------    113    ------
Dopisi.
Iz Gorice. — Deželna komisija za vravnavo zemljiškega davka na Goriškem po postavi od 24. maja 1869. leta se je ustanovila ter svoja opravila 10. marca tega leta začela. Komisija je sestavljena iz sledečih udov: Predsednik jej je: Feliks baron Pino-Frie-denthal, c. k. namestništva svetovalec, njega namest-
nik in sporočevalec Jožef Fabiani, c. k. predstojnik v pokoji. Udje te komisije, od deželnega odbora voljeni, so: Viljem grof Pace, Anton Fabiani, Izidor Pagliaruzzi, njih namestniki: Jožef grof Valen-tinis, Jožef Samsa, Franc grof Coronini, Miha Kacafura, — uda izvoljena od vlade: Karol Pola j, Dominik Benardelli, njuna namestnika: Anton Z o t-tig, Anton Uršič. — Ud pa nadzornik in gospodarski cenitelj je: Timotej Fodransperg, nadzornik in katastralni cenitelj v pokoji, njegov namestnik, nadzornik in gozdni cenitelj: Karol Pachmann, katastralni komisar, gozdni cenitelj v pokoji. — Uradnija deželne komisije je v Gorici na Travniku št. 455., v poslopji c. k. okrajnega glavarstva v drugem nadstropji.
Za prvosednika družbe kmetijske je bil 27. u. m. izvoljen grof Franc Coronini. — Zborovala je te dni tukaj posebna komisija za povzdigo sviloreje od c. k. vlade sklicana. — Baron Czornig, znani pisatelj statistike avstrijske in vodja statistične pisarne, ki je zmirom rad več Nemcev kot Slovanov štel, si je tukaj kupil posestvo.
Iz Gorice 25. sušca. — x—- Že pred enim letom je bilo v „Domovini" naznanjeno, da v Mirnem blizo Gorice neka ostudna ženska ljudstvo slepari, in se dela kakor bi „sveta" bila in v nebesa zamaknjena. Ljudstvo slabosti podvrženo jej veruje in od vseh krajev k njej zahaja. Kar pa se je v naši okolici te dni godilo, ne morem zamolčati. Neka uboga stara žena, ki jej je njen sin letos nagloma umrl, ko je slišala od te „svete" ženske govoriti, poda se tudi k njej ter jej svojo žalost odkrije in prosi, naj bi jej od njenega sina na unem svetu kaj povedala. Kmalu začne nekaj nerazumljivega godrnjati, potem jej pa reče, da je njen sin v svojem življenji veliko grešil, da trpljenje njegovo je veliko, da se znajde v vicah itd. itd. Uboga žena se močno prestraši in zdaj v naši okolici od hiše do hiše potuje. Tudi k meni je prišla in mi na tanko vse povedala, kar jej je „sveta" ženska v Mirnem raz-odela. Prizadeval sem si podučiti to revo, al vse zastonj. Uboga žena nima več miru, in dan za dnevom berači, da bi se toliko denarja nabrala, da bi poplačala obljubljenih 40 sv. maš. Ali gosp. fajmošter Miranske fare tega ne vejo, da bi konec storili tem magnetičnim sanjarijam? Noben pravi kristijan ne bode ugovarjal blagru sv. maš; al da bi kaka babura bila na svetu, ki bi gledala v uni svet, o kterem samo sv. pismo pravi, da nobeden ni videl in ni slišal, kaj se ondi godi, to je vendar od sile! Tudi misliti smemo, da dušni pastir, ako bi za resnico imel, kar ona babnica veleva, gotovo bi sam iz lastne blage volje opravil onih 40 maš, da ne bi uboga mati begala cele okolice. Sicer pa opominjamo tudi gosp. župana, naj si prizadene, da sleparijam preostudne ženske konec naredi.
Iz Gradca. Dr. Krek je po Najvišemsklepu od 21. marca t. 1. imenovan za profesorja slovanske filolo-gije na tukajšnem vseučiliščuv
V Stanjeli na Krasu. (Čitalnica naša) se slovesno odpre 18. aprila ob 6. uri zvečer. Vljudno vabi ude vsakterega slovenskega društva                       odbor.
