„ II M Dder. zvfl tcleo), elfjr lioditi 2MVI ujn, Kno&iri za celo leto 2 K. MneznaštevilkaTelja 6 vin. Hmfnina se tudi na ■I leti plačuje in se k pos.ati ynaprej. un omamil je za eno ^MK, '/, strani K. ", strani 16 K, itrani8K, >/„ strani »mstrani 2 K,'/,. i strati 1 K. |Mbattem oznanilu ■Mposebno znižana. (r%fc> Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- Stvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo doticne številke vposlati. UJU Olv ■ Naša bodočnost. Čudeži se gode po svetu. Ne mislite, bratje, g šalimo, da pripovedujemo bajke, — poljem resen je naš obraz in le semtertja nas reselje, da bi zavriskali kot škrjanček i jotrajni zori. . . Kajti čudeži se gode po svetu! Trda in eno roOikl tuj svi spel kg 10, ur jetrn posti dill enuiuŠljiva je bila blavneznana ..edinost'' prilogi, like gospode na Štajerskem. ..F/lini'- so bili hiški odvetniki, kadar so nastavili cev in iz-tuli ..dobreina' ter .,vernemu" slov. narodu ije že vodene kapljice krvi, — ,,edini'- so Hili, kadar so potegnili kmetu kožo čez ušesa, - „edini" so bili politikujoči popi, kadar se je pclnila nenasitna bisaga ... O ti ope-)Z(jf um ..edinost", ti plod ljudske zanemarjenosti ~ (brezbrižnosti! Koliko let si onemogočevala na-Bvobodnega mišljenja! O dit, „edino3t", ..edinost" izkoriščanja, zatiranja, sleparje, trpinčenja, — ne edinost naroda, temveč ko i (idinost1 narodnih parasitov ia šmarocljerjev! Ali Cnjte in strmite! Zdaj se gode čudeži po svetu! Opevana in hvalisana prvaška »edinost" je šla rakom žvižgat... Ni je več, razliti, razrnšena je! Kako so kričali prvaški pre-»ki po larlnji volitvi, češ „zmaga je naSa"! Zd8J pa pravimo mi naprednjaki, čisto pohlevno in ponižno: Naša je zmaga, kajti edino mi smo i po volitvi, kar smo bili pred volitvijo, — S, jfpa se danes po svojih listih psujete, blatite, afcapadate. ubijate drog druzega, — vi ste pre-,ni, kajti premagali ste se sami! Kdo: čita tudi nasprotniške liste, temu se slasti nekaj dopade. Da imenujejo prvaški ralci politiknjoče duhovne „sleparje", „lc-»", „hinavce", to ni ravno čudno. Da pišejo t klerikalci o prvaških liberalcih kakor o Igi, to nam tudi ne pride nepričakovano. Ali drazega navajamo! Naši najzagrizenejši nasprotniki namreč, ki so nas hoteli požreti na ilici vode, — priznavajo danes javno in odkrito, 'j!, di smo mi naprednjaki ed in a s t ran k a, icikt :'ie ''kom let narodu res koristila. iSfiM 'rraki so bombardirali kmeta s slabimi knji-StJ uii, 60 ga odirali, so jemali v svojih poso-Ibn hjcah za posojila do 7% obresti, medtem ko "IJJ ahtevajo nemške „šparkase" le 4'',% do 5%, ""ti trgovci so jemali kmetski denar na „ so, »wo, ne da bi ga kedaj vrnili in eo oleg tega alabše in dražje blago prodajali. S ikim početjem nezadovoljne ljudi pa so pomi-li z geslom „svoji k svojim". — Ponavljamo, " si to očitajo danes prvaški mogotci eami I)oi liste. red« i kdor ne veruje, naj pogleda v njih j smo mi dolgo leta sem peli in pridigovali, ^vij« to je bila zlata resnica in zato smemo imeno-lje n nu' „Štajerčevo" stranko napredno, pošteno in i (I »strašljivo. „Edinost", — lepa stvar! Ali klerikalizem m in mora biti bistven nasprotnik vsakega edi- HJj I nostnega nastopanja. Le kadar je ljudstvo raz- " mo, nesložno, gre klerikalna setev v klasje. lerikalisem hujska ženo proti možu, sina proti l, brata proti bratu, trpina proti trpinu. ikalizem ljubi nasprotje, kuri sovraštvo, širi j, — in kadar obesi plašč jokave „edinosti" K, čez svoja ramena, pokaže le svojo jezuvitsko hinavSčino. Naj so nam ne pride s tem, da vatvarja klerikalizem po deželi ,, organizacije". Kajti, a ko pregledamo ta klerikalna društva, nas prešini strah in usmiljenje z ubogimi zapeljanimi reveži ... Koliko farških „konzumov" je že pogorelo! Kmetski denar, krvav denar, prislužen v potu obraza, je šel po vodi, — kmeti bo romali v ječo, — klerikalni krivci pa so majali glave in rekli: to jo božja volja! .. . In vendar to ni in ne more biti božja volja, da so uboge trpine ob zaslužek in v ječo spravlja, — in ko bi bila pravica na svetn več kakor prazna beseda, sedeli bi na obtožni klopi kaplani iu fajmoštri, ki so upoljavali te nesrečne „konzume", brez znanja, brez zmožnosti, samo da bi uničili ne-klerikalne trgovce ... Io naprej, — klerikalna ,.Marijina deviška društva, ali so res potrebna in koristna? Razumite nas prav, — vera je potrebna in mora biti v življenju diužiue ua prvem nieatu, ali mi mislimo ,,društva", ki nimajo z vero nič opraviti. Kaj za božjo voljo pa vendar koristnega store? V marsikaterem kraju imajo le namen, da izpridijo nevedna dekleta, da jih „epravljajo v skušnjavo", da jih zbirajo v druščini veselih fantalinov in zaljubljenih kaplanov. In koliko nesreče, koliko razprtij v družini, koliko pokvarjenih Življenj imajo ta društva na vesti! Nevedno, morda opijanjeno dekle veruje kaj hitro sladkim obljubam in na stotine deklet je, ki so prinesle iz takih veselic svoji mamici — pač nerado sprejeto darilo ... Nezakonski otroci so velika nesreča za kmeta, — in kolikokrat se zgodijo veled nezakonskih otrek še večje nesreče, — nmor, samomor, — celo življenje nosi tako zapeljano dekle proklot6tvo ene slabe nrice na sebi... Odkrito povemo: slaba je mati, ki pusti lastno svojo hčerko v nevarni družbi in ki se le tolaži s tem, da je hčerka „pobožna". Za Boga, ali je res taka ženska vzorna, ki se plazi tercijalsko po kolenih, ki obrača celi dan svoje oči proti nebu, kateri pa smrdi delo in ki nosi gade v srcu? Pobožnost in pobožnost sta dve stvari! Mi ne navajamo v brezverstvo, mi pravimo celo: Mati, vodi svojo hčerko sama v cerkev k božji službi, oče, skrbi sam, da opravi sin pravilno verske dolžnosti, kajti s tem bota sreča in blagoslov vas spremljala; ali to vemo, da nas je Bog ustvaril za delo in za življenje; drugače bi nas pač pustil v paradižu, kjer bi ga celi dan hvalili... Se smešnejša in nevarnejša pa se nam zde Koroščeva „Mladeniška društva". Nepremišljeno mladino se združuje potom pijače, komedije, norčije, da bi nbila v svoji lahkomiselnosti resne misli dorastlih mož. Kmet pač ne potrebuje komedijanstva in deklamatorjev, temveč krepke sinove, ki mu nadomeščajo posle, ki znajo delati in ki bodo vodili po njegovi smrti očetovo gospodarstvo tako skrbno in močno kot oče sam... In iz veselih komedij nastane dostikrat žaloigra. Fantje se nrpijejo, vroča kri zavre, noži se zabliakajo, — in konec sta bolnišnica ter ječa. Ravno v najbolj klerikalnih krajih godi se največ zločinov. In mi ne moremo obsoditi le zločince, temveč obsojamo i pravo povzročitelje, ki so ljudstvo odtegnili svoji pravi nalogi! Pijanost je prvi vzrok velike množine zločinov, surovost drngi in slaba društva tretji. In te tri vzroke najdemo združene v takih društvih. Naša beseda velja torej očetu, ki ima dolžnost, izgojiti svojega otroka v dobrem zmislu! Piškavemu orehu so podobna klerikalna društva: lupina je trda, ali zrna ni.. . Ali misel združevanja je lepa. Res, koliko bi so dalo doseči, ko bi si podali roke vsi trpeči, izmozgani ljudje, — ko bi korakali kot, armada svet vzdržujočega dela svojo svitlo pot! Srce nam se smeje v prsih, ko sanjamo o srečnem narodu ... Ali taka prava kmetska organizacija bi morala biti neodvisna od duhovnov in od gospodske. Naš namen je, da jo ustvarimo! Težko bode delo, ali naša pot je bila vedno trnjeva in truda se ne bojimo! Vse okrog se spreminja svet in se spreminjajo ljudje in stranke in politika .. . ,.Edinost" je izginila, klerikalci spreminjajo svojo barvo, prvaški „liberalci" si ustanovljajo svojo lastno stranko, prvaški listi prihajajo in odhajajo kakor mušice, ki žive le en dan, — le mi naprednjaki smo trdna točka v spreminjajočem se tem morju. Pri nas je prava edinost doma! In kadar bode naša napredna organizacija izzidana, kadar bode „Štajerčeva" stranka še> močnejša, doživela bode zelena Štajeiska ša večji čudež! Ta čudež namreč, da bode prosti, svobodomiselni narod srečen in zadovoljen gledal v bodočnost... Najnovejše politične vesti. Proč Od Ogrske! To je klic, ki združuje danoe skoraj vso avstrijsko stranko. Ogrska jo postala velika iu močna na ramenah avstrijskih narodov. Na naše troške je ojačila svoje kmetijstvo, je razvila svojo industrijo, zidala svoje tovarne in nakopičila svoje bogastvo. Železnice so se zidale, kakor so Ogri zapovedali, trgovinska zakonodaja je bila vedno le Ogrom v prid. In pri tem bo po3tali Mažari ošabni, zahtevajo svojo armado z mažarskimi zastavami in mažarskim komandom in v ogrski vladi sedi minister Košut, sin veleizdajalca Košata, ki je odstavil cesarja Franca Josipa od trona. ... Le v enem so bili Ogri vedno ponižni. Kadar se je šlo za plačilo skupnih stroškov države, ostali so v ozadju in tiščali svojo žepe. Tako so se določali leta in leta skupni troški na ta način, da je Ogrska plačala 30 od sto, Avstrija pa 70 od sto. Seveda je to popolnoma krivično. Vsled tega je sklenila avstrijska kvotna deputacija 22. junija, naj se razdeli kvota (skupni troški) po številu prebivalstva. Po tem pravičnem predlogu bi plačala Avstrija 57 6%, Ograka pa 42'4%. Tudi se strinja ta načrt z davki, katere plačajo Ogri in Avstri-janci. Avstrija je plačala iudirektnih davkov (na jedilih, pijači itd.) 1. 