehalo šele, ko je godlni zaigrala državno himno. Skupščino je otvoril predsednik bauovinske MJRZ narodni poslanec g. Suiersu. Izrekel je v imenu vseh prvo misel slovenske mladine, ki naj velja našemu mlademu kralju Petru II. Nato je pozdravil našega narodnega voditelja in predsednika senata dr. Antona Korošcu, ministru g. Snoju, bana dr. Natlačena, senatorje in narodne poslanec i" vse ostale. Nato pa je prosil g. dr. Antona Korošca, da spregovori mladini. V tem trenutku je zopet nastal vihar navdušenja, ki se ni hotel poleči, dokler ni spregovoril dr. Anton Korošec. Pomemben govor dr. Antona Korošca. Svoj govor je dr. Korošec naslovil na mladino. Poudaril je, da gu veže dolžnost, da 'zopet enkrat more govoriti svoji mladini in da se mu po II. decembru sedaj prvikrat nudi prilika, da govori naravnost svojim dragim mladim prijateljem. Zahvalil se ji' mladini za njeno delo in mladostno navdušenost, ki sta ob zadnjih volitvah prinesla tuko sijajno zmago. Nato je dr. Korošec nadaljeval: „S ponosom in samozavestjo lahko že dokaj časa trdimo, da je vsa mlada Slovenija v našem taboru. To so velike besede, to so ponosne besede: ..Vsa mlada Slovenija je z nami!" Ali te besede so resnične! In tudi za ta uspeh se moram enkrat javno zahvaliti vsem onim stoti-uum in stotinam mladinskih delavcev in organizatorjev, ki skromno, tiho, vestno in skrajno požrtvovalno dan za dnevom kujejo in klešejo Vaše značaje, širijo in množijo Vaše znanje ter zidajo in stavijo z besedo in tiskom Vašo vi liku ogromno organizacijo. Mi jih učimo ljubiti našo slovensko zemljo, slovensko govorico, slovensko kulturo in vero, slovenske pesmi, slovenske šege in običaje. Ne učimo jih sovražiti, kar ni naše, kar je tuje: ampak učimo jih ljubiti svoje! Mi jih učimo ljubiti našo državo. Velika je, močna je v zdravju in junaštvu svojih narodov. Jugoslavija nad vse! Niti pedi ne damo vzeti od nje, vse nam je ljubo in drago, vse je naše in nikogar drngega! In čez to slovensko domovino in čez to jugoslovansko državo nam vlada kraljevski dom hrabrih Karadjordjevičev. Oni so naši, kri naše krvi, a mi smo njihovi, po svojih srcih in svoji ljubezni. Ako bi bila kdaj naša jugoslovanska zemlja v nevarnosti, samo kličite, hrabri Karadjordjeviči, mi smo tu! Mladi kralj, mlada država, njima zvesto ob strani naš'a idealna mladina. Mi zaupamo v Boga, da nam lx> dal svoj blagoslov za vse naše mladinske vzore. lo je naš progruni in mi ga danes zopet pred vsem svetom jasno in glasno izpovedujemo. Našo notranjo politiko izpolnjujeta sedaj dve osebnosti, predsednik vlade g. Cvetkovie, ih voditelj Hrvatov g. dr. Maček. Prešernova rojstna hiša v Vrbi bo slovesno odprta v nedeljo 21. l m. ob 11. uri. Pred tem bo ob 1*. uri pri cerkvici sv. Marka služba božja, ki jo bo opravil F. S. Finžgar. Pri otvoritveni slovesnosti bodo govorili: Oton Župančič, rektor ljalljanske univerze dr. R. Kušej, ki bo v imenu odbora izročil hišo v last in skrb banu dr. Natlnčecu. V imenu Brezničanov spregovori župnik dr. j. Arnejc in nato še zastopnik šolske mladine. Sodeloval bo tudi član Narodnega gledališča Ivan Levar z recitacijami in pevski kvintet iz Ljubljane. Posebnih vabil ne bo, objava sporeda velja kot vabilo vsej ctovenski javnosti. Gorenjci, v nedeljo v Vrbo! Narodna dolžnost nas kliče. STRAN 2 Razgovarjata se o bodoči ureditvi nase jugoslovanske države. Nikdar ti razgovori niso bili tako resno in pošteno zamišljeni kakor sedaj. Te razgovore moramo spremljati z optimizmom, a ne z zlovoljnim pesimizmom. Spremljamo te važne dogodke z dobrimi željami in upajmo, da bodo na vse zadnje !e ugedno uspeli v korist vse naše države. Glede naše gospodarske politike, ki je važen del nase notranje politike, sem zadnji ponedeljek govoril v Ljubljani na občnem zboru Zadružne rveze. Razvoj naših gospodarskih razmer je zdrav in trden. Da pa je važnost mnogih notranjepolitičnih vprašanj; stopila sedaj med razgovori o sporazumu nekoliko v ozadje, je samo po sebi u-mevno. Saj je jasno, da bodo v primeru, da se sporazum posreči, marsikatera notranjepolična vprašanja dobila drugo smer in drngo rešitev. Ni pa nobenega povoda misliti, da bo glede organizacije Jugoslovanske Radikalne Zajedni-ce nastopila kaka sprememba. Ze dosedanji njen razvoj je pokazal, da je našla v vseh banovinah mnogo odmeva in da je ljudstvu in državi prinesla samo koristi. Zato je želja nas vseh, da se stranka še bolj razširi, tesneje organizira in razvija živahno delovanje v vseh delih naše države. Slika zunanje politike se v naših dneh tako hitro spreminja kakor slike v kalejdoskopu. kar je danes v zunanji politiki dejstvo, je jutri že spremenjeno. Lahko