Iz Šneperka 2. aprila. Na dopis iz Loža ne odgovorim danes druzega kot to, da le ljubezen do domovine mi vodi per6 in da pospeh gozdoreje mi je posebno pri srcu. Zaliti nočem nikogar. Ker pa je o gozdoreji odstraniti mnogo napak, povedal jih bom; pod-učen sam bom skušal podučevati druge. Ce kaj napačno rečem , naj si mi pove.   Tako drug druzega podučimo.
Iz Sodražice 27. marca. (Očitna zahvala.) Da ni bila naša v 4. listu letošnjih „Novic" izrečena prošnja glas vpijočega v puščavi, očitno pričajo knjige, ktere sta brezplačno poslati blagovolila  slavna zavoda:  slov.
-----    114    ------
Matica in pa družba sv. Mohora. — V imenu vseh družbenikov se Vama za ta prelepi in tako obilen dar prisrčno zahvaljujeva
za odbor: Primož Pakiž,         Ivan Dolinar,
predsednik.                          tajnik.
Iz gornje Pivke 25. marca. — Odkar je naš ob-čespoštovani c. kr. okrajni glav&r gosp. Anton Glo-bočnik zarad bolehnosti pri c. kr. okrajnemu glavarstvu v Postojni nepričujoč, je jelo tam po „Pajkih" dišati, in zrak je že v celem okraji zel6 okužen; toraj zadnji čas je, da gospod uradni voditelj v pokoj grč, sicer bodo začela okrajna kola cviliti in voz zastajati. Od Senožeč 29. sušca* —M—. Kakor javno nabiti oglasi v Senožečah kažejo, bo tam nova volitev občinskega odbora. Mi, ki razmere Senožeške prav dobro poznamo, svetvamo, da se takole voli:
a)  en odbor za g. Demšarja in nemškutarje;
b)  en odbor za g. Križaja in Mameluke;
c)  en odbor za narodnjake poštenjake.
Za župana pod a) bi bil gotovo Demšar najbolj ugoden; pod b) pa Križaj ali njegov svak, pa dvomljivo je še, ali bi g. Križaj še sam s seboj zadovoljen bil, kajti dokazov je še mnogo živih, da ni bil on še z nobenim senožeškim županom zadovoljen; pod c) bi moral pa sedanji župan vajete v roko vzeti. Če bi se pa nasvetovane volitve ne sponesle, bilo bi potem najbolje, da za vse tri grupe en župan s prav vitkim (volnim) životom voli, in od mameluške dece bi moral vsaki eno vrv na županovem vratu pripeto imeti, da ga more, kedar in kamor je njej drago, lahko nagniti. Poznamo še drugo nasprotno osebo v Senožečah, ktero pa za zdaj zamolčimo. — Konečno moramo pa vestno izreči, da je dosedanji odbor v 3 letih marsikaj koristnega na dan spravil, čeravno je nemškutarska tretjina njega povsod ovirala, in reči moramo, da od kar Senožečani pomnijo, ni bilo v njihovi županiji bodi si zunaj županijskega v urada ali uradu tacega reda, kakor v preteklih 3 letih, in to nasproti vsem nemškutarskim oviram. Senožečani ne spozabite se, kajti Mamelukom (hinavcem) Vašim ni mar za Vaš blagor, ampak — za kaj druzega.