1902 K 710,262.236, direktnih davkov (zemljiščni, dohodninski davek itd.) 290,371.423 kron, torej skupno čez 1000 miljonov 600.000 kron. Ogrska pa direktnih davkov 223,617.000 K, indirektnih 487,898.000 kron, skupno tedaj čez 711 miljonov 500.000 kron. Te svote stoje torej skoraj v istem razmerja kakor svote prebivalstva. Edino ta razdelitev bi bila torej pravična. Danes pa plačamo več kot še enkrat toliko kot Ogri. Obresti državnega dolga znašajo kron 114 miljonov; 743.386; od teh plača Ogrska le nekaj čez 30 miljonov, tako da pride na vsacega avstrijskega državljana kron 248, na ogrskega pa kron 164. Te svote so grozne! In Ogri hočejo naše domače blago, vino itd. izpodriniti s svojim. Zato je skrajni čas, da se združijo vsi ljudski zastopniki in napravijo temu konec. Volilna reforma. V času velikih besed in malih dejanj živimo. In ker se že vse na glavo postavlja, postali so tudi klerikalci kar čez noč .prijatelji ljudstva" in .prijatelji splošne volilne pravice". Seveda, pod plaščem jezuvita tiči konjsko kopito. Klerikalci na celem svetu so si vendar podobni kot krajcar krajcarju. In vendar so v Belgiji najstrastnejši sovražniki volilne pravice, rujejo na Nemškem proti njej in se združujejo na Ruskem z rabeljni ljudstva. Pri nas pa se postavljajo kot petelini za volilno pravico. Mislijo si-ravno, da bodo prišli potem sami farji v zbornico in da prične za klerikalce potem doba sedmih debelih let. Za drugo se jim pa ne gre; seveda, bolje je biti dobro plačan poslanec, kakor revnejši kaplan. Zdaj se kregajo za število nemških in slovenskih poslancev. In v tem se kaže vsa zanikernost te gospode. Tukaj se gre vendar za ljudstvo, ne pa za denarni žakelj Ploja ali Korošca ... V volilnem odseku pa so ti možje vendar propali. Plojev predlog so vrgli združeni naprednjaki s 26 proti 21 glasom v koš. O stvari govorimo še, za danes pa le omenimo, da je vladna predloga skoraj zagotovljena in da ne bode klerikalcem nobena hinav-žčina pomagala. Dopisi iz Štajerskega. Iz Ljutomera. V vinogradu križevske cerkve v Cubru stanuje neka vdovljena viničarka, katera je dala svojega otroka, ker ga sama ne more rediti, svojim sorodnikom v Ljutomeru. Sedajni reditelji so dali tega otroka v nemško šolo v Ljutomeru, je pakaj prvaške učitelje in kaplana Škamleca . močno razburilo. Skamlec se grozno trudi, otroka iztrgati iz nemške šole. Zato je Sel s križevskim župnikom samim v navedeni vinograd ter silil viničarico, da otroka odvzame sorodnikom in ga zopet da v slovensko šolo, ker bi se ji dragače odpovedala viničarija. Duhovniki, že zopet kažete svojo ljubezen do bližnjega! Op. uredništva. Napredni stari 5i, zopet imate žalosten izgled duhovniškega hujskanja in sovraštva! Ako vas še pridejo v takih zadevah nadlegovat, pa jim pokažite vrata. Otrokom pa privoščite nemški poduk, saj vidite, kako srečni eo otroci v poznejših letih, kadar morajo iti po svetu, ako znajo nemški. Da pa to hujskarijo mirno gledajo vaš g. dekan, to se nam zlo čudno zdi! Pritožite se v takih slučajih vselej pismeno na knezoškofa in bote videli, da bo nastal zopet mir. Gočova. Neki dopisnn blati večkrat, zlasti ob volitvah, v kranjskem pankertu napredne može in bati se je, da se od same narodnosti zadrgne. Šegečejo ga oni odločni možje, kateri bo volili po svojem prepričanju kmetskega poslanca. Že lani se je zaganjal v imenovani cunji v one zavedne može, ki so pri volitvi v okrajni zastop lenartski, kakor je bilo v korist in blagor okraja, volili po svojem prepričanju. Vprašamo to dopisunče: Je-li boljše, delati za moj in tvoj obstanek, ali pa polniti malho onim, že itak trikrat preplačanim slojem? Nikdo ne pozna stanja kmeta bolje kakor kmet sam. Morda gospod, dohtar ali celo mašnik, kteri kmetskega gospodarstva nikdar skušali niso? Kaj pomaga kmetu narodnosti črez glavo, ako pa dače, obresti in drugih vedno naraščajočih odplačil ne more več zmagovati? Nato seveda nihče ne misli, ker oni gospodje ne poznajo življenja na kmetih. Tukaj se ne gre za narodnost, tukaj se gre edino-le za obupno stanje kmeta. Dopisuna le pomi-lujemo, da je veliko let trgal hlače po šolskih klopeh, a naučil se ni drugo kakor hujskati ter razprtijo in sovraštvo trositi med občane. Saj se tej nadebudni .Slavko-buči" tudi ni čuditi, da hoče delavski stan nekako po strani gledati. Ko je bil še poduradnik, mu je natakarica v rokovicah hrano na mizo stavila, ali čuje se govorica, da te hrane dosdaj še ni plačal. Iz Ljubljane so ga Bemkaj poslali za .Ochsenkon-dukterja", ... Sv, Anton v Slov. gor. Mariborski Fihpos piše v 18,. štev., kako tu napreduje .Mladenišks zveza". Da, napreduje — ali. v čem? Tambu-raši in Marijine device izgubljajo kar zaporedoma svoje devištvo, da zdaj že dvomimo, koliko je med njimi še nedolžnih. Naš kaplan Laabaher spravlja mladino sknp, in ta pada ,v greh". Do polnoči pojejo in muziko špilajo, potem vsak tamburaš spremlja po eno .Marijino devico" — in le tihim nočem je znano, kaj se vse potoma godi. .Device" prihajajo na dom čisto zmučkane in kuštrave. Imamo tu že par takih prednic, ki so že .okrogle." In vse to ima Lasbaher na vesti. Lasbaher tukajšnjim Nemcem želi, da bi jim tamburaši zastirali trauermarš, ali mi smo prepričani, da bo na skorem solnce gor prišlo, ko se bo naša mladina zbrihtala in potem bo tebi, Lasbaherček, zašpilala marš za odhodnjo proti Jvancem, da te bodo pete bolele. — Pretekli teden je Lasbaher zopet .šprical" krščanski nauk v dveh razredih, časa baje ni imel za šolo, ker je moral sestavljati silno važno tožbo. Op. uredništva: Veroučitelj, ki po krivici zanemarja šolski poduk v kršč. nauku, naj se naznani mariborskemu knezoškofijskemn kon-zi8torijn. ... Iz Skal. Dolgo sem že nameraval opisati vam našega kaplana Rabuzo, ki toliko skrbi, kaj se godi po noči v kmečkih hišah, da hodi celo pod okna poslušat; posebno tja rad zahaja, kjer stanujejo mlada dekleta, da ve potem ob nedeljah govoriti na prižnici o njih. Sam pa je na dekleta kakor maček na miši. Neroden je zraven kakor teslo. ■'■ Pred kratkim je v neki hiši ubil steklenico (glažek) iu potem je pravil, da je to baje hudi duh storil. Pred par tedni je bi tudi v Šoštanju ,24 ur na „ počitnicah", ki si jih je zaslužil s svojim žegnanim jezikom ob eno naših deklet. Posebno priljubljen pa je v šoli. Diugega ne ve.učiti otroke, kakor to, kaj se odraščeni ljudje pri spovedi spovedujejo. Pred kratkem je močnih pretepel eno dekle. Po njegovem mnenju ima. to dekle Kajnovo znamenje, ker ima bolj,globoke.oči. Svetujemo ti, Rabuza, poboljšaj se, drugače ti bodo tudi pri nas ratala prevroča tla, kakor so ti pred par meseci ratale v Trbovljah. Mi se od nikogar ne pustimo napadati. Pridnega duhovnika spoštujemo, rogoviležu pa pokažemo pot, odkod je prišel. Napredni farani. Iz Vranskega. Dobro se še spominjamo podlih napadov v .Domovini" na naSe tako koristno gasilno društvo. Posebno so ti sršani obračali svoje želo proti načelnikoma, češ, da se premalo brigata za politiko in nočeta odpraviti nemške komande, ki so jo še ustanovitelji tega društva, stari, pošteni možje, vpeljali. Naši vrli ognjega8ci pa se niso za te napade brigali in še tesneje so se oklenili svojih voditeljev. Pri letošnjem občnem zboru so izvolili soglasno svoje stare načelnike in 18. marca so priredili svojemu obče priljubljenemu načelniku povodom njegovega goda bakljado ter ma podarili častno sabljo. To je najboljši odgovor pisaču tistih člankov v .Domovini", ki so le produkt vodenih možgan duševnega pritlikovca v osebi znanega Janezeka. Ko je ta Janezek pred par leti k nam prišel s Kranjskega, je še prst zizal, ali zdaj možato in bahato kakor petelin na gnojišču koraka po trgu, ker on je že tudi nekaj doživel. Še zlo mlad je začel svoj spol tako hudo občutiti, da se je namenil oženiti se. Gugal se je že v sladkih sanjah o bogati nevesti v mehkem stolišču s krčmarsko čepico na glavi kot trgovec, poštar (pa ne na Vranskem), posestnik velikih hramov, žag, in bogsigavedi kaj še vse, ali te sanje so šle kmalu po vodi in ostal mu je le še — dolgi nos. In šel je nad požarno brambo hladit svojo jezo, kakor da bi bila ta kriva njegove nesreče pri ženskah. Ce ne bo zanaprej miroval, potem pride pod ostro .