Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. Tehnični urednik Franc Ravnikar. Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči n' Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. G&člvtifrfaii Domžale 30. december 1978 LETO XVII -Št. 18 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB NOVEM LETU d 56 leto 'n nezadržno prihaja 1979. Praviloma se ob tem °8<>dku vedno ozremo nazaj na pretečeno in s skrbjo ter velikimi željami Programi gledamo na leto, ki prihaja. Prijetni so občutki, če nam je v letu, ki se izteka, uspelo uresničiti vse I 1 Pa vsaJ Pretežn' del nal°8' ki s|no si jih zastayili sami in pri realizaciji a i ,s°delovali vsi skupaj vsak po svojih sposobnostih in v skladu z • vami’ smo jih sprejali. Leto 1978 je bilo izredno razgibano in zko je dati oceno o doseženih uspehih pa tudi neuspehih. Vendar pa le e moremo mimo naslednjih ugotovitev: , ~ spomladanske volitve, ki so zelo dobro uspele in v pripravljalnem , n°bju močno razgibale vse prebivalstvo v občini pomenijo pričetek ru8ega mandata delegatskih skupščin; 7" planska predvidevanja za leto 1978 kot sestavni del petletnega , ednjeročnega družbenega plana so bila dosežena razmeroma ugodno, Tjprav z vsem doseženim ne moremo biti zadovoljni. Nezadovoljstvo se raža predvsem na področju izvoza, kajti zunanjetrgovinska menjava je ,Ve^no negativna; na področju investicij, ker nekateri novi in za občino 0 Pomembni industrijski objekti niso zaključeni in torej še ne dajejo leZu tatov; nekoliko zaostajamo na področju kmetijstva, na kar so vpliva- neugodne vremenske razmere; osebna, skupna in splošna poraba sta cer v nekoliko manjšem porastu kot pretekla leta, vendar pa še kljub p mu ne v takem zaostajanju za rastjo družbenega proizvoda kot je to sta V'^C3° v srednjeročnem planu; zelo problematično je področje novanjske izgradnje; permanentno pada investicijska in akumulativna ^Pnsobnost gospodarstva in je le-to vedno slabše udeleženo pri investicij- 1 naložbah z lastnimi sredstvi, kar ima za posledico visoke obresti in zak|ltete’ na P°dročju investicij v objekte družbenega standarda so bili ^ ‘jučeni nekateri pomembni objekti — šola v Krašnji, telovadnici v gra^^ab in na Brdu pri Lukovici, trgovina v Mengšu - pričela se je Ve >la zadnjega objekta iz sredstev drugega samoprispevka, to je šola poSU Perko v Domžalah; dograjena je bila centralna čistilna naprava in # s # s # # *$- ^Srečno 1979 VAM ŽELI UREDNIŠKI ODBOR S S s- s s Vse te navedene ugotovitve, pa naj si bodo negativne ali pa pozitivne, nas močno obvezujejo tudi za naprej, za zadnji dve leti srednjeročnega planskega obdobja - v tem trenutku pa predvsem za leto 1979. V pl..n-skih dokumentih posebej pa v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za leto 1979 smo si zadali predvsem naslednje naloge: — nadaljnje izpopolnjevanje delegatskega sistema: krepitev samoupravne organiziranosti na vseh področjih in s tem doseči, da bodo načela „male ustave" in drugih zakonov prišla v konkretno vsakodnevno delovno prakso; - predvidevamo, da bomo uvodoma navedene negativnosti uspeli odpraviti predvsem s tem, da se bodo celotna gospodarska gibanja usmerjala v skladu z naslednjimi osnovnimi planskimi ihodišči:rast družbenega proizvoda za 12 9?, od tega v družbenem sektorju za 12,8 % in v zasebnem sektorju za 8 %; rast industrijske proizvodnje za 13 %, kmetijske pa za 7 7r, rast zaposlenosti za 4 %; rast produktivnosti za 7,7 %; rast realnih OD za 2 7'; rast skupne in splošne porabe mora biti počasnejša za 20 7 od rasti družbenega proizvoda; rast izvoza za 20 % in uvoza za 8 %, kar pomeni uravnoteženje zunanjetrgovinske menjave; investicije v gospodarstvu v višini 800 milijonov din in stabilizacija cen. V prihodnjem letu nas čaka vrsto pomembnih političnih in drugih akcij. Vse je na tem mestu in ob tej priliki nemogoče našteti - posebej poudarjamo samo eno to je novi tretji samoprispevek, za katerega se moramo vsi zavestno in odgovorno opredeliti, če želimo tudi v bodoče reševati in rešiti probleme šolstva in to osnovnega in usmerjenega izobraževanja. Smatramo, da gremo v novo 1979. leto z zelo jasnimi in zahtevnimi zadolžitvami, ki smo jih v stanju uspešno realizirati le pod pogojem, da se bomo vsi občani in delovni ljudje domžalske občine polnoštevilno in maksimalno ter vsak po svojih močeh in znanju zavzemali pri teh naših skupnih nalogah. Ta enotnost in aktivnost bo morala priti do izraza tudi pri pripravi in izdelavi novih planov in programov za naslednje srednjeročno obdobje. Ob prehodu v Novo 1979. leto želimo vsem delovnim ljudem in občanom veliko osebne sreče in čimboljših delovnih uspehov. Skupščina občine Družbenopolitične organizacije Domžale PREDSTAVLJAMO VAM izpeljavo zakona o združenem delu in s tem tudi zagotoviti, da bodo delavci resnično gospodarji rezultatov svojega dela. Naj mi bo dovoljeno izkoristiti to priliko,da zaželim vsem članom ZK, delavcem in občanom naše občine veliko zdravja, zadovoljstva in obilo delovnih uspehov v Novem letu 1979. SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS DOMŽALE V današnji številki vam predstavljamo tovariša Staneta Mlakarja sekretarja komiteja Občinske koi/rerence ZKS Domžale. Stanc Mlakar VPRAŠANJE: V mesecu septembru ste prevzeli dolžnost sekretarja komiteja Občinske konference ZKS Domžale. Glede na to, da vas želimo predstaviti našim delovnim ljudem in občanom, vas prosimo, da navedete nekaj splošnih podatkov o vašem življenju in delu. ODGOVOR: Rodil sem se leta 1935 na majhni kmetiji v občini Šmarje pri Jelšah. Po končani osnovni šoli sem se izučil poklica glasbilar pri privatnem mojstru v Zagorju ob Savi.Tu sem