pa zaznamujemo tudi pozitivne stvari trajne vrednosti. Mi se vsi veselimo krasnega sprejema, katerega je italijanski narod priredil naši visoki knežji dvojici. Nj. Vis. knezu namestniku Pavln in Nj. Vis. kneginji Olgi. Vsi se veselimo tudi izjav simpatij in prijateljstva od odločujočih italijanskih političnih faktorjev, kakor smo se nedavno veselili sličnih izjav iz Belina. Kar pu se iiče splošnega zunanjepolitičnega položaja v Evropi in v svetu, pa mislimo, da je nevarnost za vojno že minila in prosimo ljudstvo samo, da se ne da vznemirjati in razburjati od ljudi, ki nič ne vedo ali pa mu ne želijo nič dobrega. Tako mislim, da sem govoril o vsem, kar bi Vas moglo za nima ti" Samo eno še Vam moram povedati, in zaradi tega sem prav za piav prišel v Celje, namreč, da Vas, mladi prijatelji ►GORENJEC iz JRZ, v imenu stranke najlepše pozdravljam! Ostanite zvesti vzorom dr. Kreka in pa dr. Jegliča!" Po govoru dr. Korošca je pozdravil visoke goste in mladino celjski župan dr. Voršie, za njim pa v imenu glavnega odbora MJRZ iz Beograda dr. Pire Bojan. Tajnik banovinske organizacije g. Cešnovar je imel navdušeno poročilo, v katerem je orisal delo naše mladinske politične organizacije, ki je združila skoro vso slovensko mladino v eno celoto. Politični vzgoji mladih političnih delavcev so služili lani številni tečaji, 29 po številu, in velik del volilne borbe, agitacije in propagande, organiziranja shodov in zborovanj je izvedla MJRZ. Med vsemi govori, zlasti pa med govorom dr. Antona Korošca je prišlo neštetokrat do viharnih manifestacij za kralju in kraljevski dom, za Jugoslavijo, za našo vojsko in za naše voditelje. Govor našega voditelja dr. Antona Korošcu, ki je po svoji izčrpni vsebini tako navdušil mlade zborovalce, je bil z veliko pozornostjo sprejet v vsej državi, našel pa je odmev tudi v inozemstvu. Tako so ta govor prinesli skoro vsi italijanski časopisi, zlasti pa so poudarili oni del govora, ki se nanaša na obisk kneza namestnika v Italiji in del, ki je posvečen hrvaškemu vprašanju. Volitve in deklaracija. Pri volitvah v bunovinski odbor so bili izvoljeni: Smersu Rudolf, ing. Sodja Jože, Cešnovar Slavko, Snoj Janez, Melaher Jože in Kroflič Jože ter delegati za glavno skupščino. Nato je imel lep govor o narodnih nalogah mladinske organizacije inž. Jože Sodja. Ob koncu zborovanja je mladina izročila svojemu voditelju spomenico, katero so fantje iz vseh krajev Slovenije na kolesih prinesli v Celje. Začetne črke kitic dajejo stavek: ..Slovenskemu voditelju mladina." Dekluruciju je podpisana od zastopnikov okrajev in vezana v krasno usnjeno knjigo. Mladina je ob izročitvi deklaracije burno vzklikala našemu VO-ditelju. Tako je slovenska mladina organizirana v MJRZ v nedeljo v Celju ob svojem voditelju preživela lep zgodovinski dan, ki bo vsem udeležencem ostal trajno v spominu. Prvi slovenski delavski tabor Tabor, ki ga pripravlja za 4. junij letos mlada delavska organizacija Zveza združenih delavcev, naj bo poudarek njene nove miselnosti, s katero prelamlja tradicijo in metode naših socialističnih delavskih pokretov in vrača delavski stan v narodno celoto. Tabor ZZD tako ni samo zadeva delavstva samega, ampak je na njem zainteresiran celoten slovenski narod. Za vso skupnost bi namreč moralo postati usodno gibanje delavstva socialistov vseh barv, ker so se dali brez iz.jemo voditi marksistom in so tako vnašali v naše narodno življenje razkujalne sile ter narod v vseh ozirih razkrajali in slabili. Zvezi združenih delavcev, ki se je temu valu uprla z vso mladostne energijo, je trebu le želeti, da bi njen zdrav pokret skoro zajel vse slovensko delavstvo. To je namreč doslej stalo izven vseh organizacij, ker so mu bile te po duhu in po metodah svojega udejstvovanj^ čisto tuje. Ogromna večina slovenskega delavstva je stala izven vseh organizacijskih pokretov in bila brez vpliva na slovensko javno življenje. Tabor 4. junija ima namen prelomiti staro tradicijo in pokazati delavstvu, da je njegova rešitev edino v strnjenih vrstah slovenske delavske stanovske ZZD. Skupine ZZD se na ta svoij praznik vestno pripravljajo in bo po vseh pričakovanjih izmed vseh dosedanjih delavskih zborovanj v Sloveniji tabor ZZD brezdvomno največji po svoji zamisli in po izvedbi programa. Na taboru govorijo ob manifestacijskem zborovanju poleg zastopnika pokreta ZZD in za- 20 let katoliške prosvete v Mavčičah V nedeljo 21. maja obhaja prosvetno društvo „šmonca" 20 letnico svoje ustanovitve s celodnevno prireditvijo. Pomen tega dogodka leži v tem, da so ob koncu prejšnjega in v začetku sedanjega stoletja bili prepiri in sovraštva med sosednimi in domačimi vasmi, pri katerih je največkrat odločeval nož. Prišel pa je v Mavčiče učitelj Sežun, začel zbirnti okoli sebe fante, učil jih petju in vedno poudarjal: „Le veseli bodite in pa prijatelji med seboj!" Fantje so se ga oprijeli in ko se je v Smledniku ustanovilo prosvetno društvo, so hodili tja telovadit, nastopali pa so tudi pri igrah. G. dr, Marinko je kupil staro šolo v ta namen, da bi služila prosveti. Po vojni so fantje prijeli za kramp in lopalto ter preuredili notranjščino v ta namen. G. Ferjančič je 1. 