Štajer-čevo" kartačo! Potem se bo zavedel, da je na — Štajerskem in ne na Kranjskem. Iz Dobrne. Prosimo te, da nam malo razkrije« naše žalostne razmere. Mi smo tvoji prijatelji, pravi domačini, tvoji sovražniki pa bo tu sami privandravci in tisti, ki vodijo bralno la ops društvo. Ti reveži mislijo, da bodo z društvom pekel prebili in nebesa odprli. smo trdni ko hrast in se ne premaknemo dokler naše dolgo kaplanče ne pobere sedem čvečkov in se ne spravi s svojim štvorn skupaj tja, od koder je prišel. Mesec« cembra smo imeli občinske volitve. Kapi; župnik . sta na vge kriplje pregovarjala si mlade, babe, otroke, možake in bogve kcj da bi si jih še vet na svoje limanice Na dan volitve pa je bra'a sv. maša za ta men. Mi mislimo, da se bo zanaprej pri hodnji volitvi drugače plesalo, tedajhe jim pa mi smejali. Kaplanu Schreinerju ne gre, po glavi kakor sovraštvo med farani. Vi bila naša Dobrna pred 10 leti, kakšna zdaj? Skoro bi rekel, da je živ pekel in trpelo, dokler se kaplan od nas ne poslovi potem se nam povrne zopet prejšnji blaženi Kmetje, spoznajte, ali je ta kaplan mar va jatelj, ko vas po časnikarskih cunjah pred svetom sramoti? Ta nepridiprav kaplan • sednjih farah, zlasti v Sent Janžu, dela med ljudmi. Toda, naj le pride na prihi volitev! Vam Šent Janževčanom pa kličei dna srca: Ako še pride kdo.teh zrelih kli cev na prihodnjo volitev, pokažite mu potj kodar je prišel in če bi bil tudi kak ž iz Dobrne. Pekre pri Mariboru. Znano je po Cp0b0i Štajerskem, kako zagrizona ja klerikalna stra|aj1j{C Tukaj na naši nemški šoli imamo zdaj m!emora zobnega učitelja, ki celo našo vas smeši v skem pankertu, kar se tiče godbe. Ta je priljubljena daleč na okoli. Ti godci so že v Rušah, v Kamnici, v Lembahu in drugih krajih in povsod so jih hvalili. Ali ti godci tako godli, kakor ti, dopisunček, opiiK potem bi jih nihče ne maral. Torej si 86 ;uj ^ nesramno zlagal. Kaj pa te brii;a, kakšnepr0§e piše ima kdo na na dvorišču? Mi mislimo, |j8t £ kdo davek plačuje, da sme tudi imeti EiQgpe, kakega hoče. Ako se za Slovenca šteješ. h^tav si potem na nemški šoli kruh služiš? Ku deva dr. Reiserja, pa ti povemo, da so gi že sem iz Dunaja prišli bogati, ker so po stanu,c. kr. dvorni in sodnijski odvetnik velik dobrotnik revnih šolskih otrok, po jim celo toplo hrano preskrbijo. Jim se i zahvaliti, da imamo na Pekrah prepoti nemško šolo, za katero se jih je že veh denčev srčno zahvalilo. Ko so prišli od voj domu, so rekli: Kako težko bi se bilo menitrtno dilo, ko bi se jaz ne bil v šoli nemščine ^orit Mi mislimo, da bi tudi vi ne bili učitelj ampak morebiti le kak kozji pastir na Poi ako bi nemški ne znali. Ako pa hvalite Robiča, da je Slovenec, zakaj pa ima nemški napis nad durmi: „Gaethof des Robič," ter tudi pošilja svoje otroke v nei šolo? Vi pa, naprednjaki, ki spoštujete nesnjegc jezik, ogibljite se takih nazadnjakov, ker Sloifli8C6 na mara nemških grošev. Mi pa prosim]aeijai šolski svet in dr. Reiserja, da delajo na to,TOdiš se nam, kakor hitro mogoče, odstrani ta ired kalni učitelj ter nadomesti s takim, ki bo %apla otroke v nemškem jeziku rad podučeval. ,j^ . Stariši otroifligge Dopisi iz Koroškega. «f*i Radiše na Koroškem. Na glavo je padflj8tr£ se na možganih poškodoval naš dopisun ,.11^^ V 23. štev. je spravil zopet jako lepo in de'^0 „ laž. Jako smo občudovali ta dopis, ker je^ygtr tako zelo „kunštno" etuhtan. Zato vam kmjinj, dragi, na kratko povedati o njem. Kakor vm~ | so napadli naše ognjegasce. Ta dopisun pi]istn veduje v „Miru" tako-le: „Šli so trije famšerče^ vas, ki so naročeni na „Mir". Fajerberipak so samo šnopsarji in tisti eo hoteli fante sifiJena pobijati itd." Resnica pa je tole: Dne 6.; popoldne so se zbrali naši „klerikalni izobd valei" v Tucah. Ali je tam bilo kako zboroij ali ne, to mi ni znano, samo to vem, da , jako živahno. In zakaj bi ne, saj so imeli j dovolj! Pilo se je prav po novi modi, kruglice in iz ponovce, s katero se voda za; Štajer-nci" jih preganjajo, kakor preganja naš kmet jO vi... AH mi hočemo danes odkrito golti: Ja, ja, mi smo „v zvezi" s — no, s Se? — smo „v zvezi" s kitajsko cesarico, nam je pošepetala na nho, da v celi Kili li takih „kinezarjev" kot so naši prvaki O mi smo ,,v zvezi" tudi z rimskim pape-in ravno včeraj nam je pisal razglednico pravi, da prvaški duhovni niso ravno steber ivega trona ... Ali, žalibog, „zveze" s sodi res nimamo. Pač vemo, da imajo ateri prvaki sicer prav neprijetne ,.zveze" s :m. Tisti kaplan n. pr., ki je zapeljal par tedni omoženo žensko, ali pa n Rabuza, ki potrebuje vajete za svoj je-ali pa naš ljubi Brumen, s katerim je so-tako nemilostno postopalo, — vsi ti imajo b". .. Pa še nekaj! Zelena Štajerska ima ij zopet duhovnika za poslanca. Kaj pa, ko ta vitez prvaške „pravice" na Dunaju mira interpeliral zaradi naših „zvez"? Iz vsega bi si želeli tega koraka, kajti potem, — potem bi zopet naenkrat doživeli, da se cela ij« smeje čez prvaške poslance in da polje njih volilce. .. Prvaki priznavajo! V svojem ljubljanskem pišejo doslovno: , Oni (namreč mi „Sta- ivipristaši) niso brli nikdar proti, am- k vedno za ljudstvo, so večinoma opra- 16 ščuvali zoper slov. klerikalne prvake ... bo napredek in narodno mišljenje podpirali razširjali in tako je stopil v njih tabor, r se je hotel otresti klerikalnega jarma" ... i je torej! Opravičeno smo opozarjali Ivo na svoje nasprotnike, nikdar nismo bili »arodn! In vendar so kričali prvaki vedno: ijte ..Štajerca"! Danes pa priznavajo sami ige! Ali ni to hinavščina? Zasluge našega Vračka iz Zg. Radgone iji) mirno spanje gospode, ki fabricira pr- sopisje. Kakor jezni psiček, ki hoče i lajanjem prestrašiti, se zaganjajo ti mo- v našega prijatelja. V njih listih čitamo iar gos svoj *«J| i; itrel o ■oj ?ni ie pos poti to, ,Mir deb prij antj serk: 5 G obr: rova je šno le zaj i. in, isač. „javno vprašanje", naj pove g. Vračkb, kdaj je bila tožba z južno Zelezu'co končana itd. No g. Vračko se pač ne briga za lajanje psičkov, ali mi hočemo farškemu časopisju postreči. Stvar je namreč sledeča: Okrajni zastop zg. radgonski 80 je izjavil dne 14 prosinca 1889, da prispeva svoto 40.000 K k temeljnemu ka--pitalu za lokalno železnico Radgono-Ljutorner; to pa le pod pogojem, da se napravi v Zg. Radgoni rampo za nakladanje blaga ter postajo. Ob Času zgradbe je južna ' železnica ta pogoj prezrla in okr. zastop (ter njemn na čelu g. Vračko!) se je vsled tejija branil omenjeno svoto plačati. Železnica se je pritožila, ali c. k. vrhovno deželno sodišče je z razsodbo z dne 17. oktobra 1900 pritožbo začasno zavrnilo. To razsodbo je potrdilo tndi najvišje sodišče dne 15. prosinca 1901. Pritožbe so šle na razne strani. Končno je bila zadeva z odločbo deželnega odbora z dne 14. junija 1906. (štev. 19.889) rešena in sicer tako, da je zahteva železnice popolnoma odbita in se je tedaj okraju svoto 40.000 K prihranilo. Čegava zasluga je to? Edino-le zasluga pogumnega nastopa okrajnega odbora in njega načelnika, g. Vračka! •menimo še sledeče: Ker je prve pritožbe odvetnik delal, zadri ee je „FibpoB" v Vračkota, češ, kako velike troške dela okraju. Zadnji odločilni poziv pa je napravil g Vračko sam in ni okraja niti vinarja stal. Tako stoji zadeva in kdor kaj drnzega trdi,- laže očitno! Seveda, nasprotniki so se lepega uspeha jezili. Kajti ko bi okrajni zastop propadel, napadali bi lahko Vračka po svoji umazani navadi. Zlasti so se jezili fajmošter Kunce iz sv. Jurija, fajmošter Meško v Kapeli in fajmošter Belšak v sv. Petrn. Ali pomagalo jim ni nič. Bogata južna železnica je propadla, ljudstvu pa se je ohranil denar. Torej pobožni dbpisnni, popišite zdaj i naš javni odgovor na javno vprašanje, drugače vas mora ljudstvo izpoznati za-to, kar ste, — za nesramne lažnike! ; ' Ptujski Okrajni zastop. Klerikalni gimpelni trosijo po svojih umazanih listih laži, da novi okrajni odbor ptnjsftt podira dobre moste in stem razsipava denar ha nepotreben način. ter na škodo davkoplačevalce^. Naj vam bo v obraz povedano, da za tako gospodarstvo, kakor ga zdaj imamo v okrajnem ptujskem za-stopu, vi nimate ne razuma, ne zmožnosti. Zdaj se gospodarji previdno in pametno v prid okraju, prej pa ae ni delalo nič, zgolj nič, okraj je imel od slabega prvaškega gospodarstva le zgubo in škodo. Poprej bo imeli samo nekateri prvaški udje dobiček ter si polnili svoje žepe, zdaj se dela nesebično, požrtvovalno in razumno v korist ptujskega okraja, to mora pri poznati vsak razsoden mož. Ako si upate trditi, da mosti niso v redu popravljeni, potem vam tu naravnost povemo v obraz, da je to očitna, zlobna laž. Mosti so zdaj tako dobro in močno zidani, do bode marsikdo prej sive lasi dobil kot pa tak most razpadel. Sicer1 pa se nočemo z vami spregovarjati o stvareh, o katerih nimate pojma. Za siromake, ki nimajo zdrave pameti in le slepa strast kuri po njih žilah, mi nimamo vraštva in zdravil, tisti morajo v Feldhofu pomoči iskati. Okraj je zdaj srečen, da je v takih rokah, da ga vodijo gospodje, ki imajo srce za kmeta, ki razumejo njegove potrebe in ki so pripravljeni, kmetu res tudi dejanski pomagati in okraju koristiti. Bodočnost bo pokazala, da ubogi, zapuščeni kmečki trpin ima pri gospodih sedajnega okrajnega zastopa le same odkritosrčne prijatelje. Omenimo še, da se je vršila 4. t. m. seja okrajnega zastopstva, kateri poročamo prihodnjič. Šole v ptujski okolici. Kakor je vam znano, je novi okrajni šolski svet imenoval več ptujskih gospodov za šolske oglede, da bi vam pomagali skrbeti za poboljšanje vaše šole in dober poduk za vaše otroke. To pa seveda zagrizenim klerikalnim prvakom ni všeč; ker vejo, da jim bode zdaj marsikaj izpoletelo in da ne bodo vladali po svojem kakor do zdaj. Ta druhal si je vzela v nalogo, na podel način po listih napadati te gospode in hujska proti'njim, češ, kmetje naj protestirajo proti takemu imenovanju. No, bomo videli, kdo bo zmagal! To pa vas zagotavljamo, da se bodo otroci vzgojevali v zanaprej v naprednem duhu, to je pogoj za njih srečno bodočnost. Pa tudi nemško se bode podučevalo v zadnjih razredih vaših šol in novoimenovani Šolski oglede bodo strogo nato pazili, da se bo ta nemški poduk vestno izvrševal. In glejte, ravno to jih najbolj bode, to je hud poper za te prvaške iagrizence. Lejte, kmetje, vi morate zidati nove šole, ki so skoro palačam podobne^ vi morate plačati učitelje, zakaj pa se ne bi vaši otreei za tako velike stioške naučili tudi drugi deželni jezik, nemški namreč? Saj vidite, kako potreben