tudi pričel spoznavati osnove našega družbenopolitičnega sistema v okviru poklicne šole in mladinske organizacije. Vojaško obveznost sem služil leta 1955 - 1957, kjer sem bil tudi sprejet v članstvo ZKJ. Po odslužitvi vojaškega roka sem se zaposlil v podjetju Melodija Mengeš. Opravljal sem razne funkcije v okviru družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Bil sem tudi član Občinskega komiteja ZKS v Domžalah in deloval v Krajevni skupnosti Mengeš. V teh letih sem končal politično šolo v Ljubljani in višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Od leta 1970 pa sem bil direktor podjetja Melodija Mengeš. VPRAŠANJE: Letošnje leto je potekalo v znamenju kongresov. Za Zvezo komunistov sta brez dvoma pomembna S. kongres ZK Slovenije in 11. kongres ZK Jugoslavije. Kaj je po vašem mnenju prvenstvena naloga članov ZK v naši občini? ODGOVOR: Prvenstvena naloga članov ZK v naši občini je, da temeljito preanaliziratno našo učinkovitost in akcijsko sposobnost ter da se organiziramo tako, da bomo lažje in hitreje premagovali in uspešnejše reševali vse tiste probleme, ki tako ali drugače hromijo hitrejši razvoj našega samoupravnega socialističnega in družbenoekonomskega sistema. To pa pomeni, da moramo krepiti vlogo ZK, kritično sproti analizirati in ocenjevati njeno učinkovitost, predvsem pa odgovornost tako osnovnih organizacij ZK kot posameznih članov. Krepiti vlogo in odgovornost pa tudi pomeni izpolnjevati kongresno obveznost, kr pravi, da moramo ustanavljati osnovne organizacije ZK v sveh temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih m drugih delovnih sredinah. Pri tem pa moramo poudariti, da taka organiziranost ZK ni sama sebi namen, temveč mora pomeniti aktivno, ustvarjalno in usmerjevalno vključitev vseh komunistov v konkretno dogajanje v vse delovne sredine in družbenopolitične organizacije, ter z močjo argumentov prispevati k učinkovitejšemu razreševanju problemov, ki so osebnega in družbenega pomena. VPRAŠANJE: Samoupravna organiziranost na vseh področjih dela zahteva od članov ZK široko in aktivno delo ter vključevanje r vse samoupravne tokove. Kakšne naloge čakajo člane na področju idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja, da bodo resnično lahko delovali r vseh sredinah. ODGOVOR: Odgovornost za razreševanje nalog, ki so pred nami prav gotovo zahtevajo od članov ZK veliko angažiranost in široko usposobljenost. Zato si bomo prizadevali krepiti že znane oblike organiziranega idejnopolitičnega usposabljanja članov ZK. Prav gotovo pa ne smemo prezreti potrebe po individualnem izobraževanju. Prizadevati si moramo tudi. da bomo pravilno in pravočasno informirani o vseh aktivnostih družbenopolitičnih, gospodarskih in drugih dogodkih, tako doma kot v svetu, da bi bili pravilno in pravočasno usposobljeni in pripravljeni na akcijo. VPRAŠANJE: V prihodnjem obdobju bodo v ospredju predvsem vprašanja družbenoekonomskega razvoja in s tem tudi družbenih dejavnosti. Kakšno vlogo pripisujete članom in organizacijam ZK v naši občini pri razreševanju teh pomembnih vprašanj? ODGOVOR: Za ugodno politično klimo v občini je prav gotovo zelo pomembna stabiliziranost in moč našega gospodarstva. Zato pripisujem veliko vlogo članom in organizacijam ZK, ki jo moramo odigrati v smislu večje uspešnosti in reproduktivne sposobnosti našega gospodarstva, To je tudi pogoj, da bomo lažje in uspešnejše izpeljali sistem svobodne menjave dela in s tem zagotavljali skladnejši razvoj osebnega in družbenega standarda našim delavcem in občanom. Združiti moramo vse pozitivne sile v občini za dosledno Občinska konferenca ZKS Domžale je na seji dne 14.12.1978 po več kot enomesečni razpravi sprejela svoj temeljni dokument — statutarni sklep o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZKS Domžale. Sprejeti statutarni sklep temelji na statutu ZKS in ZKJ in ureja položaj in vlogo člana ZK v občinski organizaciji, načela organiziranja in odnose med organi, organizacijami in člani, osnovne oblike organiziranja članov, osnovno organizacijo ZK v organizaciji združenega dela in v krajevni skupnosti, delovanje ZK v delegatskem sistemu, organizacijo ZK v občini in njene organe ter delovna telesa, volitve v Zvezi komunistov, javnost dela itd. Nadalje je občinska konferenca sprejela sklep o ustanovitvi novih osnovnih organizacij ZK. izhajajoč iz določila statuta ZKS, da se v vsaki temeljni organizaciji ali delovni skupnosti in krajevni skupnosti ustanovi osnovna organizacija ZK, če so najmanj trije člani ZK in je pozitivna ocena idejnopolitičnih razmer. Občinsko organizacijo zveze komunistov tako sestavlja 81 osnovnih organizacij ZK. Vsaka osnovna organizacija ZK je neposredno povezana s komitejem Občinske konference ZKS. Član Občinske konference pa je po posebnem sklepu konference zadolžen in odgovoren, da aktivno sodeluje v delu osnovne organizacije ZK. ji nudi pomoč in sprejeta stališča, predloge in vprašanja posreduje na seji občinske konference. Na predlog Občinske konference ZKS so predstavniki Občinske konference Zveze socialistične mladine so podali poročilo o delovanju, uspehih in neuspehih svoje organizacije. Predvsem so opozorili na naloge mladih komunistov v Zvezi socialistične mladine in dolžnost osnovnih organizacij ZK, da tekoče spremljajo in idejnopolitično usmeijajo njeno delo. Prav tako je bilo na seji poudarjeno, da mora sprejem mladih v ZK temeljiti na aktivnostih v ZSMS, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih ter drugih oblikah, ki jih organizira ZSMS. Občinska konferenca ZKS je ponovno opozorila na naloge Zveze komunistov in odgovornost članov ZK v temeljnih organizacijah