1919. ustanovil prosvetno društvo, pridno učil petje. Po njegovem odhodu je njegov naslednik pok. g. župnik Marčič nadaljeval s poukom petja, posebno pa pripravil oder za igre. Leta 1922 se je pa ustanovil Orel, ki se je razvijal do razpustu 1929. Društvo je doživelo vesele in žalostne čase — najhujši udarec je bil razpust leta 1935.. ko so društveni dom zapečatili. Po par letih je bil razpust preklican. Spet so se začeli veseli časi, fantje so ustanovili Fantovki odsek, dekletu pa Dekliški krožek. Prosvetno društvo je ognjišče, kjer se shaja poštena mladina k petju, igiam in telovadbi. Iz društva so izšli najboljši gospodarji, najboljši očetje in najboljše matere. TEDENSKE NOVICE stopnika centralnega tajništva Delavskih zbornic tudi člani našega narodnega vodstva (dr. Krek, dr. Natlačen ter predsednik kr. vlade g. Dragiša Cvetkovič. Svojo udeležbo na taboru so prijavili doslej tudi naši odličniki: g. minister Snoj, senatorji dr. Kulovec, Smodej in dr. Schaubach ter več poslancev. Pokroviteljstvo nad taborom je prevzel prijatelj novega slovenskega delavskega -stanovskega gil>anja ZZD naš ban g- dr. Marko Natlačen. Vse naše delavstvo in vsa naša javnost naj tabor vernega slovenskega delavstvu podpre s svojo propagando in moralno oporo. ZZD je za ta tabor postavila geslo: eden za vse, vsi za enega. To naj bo tudi geslo vse slovenske javnosti ob tem taboru. SLOVENSKI DELAVSKI TABOR Vabimo slovenski delavski stan na skupno •manifestacijo, ki bo v Ljubljani, dne 4 junija 1939 z geslom: Bog, stan, narod! Proti razkrajanju marksističnih demagogov za enotno združeno delavstvo, za zmago, zu nov družabni red, pravice in ljubezni. Zveza združenih delavcev, glavni odbor Ljubljana. Osnoval se je za ves kranjski okraj pripravljalni odbor za I. delavski tabor v I .juhi ja-ljani. Posluje v skupni pisarni ZZD hotel ..Jelen". Vse informacije dobite v naši pisarni ZZD, kjer se sprejemajo tudi prijave. Vožnja za udeležence tabora bo retrtiiiska ali še ugodnejša. kranj Teza je imela občni zbor. Dne 23. aprila t. 1. se je ob polni udeležbi vršil občni zbor „Teze", družbe z. o z. v Kranju. Iz poročil, podanih nu občnem zboru, je j ! razvidno, da je to naše mlado podjetje prebi- | i lo težave, ki se porajajo ob začetku obratova- ! nju pri novem podjetju. Občni zbor je odobril i j dosedanje delo poslovodstva in dal smernice i i za bodoče. Poslovodskemu odboru, posebno pu ! j predsedniku g. ravnatelju Korbarju, je občni j j zbor izrekel zu ves trud priznanje in zahvalo. ! Ker je g. ravnatelj Korbar zaradi preobreme- j njenosti odstopil, je bil zu predsedniku soglus-no izvoljen znuni kranjski gospodarstvenik g. i Franc Gorjanc. Želimo, da bi prizadevanje tega domačega | slovenskega podjetja obrodilo obilen sad. Volitve obratnih zaupnikov preložene. G, minister socialne politike in narodnega j zdravja je s svojim odlokom St. Br. 35.903 t dne 12. maja 1959 ponovno odložil volitve delavskih nameščenskih zaupnikov za I. 1939. Citirani odlok se glasi: Odločam: i.) da se volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov izjemoma zu 1. 1939. više od 15. julija do 15. avgusta 1959., namesto v mescu muja tega leta. Članski sestanek ZZD. V dvorani hotela ..Stara postu" se vrši v soboto ob S. uri zvečer Članski sestanek, nu knterem bo predavul zdravnik OUZD v Kranju g. dr. Ilerfort: ..Izo-braženstvo in delavstvo". Vljudno vabimo, da se tega goli imenovanega predavanja sigurno udeležite. Odbor ZZD v Kranju. Materinska proslava. Ponovno opozarjamo na materinsko proslavo, katero priredi Krožek mladenk v soboto 20. maja ob poli 9. uri zvečer zu odrasle in v nedeljo 21. maja ob 10. uri dopoldne za otroke. Na sporedu je petje, deklamacije in igra ..Sirota Jerica". Vsi vljudno vabljeni! Občinska seja. Danes zvečer ob 20. uri se vrši 19. redna seja kranjskega občinskega od-lx ru v občinski posvetovalnici. Iz dnevnega leda navajamo le nekaj točk: Odobritev licitacije del za kopališče, odobritev oddaje zemljišču pri razširitvi ceste na Jelenovem klancu, posojilo zu tekstilno šolo, ponudbu župne na-darbine za nakup Prevole. Po javni seji se v rši tajna seja. F. O. Kranj. Vsem članom Fantovskega odseka sporočam, da se vrši v torek dne 23. V. ob 8. uri zvečer zaključni fantovski večer z zelo zanimivim isporedom. Za vse člane je udeležba obvezna, zato Vas vljudno vabim, da se tega sestanku sigurno v polnem številu udeležite. Vsem odbornikom fantovskega odseku v Kranju vljudno sporočam, da se vrši odborovu seja dne 25. maja 1939 ob S. uri zvečer. Važno, udeležba strogo obvezna. Bog živi! Megla Alojzij, predsednik F. O., Kranj. 