je ta glavni državni nemški jezik za vsakega, ki hoče med svetom kaj veljati. Vsak kmet, obrtnik ali delavec je srečen, ako zna tudi nemški Lahko se poda med svet, ložej si denar zasluži. Nemški jezik vsakemu brez izjeme koristi. Ne bodite več sužnji! Poglejte prvaškega dohtarja, učitelja ali farja, kaj bi bilo iz njih, ko bi nemški ne znali? In ti ljudje da-jajo svoje otroke v nemške šole, vam pa branijo, da se vaši otroci nemški uče! Torej, ljudstvo, na noge, spoznaj, da ti dobro in za tvojo srečo svetujemo, mi vam ponujamo roke^ da vam pomagamo, to pač mora vsak pameten človek pripoznati, da se pošteno, nesebično in odkritosrčno potegujemo za blagor in korist naših dragih naprednih somišljenikov. Združite se in postopajte složno in kjer še nimate nemškega poduka, vložite takoj prošnje na okrajne šolske svete, tam pa, kjer je šolski svet v prvaških rokah, pa odpošljite te prošnje na dež. šolski svet v Gradec. — Mi pa tu vprašamo: kako pa je bilo pred kratkem, ko so bili v ptnjski okolici sledeči šol. „ogleduhi": Gregorič, ki je bil kaznovan radi defravdacije in tatvine, dr. Brumen, ki je pred sodnijo označen kot denunci-jant, notar Oschgan, ki je prej bil nemški župan v Šentpavlu na Koroškem? Kje pa so ti prvaki stanovali? Svojih potov pa si ptnjski gospodje Ornig, Straschill in Slawitsch ne bodo pustili plačevati, kadar bodo ogledovali sebi izročene šole, kajti to je častna služba in umazane plače iščejo le nekateri ptujski prvaški dohtarji. Politikujoči frančiškani. Veteranci od Sv. Antona v Slov. goricah so imeli v nedeljo pred binkošti pri Sv. Trojici neko slavnost. Pri tej priliki je frančiškan med drugim pridigoval jim V cerkvi takole: „Kdor ne gre volit, ima velik greh, kdor voli nasprotnika, ima smrtni greh, katerega mu nikdo odpustiti ne more." — O ti uboga kutarska duša! Ptuj. Prvaški poštni uradnik Žemljic je ravnokar v uradni preiskavi pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu, ker je našega uslužbenca surovo napadel z besedami „Marš hinans!", ko mu je tisti prinesel tiskovine na pošto. Mi smo dobili od poštnega ravnateljstva v Gradcu zagotovilo, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Tisti Žemljic pa je pred kratkem tudi nekema kmeta piotipostavno rekel, ko je hotel vložiti denar v poštno hranilnico: „V posojilnico ga nesite, tam dobite več obresti." To je lep cesarski uradnik, ki sam erar in svoj urad oškoduje! No, hvala Bogu, so še višji gospodje črez njega, ki bodo takemu zagrizenemu prvaka ohladili njegovo prevročo kri. Ustrelil BO je v Hrastniku 19 letni fant Konrad Mastnak, ki je bil obdolžen zaradi tatvine 700 K. Sam njegov oče ga je izročil žan-darmeriji. V nedeljo, dne 24. junija so ga prijeli na cesti, ko je šel domov ter so ga odpeljali v zapor. V zaporu ga je vprašal orožnik, kje ima denar? Fant je potegnil iz žepa v eni roki mošnjiček s 16 krajcarji, v drugi roki pa je naenkrat imel revolver in izustil besede: tukaj ga imate! V tem trenotku pa si je spustil strel v glavo. Živel je še 16 ur in potem je v strašnih bolečinah umrl. Fant že od mladih nog ni bil kaj prida. Pač čudno, da se more tako seme v tako častivredni in ugledni rodbini zasejati. Žalost za spoštovano rodbino! Umrl je dne 10. junija po kratki, toda jako bolezni mučni in po nevarni operaciji v Gradca g. Vincenc Woschnagg, tovarnar iz Raš. Pokojni gospod je bil blaga duša, čistega značaja, do-brotljiv in prijazen do svojih delavcev in zato ga je tudi brez izjeme vse spoštovalo. To naj bo v tolažbo njegovim sorodnikom. G. Vincenc Woschnagg bode ostal v ruškem kraju že dolga leta v spominu vsakega, ki je poznal njega, njegovo ravnodušno8t, miroljubnost in dobrosrčnost. Bodi mu žemljica lahka! Mrlič v Dravi. Pri Ptuju so potegnili iz Drave truplo utonjenega moža. Spoznali so, da — 4 je tisti neki Jožef LopiČ, trgovce z jajci. Ne ve se, ali se je ponesrečil, ali si je hotel sam vzeti življenje, ali so ga hudodelci napadli. — Dalje so iz Drave potegnili truplo 701etnega vžitkarja Jožefa Škofa iz Zimice pri Sv. Barbari. Sneha ga je baje preveč pisano gledala in to je gnalo reveža v valove. Vlak je zgrabil pri Teharjih neko 38letno Antonijo Cnglak ter jo vlekel kakih 100 metrov s seboj. Sirota je par dni pozneje v bolnišnici izdahnila svojo dušo v groznih bolečinsh. Strela je udarila v nedeljo dne 24. jonija v gospodarsko poslopje Franca Kotnika v Framn. V fari Sv. Urbana je strela nžgala troje posestev, pri Sv. Vidn niže Ptuja pa eno. Ptujčan ponesrečen. Risarja Jožefa Wres-nigga iz Ptuja, roj. 1870, je na ulici v Ljubljani zadela kap in je bil takoj mrtev. Toča je dne 24. dne junija zopet napravila veliko škode po Slov. goricah in spodnjem ptujskem polju. Šentjanž na Dravskem polju. Kako so klerikalci častili svojega farnega patron a? Na Sent-Janževo so tu klerikalci bili strašno pijani ter se obnašali hnjše kakor živina. Kakih 50 jih jih je bilo — sami naročniki „Slov. Gospodarja" in „Naš Doma", pobijali so se z noži in kamenjem, en drugemu so hoteli čreva vun izre-zati. Štajerčijanca, ni bilo ne enega zraven. Fihpos, to imaš lepo bando za seboj! To so sadovi tvojega hujskanja, ljudstvo je podivjano! Zavoljo ljubice tepen je bil v spomladi J. Purgaj. Prišel je vasovat k svoji Sccki Micki Kurnikovi na Ledineku v fari Sv. Ane na Krem-perku, ali tam so ga počakali tekmeci in lop! lop! je pelo in ploskalo po zaljubljeni Purgar-jevi buči. Ker pa bo mu s kolom tndi roko zdrobili, so bili ravnokar pred sodiščem kaznovanim in glavni napadalec — Naca Breznik s Ščavnice — je dobil 6 tednov zapora. Huda nevihta je bila v Brezovci, v fari sv. Barbare v Halozah, dne 23. junija zvečer. Strela je zažgala posestvo M. Hebara, ki je do tal zgorelo. Tudi ena krava, svinja sta v ognju poginili. Siromak je pomilovanja vreden. Kardinal Janez Zadravec, bolfanški župnik pri Središču. Po spodnještajerskih farovžih je Janez Zadravec, župnik pri Sv. Bolfanku pri Središču, znan pod imenom „kardinal". Njegovi častiti sobratje se ob raznih pojedinah le preradi kratkočasijo in zabavajo na Zadravčev račun in celo farške knharce kvikajo samega smeha, kadar čnjejo o Zadravcovih doživljajih. Kar se tiče pameti, pa ta župnik ni na najboljšem gla*u. Zadnjič smo dobili o njem sledeče poročilo: Dne 24. junija je župnik na prižnici rjovel, besnil in tnlil, da ga je bilo groza gledati in poslušati. Tako je le med drogim govoril: Jaz sem si že snočka raislo in gnes iitro, ka bom Tam povedo! Pa vam tiidi moram povedati: včera sem dobil iz Ptnja kroto, to pa vi sami znate kaj je to. Gda je začela shajati, te sem dobjo ednok, zej pa drgoč, to-kroto. Pa sem vse prebran, pa je vse laž, potem sem jo od-neso v nesramno mesto (opomba stavca: to je bila res ganljiva pridiga! In vspričo Boga! fej'). Da, to je laž, da celo čez vero piše. Keri toto kroto bere pa rerje, kcd drugim čast jemlje, je proklet! Bole vam ne morem zazijati, pa bo proklet!" — Ja, ja, na nesramno mesto spadaš pravzaprav le ti, ljubi kardinal, s svojim nesramnim jezikom, ne pa v cerkev na prižnico, kjer se ima govoriti božja beseda! Cestarji ptujskega okraja nam naznanjajo: V predzadnji številki „Novega slov. pankerta" blatijo neki tepci našega okr. našelnika g. Or-niga, da je dal podreti še dosti dobre mostove, ki bi baje še služili več let. Tem naznanimo, da bomo vso prholat spravili vkup, da si naši prvaki in klerikalci sknhajo iz nje zdravila za svoje bolehne bntice. — Kaj je malo bolšega, iz tega bomo dali narediti učale vsem tistim bedakom, ki so les za dober spoznali. Kaj pa je še pravega lesa, pa gotovo zna okr. odbor, kje ce ga potrebuje. To so gotovo brez drobtinice pameti ljudje, kateri v kranjskem pankertu blatijo vse, kar no trobi v njih rog. Prvaška ljubezen do bližnjega. Pred kratkim je peljal g. Hempel iz Krasnic vino na kolodvor v Sent-Ilj v Slov. gor. Potoma se mu je zlomilo vozno kolo, ali najbližji prvaški kmet Zelzer, mesar in krčmar, mn ni hotel pomoči in novo kolo posoditi in to zato ne, ker je Hempel slučajno Nemec. Omike in ljubezni do bližnjega ta banda pač ne pozna. Iz nunske šole. V Stradenu imajo nune šolo. Pred kratkem je tam nnna tako hudo po-mlatila neko devetletno dekletce, da je bilo vse plavo po telesu. Stariši, ne dajte otrok takim zgojiteljicam! Špitalič. Lušne ..Marijine device'. V mariborskem fihposu se znani dopisun iz Spitaliča hvalisa, kako so špitaličke Marijine device lepo igrale pri zadnji veselici. Seveda ne pozabi tudi fantov. Ali neksj je pozabil omeniti: da so dotični fantje ob skušnjah za to veselico in po veselici najbolj .,?p-lali" z dekleti, jih ščegetali, da so kar vriskale, potoma domov pa je baje marsikatera izgubila deviški venček. Stariši, zopet vidite, kaj počenjajo z vašimi hčerkami. Bodite previdni in na straži! S Črešnje je padel v Partinju, v fari Sv. Jurija V Slov. gor. 16 letni Franc Zorjan ter si zlomil levo roko. — V Statenbergu pri Makolah pa je s črešnje padel 11 letni kočar-ski sin Fr. Mesaric. Ljutomer. Okr. bolniška blagajna je dne 17. junija t. I. izvolila za predsednika g. Srčeka Vršič iz Ljutomera. Tega mlekozobnega meh-kužneža pa ni potrdila oblastnija. Dr. Chloupek, ti je pBČ zoptt izpodletelo! Ljutomer. Slavnost na Telovo. V „S!ov. Gospodarja" z dne 21. junija št. 25 se nahsja dopis iz Ljutomera o obhajanju Telovega. K temn dopisu pripomnimo, da se okinčavajo hiše na Telovo Bogu na čast pa tudi v katerikoli barvi, ker Bog je za vse ljudi, pa ne parno za slovenske prenapetneže. Dopisnik bi moral tndi druga okna pogledati, namreč pri klerikalnem odvetniku Grossmanou in pri devici Razlag, tam bi bil našel slovenske trobojnice. Zi prihodnje še nasvttnjemo dopisniku, da naj ne vlači otrok po časnikih, ker s tem kaže neo-mikanost. Novi cerkveni zvonovi. Dne 15. jnlija bodo na Pilštajon vlekli na turn nove zvonove, blaga pokojnica Tončka Vajdičeva je sama kupila en zvon za 1000 K Slavnost bo velikanska, saj je tudi po okolici znano, kako ganljivo pojo pil-štajnski zvonovi: „Pet drnnljev en fižol, pet drnnljev en fižol!" Naša duhovščina je draga! V Sv.