združenega dela za planiranje,produktivnost dela, izvajanja določil zakona o združenem delu in gospodarske učinkovitosti nasploh Se posebej pa na hitrejše vključevanje gospodarstva občine v zunanjetrgovinsko menjavo. Nadalje je Občinska konferenca poudarila naloge Zveze komunistov in odgovornost članov ZK v krajevnih skupnostih in drugih delovnih sredinah, na aktivno sodelovanje pri oblikovanju krajevne samouprave in polno angažiranost pri pripravi in izvedbi volitev v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Občinska konferenca je obravnavala in sprejala priporočilo Centralnega komiteja ZK Slovenije, ta pa obvezuje vsakega člana ZK v občini, da se vključi v akcijo prostovoljnega zbiranja sredstev /-1 gradnjo objekta politične s0'e ..Josip Broz Tito" \ Kumrovcu I*o orientacijskem predračunu h<> za izgradnjo šole potrebno zbrati okrog 145.000 000 din. od tega v Sloveniji približno 9 500.00 dinarjev. Vsak član ZK prispeva svoj delež v višini 90 din v enem znesku ali v obrokih, lahko pa •tjd' v obliki obveznic javnih posojt'-vendar samo s kuponi, ki dospej0 v plačilo v letu 1979. V akcij« f lahko vključijo tudi drugi občanu družbenopolitične organizacije 1,1 organizacije združenega dela l’r°' stovoljne prispevke bo zbiral k«; mite Občinske konference ZK» in jih nakazoval na poseben račun pri Centralnem komiteju ZK Slovenije. z»- r OBVESTILO Občinska konferenca ZKS Domžale želi vsem delovnim ljudem občine Domžale v Novem letu 1979 mnogo delovnih uspehov m osebne sreče. .. Komite občinske konference ZKS bo namesto novoletn* 1 voščilnic namenil sredstva v višini 2.000 din Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale - Kamnik v Mengšu. OTVORITEV NOVE TELOVADNICE NA BRDU Precej let je že, od kar je bila 11 a Brdu pri Lukovici izgrajena Nova osnovna šola, katero obiskujejo otroci celotnega Črnega grabna od Trojan do Prevoj in seveda vseh okoliških vasi. Tedaj je bila Poleg šole izgrajena tudi telovadni-ca' katere dimenzije pa so bile tolikšne, da danes ta prostor komaj zadošča za potrebe male šole °z- Podaljšanega bivanja na nižji stopnji. Občani in delovni ljudje tega območja so se radi odzivali vabilu na izglasovanje samoprispevka za izgradnjo šolske mreže, Kajti vedeli so, da le na tak način ahko pričakujejo izboljšanje raz-mer za svoje otroke. Potrpežljivo j*0 čakali in v letošnjem letu slavili ar dve zmagi, ki bosta gotovo v marsičem pripomogli, da vsem v prihodnjem letu ne bo e*ko izreči svoj DA za nov samoprispevek, ki naj bi vsem otrokom mogoči! enake kvalitetne šolske Pogoje. Ob občinskem prazniku smo obili v Krašnji novo podružnično , o. ki ima poleg razredov in so-°bno opremljene telovadnice tu-1 stanovanje za učitelja, ob 29. novembru pa je bila na Brdu . .'esna otvoritev nove moderne oviidnjce, ki so jo učenci kakor le i! °kčani in delovni ljudje zelo zko pričakovali. Zdrav duh v ravcni telesu pravi pregovor, ki 111! ?a do 5cdaj na Brdu nismo le, S1' vedno izpolnjevati, kajti /a •Kivi'10 v/8°j° smo imeli le sicer lahv raM0 'SriSče. katerega smo iiu ° uP°rabljali v lepem vreme-vre tem ko smo \ slabem menu koristili telovadnico, ki ga n° /davnai n' izpolnjevala svoje- Prav vsi ’a Ilir ti vzroki so vodili za ouP.ravn° interesno skupnost b0rV^0j° in izobraževanje ter od-Spevj'a izvedbo sedanjega samopri- 'elovau da v Pr°gram da tudi zelo ,'C0 na Brdu. Zato niti ura S a^° vreme, niti nenavadna niso '°r Predpraznično vzdušje 27 n’°gh preprečiti, da se ne bi •hnltn°veinbra v avli osnovne šole med 3 ^ersnika zbralo veliko ljudi. Polit*1' Predstavniki družbeno-jevnii nc®a ž*vUenja občine, kra-in n... skupnosti, mnogi učenci °glcd f°Vi s,arši- ki so si želeli bodo^1 in°Ve Prostorc' v katerih rekrca -Ud' on' na**i sv°j prostor za . Uvodni slavnostni govornik je natJ|.>v’ Prof- Anton Mihelj, rav - pOudJaH?*e\ ^.-i6 v svoj6"1 8ovoru prj u* da je nova telovadnica prido^^m Soli zelo pomembna UčCn.I,ev ne samo za generacije žujei^CV> se vzgajajo in izobra-vst / y tej Soli, temveč tudi za itia « .-lfyae skupnosti, kijih zaje-v 1(^*3* -Okolij. Kakor nova šola Pice d i! tu<*' otvoritev telovad-°kaz pravilne usmeritve in visoke stopnje osveščenosti vseh delovnih ljudi in občanov, ki zavestno vlagajo velika sredstva za to, da bi mladi generaciji zagotovili, kot temelju nadaljnjega družbenega razvoja, čimboljše materialne pogoje vzgoje in izobraževanja. Ne smemo namreč pozabiti, da samoupravna socialistična skupnost potrebuje celovito, večstransko razvito osebnost. Sodobna organizacija pouka telesne kulture v veliki meri pripomore k doseganju vzgojnega smotra samoupravne socialistične družbe. Za njim je besedo povzel predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič, ki se je dotaknil prehojene zgodovinske poti naše družbe ter spregovoril o velikih uspehih naših delovnih ljudi in občanov na področju vzgoje in izobraževanja.Ni pozabil poudariti velike solidarnosti vseh delovnih ljudi ter izraziti prepričanje, da bo tudi prihodnji samoprispevek za izgradnjo šolske mreže uspel. Mi vsi se namreč dobro zavedamo, da vseh objektov v naši občini, ki smo jih zgradili ob pomoči samoprispevkov ne bi bilo, če mi vsi ne bi izkazali tako visoke stopnje zavesti. Še veliko potreb s tega področja je v naši občini, pred nami je izgradnja osnovne šole Venclja Perka, treba bo več sredstev nameniti izgradnji objektov za v/gojo in izobraževanje prizadetih otrok, pred na,ni je načrtovana r izgradnja srednješolskega centra v Domžalah, kajti sumerjeno izobraževanje že vztrajno trka na vrata tudi v naši oh ini. V kulturnem programu, ki je sledil so sodelovali učenci Osnovne šole / Brda. Pevski zbor iz I ukoviee ter