45. razstavna prireditev Ljubljanskega ve-lesejma bo letošnji pomladanski velesejem od 3. do 12. juniju. Pokroviteljstvo je prevzel Nj. Vel, kralj Peter II. Razstavni prostori so vsi zasedeni, pu bo ta prireditev zopet lepa revija slovenske in jugoslovanske gospodarske delavnosti. Nu razstavi bodo zastopane vse pomembnejše industrijske in obrtne panoge, tako kovinskn, tekstilna, papirna, elektrotehnična, kemična, steklarska, živilska, stavbna, poljedelski stroji, glasbila, kurjava, keramika, itd. Poleg tega bodo še zaokrožene razstave pohištva in stanovanjske opreme, avtomobilov, male obrti, pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov ter turizem z gorenjsko in dolenjsko kmečko hišo v narodnem slogu in razstava protiplinske obrambe. Obiskovalci vele-sejmu lx>do imeli nu jugoslovanskih železnicah 50% popust. Zdravnik Dr. Pcmce Pavel se je preselil v Crobathovo hišo, Prešernova ulica 17., I. nadstropje. — Ordinira od 10.—12. in od 4.-6. ure. Romanje na grob sv. Eme na Koroško Romanje na grob sv. Etne v Krko na Koroško se bo letos vršilo že 28. in 29. juniju. Pojde po isti poti kot luni: skozi Celovec h Gospe na Otoku sredi Vrbskega jezera in odtod v Krko, kjer romarji prenoče; na povrutku zopet postanek pri Gospe Sveti. Vsi stroški zu pot (tudi zu prenočišče in pre. prosto hrano) znušujo 145 din: le vožnjo od domače postaje do Jesenic (ilržavnu meja) plu-ča vsak romar posebej. Kdor želi prenočišče nn postelji, doplača 18 din: za boljši hrano pu 25, oz. 55 din. Prijavili se je najpozneje do 12. juniju ravnateljstvu Sal. zavodu na Rakovniku v Ljubljani, V prijavi je navesti ime in priimek, krnj in datum rojstva, pristojno občino ter točen naslov; priložiti je fotografijo v velikosti 4x5 cm. Romarjem se priporoča, naj s prijavami pobite, du bo tuko mogoče romanje or-guni/iroti v čim večje zadovoljstvo vseh udeležencev. Med. univ. Kino w§mar£in>ki dom" v Šmarinem pri Kranju PREDVAJA: v petek 19. maja ob 8.30 uri zvečer, v soboto 20. maja ob 8.30 uri zvečer in v nedeljo 21. maja ob 4., 6. in 8.30 uri ZNAMENITI OUSARSKI VELEFILM KRVAVI KAPETAN (Captain Blood) L«; B2Sa REŽIJA: KERTEZ, znan po filmu »Poročnik indijsko brigade", ROBIN 1100D itd. Dr. Vrbnjak Vinko se je preselil v hišo ge. Dore Maverjeve (gostilna, pri Jahaču") in otvarja privatno prakso. — Ordinira popoldne. Stavbne parcele nn Fidru. Pogosto so se o-glašali razni reflektanti zu stavbne parcele Da Fidru, to je ob državni cesti nasproti tovarne Prešeren. Zupnu nadorbina v Kranju dosedaj tega zemljišča ni hotel« ruzparrelirati posebno ne radi tega, ker ni našla primernega zemljišču drugod. Ker bo pa nova državna cesta šla preko zemljišču nu Fidru. ker je že vse okrog precej zazidano in se župiii nadarbini nudi drugod priliku zu nakup zemljišču, bi se sedaj to zemljišče razparceliralo, če se najde dovolj retbktantov zu parceli1. Tu bodo gotovo najlepše stavbne parcele. Kdor bi želel kupiti tu kako purcelo, nuj se prihodnji teden ■ ■ i v ,"-111 >11 i pi«|l I P i Kot odposlanec prosvetnega ministrstva pri letošnji maturi na gimnaziji v Kranju je določen insp. prosvetnega ministrstva g. Sovre Anton. Občni zbor podružnice društva Bran-i bor bo v nedeljo 21. t. m. ob poli 11. uri dopoldne v gimnaziji. Vsi vljudno vabljeni! Tudi železničarji so se organizirali v JRZ. Včeraj popoldne se je v prostorih hotela ..Jelen" vršil ustanovni občni zbor ..Poverjeništva Kluba železničarjev JRZ v Kranju." Zborovanja se je udeležilo prav lepo število železničarjev in železniških delavcev, ki so si izvolili tudi svoj odbor. Zborovalce je obiskal tudi in jim poročal g. narodni poslanec Pavle Ma-sič, ki je obljubil, da se bo prav toplo zavzel za težnje in vprašanja organizacije, kot posameznih članov. Krajevno organizacijo JRZ je zastopal predsednik g. dr. Megušar. Članstvo novega poverjeništva si je nadelo nalogo, da bo šlo s požrtvovalnostjo in vnemo na delo za procvit in napredek svoje stanovske organizacije. Gorenjski fantje iz kranjskega okraja, člani MJRZ so se v lepem številu udeležili banovinske skupščine v Celju. V dveh polnih avtobusih se je peljalo 83 udeležencev in so se kljub dežju dobro