^Mklavžu pri Ormožu morajo farmani plačati za popravo žnpnišča, gospodarskega poslopja in farovških hlevov do 13 000 K in vsak siromak mora In za to plačevati 102" 75% direktnega davka. Ko bi le potem častiti gospodeki bili pridni in prijazni do faranov, ko ti za nje tako lepo skrbijo! Iz Dornave pri Ptuju. Neka Liza A. se zadnjič zaletava v kranjskem pankertu proti nekaterim tamošnjim naprednim možem. Seveda sama ne zna „sknp spraviti" dopisa, ali poroča o vsem svojemu častivreduemu bratca in ta potem skuha brozgo za prvaško-klerikalno cunjo. Napadeni možje so ji obljubili preskrbeti zato sedlo, podkovice in — prav hudega moža! Koroške vesti. Zbala se je nadzornika v Prevaljah poštna odpraviteljica Čebnl jter se je obesila, ko je došel višji poštni uradnik pregledovat pošto. In čudno, vse je bilo v naJBkrbnejšem redn. Poskusen samomor. V Celovcu se je hotel umoriti neki domobranski vojak. Težko se je ranil in zdaj je v bolnišnici. Ne ve se, zakaj je to storil. — Dne 24. junija si je v nekem celovškem kopališču ključavničar Waller iz Wolfs-berga vgnal krnglo v prša. Težko ranjenega so oddali v bolnišnico in težko bo okreval. Gozd je zgorel posestniku M. Winklerjn v Rojah. Škode je okolo 4000 K. Nevihta je v juniju tudi na Koroškem napravila veliko škode. Blisk in tresk, vihar in ploha so v časi v par minutah poplavili cele okraje. Neroden strelec. V Severni soteski pod Re-brco je delavec Metko prežal Da srnjaka. Pnška se mu je baje samo od sebe sprožila ter zadela nekega Bogataja, 63 let starega berača, ki je bil nevarno ranjen. Strelec se je sam naznanil sodniji. Dekle se je obesilo v Celovca. Bilo je komaj 19 let stara in hči nekega cestarja. Zmešalo se ji je baje, ker je bila drugače pridna. pr ■iiit »a p ilufa eml Bazne stvari. Nekoliko pregovorov za kmete. V vsi zapišite si jih z zlatimi črkami, in kadar lite jutranjo molitev, jih vselej pazno p So: Bog gospodar, Marija gospodinja seješ, sebi žanješ. — Rodovitna so tista katerih kmet pleše. — Pred velikim gnoja se dober gospodar odkrije kakor likim gospodom. — Rana ura, zlata Po gospodski je: j.o spanji poležati, po posedeti, kmet pa pri tem na beraško pride. — Kjer je dosti rok, tam gn skok. — Trebuh se redkokdaj spomni dobret. — Kdor kruha strada, je smehi sit. — Gorje gospodarju, katerega dru: — Ti gospod, jaz gospod, kdo pa bo hla Baba gospodar, volk mesar. — Hišna z očmi, kakor z rokami stori. — Kjer pejo, tam špeh raste, — Kar se doma naj se po vasi ne razglasi. — Povsod je doma najbolje. — Pogosta družina, sloka — Ni ga hujeja vjeda od zlobnega so; Pamet iu dobra sreča se malokedaj razidi Živ pokopan. Črevljar Mesfivi, ki je rokn v Afriki poročil zaporedoma 30 pro žen, ali vsako je kmalu po poroki ui potem zakopal v kleti, da se polasti n, denarja, je bil ravnokar v Tangeru za živ pokopan. Rebelija proti župniku. V Corridico pri zinu so zadnjo nedeljo kmetje vdrli v faron| tam vse razbili. Župnik je komaj zbežal zadnja vrata proč. Zandarmerija je še-lel pravila konec. Vzrok vsemn temu? Žtf na prižnici kmete psoval. — Ko bi se pri tako zgodilo vsakemu župniku, ki na pi napada in psuje naše kmete, bila bi ko. lovica spodnještajerskih in kranjskih farofov Stekel pes. VMarmaros Szigetu naO| je pes nekega nadčastnika 17 oseb vgri med teh jih je osem nevarno ngriznenih. Morilki Zeller. V Ljubnem (Leoben) pondeljek pričela pred porotniki obravnava tema morilkama, ki se bo zavlekla najbr petka. Sestri v začetku tajita vse, češ, ponesrečenka Marija Mayer si je sama življenje. Friderika je že priznala svo, dodelstvo. Trpinčenje živali. Prav veselo je, če se Dekoliko poogleda po deželi. Povsod najde roke, življenja vesele obraze, ali nekaj mi na diT nikdar ni ugajalo, zlasti v bregovitih ki *• ne in to je: da se na deželi ponekod žival pi i trpinči, nele s konji in sploh uprežno živin ■ tako ravna, temveč todi z drugo domačo ži . To je vam preklinjanja, vriskanja, da se m ure daleč razlega, kadar vam kak kmet polnonaložen voz in uboga žival ne more zmagati Ko bi mogla žival govoriti, lablt se obrnila kaker Balaamov osel v Sv. P L ter prašala nensmiljenega gospodarja ali hla ■ ^ „Cemu me tepeš, ali ti ne služim zvesti), ( ,-, ne morem več, zakaj me preoblagaš?" Člove • . ■ komaj verjel, kako morejo biti nekateri Ij toli neusmiljeni! In to je navadno res: kdo neusmiljen do bližnjega, ne pozna tudi usmilj . IS do živali in druga resnica je, da se temu že otrok. Zgodilo se je že, da je majhen ptičkom oči izbadal, konečno pa je na ve končal, ko je pozneje ljudi moril. Zato moremo dovolj toplo preporočati starišei gg. učitelji itak v tem ozira delajo večii svojo dolžnost, da uče svojo deco že v mladosti ljubezni ob živali. Kajti vidimo vi kakobrez vzroka se žival pretepa, snva, trga kjfolju. bi to bilo kos lesa Videl sem nekoč, kako^e,.'dai je konj brez moči zvrnil na tla, ko je m Jtlers voziti težek voz lesa. In kaj je storil poživiti miajši hlapec? Dotle udriha po abogem kljaseta, ler ne vstane in ne potegne voza, ki je njegove moči nabasan. Ako ne pomaga tep-z bičem, prime se debelejše orodje ali živinski hlapec ter s stilom mlati po glavi z nogo brca, dokler se žival zopet ne z In malo kdo se zglasi pomagat. Žandai in župani bi imeli še vestneje poizvedi Proti trpinčiteljem živali bi se imelo pos prav ojstro. Važno za izseljence v Ameriko. Iz Št. B Minn. Javno mnenje v Ameriki skuša že časa glede kolonizacije voditi slepo in brezam Dl itit jo 6' pac iška dlc ahi djc ved zd ki >zd je avic nog ista i m« politiko. Da, sknSalo se je celo vatanoviti „kolo-nizacijeki trust", ki naj bi posloval po nemškem in kanadskem vzorn. Pogajanja glede nstano-[ritve zemskega trusta so se vlekla skozi celo 1S05 a se izkazala nevspešnim. Posledica [temn je bila, da so ee združili največji posest-.Zjedinjenih Držav Severoamerikanskih" v [ »drugo: sAmerican Colonisation Company", h rej sta zadnji čas pristopila tudi T. Wever-[banser iz Št. Pavla in James T. Barber, največja posestnika na celem svetu Društvo razpo-i s sedem railjonov osemstotisoč oralov zemlje. Za kolonizacije se je namenilo uporabiti en miljon štiristotiBOČ oralov zemlje. 320 000 oralov v državi Wisconsin. Dražba namerava zgra-ceste in pota, šole in cerkve iz lastnih sredstev. Zemlja v državi "Wisconsin je za priti veBjeljence dokaj ugodna; leži, bogata živih, zdravih ti tel Toda, ob jezerih Superior in Michigan, ki tvorita kvasil i newjorsko luko direktno zvezo. Celo ozemlje iobro jeprepreženo z železnicami, ki nudijo kaj ugodno Sivini priliko razpečati zemeljske pridelke v večja mesta, a. - na pr. Chicago itd. Družba namerava tndi v ■ta. siacaju potrebe za lažjo razprodajo pridobnin v Mi jemlje, uvesti zadružni sistem med producenti ložnii in konznmenti. Doslej so ee priselili Švedi, Dril ii Notvegi, Nemci iz Rusije in Poljaki. — Glavna jonegi dražbina pisarna je v Chicago, JU. Družba ima mon že opisane zemlje še velika polja v držalih Jlliuois, Severni in Južni Dalcoti in Wa-ri Pi thngtoim. eko; le i mik >ri n jrižnl laj po t »rski ail ) je] a pr«J nže ran L VZ >je člov prid id< ki pret vino i živil na 3t e vse hko Pi hla) >, čel lovek] ljad| kdorf milje a nam n šoki veš ) ta] išem | ečino v ne d ve >a kako je mol živin tu, dol je tep gre glavi e zvn lan vedov p08top Št. Paii a že Z9m.ii Gospodarske stvari. Pobirajte odpadlo sadje! V odpadlem sadju oe navadno nahaja črv, ki se spremeni sčasoma t metulja. Ta metulj leže v prihodnjem letu na [jo zopet jajčica, iz katerih se izležejo črvi. o se vedno ponavlja. Če pa umorimo črva v padlem sadju, ne bodemo imeli prihodnje leto ikavega sadja. Najbolje je, da poberemo od- io sadje in je skuhamo. Svinje zrejo tako nhano sadje prav rade in se po njem debe- ijo. Nemaren je tisti sadjar, ki pusti odpadlo na tleh, ker on s tem pomnožuje mrčes, la sebi in dragim v škodo. Seneni črviček in kiseljak na grozdju. Koder bidje ni še popolnoma odcvetelo, se vinograd- iki opozarjajo, da ki daj dobio pregledajo vse idifke, zlasti one, ki niso še odcveteli, ker je ponekod prtcej pojavil kiseljak, ali, kakor prvi zarod imenuje, seneni ali zarodni črviček. |jje na zarodn nekaj jagod skupaj stisnjenih 4e je ta kupček rjavkast, ee kar s prsti stisne z ošpičenim lesom predero, ker je v njem !ovo goseničica umazane barve z rjavočrnkasto |iico. Ce se ta črviček ne pomori, uniči i jagod že sedaj ob cvetju, a pozneje, av- meaeca iz novega zaroda izišle gosenčice, ^imenom kiseljak, se vnovič zavrtajo v jagode, prično potem ob deževnem vremenu gniti, ob lem se pa sušiti. Šolska vodstva naj bi od- ila, da