Harmonikarski orkester i/ Mengša. Po končanem kulturnem programu je tovariš predsednik otvoril telovadnico, ki jo je gradilo Gradbeno industrijsko podjetje BETON, opremil pa ELAN iz Begunj. Vsi. ki so si telovadnico ogledali, so bili z. njenim videzom in opremo zelo zadovoljni, čeprav nekaj stvari še manjka. Zlasti so bili nad telovadnico, novimi garderobami, kopalnicami in drugimi pripadajočimi prostori zadovoljni učenci, ki so vsem gledalcem prikazali nekaj svojih telovadnih spretnosti. Telovadnica je s sedanjo šolo povezana z veznim traktom, urediti pa bo potrebno še dodatno centralno ogrevanje, kajti sedanje je za vse tri objekte preveč obremenjeno. Prepričani smo, da so nam in nam bodo pravilno uporabljena sredstva iz prejšnjih samoprispevkov krepka vzpodbuda, ko se bomo odločali za nov samoprispevek. V. Vojska Zunanjost telovadnice Osnovne šole na Brdu PODELJENA PRIZNANJA Na predlog Občinskega odbora ZZB NOV Domžale in Občinskega štaba teritorialne obrambe Domžale ter preko pristojnih komisij, je predsednik Sl RJ Josip Broz TITO na podlagi 4. točke in 337. člena Ustave SFRJ in 4. člena Zakona o odlikovanjih SFRJ. za posebne zasluge med narodnoosvobodilno vojno in po vojni graditvi ter za zgledne uspehe na področju javnega delovanja in pri razvijanju splošnega ljudskega odpora in teritorialne obrambe, odlikoval naslednje naše občane: Z REDOM ZA HRABROST: ŠTRUKELJ (Franc) Mihaela. Z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM: PIRŠ (Franc) Ivana. Z REDOM REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM: MAJCEN (Jože) Lovra SUŠNIK (Anton) Antona. ŽABNIKAR (Franc) Metoda. Z REDOM ZA HRABROST: STANKOVIČ (Veljko) Radovana. Z REDOM ZASLUGE ZA -NAROD S SREBRNO ZVEZDO: AVBELJ PIRMAN (Janez) Francko GOSTIČ (Alojz) Ivanko PERVINŠEK (Jože) Katarino ŽAVBI (Jože) Alojza STANKOVIČ (Veljko) Radovana. Z REDOM ZA VOJAŠKE ZASLUGE S SREBRNIMI MEČI: NOVAK (Janez) Venčeslava. Z MEDALJO ZASLUGE ZA NAROD: BRODAR (Franc) Florjana CERAR (Jernej) Staneta. Z MEDALJO ZA VOJAŠKE ZASLUGE: JERMAN (Lovro) Petra ROZMAN (Stanislav) Živka ŠUBELJ (Stanislav) Stanislava TEKAVEC (Franc) Franca. Imenovani so zvezna odlikovanja prejeli ob občinskem prazniku na slavnostni seji skupščin občin Domžal in Kamnika 29.7.1978. V septembru letos je praznovala 55 letnico obstoja in uspešnega delovanja delovna organizacija INDlJPLATI Jarše; v oktobru letos je Vzgojno varstveni zavod Domžale praznoval 30 letnico obstoja in izredno uspešnega delovanja: v novembru pa sta praznovali tudi delovni organizaciji Trak Mengeš45 letnico in SEMESADI-KE Mengeš 30-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Oh tej priložnosti je na podlagi 7. člena Poslovnika o delu komisije za odlikovanja, podelil predsed-sednik skupščine občine Domžale zaslužnim posameznim članom teh kolektivov za njihovo uspešno in požrtvovalno večletno aktivno delo v samoupravnih organih v delovni organizaciji, za družbenopolitične aktivnosti, kakor tudi za prizadevanja pri utrjevanju delegatskih odnosov v občinskem, nekaterim pa tudi v republiškem merilu, in pa delovni organizaciji Scmesadiki; in Vzgojno varstvenemu zavodu za dolgoletna prizadevanja in dosežene uspehe ter za viden razvoj in večanje dejavnosti tudi v širšem prostoru naslednja odlikovanja: INDUPLATI Jarše: RED ZA ZASLUGE sta prejela: BERGANT Srečko in MAROLT Stane. PLAKETO Z ZNAKOM so prejeli: PAVLIN Danica KRAMBERGER Stane MRVAR Štefan MARINŠEK Francka. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD Domžale je prejel MEDALJO ZA ZASLUGE. SEMESADIKE Mengeš je prejela MEDALJO ZA ZASLUGE. PLAKETO Z ZNAKOM pa so prejeli: ŠINK Franc VIDIC Franc OREHEK Marica. TRAK Mengeš: MEDALJO ZA ZASLUGE sta prejela: OŠEP Ivan in LUŽAR Stane. PLAKETO Z ZANKOM pa: BERGANT Jožefa ŽARGI Jože KENDA Dora. Kadrovska služba skupščine občine Domžale V DOMŽALAH TRI KRAJEVNE SKUPNOSTI Priprave na referendum za ustanovitev novih krajevnih skupnosti tečejo že leto dni. V Domžalah se že dalj časa pripravljajo na ustanovitev novih krajevnih skupnosti. O pripravah na referendum, na katerem se bodo občani odločali za tri krajevne skupnosti ter o krajevnem samoupravnem življenju nasploh, so nedavno spregovorili tudi na srečanju predstavnikov občinskih političnih in izvršnih organov ter krajevne skupnosti, o čemer je Občinski poročevalec že poročal. Pričujoči zapis bo razgrnil družbenopolitični utrinek krajevne skupnosti pred.ustanovitvijo novih skupnosti. Zakaj prostorsko preoblikovati krajevno skupnost? Krajevna skupnost Domžale šteje skoraj 11.000 prebivalcev. Njeni občani so že pred leti opozarjali na poživitev krajevne samouprave. Zato je Krajevna organizacija Socialistične zveze pred več kot dvema letoma ustanovila odbore Socialistične zveze v Depali vasi, Studi in Zaborštu. Tako naj bi bili osnovani nekakšni zametki za kasnejše povezovanje občanov preko novih krajevnih skupnosti. Odborov Socialistične zveze pa še ni povsod tam, kjer so možnosti, na primer v posameznih ulicah kot ulični odbori ali v soseskah kot odbori sosesk. Kot koristni so se pokazali tako imenovani interesni odbori, skozi katere so občani vodili akcije za urejanje komunalnih del na nekaterih cestah. V Krajevni skupnosti so že ustanovili poravnalne svete kot obliko samoupravnih sodišč v skupnosti, kamor se obračajo občani v primeru medsebojnih sporov ali sporov z neko drugo stranko. Sveti se že lotevajo nekaterih primerov; izkušnje iz drugih okolij pa kažejo, da je preko svetov mogoče pravočasno zgladiti marsikateri spor. V Domžalah še nimajo potrošniških svetov. Vsekakor bodo potrebni glede na razširjenost trgovske mreže ter “velikega povpraševanja občanov. V