počutili. Funte stu vodila predsednik krajevne MJRZ g. Ham in predsednik okrajne organizacije g. Ciril Murnik. Doletelo jih je še prav posebno počaščenje, da se je z. njimi skupaj fotografiral sam naš voditelj in predsednik senata g. dr. Korošec. Fantje so prišli iz. Celja polni navdušenju. Društvo slovenskih obrtnikov v Kranju naproša vsa sosednja društva in organizacije, da na dan 2. juliju t. 1. ne prirejajo veselic, ker bo naše društvo priredilo letno veselico, katere čisti dobiček je namenjen zu Obrtni dom. tv par let nismo imeli večje prireditve. Obenem se obračamo nu vse prijutelje obrtnikov, du nas v tem oziru podpro. Posestniki orožja in orožnih listov st> opozarjajo, du v smislu pravilniku o bunovinskem proračunu dravske banovine za leto 1959—40 S 85. plačajo pri sreskem načelstvu v Kranju bnnovinsko takso zu leto 1959. Banovinsku taksa se pobira v banovinskih kolekih, v istem iznosu kakor za prošlo leto, lo je 25. din od komadu orožja. Sreski načelnik: l.ipovšek. Izjava. Z oziram nu incident, ki se je zgodil 12. t. m. v centrumu Krunju. podpisani iz-juvljam, da je bil g, Janko -koli sebe (oliko glasov nismo mislili. JSZ. je dobi In vsega 152 glasov, a ZZD 42 glusov. Kdor le količkaj pozna razmere v tej tovarni in kdor ve kakšne so bile razmero v nji pred letom dni. bo mogel biti prav zadovoljen s tem rezultatom. Teh 42 glasov bo tvorilo temeljni kamen za nadaljni polet organizacije. Le z velikim trudom, ljubeznijo in trdno voljo se bo dosegel končni cilj, ki je: vse delavstvo, ki je našega duhu, v tovarni mora biti v ZZD. Potem drugih ne bo trebu več. Delali pa bomo z ljubeznijo, voljo in požrtvovalnostjo, no pa z jezo in sovraštvom v srcu. Cesta pri Šifrerju dovršena. Zvezna cesta, ki veže pri trgovini Šifrer v Novem predmestju Kolodvorsko cesto iti cesto Plevna—Vojašnica —Dolenc je sedaj popolnoma gotova. Prejšnji teden so delavci napravili še stopnišče, ki vodi k Šifrerjevi trgovini. Stopnišče je prav lično z ograjama nu obeh straneh. Na obeh straneh ceste so postavljeni lični kantoni med njimi pa so vsajene lipo. Cesta je bila silno nujna za pravilen razvoj prometa na tem kruju. ki z dneva v dan narašča, kakor tudi zn regulacijo in olepšanje vsega delo mesta. ŠENČUR Poročila sta se v nedeljo v župni cerkvi v Šenčurju gdč. Marica 1 ninik. uradnica v celjski bolnišnici) hčerka g. župana Antonu Um-nika ter g. dr. Janez Pintarič, zdravnik v celjski bolnišnici. Priča neveste je bil g. Jože šušturšič. upravitelj bolnišnice v Celju, ženi-nova priča pa bunski inšpektor g. Janko Dov-žan. Novoporočcncema naše iskrene čestitke in obilo božjega blagoslova! Nesreča. Posestnika Janeza Sajevica iz. Šenčurja je napadel podivjani bik ter mu zlomil roko v ramenu. Ponesrečenca so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. TR2IČ V ponedeljek, dne 8. maju ob 8. uri zvečer je bil v Našem domu izredni prosvetni večer. Gospa Escher je bila tuko prijaznu. da je pokazala v filmu razne navade in doživljaje T r-žičunov, kar je nudilo navzočim mnogo zabave, šaljivih dovtipov in smeha. Videli smo lepe navade ob velikonočnem času, n. pr. otroke z raglami, ženske z jerbasi pri blagoslovu pred sv. Andrejem, novo mašo č. g. Bohinu, slovesnosti ob blagoslovitvi Mestnega domu, smučanje na Zelenici itd. Marsikdo je mogel tuko videti samega sebe. Za to prijaznost je bila gospa Escher obilo nagrajena z veliko udeležbe in z izrazom zadovoljnosti navzočih. Zu prihodnjo sezono se gospej že v naprej priporočamo, da nas razvedri s svojim kinoapa-ratom v Našem domu. Ptice brez perja. Pred kratkim so se pojavili v javnosti letuki, katerih vsebina je naperjena proti tretjemu rajhu. Sicer so bili ti letaki popolnoma brez pomena in med ljudstvom niso našli nobenega odziva, toda njih vsebina je bila sestavljena v tuki obliki, kot da so izdajatelji slovenski kntoličani. V resnici pa je izdajatelj vse prej kot pa zaveden Slovenec in katoličan, kujti sicer bi v teh kritičnih časih ne tratil svojega časa z brezpomembnimi poizkusi begati ljudstvo. Če pa namerava še nadalje izdajati te papirje, naj pa vzame nu znanje, da mi kukavičjih jajc ne maramo. Gospodars t v o Podružnica ..Konjerejskega društva v Kranju" ustanovljena. Živinorejci in konjerejci naše Gorenjske se prav marljivo gibljejo in udejstvujejo, kot so to pokuzalu razna njihova zborovanja v zadnjem času. Njihovo delo in prizadevanje kažeta dovolj! zgovorno, du se zavedajo pomena teh dveh tuko zelo važnih gospodarskih panog, katere skušajo gojiti čim bolj smotrno in uspešno v svojo in celote korist. Pred por tedni so imeli zelo lepo uspelo in pruv dobro obiskano zborovanje živinorejske