Iz Kamnika. — Obljubo poslednjega lista „Novic" spolnovaje poročam danes obširnejše o poslednji lepi naši čitalnični „besedi", pri kteri se je petju vvrstila dramatična predstava. Glediščin oder ima res veliko upliva za n&rodno reč; po vpeljavi vstopnine se morejo tudi neudje čitalničnih veselic udeleževati, in ko vidijo lepe predstave, slišijo lepe petje in godbo, padejo vsi predsodki, ki so jih o čitalnici imeli, ter se za ude vpišejo. Naša čitalnica stoji na dobrih nogah in udje naši so stanovitni, čeravno ne štejemo med njimi prvakov našega mesta in tudi ne mož glasovitega „ka-pitala" in glasovite „inteligencije", al pošteni narodni možje so zdrave pameti in gorečega srca za blagor domovine. Eno samo nam je uganjka, da naš župan, o kterem vemo, da ima veselje do narodnih reči in je že tudi večkrat v naši čitalnici pri predstavah bil, se za uda ne vpiše? Mi bi z veseljem o njem potem še kaj več poročali kakor „Laibacherica", ktera ga hvali, da pridno po mestu blato strže, ki ga je res zmiraj prav obilo! — Pa vrnimo se zdaj k naši besedi. V pesmi „Ne-zakonska mati" smo močni in prijetni glas našega or-ganista g. Gregoriča občudovali, pa je to pesem tudi s tolikim sočutjem pel, da si je srca vseh pridobil. V Vilharjevi šaloigri „To sem bil jaz" so vsi igralci svojo nalogo prav hvalevredno izvršili. Omeniti pa moram še s posebno pohvalo dveh gospodičin, ki ste danes prvikrat na oder stopili. Kako težavno je primerne ženske za igrokaze dobiti, to vsak ve, ki to reč pri čitalnicah
oskrbuje. Tudi so večidel zadržki pa se ti, da imajo stariši mnogovrstne predsodke v tej reči, mislč, da, če njihova hčerka na oder stopi, je to sramota. Mi pa mislimo, da je to čast onemu, kdor si upa javno govoriti in dostojno vesti se, ker ravno s tem kaže, da nima prazne glavice. „Polonica" in „Lena" ste se na odru gibali tako, da je vsak mislil, da ste že mnogokrat bili na odru, ki „svet pomeni". Zato jima je pa tudi občna pohvala donela. „Barba" je svojo nalogo prav drastično izpeljala in izvrstno pokazala ono demonično moč, ki jo v sebi hrani ta soseda, ki je mladim ljudem zavidljiva in le prepir med nje seje. Mi si na našem gledišču skoraj igre misliti ne moremo, ako priljubljena ta gospa ne prevzame take naloge, ktera zahteva više umetnosti. Tudi „Marko" in ,,Tone" sta svoji nalogi prav dobro izvršila. — Sobana je bila polna gledalcev, kteri so jako zadovoljni zapustili veselico.
Iz Trzina 26. sušca. J. L. (Mnogotere nadloge.) Dve uri od Ljubljane poleg velike ceste stoji velika vas Trzin, ki šteje nad 100 hiš in okoli 700 duš, ima 30 zemljišč, pa razun 10 so vsa druga razdeljena na pol, četrtino itd.; mnogo je pa tudi kajž. Nekteri imajo poslopje poleg Pšate, ktera je navadno majhen potoček, ki izvira pod gorami v Cerkljanski fari, al v deževnem vremenu nastane velika reka, ktera nam silno nadlogo dela, pride do hiš v hleve in poslopja, teče na polje, in kedar pride v takem času, predno se sen6 ali otava kosi, jo tako zablati in povalja, in to po boljih senožetih, da ni za drugo kakor za gnoj, in to tem več, ker voda prišedša iz gord in mnogih vasi poplavivši blato, gnojnico in razno šaro vodotoč skoz travnike, ki je še z vrbjem močno obraščen, za dve tretjini zasula in ob straneh mu robove izvišala tako, da nima dostojnega odtoka. Da bi se nadloga, ktero taka povodenj napravlja, odvrnila, je na prošnjo tadanjega županstva c. k. okrajno glavarstvo v Kamniku z ukazom 18. novembra 1852. leta, št. 9452, ukazalo, da se imajo na vrtih nekterih gospodarjev na levi strani vodotoča primerni nasipi (griči), vsak na svojem zemljišču, narediti, da