Krajevni skupnosti je zdaj 11 delegacij, večina od teh pa šteje več kot 15 delegatov. Po izvolitvi novih krajevnih skupnosti bo treba izvoliti delegacije tudi za posamezne skupnosti ali drugače povedano sedanje delegacije bo potrebno razdeliti po krajevnih skupnostih. Kaj pa financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti? Eden od finančnih virov skupnosti je tudi združevanje sredstev preko samoupravnih sporazumov s TOZD na osnovi takoimenovane-ga regijskega dogovora. Po teh sporazumih odvajajo delovne organizacije po 30 starih tisočakov na zaposlenega v kraj, kjer delavec prebiva. V Krajevni skupnosti pa ugotavljajo, to pa ni zgolj posebnost Domžal, da se sporazumi nedosledno izvajajo, saj je uresničena le polovica vsote, ki naj bi jo od združenega dela prejela skupnost. Medtem ko delovne organizacije v občini redneje odvajajo sredstva, pa je slabše z organizacijami izven občin, kjer so tudi zaposleni delavci iz Domžal. Podatek, da so delavci domžalske občine zaposleni v skorajda 300 delovnih organizacijah ali skupnostih, od tega pa doma le v 80-tih. zgovorno priča, da gre tu za zapletena razmerja. Seveda pa so za dejavnost Krajevne skupnosti pomemben vir tudi proračunska sredstva občine, namenjena predvsem za delegatski sistem m službe skupnosti ter krajevni samoprispevki. Kakšen bo postopek ustanavljanja novih krajevnih skupnosti? Izdana bo posebna priloga, v kateri bo zapisano vse najpomembnejše o novih krajevnih skupnostih. Javna razprava o predlogih naj bi stekla v prvi polovici januarja prihodnje leto. Konec februarja bo razpis referenduma, v začetku marca ponovni zbori občanov, konec marca ali v začetku aprila pa bo referendum o ustanovitvi treh krajevnih skupnosti. Istočasno bo tudi občinski referendum o podaljšanju samoprispevka za gradnjo šolske mreže. Po referendumu v Krajevni skupnosti bo stekel postopek izvolitve številnih organov novih krajevnih skupnosti ter skupnosti krajevnih skupnosti, s sprejemom najpomembnejših aktov skupnosti. V Domžalah bo namreč ustanovljena tudi skupnost krajevnih skupnosti. Na dlani je. da bo potrebno številne interese krajevnih skupnosti usklajevati in v skladu s potrebami tudi solidarno prelivati sredstva. Bodoči predsednik skupnosti bo predvidoma tudi vodja skupnih služb skupnosti. Kaj pa družbenopolitična organiziranost? V novih krajevnih skupnostih bo treba ustrezno organizirati tudi družbenopolitične organizacije.To ne bo lahka naloga, saj bodo morali v vsaki krajevni skupnosti organizirati družbenopolitične organizacije kot samostojne organizacije. Krajevna organizacija Socialistične zveze je že pripravila vodstva za tri krajevne organizacije. V Zvezi komunistov, ki je v Domžalah organizirana v dve osnovni organizaciji, za zdaj še načelno razpravljajo o ustanovitvi treh. Delež komunistov bo potreben v številnih organih krajevnih skupnosti. Znano je, da je v krajevni skupnosti Domžale preko 600 komunistov, ki so zaposleni v delovnih organizacijah znotraj in izven občine, vendar pa se večina sploh ne vključuje v dejavnost krajevne skupnosti. Na zadnjih partijskih kongresih pa je bilo sprejeto na- čelo, po katerem morajo biti komunisti dejavni tako v krajevni skupnosti kot delovnih organizacijah. Zato bo bržkone treba zaostriti odgovornost komunistov, ki se ne udeležujejo širših zborov krajevne skupnosti in posameznih akcij. V novih krajevnih skupnostih bodo namreč poleg skupščin in svetov tudi številne komisije, sekcije, zato bo potrebna širša vključenost občanov in seveda članov Zveze komunistov. V prihodnosti bo potrebno okrepiti vez med združenim delom in krajevno skupnostjo. Čeprav imajo nekatere TOZD delegate v skupščini krajevne skupnosti, je povezava med združenim delom in krajevno skupnostjo prešibka. Krajevne skupnosti se bodo morale povezati predvsem z osnovnimi organizacijami sindikata. To sodelovanje bo še kako dobrodošlo ob referendumu za ustanovitev novih krajevnih skupnosti. V Domžalah še ni zaživela mladinska organizacija, ki se srečuje s težavami. Organizacija še nima prave delovne usmeritve. Mladi so sicer dobili stalne prostore za sestajanje, ti pa seveda ne zadoščajo za široko in dolgoročno aktivnost. Pred mladinsko organizacijo se postavlja vprašanje, kako usmerjati dejavnost mladih, saj so njihovi interesi sila različni. Kot se je pokazalo v dosedanjih razgovorih o problematiki mladinske organizacije, se bodo morale družbenopolitične organizacije neposredneje vključevati v akcije mladih. V krajevni skupnosti so doslej o problematiki mladih največkrat zgolj razpravljali. Tudi mladi komunisti se še ne zavedajo svoje vloge v mladinski organizaciji, saj bi morali prav oni poganjati dejavnost mladih. V novih krajevnih skupnostih bo treba očitno ustanoviti vsaj tri osnovne organizacije Zveze socialistične mladine, da bi tako pritegnili večje število mladih v organe ter jih vzpodbudili za neposredne akcije. V čem je torej pomen ustanovitve novih krajevnih skupnosti? V domžalski Krajevni skupnosti sicer ugotavljajo uspehe ob večjih akcijah, krajevnim dejavnikom pa spodleti pri takoimenova-nih majhnih, vsakdanjih proble -mih občanov, ki jih je največ. Seveda še tako majhen problem sčasoma preraste v pravo nadlogo. V novih krajevnih skupnostih bo mogoče lažje reševati krajevne zadeve in se neposredneje povezovati v prostorsko manjših skupnostih. Širši cilj ustanavljanja novih krajevnih skupnosti je tudi zbliževanje med občani. Gre za humane vsebine ustanavljanja manjših skupnosti. Ob tem naj omenimo splošno družbeno ugotovitev, da so zlasti v novih stanovanjskih naseljih odnosi med ljudmi premalo človeški, da se stanovalci med seboj