selekcijske zadruge iz vseh štirih okrajev Gorenjske, ki je pokazalo, da je naša gorenjska živinoreju v resnici na poti napredka. Nič manjše važnosti pu ni bilo zborovanje konje-rejcev v ponedeljek, dne 8, maja popoldne na ..Stari pošti". Nu tem zborovanju so gorenjski konjerejci ustanovili ..Podružnico konjerejskega društva v Kranju", oziroma konjerejsko rodovniško selekcijisko organizacijo. Tu organi-zuciju ima numen, da poživi in izboljša našo nekdaj tako* leipo nspevajjočo konjerejo na Corenjskem. Navzočih je bilo nad 70 konje-rejcev iz vseh občin kranjskega in tržiškega okraja s pripravljalnim odborom nu čelu. Zborovanju je prisostvoval tudi okrajni veterinarski referent živinozdravnik g. Bedenk Vinko. Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Pilur Jernej iz Rupe, ki je Štedilniki, navadni in elektrovarjenl R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ pozdravil navzočne, zlasti le zastopnike oblasti kmetijskega in veterinarskega referenta. Izrazi! je svoje veliko veselje nud tako nepričakovano udeležbo in z zadovoljstvom ugotovil, du je v naših ljudeh ostalo še toliko starega nekdanjega zanimanja in razumevanja za doslej že skoraj povsem opuščeno pospeševanje konjereje. Prcčitul je tudi pozdravno pismo, katerega je k ustanovnemu občnemu zboru poslal predsednik „Konjerejskega društvu za dravsko banovino" g. Jiinžekovič iz Škerjun-cev. Okrujni kmetijski referent g. VVernig je po-ročul o svojem tri četrtletnem prizadevanju in trudu za ustanovitev konjerejsko organizacije v Kranju ter pojasnil, da obstoji stremljenje po reorganizaciji osrednjega društva ter po uvedbi selekeijskegu dela v pospeševanju konjereje enako kot pri govedoreji. Poročal je nadalje o vsem dosedanjem delu pripravljalnega odboru za ustanovitev podružnice ter spregovoril še nckuj vzpodbudnih besed za to najlepšo panogo kmetijstva, zu konjerejo. Poudaril je velike koristi, kutere nudi organizacija in pozval k skupnemu delu zu povzdigo nekdaj tako slovite konjereje na Gorenjskem, i Prečita! se je tudi zapisnik zadnje seje pripravljalnega odbora, v katerem je župan g. Burgur iz Smledniku priporočal zadružno o-bliko konjerejsko organizacije. Živinozdravnik g. Bedenk je izvršil še naknadni popis članstva in obrazložil važnost žigosanju kobil Pri volitvah je bil izvoljen tule odbor: Pilur J( mej, Rupa predsednik; Molj st., Voglje I. podpredsednik; Kttralt Janez, Cerklje, 1!. podpredsednik. Odborniki: Godnov Ivan, Sv. Katarina nad Tržicem; Jenko Franc, Stihu: Drak-sler Anton, Mavčiče; Jerala Jožef, Smlednik, Br.ncelj Jukob, Sp. Duplje: Šipic Mihu, Češ-njevk: pregledovalca računov: Strupi Janez, Čirčiče in Julen Janez, Huje Tajniške in blagajniške posle |io vršil Jenko I'rane s Suh«-. Članarino je takoj vplačalo 51 konjerejcev in se je zbrulo din 1.020.—. Delegate zu občni zbor osrednjega društva bo določil na podlagi vplačane članarine odbor. Nu prošnjo članov iz Cerkelj se bo prosilo državno konjarno v Ponovičah, da priredi posebej žigosanje in sprejemanje kobi! v rodovnik zu okoliš Cerklje, kjer se je nadejati ccu 40 kobil. Sprejemanje v rodovnik naj bi se torej vršilo prvega dne v Kranju in na Pristavi, drugega dne zjutraj pa v Cerkljah. Predsednik g. Pilar je nato zaključil občni zbor in poudaril, da obeta postati konjerejsku podružnica v Kranju z nud 100 priglašenimi čluni za ptujsko podružnico najmočnejša konjerejsku organizacija v Sloveniji. v- Sport. Gorske hitrostne dirke k sv. Križu pri Je senicah. I. Gorenjski Moto-klub Kranj priredi kot svojo prvo letošnjo in obenem klubsko prireditev gorske hitrostne dirke k Sv. Križu pri Jesenicah. Proga je dolga 4000 m, šlart je pri Čuferju, cilj pa pri Kopišarju. Štartati imajo pravico vsi člani verificirani v M.S.K.J. Tekmuje so po športnem pravilniku Saveza M. K. J. Razpored: Turni motorji do 250 cem, do 350 in nad 350 cem, športni do 350 cem, in nud 350 cem, prikolice splošno. Med zmagovalce se bodo tudi razdelila darilu, čustna in praktična. Nagradijo se prvi trije od vsake kategorije. Za najboljši čas dneva in zu najboljšega vozača I.G.M.K. so razpisane posebne nagradi Pregled motornih vozil se izvrši eno uro pred startom. Pričetek dirke je ob 10.30. Čas treninga se bo prijavljenim vozačem pravočasno objavil. Ker se je pod okriljem I.G.M.K ustanovila tudi kolesarska sekcija, bodo nastopili tudi kolesarji. Ti bodo ob 10. uri dopoldne štartali pred Bekselnom v Kranju, odkoder bodo vozili na Jesenice. Opozarjamo tako športnike, kot ostale prijatelje moto-športu, da v nedeljo pohite k tej zanimivi gorski dirki naših gorenjskih motoristov na Jesenice. Prvoobhajance pridem fotografirat na dom po znižani ceni. Gostije fotografirat pridem v nedeljo pozno zvečer le proti prejšnjemu naročilu, sicer je takrat atelje že zaprt. FOTO JUG ■ KRANJ Sprejema hranilne vloge in tudi vloge ta lekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Pošlne hranilnice in so vlagateljem te položnice aa razpolago. Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/o in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/0. RAKILNICA IN POSOJILNICA V KRANJU R. z. z K. z. LJUDSKI DOM Prostovoljna gasilska četa na Kokrlcl priredi v nedtljo, dne 21. maja 1939. ob 3. uri popoldne VELIKO TOMBOLO Glavni dobitki so: Spalna oprava, 8 koles, blago za moško obleko, plug ter še nad 200 drugih lepih in praktičnih dobitkov. — Po tomboli prosta zabava. V slučaju slabega vremena se vrši tombola v nedeljo, dne 28. maja Pozor! Razstava pohištva I Predno se odločite za nakup pohištva, si oglejte mojo bogato zalogo! PohlŠtVO °(* PrePros,e ^° najsodobnejše izdelave v nedo-l^tm^mm^^, segljivi kvaliteti v!tra nudi le poznana domača tvrdka KOS ANTON - - KRANJ-KLANC Mojo Izbrano zalogo pohištva si vsak čas lahko ogledate na Jezerski cesti Stev. 16., nasproti hotela .Kranjski dvor" (g. Peterlln) 2699999999999999999999999999999999999999999999999999999999999 674577167^^^23147500330^30136075813979 73^51676^6481424^0731658737^73853^^201 STRAN 4 »<;okk.njec« MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. KANJ Vidordmnnka e. 6 Važno! Modroee, otomane, spalne diva-ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BKKNAku MAKS, iapetnft Na skali 5 (v hiši *r. Štpica). Lokal, poraben za vsako obrt se poceni odda takoj v bližini Kranja na prometni točki. Naslov se poizve v upravi lista. Prodam košnjo na več travnikih Ivan Prešern KrtnJ.____ Prodajalka za trgovino z mešanim blagom išče službo. Naslov v upravi lista. Maver-jev leksikon T. še evropska izdaja, t" novih zvezkov, se ugodno proda. Naslov v uplini lista. Irisobno stanovanje lepo, komfortno, parket, kabinet < kopalnico in v-emi pritiklitiumi se odda. Naslov \ Upravi »Gorenjca", Izvežbaue pletilje za stalno delo sprejme takoj Kušlan, Kranj. Lepu sol.a v bližini kolodvora se odda takoj. Naslov v upravi. Pozor Gorenjci! Stopnice, teraco, umetni kamen, cementne izdelke izdeluje poceni, solidno in se priporoča Drailer Alojz, Primskovo 32 VINO Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. 11 la strešna opeka samo 33 bobrovcev ali 15 zarezanih opek na ms. Žlebaki vseh vrst se dobe vedno pri edinem zastopniku GORNJERADGON-SKE tovarne PAVEL BREN mestni stavbenik KRANJ, Jenkova ulica 5. DNEVE 45301-2204 Za lepe dneve najcenejši in najudobnejsi otroški íeveljíkt z gumijastim podplatom. Otroški Din 12.- In 15.-. ženski Din 19-, nioikl Din 25.- 60995-8092 Vale noge potrebujejo zraka! V teh čevljih iz belega aH drap platna bodo imele Vate noge dovolj zraka. Zelo so prikladni za pomladne sprehode. 2M7-42000 Lahke moike usnjene sandale s k rep pod plalom. Luknjice na vrhnji strani obuvala dajejo nogi dovolj zraka. 19 40891 7063 Otroške sandale iz močnega platna s pralnim podplatom In zaponko. 9985-15176 1'reilvsem udobnost: Lahke In odotae san da!c iz finega usnja, moderno Izrezane. 9.137-2626 Oospodom dobrega okusa s« najbolj prilegajo k poletni obleki ti čevlji Iz belega ali sivega platna, ki Je kombinirano z lakom. Sli mn in l-'iiia otroška upogibljiva sandala r. okraskom In zaponko. Pridnim otrokom za pomlad In poletje. 398.V9.1154 Dovršeno lepi ccveljekl za poletje. Iz line ga usnjja, v modro-bell ali rdece-bell kombinaciji, z usnjenim podplatom In peto. enlegajo se lepo k vsaki poletni oMekL Nsns Elegantne moške sandale Izdelane Iz ms« nega angleškega sukna z elastičnim pot platnom protaja Valim negam udobnost in dovolj zraka. 25425-8403 Udobni čevlji iz močnega angleškega nlatna z gumijastim podplatom !n peto. HAVAJKA ženske nogavičke i, finega Tiltil bon, haža v raznih okusnih barvah JADRAN Prak.:čne la močne nogavice gospodom za poletje. .\e potrebujejo podveze, ker Imajo na vrtu opleteno gumo, ki jih drSI. Mimica Zagorska: 17 Marija Taborska » (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.) Cninnata se je odprla in stara l>aba. našemljena \ pisane cunje, razkuštrana in umazana se je prikazala \ veži. Ugledala je ženin« in kar zaplesala je od veselja po veži. ..Hej. tam je pa moj ženin! Moj ženin!" Punkrac je hitro potisnil Tita sebi za lirbel in dejal: ..tiišni oče. tu pu ne ixj pravu. Ženin so je skril pred h jo. jaz je pa tudi ne marum. Baba lepa, kako bo pa delala nu takem gruntu?" .Jaz ne pustim svojega ženina." je vpila starka nu vse grlo. ..