ne bi voda nikdar čez strugo tekla, in da gospodarji, kteri imajo zemljo ob vodotoču, imajo zaraščeno vrbovje, grmovje in enako zaraščeno šaro iz-sekati in iztrebiti, da voda ima prost odtok. Pa žali-bog! ob vodotoču se je zopet še bolj zarastlo vrbovje in griči so se ponižali, zopet nam voda nadlego in škodo dela; posebno pa je gospodar J. K. toliko svojeglaven, da jo skoz svoj vrt, mnogim sosedom okoli hiš na okrajno cesto na svoja in druzih polja teči pusti, češ, „moj vrt je v prvem klasi". Z majhnim delom bi se ta nadloga odpravila, ako bi dostojen grič naredil. Al za vse to se še sedanji župan ne zmeni ne! Da le njemu nadlege ne dela, za občno korist mu ni cel6 nič mar. Tako je zadnje lj ud s k o popisovanje, po ogo-voru županov z gosposko, po komisarjih z dragimi dietami najetimi, samo v kamniškem davkinem okraji okoli 1000 gold. stalo memo tega, ko so v druzih krajih župani z duhovnimi gospodi to delo ravno tako dobro, pa veliko veliko cenejše opravili. Al gosposke le prerade imajo občine pod birokratičnim regimentom! Tako, na priliko, občinski zakon daje občinam svobodno gospodarstvo z občinskim imetkom — a gosposke so našle ukaz, da njim gre nadzor čez najemščino lova, in vspeh tega nadzora je ta, da se je občini Trzin zgubilo 65 gold. najemščine lova prejšnjih let. Gotovo bi se ne bili zgubili, ako bi bila občina sama najemščino terjati smela; o tem pa imajo bivši okrajni predstojnik R—, najemnik lova neki St— v Kranji in pa sedanji župan G — posebne „zasluge"! — Želeti bi bilo, da bi se razpisale volitve za nove občinske zastope, in da bi se ne silile občine na združenje,  ako jih ni volja, saj
-----115   -----
tudi velike občine imajo svoje slabosti, in kjer je sila, ondi ni dosti svobode; sicer pa za vsako prenaredbo tičijo veči stroški.                                       (Kon. prih.)
Iz Ljubljane. — Važno novico   imamo naznaniti danes svojim bralcem. Naši državni poslanci To-man,  Svetec,  Bar bo in Pintar  so zadnji dan marca  z  goriškimi,  isterskimi,  štajarskimi slov. poslanci in s prvakom  bukovinskih poslancev  podpisali   deklaracijo,   jo   izročili predsedništvu  zbornice poslaniške pred začetim zborom in potem zapustili drž. zbor,   v kterega  se  ne  vrnejo  več.    Isto  tako   so   storili Poljaki (glej „Novičarja" v današnjem listu).   Bralci „Novic" ved6,   kako  se je ves čas vedla zbornica poslancev, kako se je vedlo ministerstvo; obd sta v centralističnem napuhu gojila mnogim avstrijskim narodom gnjusni liberalizem, obema je „Slovane na steno pritisniti"   bilo   nepremakljivo   vodilo.    Čedalje   očitnejše je tedaj bilo, da — kakor   so  se tudi glasile besede pre-svitlega cesarja po dohodu njegovem iz jutrovih dežel — tako ne more  več naprej ostati.    Naši poslanci, m i sle,   da   vendar  še   kdaj    spregleda  nem-škutarska   skupščina  in   da vide   pred   seboj propad   Avstrije, v  kterega hote  ali nehote tira državno barko, vkrene na  pravo pot, so dolgo   strpeli   v državnem   zboru,   kteremu   so Tirolci, os6bno bridko   razžaljeni,  že  pred  2 mescema slovo dali.    Pazljivim bralcem  „Novic" je  bilo lahko znano, kdaj   da   pride  čas,   ko tudi našim   poslancem   poči struna potrpežljivosti.   Sli so na Dunaj po lanskem deželnem zboru še enkrat,   da izved6,   ali  bode državni zbor morebiti pravičnejši kakor ministerstvo, kije kranjski deželni zbor nagloma razgnalo  takrat,  ko je imela resolucija v sklep priti. Na Dunaj prišedši slovenski poslanci z bukovinskim, baronom Petrin o m, vred stavijo državnemu zboru predlog,  ki je bralcem našim dobro znan,  da  bi namreč deželam se dala dostojna avtonomija  in da ne bi državni zbor imel toliko sile v rokah svojih.  