ne poznajo, so slabo povezani in zato tudi težje rešujejo skupne zadeve. To se očitno kaže. v delu hišnih svetov in hišni samoupravi, ki jo bo treba tudi v Domžalah poživiti. Pomemben smoter novih krajevnih skupnosti je tudi zbližanje delegacij z delegatsko bazo. Sedanje delegacije skorajda ne razpravljajo o vsebini dnevnih redov svojih sej tudi z občani, saj tudi ni ustreznih oblik zborov občanov, uličnih odborov in podobno. Več delegacij v manjšem prostoru pa bo dobra osnova za plodno razpravo. Nove krajevne skupnosti se bodo morale tesneje povezati tudi z delovnimi organizacijami. Pa ne samo zato, ker delajo v njih občani krajevnih skupnosti, temveč tudi zato. ker se bodo skupnosti in delovne oziroma temeljne organizacije neposredno dogovarjale preko sporazumov o skupnih akcijah. Več o ustanavljanju novih krajevnih skupnosti pa bo zapisat'0 v gradivu, ki bo v kratkem objavljeno. Jože Skok HELIOS KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE Ljubljanska cesta 114, n. sol. o. DOMŽALE 61230 objavlja dela in naloge ZA VEČ DELAVCEV V TRANSPORTU, SKLADIŠČU IN PROIZVODNJI Pogoj: poskusno delo 1 mesec. Vabimo, da se kandidati najpozneje v roku 15 dni po objavi osebno zglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije, kjer bodo podrobneje seznanjeni z delovnimi pogoji in osebnim dohodkom. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV DOMŽALE vabi na SPOMINSKO SVEČANOST, ki bo v soboto, 6. januarja 1979 ob 10. uri pri spomeniku padlih v RUDNIKU, pri Radomljah. Vabimo mladino in občane, da se udeležijo te spominske sveča nosti v čim večjem številu. Občinski odbor ZZB NOV Domžale URADNI VESTNIK domžale leto XI - Št. 17 Domžale 30. december 1978 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA. GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/741, 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74), Iz®' člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list oRS, št. 38/74), 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74), 74. člena 7/Tei3 ° varstvu Pred požarom (Uradni list SRS, št. Slovenije. Kot poseben uspeh moramo Kulturno skupnostjo Domža-j P°ud^riti ustanovitev kulturnih (uštev na vseh osnovnih in sred-J‘h šolah. Na tem področju nas aka predvsem naloga, da dejav-st Šolskih društev čimbolj pove-j m° 2 dejavnostjo kulturnih dru-,. v ''-KO in da poskrbimo za TOvečje vključevanje mladih po ,i, nčanem šolanju v naše amaterje kulturne skupine. n . delu ZKO nas čaka še veliko k na samoupravnem in stro-, y.neni področju, čeprav smo že j,1 doslej to vprašanje skušali kaj uspešno reševati. Ena izmed ' n-°8- ki smo jo izpolnili v zad-o sm .času je nova samoupravna n„i n‘z’ranost društev, ki mora v P°p meri zaživeti. osebno pozornost pa bo treba cie| Ve,it' usposabljanju strokovnih ŠtvilVCCV in organizatorjem v dru-v nhAS tečah- ki bi jih organizirali n.: finskem merilu ali pa jih bo Plavila ZKO Slovenije PridfLVta*eo Je pomembna naloga čeni 'tev novcga članstva, pri kelo^ m.0ram poudariti, da bi bila veči k°ristna tudi vključitev čim-Posven *tevda članstva, ki bi se skjmUl° predvsem organizacij-vklin ,nalo8am. Zlasti je potrebno te^ CV,at' mladino in tudi na dok:, , r°čju smo v zadnjem ob-Ju d°segh lepe uspehe. na svav!ak° pa se morajo društva ve?a, °J*1 območjih delovanja po-niza<■!družbenopolitičnimi orga-rPerii,'*am‘' 'st0 veUa v občinskem reiev . ,udi za ZKO ter skupaj turne‘ 1 vsa vprašanja razvoja kul-deiu | dejavnosti kot sestavnega vdck ružbcnopolitičncga življenja Posameznih krajih. poinPtZ?dnj‘b letih smo dosegli šartjn n,hne uspehe tudi pri izbolj-itie z Pr°storskih pogojev in opre-Kuitu razv°j kulturne dejavnosti. n°vitvr!'a skupn°st od svoje usta-Za ohn- ,alie daJe precej sredstev turna. ayjanje in opremljanje kul-srn0 i/i ?.ni0v ’n s temi sredstvi °ljšali razmere že v večini kulturnih domov. Vendar te razmere obstojajo še v naprej pereče v nekaterih krajih kot n.pr. Domžale, Dob, Studenec, Jarše, Homec, kjer nimajo ustreznih prostorov za nekatere oblike kulturnih prireditev in pri reševanju teh vprašanj bomo morali najtesneje sodelovati s krajevnimi skupnostmi. Končno naj poudarim, da so bili prvi koraki napravljeni tudi v tesnejši povezavi društev ZKO z organizacijami združenega dela, n. pr. pri akciji »Človek delo-kultura” in z nastopi ob različnih jubilejih delovnih skupin. Prav tesnejše povezovanje z OZD ostaja ena važnih nalog tudi za bodoče delo. Pravtako smo v dosedanjem mandatnem obdobju sodelovali z družbenopolitičnimi organizacijami, v bodoče pa je treba to sodelovanje še poglobiti. Naj sklenem svoje poročilo z ugotovitvijo, da smo v tej mandatni dobi uspešno delovali in to kljub temu, da nimamo nobenih profesionalnih kadrov in je bilo vse delo opravljeno volontersko, kar daje uspehom še večjo težo. Rad bi se zahvalil vsem požrtvovalnim članom naših društev, strokovnim sodelavcem v njih in članom predsedstva ZKO, ki so s svojo aktivnostjo prispevali k temu, da danes lahko podajam ugodno poročilo o rezultatih našega dela. Ravno tako pa moram ugotoviti, da smo uspeli s Kulturno skupnostjo Domžale razviti izredno tesno sodelovanje in bili deležni njene moralne in materialne podpore v taki meri, da nikdar ni bilo vprašanje izpolnjevanje naših programskih načrtov. Zahvalil bi se rad tudi vodstvu Glasbene šole Domžale, ki nam daje na razpolago prostore in kaže ves čas polno razumevanje za naše amatersko kulturno delovanje. Novemu vodstvu Zveze kulturnih organizacij Domžale pa želim pri uresničevanju programskih usmeritev veliko uspehov.” Važne so tudi programske usmeritve ZKO Domžale za leto 1979 in to: SAMOUPRAVLJANJE ZKO Domžale je samoupravno