Ženin noče te ženske, jaz pa tudi ne. Kaj, ko bi ji plačali, potem bi morda ne sililu več v nas." je nienil Murešinu. ..Poskusite." je svetovul Vilibultl. Baba se je branila, nato pa je le pristala na predlog, vzela goldinar in odšlu. ..Ali imate še kakšni« žensko pri hiši. hišni oče?" n iglo vprašujejo svatje dalje ..linam Tale. ki bo sedaj prišla, bo prav gotovo prava. C'e vam pa ta ne !>o všeč, potem ne morem pomagati." \ vežo se je prisukatu druga babnica še gršu. starejša in bolj nušmarjeiia kot prva. Ta je kar stopila k ženinu in ga prijela zu roko. pu kar ni hotelu izpustiti, ko se jo brunil. ..Tule je njegova prava nevesta, saj vidite, da ga je takoj poznala," je hudomušno dostavil Vilibald. ..Nuk. ni n«'." je rekel Tit in se odmaknil od nje. ..Nič, nikamor vec" te ne spustim, ženin moj." je rekla bubtt in ga zgrabila že za kamižolo ter si gu krčevito osvajala. ,.(). prava je prava, kaj bi se je brunil" je rekel Vilibald, ki je odlično igral vlogo hišnega očetu. ..Juz pu mislim, du ni. Kar tako bi se nam rada prislonila, po Ožbultoveni gruntu se ji sline cede. Dajmo, poskusimo z denarjem, morda ga bo vendar pustila." Starešina je segel v žep in ponujal ..nevesti" dva goldinarja. „Nič ne. mislite, me boste z denarjem odpravili," sije branila ..nevesta". ..Svojega ženina ne pustim!" „Godec, daj, Stisni meh in ti jo prosi, da bo šla ven. Mi je vendar ne moremo peljati v cerkev, saj bi se je svetniki ustrašili. Daj, /ugodi ji. godec!" Godec j" godel in pel, prosil babo, naj pusti ženina, onu pa le ni hotela od njega. ..Kaj ti damo, baba. da ga boš pustila?" ..Nič pu ni!" Godec pa je le lepše godel. Se slajšo pel. še bolj milo prosil prisiljeno ..nevesto". Naposled pu Se je vendar vdu-la. Vilibald ji je dal dva goldinarju in starku je šlu. ..Oče Vilibald uli imate še kakšno žensko prt hiši?" ..Nuk!" ..(). pač! Poglejte pu kamri, tam je gotovo prava nevesta!" ..t*'e vam pu rečeni, du je ni. Pojdite v drtgo vus. mor-du jo v Dolenji vasi najdete. Drugod boste iin;-li več sreče!" ..Rekli so nam. du je nevesta v Dolenji vusi. Hišni oče, \ i bi nas radi prevarali, pa nismo tako neumni, da 1-i vam verjeli. Kar brž odprite kanilo nu stežaj. notri ste skrili dekle." Vilibald je pogledal \ kamro in rekel svatom: ..kamra je prazna kakor ciganova mošnja!" ..Hišni oče. kaj pu če bi mi pojrleduli v kamro?" ..Nuk! Tu sem juz gospodar!" ..Nihče vam te pravic« ne jemlje. Mi smo ponižni ljudje, prosimo vus. ne zahtevamo ničesar." „V čigavem imenu pn prosite?" ..Svobodnjak Ožball prosi zu STOJega sinu Titu. v imenu Očeta in Sina in svetega Duha!" ...Viiieu!" so vzdihnili vsi svatje. ..Vilibald se je prekrižal, nato je odprl kutnriia vrata. ..Poglejmo, morda je le res kuj notri." Iz kamre je prišla Micka, krhka kakor nagelj, na pragu je obstala in se ozrla po svatih. ..Tale bo prava!" je zavpit Pankrac. in nato mladostno z.iivriskul. Zu njim je zuvriskul tudi Tit. Stopil je po veži in se hotel pridružiti nevesti, toda drug ga je odrinil. .Poglejte gu no, kako bi se rad smukal okoli nje. Zdaj vama še ni župnik rok povil s štolo! Počaka j ta mulo, da >.suj \ cerkev pridemo!" Drug m nevestu sta stopila v par, zu njima sta stala ženin in starešina. V pare so se z.\ rstili tudi vsi »vatje, tisti, ki so se pripeljali iz Begunj iti sosedje. Vilibald je odprl vratu v hišo in svatovsko razpoloženo rekel: ..Mize so obložene, sodi pripravljen i I Nihče ne bo lačen, ne žejen! Le vsi v hišo, godec ti pu na peč!" Nato je oče Vilibald postavil v veži k vratom Skuf vinu in se postavil zraven. Vsak. kdor je šel v hišo, je moral piti vino iz korca, da bi ne prekršil stare gostinjske navade. Prva tlekla je stala na drugi struni vrat, ta pa je vsakemu svatu zataknila za klobuk ..žnoro", velik fantovski šopek, da se je klobuk obesil po strani... Svatje so posedli zu mi/e. Ob peči so sedeli pazi in z i-plečvurji, buvarji so pa imeli pripravi jeito gostij,, zunaj pod hrastom. Prostorna Vilibuldovu hiša je bila že natlačena svatov in še je /.manjkalo prostora. Vse mize so bile bogato obložene. Sredi največje mize je stala ženitovanjska pogača, vsa okrašena z nageljni in s pisanimi trakovi. Oče starešina je vzel velik nož. nato se pokrižal in ruzrezal pogačo na kose. V suk svat je dobil kos rumene maslene pogače. Pojesti je ni smel. to j.- morala poktisiti ostala njegova družina, ali pa domači, ki jih ni bilo na svadbi. Oče Punkrac je srkal vino iz pisane majolke in jedel vse, kur so prinesli na mizo. Dobre volje je bil Punkrac in neprestano je priganjal godca: (Nadaljevanje.) Za urednika »n izdajatelja odgovarja Vcr*ovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega draštva v Kranju,