ob gotovem času te gosenčice pobirajo iki otroci pod vodstvom učiteljev. fisma uredništva in uprav-ništva. A. T. v Framn. Plačano ste imeli l/l 1906. — Popisniku iz Stojnc. v št. 12. Naših somišljenikov [naročnikov vendar ne smete v Štajercu napadati.. reči si poravnajte doma, za to ni naš list. — culialt. Ako vaj župnik Kocuvan ne bo miroval, pi-' i mm o lem in mi ga podučimo, kaj je njegov po-u. — Viirberk. Enako velja o vasem župniku Ko-, Pri zadnji občinski volilvi, kakor pišete, se je neduhovsko obnašal. Župnik ima biti za vse Ini oce. Zalibog, da je zdaj na Kranjskem in Spodnje-jerskem jako malo pravili dušnih pastirjev, vsaj ti so vcčinova sami polilikujoei petelini. — Sv. |enirt v Slov. gor. Ceres-jedilno mast dobile v vsaki icsrijski trgovini. — Sv. Anton v Slov. gor. ,,1'i-. bum!" Tako se je i/.razil vaš kaplan? No, mi no lem bolj. Zadnji „Slov. (iospodar". mu jo je res solil. Drugo smo porabili v dopisu. Pozdrav! [ Slov. Bistrica. Mi vas ne razumemo, česa si že-t Sicer pa mora vsak priložiti poštno znamko, kadar jhUva pismen odgovor. — Gornji grad. '/. anonimni surovimi dopisi se nočemo mazali. S tepci mi ne tjemo! — Spitalič. Kakor vidite, nekaj smo pora-j — Sv. Pavel pri Preboldu. Zaključili smo raz-[ pravo o zadnji državnozborski volitvi in ne priobčimo *!no nič več o tej stvari. Prav sle jo zadeli, ko pi-: Korosčevi volilci naj bi bili šli brez hlač na vo-. ne bi delali hlačam sramote. — Šmarje pri — 5 — Jelšah. To velja tudi zavoljo vašega deknna. Vsekakor pa je graje vredno, ako se lako star mož kakor je vaš dekan Jug. v cerkvi tako ..fantovsko kurajžno" obnaša na prižnici, kakor je to storil na Petrovo Pišite nam še kaj. Pozdrav! — G. Valentinu Lakncrjn v celovškem ssmenisču in njegovim pristašem. Potrjujemo, da g. Josip P.slotnik ni v nikaki zvezi z dopisi iz KadiS v Štajercu. saj imamo še drugih dovolj, ki tudi vedo za vaše ,,kunšte" Ce vas vse to jezi, zakaj ne pošljete popravka? — Ptujska gora. Zadeva je preveč osebna. ne moremo priobčili. Oprostile! — Podsreda. Ali morete vse te trditve tudi izpričati? Pišite nam o tem! Na zadnji dopis niste nam odgovorili. — Krapine-Toplice. Pismo prejeli, vaši želji vselej uslrežemo. Hvala za do-poslani naslov. — Posted ce praškega domačega mi da so rane, pokrite s tistim mazilom, : in s lem tudi pred komplikacijami močno antiseptične lastnosti tega inazi lečine, lahko in hitro začele. Prasko B. Fraenerja. c kr. dobavitelja v Prag ziia se kažejo zlasti s tem avarovane pred okuženjem vnetja — to povzročajo I a rane pa se brez bo-domače mazilo iz lekorne iljo tega povsod kot izvrstno ločilno domače sredstvo uporahja in ga lahko kupite v vsaki apoteki avslro-ogrske države. Poglejte tudi inserat! Loterijske številke. Trst, dne 23. junija: 31, 77, 14, 17, 19 Gradec, dne 30 junija: 49, 51, 16, 27, 71. Svoji k svojim. Nupredujaki, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov, naprednja-kov. Ogibajte se takozvanih „narodnih" trgovin klerikalcev in prvakov! se moralo skrbno varovati pred vsako nesnago, ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije i zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Ze 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazil« kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine hladi in pospešuje zaceljenje. V RazpoHtja se vsak dan. ~&j Proti predplačilu K 316 se pošljejo i pi šice, proti K 4K0 pa 6 pušic Ena pušica velja 70 vinarjev. Trt deli embalaže imajo zakonito deponovano varat v znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c In to. dobavitelj lekarna „pri črnem orla" Pragi, Mali strani, ogel Nerudove ulice St. 203. Zaloga v veh Ukarnah Austro-Ogoriko. T Ptuju M do biva • lekarni g. Ig. BthrbaVc Krojač za trgovino in drago dela se sprejme pri Jožefu Preskor, trgovuca v Zrečah pri Konjicah. XX3O0OCXXXX5CXXXXXXXXX Lepo veliko posestvo ','. ure hoda od kolodvora, '/« ure od glavne ceste, cerkve in šole v lepem, veselem kraju, se takoj s siljem. krma za živino in z vso larnostjo proda. Posestvo obstoji n njiv. (ravnikov in velikega sadonosnika. Vse je v enem, skupno 18 ora'ov najbolj rodovitne zemlje. Je sani sladki futer ali krma. HiSa je zidana in z opeko krita s tremi sobi pje jo zidano in s slamo krilo. kolarnica, kamra za vse orožji vine, vsi vozovi, gospodarsko i in za krmo rezal na gepcl, vii Redi se lahko celo leto 15 gla 16-20 polovnjakov, tokle in Farnost sama vredna do črez 3000 gold, lahko ostane. — Nadal, Maribora. >•'. ure od kolodvora Hoč kuhinjo, kleli". Gospodarsko poslo-Hlov ja 2» 15 glav živino. Skedenj. i, žito itd. K predaji sliši 5 glav ži-ii poljedelsko orožje, stroji za mlati, dmlin, presa itd. vse silje in krma. i živine. Sadja, ako obrodi, zraste >liv veliko, ki se ludi lahko proda. 2000 gold. Ceni je 6600 gold, in eno malo posestvo, Mi ».o takoj po ugodni ceni proda. Hram s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, kamro, Stalo za 4 i Skedenj, svinjak itd. Lep vrt. 2 lepi rodovitni njivi, eden lep gozd vse skup i orali. Cena 2350 in 1000 lahko ostane. Tudi dve dobri gostilni, več drugih posestev se takoj proda. Več pove Franc Podlipnik, Maribor, Thesen štev. 42. 388 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Ugodna kupčija. Dobro idoča pekarija z veliko odjemalci se proda Zraven je dobra gostilna, v kattri se skupi na dan 40—50 goldinarjev. kar je dokazano Naslov pove upravniStvo Šia-crca. 293 Mizarski učenec močan, se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme v mizarski (tiS-lerski)delavnici g. P. Smodisch 310 v Vrieijn. Harmonike m dobre in po ce orehovega fori zajitom vloien glasna, 11 base bas na dnu s bombardom bi jekleni glasovi, izdelane 50—5i minovimi basi Popravila drug tudi pri me in po nizk lil Trivrslna iz irja in z mo-i, 30 tipk, dvo-vih tipk, zračni prav močnimi si, mes posebno gold. si 60-' ■gili han dobro oskrbljena J. Zupane, igasto dobro t alu-gold. lik so idelovatelj harmonik v Zidan mostn Hriše it. 13. Glasovir (klavir) dobro ohranjen, se zavoljo pomanjkanja prostora prav po ceni proda. Več pove uprav-2S-7 nistvo „Štajerca". #©©© Veliko presenečenje I Nikdar v življenja ni več take prilolaosti S3 500 komadov m 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena preciina ura, katera točno teč« in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prsten za gospode z imit. žlahtnim temenom, 1 krasen moSnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par mansetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3"/, dubla-zlal) s patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album s 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantoni, 6 različnih smcSnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za koreSpodenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se posije z uro vred, katera (sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti postnemu povzetju ali če se denar posije naprej. Dunajska centralna razpoSi- ljalnica P. Lust, Krakov (Kraka«) Nr. 41. Mi. Za neugajajoče se denar vrne. ********* Učenec 282 se sprejme takoj v trgovino z meSanim blagom P. Krajnc, v Sv. Martinu blizo Vurberga. Zastopen viničar oženjen, čigar otroci bi po-migšli pri vinogradu, vsaj ?—i delavske moči bo moral imeti za razpolago, se takoj sprejme. Mora biti treznega značaja. — Več pove Aleks Wutseher, Nemška >as pri KrSkem na Kranjskem 320 Trgovina 317 že dolgo let dobro idoča, v mestu na Sp. Štajerskem se takoj proda. Redka priložnost. Pismena vprašanja naj se pošiljajo na I. T. poiterestante Celje Sedlarski učenec se takoj sprejme. Najraje bi vzel takega, ki zna nekolike tudi nemški. Zglasiti se je treba pri: Leo Kiluik sedlar in tapecirar Spodnja dravska ulica (l-ntere Draugasse 2) »> Ptuju. 327 Kole za hmel po ceni, lahko so tudi že malo obrabljeni, želim kupiti. Pre-kupci so izključeni. Dolgost kolov in ceno za nje navedite v psou. ki ga pošljete pod imenom „Kii|ičijl" Celje. poste restante. 314 Lepo posestvo hiša s hlevi, novonasajen vinograd, njive, travniki in gozd v Dobrini pri Rogatcu se po ceni proda. Naslov pove upravniStvo Štajerca. 218 Posestvo 319 s hišo, ki leži brina-Rogatec. dom, njivami i primerno za delca, se po u< Več pove up b cesti Do-s hlevi, z goz-i travniki, jako kakega roko-idni ceni proda. avniStvo .Šta- jerca" 313 Spreten šafer oženjen, ki je izvežban v gospodarskih opravilih v nasajanju vinogradov i. t. d. iSče službo. Več pove uprav. Šlajerca. 330 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis-mati), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumann. Pray, Karolinental Štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno ia franko. 131 Lepo malo posestva ki obstoji iz novo zidane hiše, stale za dve krav, in svinje, zraven je lep sadonosnik in vinograd, v katerem se pridela i po-lovnjakc vina. blizo posestva je ludi bosta (gozd) in studenec je pri hiši. Uiša stoji na lepem kraju z lepim razgledom, blizo Polčao v Susečki vasi št. 39, blizo kolodvora, blizo cerkve in ceste. Cena je 1000 K. Kupci naj so tam oglasijo pri Rozaliji Malej. 342 Gostilno dobro idočo želima vzeti ali na račun ali v najem. Najraje v kakem trgu ali pa pri tovarni. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na naslov: P. T., St. 45, posterestante Šmarje pri Jelšah. 