utemeljena in organizirana. Njeni organi so sestavljeni v skladu s statutom in družbenopolitičnimi usmeritvami. Naloga 10 ZKO je, da dela na utrjevanju samoupravnih odnosov v organih ZKO in društvih, ki jih povezuje ter usmerja njihovo dejavnost. GLASBENA DEJAVNOST Akcije v okviru ZKO v letu 1979: — revija otroških pevskih zborov -marec; — revija mladinskih pevskih zborov — april-maj; — revija odraslih pevskih zborov -april—maj; — revija pihalnih orkestrov - junij; — revija simfoničnih orkestrov — september; — revija oktetov gorenjske regije -april; — novoletni koncerti - december 1978 in januar 1979; — sodelovanje na reviji šolskih pevskih zborov Gorenjske — maj; — sodelovanje na reviji odraslih pevskih zborov Gorenjske - marec; sodelovanje na taboru pevskih /borov v Šentvidu pri Stični; sodelovanje na srečanju oktetov v Šentjerneju; v sodelovanju s Kulturno skupnostjo Domžale bo ZKO s svojimi skupinami sodelovala na koncertih Groblje 79 v Muzeju Jelovško-ve umetnosti v Grobljah; pihalni orkestri so dolžni, da v mesecu aprilu in maju organizirajo v vseh večjih občinskih središčih po predhodnih uskladitvah programov z ZKO Domžale promenadne koncerte. GLEDALIŠKA DEJAVNOST — revija dramskih skupin — februar—marec; — recital ob pomembnih jubilejih, proslavah in drugih prireditvah, ki jih organizirajo ZKO, Kulturna skupnost in družbenopolitične organizacije v občini; — strokovna pomoč pri izvedbah letnih dramskih prireditev. LIKOVNA DEJAVNOST — spremljanje dejavnosti Likovnega društva Petra Lobode Domžale; — posredovanje neposredne strokovne pomoči ob pripravah razstav Likovnega društva Petra Lobode in organizaciji drugih razstav; sodelovanje na razstavah likovnih skupin Slovenije; — sodelovanje na razstavah likovnih skupin Gorenjske; FOLKLORNA DEJAVNOST — ZKO bo organizirala in nudila strokovno pomoč folklornim skupinam, ki delujejo pri društvih. Tej dejavnosti je potrebno posvetiti večjo pozornost, še posebej v šolskih kulturnih društvih, ki vzgajajo mlade folkloriste za uspešno delovanje v društvih; — sodelovanje na reviji folklornih skupin Gorenjske v Radovljici v juliju in avgustu 1979. ŠOLSKA kulturna DRUŠTVA 10 ZKO bo posebno skrb posvetil delovanju šolskih kulturnih društev in prizadevanjem, da se po končanein šolanju čimveč mladih vključi v amaterska kulturna društva. LITERARNE SKUPINE 10 ZKO si bo prizadeval za ustanovitev literarnih skupin v kulturnih društvih in organizacijah združenega dela. V zvezi s to nalogo se bo še posebej povezoval z Občinsko konferenco ZSMS. KLUBSKA DEJAVNOST 10 ZKO si bo prizadeval za klubsko dejavnost v kulturnih društvih in OZD in se povezoval z Občinsko konferenco ZSMS. ZKO bo s posebnimi dogovori nudil strokovno pomoč in drugo pomoč pri izvedbah kulturnih programov v društvih in organizacijah, ki niso člani ZKO. Društva in skupine so dolžne organizirati kulturne programe na proslavah, ki jih organizirajo KS in družbenopolitične organizacije. Delegati so uspešno posegali v razpravo na poročila in predvidene smernice ZKO za leto 1979. V razpravo so se pa zelo uspešno vključili tudi predsednik ZKO Slovenije Jože Humar, predsednik SOb Domžale Jernej Lenič in predsed-sednica Občinske konference SZ DL Domžale Marija Ivkovič. Sprejeta so bila predvsem sledeča stališča: - nujno je potrebno ustvariti večje sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, predvsem s Krajevno skupnostjo Domžale; — izdelati je potrebno koledar pomembnih kulturnih prireditev; - ustvariti je potrebno večjo povezavo med društvi, ki delujejo na območju občine Domžale; — ustanoviti je potrebno odbore za knjigo, filmsko in plesno dejavnost; - mladino, ki deluje v šolskih kulturnih društvih je potrebno usmerjati v društva, ki delujejo na območju občine; — ustvariti je potrebno večjo povezavo z mladino pri akciji .Naša beseda 79”. V nove organe ZKO so bili izvoljeni: v izvršni odbor: Slavko Pišek, Danijel Potočan, dr. Franc Habe, Franc Capuder, Janez Urbanija, Majda Ipavec, Marica Sinčič, Boris Kopitar, Lojze Stražar, Janez Ulčar, Ida Rebula. Za predsednika je bil izvoljen Slavko Pišek, za podpredsednika pa Danijel Potočan. V nadzorni odbor: Janko Torelli, Janez Kotnik, Štefka Mlakar. V disciplinsko komisijo: Rajko Hafner, Miloš Starbek, Mojca Povž, Jože Zajc. V glasbeno komisijo: Karel Leskovec, Janez Osredkar, Tone Juvan, Tomaž Habe, Miro Capuder. V dramsko komisijo: Marko Starbek, Dragica Pirc, Milan Marinič, Janez Narat, Damjana Voglar. Dosedanjim članom predsedstva je za dosedanje uspešno delo čestital predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale Dušan Borštnar in jih nagardil s knjigami. Kratek kulturni program sta pa pripravila Dekliški pevski zbor ZKO Domžale in člani Skupine ljubiteljev gledališča pri ZKO Domžale. Tone Ravnikar Objavljamo prosta dela in naloge za določen čas ADMINISTRATORKE v sektorju Samoupravne komunalne skupnosti, Domžale, Ljubljanska c 36 s polnim delovnim časom. Zaposlitev je možna s -1.2.1979 in bo trajala predvidoma do 30. 1. 1979. Ponudbe pošljite na naslov: Skupna strokovna služba SIS, Domžale, Ljubljanska c. 36. Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu BIOTEHNIŠKE FAKULTETE, VTOZD za živinorejo, Domžale objavlja prosto delovno mesto /Q ljubljanska banka BANKA DOMŽALE s svojimi ekspoziturami v Mengšu in na Viru ter Pionirsko hranilnico OBVESTILO svoje stranke, da bodo v sredo, 3. januarja 1979 lahko uredile svoje denarne zadeve od 8. — 13. ure. Se priporočamo ! Ljubljanska banka Banka Domžale TEHNIČNEGA SODELAVCA v katedri za prehrano za nedoločen delovni čas. Pogoj za sprejem: popolna srednja šola splošne ali kemijske smeri. Poskusno delo 3 mesece. Rok za prijave je 15 dni po objavi. Telesnokulturna skupnost Domžale in Zvezi telesnokul-turnih organizacij Domžale voščita srečno Novo leto 1979 vsem delovnim ljudem in občanom ! IHANSKI SMUČARJI V SELEKCIJI DRŽAVNE REPREZENTANCE Letošnja sezona za ihanske smučarje ni samo jubilejnega pomena, če ravno mineva 45 let, od kar so se prvič zapodili smučarji tekači po belih poljanah ter ponesli to zvrst športa skoraj v sleherno hišo Ihana. Saj se je po približnih podatkih do danes udejstvovalo v tekih preko 600 tekačev. Danes se lahko postavimo s tem, da je bilo vzgojenih večje število državnih in republiških prvakov in da so sadovi tega še danes. Letos se je že prebilo kar 5 tekačev v sam vrh državne pionirske in mladinske selekcije in bodo sodelovali in zastopali barve Jugoslavije širom naših meja. Tudi tekmovanja, ki so bila že letos v mesecu decembru so pokazatelj, da so ihanski smučarji z neumornim delom v pripravah skozi vse leto uspeli, kar kažejo tudi rezultati na zadnjih tekmovanjih na Pokljuki, Pohorju in v Kamniku. Z izbiro omenjene državne selekcije pa je uspelo, da se bodo udeležili mednarodnih tekmovanj v Italiji, Avstriji in Nemčiji: Branko Orešek, Peter Gregorič ter pionirji za troboj Nemčija-Avstrija-Jugoslavija v Avstriji: Drago Klopčič, Zvonka Kokalj in Mateja Pogačnik. Upamo, da bo takih in sličnih reprezentantov morda še več, saj smo svojo dejavnost razširili tudi na okoliške kraje in sicer največ pričakujemo z območja Moravč, kjer bomo letos prvič organizirali ne samo tekaško sekcijo, temveč tudi večjo tekmo v tekih v mesecu januarju 1979. R. r Srečno in uspešno novo leto, vsem samoupravljalcem, želi Klub samoupravljalcev Domžale! V NOVI VOZNIKI VILIČARJEV Oktobra in novembra je Delavska univerza Domžale pripravila in uspešno izvedla dva tečaja za voznike viličarjev. Izpite je 18. in 19. novembra opravljalo 50 tečajnikov, od katerih jih je 43 zadovoljilo pogojem, 7 pa bo ponavljalo enega ali dva predmeta učne tvarine. V teh tečajih se je prvič uporabilo metodo programiranega učenja, tako da se je za snov ..tok materiala (transport) in uporaba viličarja", kandidatom predvajalo dva filma v dolžini do 25 minut. To je vsekakor pripomoglo k večji zanimivosti, boljšemu sledenju ob podajanju snovi in končno, kar je poglavitno, do boljšega znanja. Glede na to, da se notranji transport v delovnih oeganizu-cijah vedno bolj modernizira in pri tem uporablja vedno več viličarjev. bodo že v prihodnjem letu sledili novi takšni tečaji. OBVESTILO UPOKOJENCEM V mesecu januarju bodo področni sestanki članov Društva upokojencev, in sicer: v soboto, 13. jan. ob 15. uri v Osnovni šoli Radomlje v nedeljo, 14. jan. ob 8. uri v Krajevni skupnosti Lukovica v torek, 16. jan. ob 15. uri v Osnovni šoli Dob za Dob, Vir in Krtino v soboto, 20. jan. ob 15. uri v Osnovni šoli Olge Arbelj Homec v nedeljo, 21. jan. ob 8. uri v Krajevni skupnosti Blagovica v petek, 26. januarja ob 15. uri v Gasilskem domu Ihan v nedejo, 28. jan. ob 9. uri v Osnovni šoli Krašnja. Na sestankih bomo obravnavali problematiko upokojencev, stanovanjska vprašanja, izlete itd. Vpisovali bomo tudi nove člane. V zadnji, 17. št. Občinskega poročevalca je tiskarski škrat napravil pomoto v petem odstavku, da znaša izplačilo Vzajemne samopomoči 15.500 din. Pravilno je 1.500 din. Vsem upokojencem želimo srečno in zdravja polno novo leto! Društvo upokojencev Domžale ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega najdražjega moža TONETA JANEŽIČA se najisk< eneiše zahvaljujmo vsem, ste sočustvovali z mano, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem dr. Ivu Pevcu za dolgoletno skrb in zdravljenje, dr. Ludviku Kovaču, vsemu strežnemu osebju Doma upokojencev Domžale m vsem tistim, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni in mu vlivali voljo do življenja. Vsem še enkrat iskrena hvala 1 Žalujoča žena Fam ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ŠTEFANIJE US sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodm kom in znancem za izrečeno sožalj -podarjeno cvetje in spremstvo na nje zadnji poti. . ■ Posebno se zahvaljujemo sindika organizaciji in sodelavkam To sam Domžale, sodelavcem Petrol B|ay0V' in Uprave javne varnosti Ljubljana Krajevni organizaciji ZB NOV Blagom Žalujoči otroci' Justina, Viktor. Maks, Ivanka z družinami in Pav v imenu sorodstv ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta POGAČAR IVANA iz Jarš se iskreno zahvaljujemo vsem m rodnikom, znancem in va^a ^njj za spremstvo na njegovi za . poti, prav tako za podarjeno cv in izrečeno sožalje. . a. Enaka zahvala tudi sindikalni nizaciji Slovenijales Rado"”jž Društvu upokojencev in PevC®"st. Domžal za vso izkazano pozor Žalujoča žena Minkaz sinova Marjan m Srečno 1979 G08T18CE Pri »Konšku« - Trojane - AVTOMATSKO KEGLJIŠČE - IZBORNA KUHINJA -SOLIDNA POSTREŽBA GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, TISKARSTVA IN KNJIŽNIČARSTVA ! TAM IZ Mengeš Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, rtotele in gostinske obrate. Se priporočamo <22^ /\n»S DOMŽALE Radomlje proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode AVTOSERVIS Domžale Čestitamo za praznik Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake in avtobuse MELODIJA MENGEŠ Čestitamo za praznik. Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table. Priporoča mo svoje izdelke Z Z Z Z Z Z Z Z Z Z z Z * I# z z z s z z z z z v napredek domzalo f Kolektiv delovne organizacije »NAPREDEK« Domžale TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM se priporoča za trošnega blaga v občine nakup vsakovrstnega posvojiti prodajalnah širom taidrometal r