Predlog je— padel, in to — s pomočjo Poljakov!   Zdaj pa je trebalo čakati, kaj se zgodi z resolucijo poljsko.    Podoba  je bila   več  časa  saj od vladne strani, da se jim marsikaj dovoli, a s tem kaže, da ima vlada  dvojno mero  za  pravice  narodov avstrijskih, čeravno krvi in denarja od vseh po eni meri zahteva!   In zdaj bila bi našim poslancem prilika dana na ustavnem mestu Evropi   v obraz  s  krepko  besedo konstatirati, kaj velja ona fraza: „die Freiheit wie in Oesterreich"! Al ministerstvo sedanje, petelinu enako na strehi,   ki ga suče vsaka sapa,  se je  zasuknilo hipoma drugače, in obveljal je v odboru jezičnega Schind-lerja predlog, da tudi Poljakom se ne dovoli nič. Predno pa je še Schindlerjev predlog iz odbora prišel v občni državni zbor, že je   ministerstvo vrglo   iznova skovani predlog,  ki uničuje ustavo,  v zbornico   poslancev, to je, postavo, po kteri se za silo, ako ne bi deželni zbori  hoteli voliti  poslancev v državni zbor,   bi se ti kar naravnost zunaj deželnih zborov volili.  V tem trenutku   pa je  bila ura,   da vsi  poslanci,   kterim so ustavne   pravice deželnih   zborov  svete,   in še posebno naši poslanci vsled sklepa lanskega deželnega zbora v 12. seji zapustijo drž. zbor.  Slo je namreč v oni seji za to, kaj misli naš zbor o direktnih volitvah (o volitvah državnih poslancev  zunaj  deželnega  zbora).   Zbor naš je   direktne   volitve   zavrgel,   in   takrat je   dr.  To-man,   kot prerok tega,  kar   se je 31. marca zgodilo, med drugim to-le govoril:   „Direktne  volitve  so  zoper ustavo deželno,  in deželni  poslanec vsak bi moral živ protest zoper  nje izreči,   in   ko   bi  državni  zbor tudi sklenil,   da  se voli  direktno  v državni  zbor,   bi vsak
poslanec v državnem zboru moral tisti trenutek se od-
povedati zboru, v kterem bi se smrt kranjskega deželnega Zbora Sklenila. (Živa pohvala.)" In pošteni naši poslanci so možato rešili svojo besedo, spolnivši to, kar je deželni zbor s „živo pohvalo" v 12. seji priznal. Ne za trenutek tedaj ni dvomljivo, da bode deželni zbor kranjski popolnoma pritrdil temu, da so slov6 dali drž. zboru, od kterega nobena dežela nima prav nič pričakovati. Zato Vam vrnivšim se iz Beča radostni kličemo: dobrodošli! slava! Storili ste, kar je domovina od Vas pričakovala: borili ste se junaško za blagor njen in pravice njene; spričali ste zopet nepremakljivo lojalnost slovensko do prestola Njegovega Veličanstva in do Avstrije, kajti edino le to Vas je v mršavih situacijah držalo v zbornici dunajski do tega momenta, ko to, kar je dosihmal razumnost politična bila, bilo bi posihmal samomorstvo. Izstop naših poslancev je tedaj temeljito motiviran, in zato je tako hud udarec na ono nemško koterijo, ki se „ver-fassungstreu" kliče, da je zdaj vsa iz sebe. In če bi se dunajski vladi zopet poljubilo nasvetovati razpust kranjskega deželnega zbora za to, ker se ne d& v kozji rog vgnati sili nemškega centralizma, v svesti smo si, da narod naš pri novih volitvah odgovori z edinim glasom povsod kakor leta 1867.: „mi volimo spet skušene naše brambovce v deželni zbor!" —
— Iz Češkega je po dr. Matuš-u, deželnemu poslancu in deklarantu, v imenu Slovanov Ml. Boleslave došel čitalnici ljubljanski telegram, ki čestita izstopu naših poslancev iz državnega zbora s tem-le pozdravom: ,,Pozdravljamo Vas na vzajemnem političnem polji in na poti k zmagi Slovanov. Živili Slovenci!" — Z navdušenimi „živili Cehi!" je bil ta bratovski pozdrav odzdravljan.