241 Kuharica za tri dni, Slovenka, ki bo znala ob shodu pri Mariji Tolažnici pri Žetalah porcijone deliti, po velikih mešah to bo, naj se zg'asi v kratkem pri Martinu Vntolen, krčmarju v Kočici St. 30. 34d Gostilna v dobrem Manu jem, grajzlarij injetcč-trafiko, brc. konkurence, v lepem. kraju, z velikim vrtom za zelenjavo in velikim rodovitnim sadonosuikom z lepimi sadnimi drevesi se za .1000 gold. proda. 1.200 gold, lahko ostane na hiši. Naslov pove upravniStvo „Stajerca". 337 Usnjarski učenec 16—171etstar, se takoj spremje riji (Gilrterei) J»ief-» lioi-iup. v Ptuj •••••I tJiirgergasse. 313 Vinogradniki! Tinorejci! Kadar potrebujete zanesljivo dober in frišni gumi za cepljenje trsja (Prima Rebep-Veredlungs^Gummibander), dalje. In ji ene. konce za sulio cepljenje trsja (Leinep?wirn zum Trocken-Veredelri) in jute-špngo (Jute-Bindfaden), namesto rafije za zeleno trsje vezati, potem se vselej z zaupanjem obrnite pismeno ali ustmeno do naju in bodite prepričani, da vam vsakokrat dobro in pošteno postreževa. Brata Slawitseh, trgoyca v Ptuju. ____________ '_________i_____________________________237 liHT^Začevljarje priporočava najin imeniten, dober in trpežen lustin in žamet (Schuhlastin und Schubsammt), nadalje jako močne cuge za štiflete (Gummiziige), [izvrstno laneno platno in suknjeni tile za furo, Strufe, rincice in knofe, vsake vrste in velikosti. Dalje imava v zalogi posebno vrsto cvirna za usnje (leder) stepati in sicer poleg črne tudi vsake druge barve. Prepričajte se in bote spoznali, da vam vselej dobro, pošteno in z nizko ceno postreževa.. Brata Slawitseh, trgovca v Ptuju. *—■>———an^■ II ■ ii ■ ■ i i i i „ —n ■ Za šivilje ~3N| prav posebno priporočava vso robo, potrebno za obleko in nalisp (Aufputz), žamet vsake barve, žido (svilo), atlas, dalje vedno nove žnorce (Aufputzborten), celo furo in sploh vse, kar potrebujete za svoje delo. Za obilen obisk se priporočava brata Slawitseh, trgovca v Ptuju. Tozičke za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za. ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani- Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. Brata Slawitseh, trgovca v Ptuju. Pozor! Ljudje iz okolice! Pozor! V najini podružnici (filijali) pri mostu (Wagplalz) pripo- pravi domači sesekan speh.pfaTo domaČo svinjsko mast (Sehwci n tet t <■), pravi domači zelhan Speli in meso), izvrstni fini švicarski sir, radensko slatino, pravo domače tikvino olje, fino kafe kg po 1 gld. 20 kr.,. fino moko (mejo) kg po 10, 12, 14 kr., kakor vse druge špecerijske reči. Kdor naju enkrat obišče, tisti ostane nama gotovo zvest odjemalec, ker mi skrbno paziva na to, da se vsakomur pošteno, dobro in točno postreže. Podružnica bratov Slawitseh trgovca v Ptuju pri mostu. rBMm Styria- bicikelni Novi modeli 1906. Cene za goto? denar: Styria-bicikelni močni (Strassenrad) po K140 160 Styria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad) SB po K 180-200 Styria- ^ bicikelni (Halbrenn- Msschine po K 240 Styria-bicikelni (Luxus-Herren- rad und Strassenrenner mit Patent-Styria-Doppel- se glockenlager po K 280 '~ Že rabljene, toda še prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 do 121' kron. Na obroke (rate) poa ugodnimi pogoji prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvaoajstmesečnemu poplačilu in sice: nam nova kolesa. Na zahtevanje se vsakomur, ki misli bicikel kupiti, pošlje cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. Ti bicikelni se smejo z zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino, toda trpežno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si ta fabrikat kupi, potrditi. Blago je garantirano dobro m se ne sme z manja vrednimi fabrikati zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj Styria bicikelni vsakomur priporočalo. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bici- kelnov in tudi Reitlioferjeve zračne cevi (Luft- schlauclie und Laufmantel). Brata Slawitseh, Ptuj, zastopnika za okraje Ptuj, Ormož in Rogatec. Naročila naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in neproda. MMMMMMMM — 6 — ... 5000 goldinarjev plačila ...... . * za take, ki hočejo dobiti takoj brke ali pa, ki imajo pleSo. ni boljty sredstva kakor je. pravi danski „Mos Balsam." „Mob Balsam" povzroči, da dobi vsak takoj in sicer v teku 8 bi brke in da mu .začnejo rasti zopet izgubljeni lasovje. Zakaj od moderne 21» »osti je dokazano, da ,.Mos Balsam" upliva tako na lasne buške, di povzroči uže v 8 do 14 dneh bajno rast lasov ali pa brk. Da to sredstvo ni nikakor škodljivo, za to se jamči. Ako to ni res, plačamo ml . 5000 goldinarjev gotovega denarjal vsakemu tistemu, kateri nima brk, kateri Ima plešo ali pa redju las« in kateri je rabil tekom 6 tednov bras uspeha „Mos Balsam' Opomba: Mi smo edina firma, kateri je mogoče enako jamčiti. I razpolago so opiti in priporočila zdravnikov. Pred ponarejavaici se nuinc svari. »Kar se tiče mojih poskusov z „Mos-Balsam"-om usojam si Vam j» ročati, da sem s tem balzamom popolnoma zadovoljen. Že po preteku ( dnevev pokazala se je očitna (rast brk sieer mehkih in jasne barve, Imi jako krepkih. Po preteku dveh tednov dobile so brke svojo naravno kam in potem še le pokazal se je prav oči vidno izvrsten upliv Vašega balzam Zahvajlevaje Vas biljezim I. C. Dr. Iverg, Kopenhagen. Jaz podpisana smelo priporočam vsakomur pravi danski rMofr Balaam" kot zanesljivo, neškodljivo sredstvo, katero povzroči zopet »s lasov Meni so izpadali delj časa lasje tako, da sem dobila t« in tam i glavi popolnoma gola mesta. Ko p» sem rabila „Mos Balsam«, začeli »o ■) rash 6e po preteku .i tednov »pet lasje m so poštah gosti in težki. Gdč. M. C Andersen, Uy; Vestergarde 6, Kopenhagen. 1 zabojček „Mos Balsam" velja 5 goldinarjev. Zamota se presleekoo (diskretno). Razpošilja se, ako se pošlje denar v al prej ah pa po poštnem povzetja. (Nachaahme). Pisati je treba na največjo specijalno trgovino sveta Mos-Magasinet, Copenhagen 3T0. Danemark. Dopisnice (karto) jo treba trankovati z znamko (marko) po 10 vinarjev, pisma z znamko po 26 vinarjev. nt V ee c £\h 1 ur flb Vod ki bi 8 3 delavskimi močmi imel obdelovati vinograd, se takoj sprejme v graščini Thurn pri Velenju. Viničar ima prosto Btanovanje, kurjavo, lVs orala njive in travnika, da lahko redi dve kravi in svinje, in zraven ima 200 K letne plače. 326 Mesarski učenec močan, 14—16 let star, se sprejme pri Jakobu Suppanz, mesarju v Zrečah pri Konjicah. Kovačija (Hnf-und Wagenschmiede) ki se goni z vodno močjo (Wa88erbetrieb), na izvrstnem kraju, se da v najem. Natančneje pove Jožef Presker v Zrečah pri Konjicah. 82* stroj Še malo rabljen, za tri konjske gepelne, se ta- J koj po ugodni ceni proda. Vprašajte 314 Graščinsko oskrbništvo Vinica na HrvaŠkem. Priden safer an Adolf Sellinschegg Špecerijska trgovina k „zelenemn venen" == v Ptuju ===== kupuje vedno vsakovrstno friško sadje jagode, maliae, črešnje, višnje, jabolka, hruške, slive, breskve, marelice, ringle, i špindliige, Sipke, dren, kutine, kostanje, orehe, grozdje, jajce, krompir, Ink, česen, vsakovrstni fižol, maslo, > frišno surovo maslo; (puter), - medy če-" belui vosek, posušene gobe, hren, sa-lato, murke, repo, zelje, laneno seme, živo in pitano perutnino, Buhe hruške, suhe črešnje, suhe slive in jabolčne kihlje, kure, race, gosi i. t. d. vse to po visokih cenah. Prodaja judendorfskega roman-in port-land-Cimenta. Tomaževe moke, Kajnita. varno | tega iepra Dornl «i*t« oc kupu dalje prav* drug zdra' Jami živin »t o muk: ho k in p kako Ki ki je popolnoma vajen v vseh panogah gospodarstva in ima dobra izpričevala, bo takoj sprejme za neko posestvo blizu Maribora. Ponudbe z navedenjem plače naj se odpošljejo pod naslovom „S. M. 360" na upravništvo ..Štajerca'- Amortizacija. Na predlog Jakoba Golob kot oporočnega zvršitelja po dne 13. majuika 1906 umrlega Janeza Simonič, župnika pri sv. Janžu na Dravskem polju, se uvede postopanje v svrho amortizacije baje zgubljene hranilnice knjižnice štev. JJ^j hranilnega in posojilnega društva v Ptuju po 225 K 85 v. Imetnik te hranilne knjižice se poziva, da Bvoje pravice v teku šestih mesecev do veljave shrani, ker bi se inače po preteku tega obroka hranilna knjižica izrekla neveljavno. C. kr. okrajno sodišče v Ptuju, odd VII dne 2°>./6. 1806. Vrt itlif cw spretnih, ki so že delali pri kaki lesni industriji, se takoj v neti tovarni na Zg. Štajerskem proti dobri plači in stalnemu delu sprejmejo. Dopisi z nadpisom „Hoteindustri6u na upravništvo Štajerca. 324 Svarilo.*) Jaz Marija Zitko, gostil-ničarka v Ptuju, svarim tem potom vsakogar,daneporoduje mojemu možu denarja in mu sploh ničesar ne daje. kajti jaz ne bom ničesar plačevala. *j Za vsebino tega „Svarila" je uredništvo odgovorno le toliko, kakor določa zakon. 329 Mizarski učenec se takoj sprejme pri Pr. Schof, mizarskem mojstru na Humu pri Ormožu. Tisti, ki so se ž* kedaj učili in vejo kaj delati, imajo prednost. Od 15 let mlajšega ne vzamem. 340 Lesena preša za mošt srednje velikosti, se"takoj kupi. Ponudbe z navedenjem cene pod naslovom •.Kalif' Celie, posterestante. 339 Pekovski učenec mot an, ne pod 16 let ptar, f« sprejme v pekariji g. Jakoba Nasser v Lučanah (Leutscbach). 838 Dva mizarska pomočnika spretna delavca se takoj sprejmeta pri Karla Reisinger-jn, mizarskem mojstiu v Ptuju. 