— {Odbor družbe kmetijske) je med mnogim drugim, o čemur poročamo drugi pot, v poslednji seji sklenil, da ima družba kmetijska občni zbor 4. dan prihodnjega meseca maja, in to na vrtu njenem na spodnjih Poljanah, kjer je tudi učilnica podkovstva. Govorilo se bode o sledečih stvareh: Gosp. Peter Kozler bode poročal o redu za bendimo ali trgatev iz leta 1860. in o znižanji vožnine na železnici za nektero živinsko krmo; — dr. J. Bleiweis bode govoril o kmetijski šoli, ki naj se napravi za kranjsko deželo, in pa o povzdigi vipavskega kupčij stva s sadjem; — dr. Jan. Ahačič o potrebi, da se odpravijo mnoge napake pri ekse-kutivni razprodaji kmetijskih zemljišč; — gosp. Jož. Seunig pa bode poročal o tem, kar je družba kmetijska poslednji čas storila za povzdigo konjereje. Ako želi še kdo o čem drugem govoriti , naj to pred zborom po društvenih pravilih na znanje da predsedništvu. V tem zboru bode na ogled postavila družba vse mašine za povzdigo predivstva, rusovski (rigajski) lan, nektere pluge itd.; obljubljeno jej je že tudi od druge strani marsikaj za razstavo, prav rada bode pa sprejela vse, kar še kdo drug v razstavo za dan pošlje. — Ravnokar je družbi kmetijski gosp. Gulich iz Holsteina naznanil, da jej pošlje naročenih 50 centov svojega amerikanskega krompirja, kteri še nikoli ni bol&n bil; cent velja na mestu 3 tolarje, to je 4 gold. 50 kr. av. vr. brez v ožnine iz Vratislava, odkodar pride. Družba kmetijska ga bo prodajala, kolikor mogoče, po ceni, ker bo obrnila v ta namen od ministerstva izprošenih 400 gold.
— (Volitve mestnega zbora tudi v prvem razredu) so bile sila revne, prav beraške lahko rečemo, kajti prosili, moledovali, dirjali so nemškutarji po volilce, da so jih gnali skupaj, in prignali so jih poleg onih, ki bi ne bili izostali za  noben  denar,  v vsem skupaj samo
-----    116   -----
119 od 246, tedaj še celo za 18 manj kakor lani. In za to množico bilo je toliko truda, toliko podplatov strganih, ne zato, da bi jim zmaga bila težavna, ampak le zarad sramote, da bi skoro nobenih volilcev ne bilo. Zdaj je tedaj mestni zbor spet podružnica konštitucij-skega društva, — Ljubljana! spet si po 30 možeh na ,,rotovžu" mesto „der alten Bundeslander Deutschlands", kajti ti možje so vezani „z vsemi nitkami svojega srca na srce matere Nemčije", kakor „Laibacherica" pravi. Koliko sred pa narod slovenski glavnega mesta ima do teh 30 glav, kazalo se je pri teh volitvah prav očitno: n oben volilec pravega domačega srca se ni udeležil teh volitev, in z vso silo podnevi in po noči so od 1197 volilcev jih dobili le 500 na svojo stran, največ uradnikov, železničarjev in oficirjev. Tak je zdaj začasni mestni regiment.
—  (V deželni šolski svet) je deželni odbor v poslednji seji po večini glasov izvolil dr. Jan. Blei-weis-a in dr. Etb. Costo; — ker pa ima deželni odbor vladi tudi nasvetovati dva učitelja, je nasvetoval gimnazijskega profesorja Jan. Šolarja in pa prvega učitelja mestne glavne  šole Andreja Praprotnika.
—  (Siromakom Kosancem na korist) napravi dramatično društvo prihodnjo nedeljo v deželnem gledišču veselo igro „Striček".
—  Mnogocenjeni naš rojak gosp. prof. Bradaška v Zagrebu je imenovan za ravnatelja gimnazije Varaž-dinske.
—   Rodoljubom našim, ki bero nemške časnike, živo priporočamo „Triglava" in „Zukunft" zopet zdaj, ko so se drugi kvatri začeli. „Triglav", ki izhaja v Ljubljani, nam je potreben zato, da v nemškem jeziku stresa „Tagblatt" o deželnih naših zadevah pred svetom, ki slovenskih časnikov ne bere, „Zukunft" pa na Dunaji je krepak zastopnik naš in vseh Slovanov avstrijskih. Oba tedaj sta vredna zdatne podpore, da moreta spolnovati važni svoj poklic na brambo naših pravic proti sovražniku domačemu in vnanjemu.