346 Jiikdai pot Mesarskega učen« 4100 ic močnega, ki bi bil zmoti Ena k nemškega in slovenskega * tekoča zika, takoj sprejme v sfj kundn mesariji. Kdo? Pove upntfcaie ii 296 ništvo „šiojerca" leta, e _______________________-vata z Učenec ,:'^ode iz dobre hiše. z dobrimi i "me^ skimj spričevali, nemškega "f" slovenskega jezika zmoiees,! """". prejme v trgovini »rata S1 *.',"? " vvitseh, trgovca v Ptuju. »J™1 Gostilna in mesarij $£v°i z žganjaroico, na lepem ta « dup ob državni cesti v cloS Mep« Maribora se pod ugodu Jhke, pogoji prodi. Zraven je I "> po> vrt za zelenjavo in za i J0™"* čitek, travnik, njiva, keglji " mr hlev in sobe 2a tujce. Pooa '^^ na U. F. št. 21)00 poste rest« i»» P 304 Maribor. P«1"''- izjičn- Kovaški nčenec se sprejme pri kovaškem mojstru Jožefu ScliuUu v Radgoni. 328 Čedna hiša *>tX tZinshaus) dobro ohrani 6. minut oddaljena od v lepi, jako zdravi 'io:'. prašni legi, z t sobami,' podarskim poslopjem,zi njivami iQ travnikom, i z vrtom za posedeti, z 21 toma, studenec je doni sicer z zdravo vodo, vje jeno in blizo hiše, ugi gostilno ali za kakega 'joniranega gospoda, se po ceni iz proste roke Vprašajte pri prsestnici: želina lin'z. Spodnji Breg 301 Ptuju.. I dni; J zna-': e, d«. J ■ja *dke na." . Nt !j tiino . poll *. toda *rvo *»«'a. j «0»-, U (8 0) Doktorja pi. Trn-koczy-ja, sveto-vdo znano re-dilno varstveno sredstvo, ki j« bilo na razstavah odlikovano z najboljšimi pohvalami. dobiva se pristno pod marko Mast« ■ pri vsakem., trgovcu. Po poŠti se razpošilja najmanj o zavitkov za K 2.70. Lekarna Trnk6czy v Ljublani. Ponarejale)' se sodnijsko kaznujejo. Lepo posestvo ki obstoji iz hifie, ki je z opeko pokrita, zraven so zidani hlevi, ki so m slamo pokriti. Travnikov, nji/, sAdonosnika in gozda je vsega skup 18 oralov. Jako pripravno bi bilo to zemljišče za kako mlekarno, ker je pri posestva samo dobra krma in posestvo je le eno uro od Maribora oddaljeno. Živine se redi lahko 12'glav. Več'pove Anton Lorarič" pri Sv. Miklavžu, »11 p. Hoče. Volar » ptujski (OchsenknccM), (e mogel*, naj je zmožen tudi nemškega jezika. se takoj sprejme pri firmi Leposcha v Ptuju. X*MKKXftftK*XXKKX em mestnem soparnem kopališču •e dobijo odaihmal kapele S hlaponom po slede-(ih jiko znižanih ceuah. Vsak navaden dan ob uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik sli '/,11 uri predpoldan za 60 vin.; (30 krajcarjev.) m Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Psttauer Badeanstalt). ■oooooooooooooooooooo Pravo domače platno tt n'abe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velja ■no 1 gold. 20 kr. — Najfinejše sešita rj'iha iz tenkega doma-kti plttna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 60 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, kfiti je platno 160 cm iiroko, meter samo 76 krajcarjev. — Bimiie platno za .Itrozoke" velja meter 20 ali 26 kr., za obleko "" o 36 kr. Vzorci (mustre) »e tudi vpoSljejo na zahtevo, Brata Slawitsch »rgovca v Ptuju, Florjanakl trg, oooooooooooooooooo Vinorejci ipujie škropilnice za trte Natrium thiosnlfat, na-readenspapir Phenolphtalein za spoznavanje ja časa, kdaj naj se meša apno z modro galico in [dragimi kemikalijami, kakor tudi za rast in vzdrževanje " ve živine redilni prašek sta presiče ii 40 h, ho-iski živinski redilni. prašek it 60 to, za rbgato ■□o in konje, ce nimajo teka, posebno priporočljiv je a okrepljenje kosti Fluid a 2 K, za okrepljenje po mukah pri oirpljenju. zaviralno olje, it 60 h, v obratnih) konj in krav proti nadležnemu zaviranju, tudi zelišča in praške, encijan, ajbež, sladke korenine, kolmež itd., faior udi 80% jesihov cvet it kg. K 1 20, za izdelovanje dobrega in okusnega jesiha pri Karolu Wolf, drožerija ,pri orlu' I odlikovan z mnogimi zlatimi svetinjami v Mariboru, Gosposke ulice 17, nasproti poštDib ulic. # ** Nagrobni spomeniki i § § i -\ i i I! S j ! kamen za zidanje, cement, cementne cevi (rori), apno, les in premog se po jako nizki ceni prodaja pri Josefu Murschetz, Ptuj, blizo cestnega žel. prelaza. gfefefc,&s.as, mmmz xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Poslano. Občinski zdravnik med. nniv. doktor Treo je nastopil svojo službo v Rogaški-Slatini in ordi-nira vzanaprej vsak dan od 8. ure zjutraj v vili Moller na poličanski cesti (Poltschacher-Strasse xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Pisarna za posestvo in hipoteke, od oblasti dovoljena in protokolirana Kari Kržižek, Maribor, Burggasse 8 preskrbuje hainp* in pro'dajA graSčin in posestev, tovarniških podjetij vsake vrste, stanovanj, vil letovišč, mlinov, prostorov 'za zgradbe, njiv. travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuje posojila na prvo in drugo vlogo. 3am prodam v Mariboru veliko število najraz-ličnejih lepih in jako cenih posestev, kakor tnd. v raznih večjih krajih po spodnještajerski deželi. Pojasnilo dajem vsak čas" in brezplačno. *■ BOO Ved vinicarjer zanesljivih in. izurjenih, ki bi imeli najmanj 4-5 delavskih moči, če še več, tem bolj, se sprejme. Ponudbe naj se pošiljajo na „Oskrbništvo graščine M08|avina, pošta Popovača, Hrvatsko. G/ kr. okrajno sodišče Velikovec naznanja, da je gospa Julijana Hairitsch, roj. Greiber, ki je dne 10. marca 1906 umrla kot posestnica v Velikovcu, en del svojega premoženja sporočila tistim, katerim je bila za botro. Zatorej se poživljajo vse tiste osebe, katerim je bila gospa Julijana Mairitsch za botro in ki potem takem imajo pravico do sporočenega dela njene dedščine, naj to tekom enega leta, začenši od spodaj podpisanega dneva, tukajšnjemu c. kr. sodišča naznanijo ter se izkažejo z izpricevalom, da jim je bila doticna gospa reB za botro in tako imajo pravico do dedščine za to odmerjene, sicer se bo s tistim delom zapuščine, za kateri je med tem časom ustanovljen kot knrator g. Henrik Meglitsch, hišni posestnik v Velikovcu, pravno obravnavalo kot z onim delom, ki je določen kot dedščina za C. kr. okrajno sodišče y YelikOYeu, odd. L, dne 1. junija 1906. If ■" ■ ■■ 307 Kravji majerji (Kuhmaierleute), ki znajo dobro molzti, se takoj sprejmejo v službo. Mesečna plača je 80 K, razven stanovanja in deputata. Službo odda graščinsko oskrbništvo Burgmaierhof pri Mariboru. XXXXXXX>OOOOOOOOOOOOC Krojač za trgovino in druga dela se sprejme pri Jožefu Preskar, trgovca v Zvečah pri Konjicah. ica lOSen • je-. svoji .prav- krajo bret-; sliko presenečenje. )U(ir raj v i i vljenj a se ne puii taka priložnost. HO kosov samo 1 gld. 80 kr. hi krasto pozlačena 36 ur kkofe precisanker ura & se-hadoiiri kazalom, ki natančno hie in za katero se jamči 3 leli, ena moderna Zidana kra-RU za gospode, 3 jako fini "robci, en prstan za go~ z imitiraoim žlahtnim i, 1 nastavek za , z jantarjem (beren-■j), 1 eleg. broSa za (novost), I krasno žepno zrcalo, 1 usnjat moS-1 2ppni nožic" s pri-1 pur mansGtnih gum-gumbi za srajco, vse ta s patentiranim krasen album za v katerem je 36 najlep-")b sveta, o reci, katere ijo pri starih in mla-_jgo smeha, 1 jako ko-tajiga, v kateri so zločina, 20 reči za kore-*co in fle 400 drugih ih stvari, katere se ra-fi hiši in so za vsakogar «, vse to se dobi z uro katera je sama tega de-vredsa, za samo gld. RazfoSilja se proti po-ali rt se denar poSlje d du najsko razpo-Ch. Juii-^wii'tb. Knkaa A/l 4. 1088 Za neJgajajoče se denar vrne. p<[>;:i- nizki i1 jroda. | Najfinejša marka vseh mark jedilna- (Iz kokosovih orehov) mast! Najboljša za praženje, pečenje in kuhanje. Tovarna živil „Ceres" Aussig. Izdelovanje je podvrženo kemiškemu nadzorstvu od vis. c. kr. notranjega ministrstva poverjenega preizkuševališča za hranila in živila Dunaj, IX., Spitalgassa 31. jO Kupci jedilne masti nCerea1' so upravičeni, blago v originalnih zavitkih-dati v zavodu preiskati brezplačno. Razpošiljava solid, čeških glasbil 326 ** zelo nizkih labričih cenah. Pri izvira kapi se najbolj. Glasom mojih poSiljavuih pogojev je noročcvalec brez rizike, ker je zamenjava dovoljena ali se vrne denar. Gosle za Šolarje že za gold. 2 80, 3.—, 3nO, i.—, 5.— in 8.—. Koncertne gosle z» gold. ?.— 8.—, 10.—, 12.—, gosle za orkester z močnim glasom gold, 14.—, 18.—, 20.—. Solo- Kile gold. 25.—, 30.—, *).—, 60.— in 80.—. k za gosli po kr. 60, BO, 80, gold. 1.—, l.od, 3.— in dalje. Pikole in piščalke lepo izdelane po kr. 60, 80 in gold. 1—, 1.50, 2.~ in dalje. Klarineti, najfinise izdelani po gold. 4.50, 5.—, 6.—, 7.— in dalje. Pošiljanje po postnem povzetku ali če se denar prej posije po Erzgfliirgisrbes Misik-versandhau«. Hanns Konrad v Briiks-a št. 876 (Češke). Cf*l« l o« 1000 ilikiml oft!(l|» f vi^ipmu n« r»ht*'-' *jtiit.>«l \n f-on'. •. DobrG UrG pO Ceni s kletno pismeno garancijo, gold. 3E0 Pravo srebrne renionter-ure od c. kr. uovenega urada stem- Sljane s steklinasto ciiern.co, s azaJcem sekund, dobro in točno regulirane, Ia kakovosti gold. 4.80. Ista ura z zlatnini robom gold. 5'50, z 2 pravima srebrnima pokrivaloma brez zlatega roba gold. 6*75, z 2 srebrnima po-krivalama z zlat n i m robom golJ. 6 50. Pravapunciranaanker-re-montor ura, dvojno pokrivalo, izvrstno notranje izdelano s 15 nibjn-kamni, krasno citrenico kazalcem sekund, fino blago, točno regulirana, 3 leta garancija gold. 850. Ure ia gospe, zlate h snarne v bogati zalog). Vse ure so točno repasirane in naj-Uoneje regulirane, zato 3 letna reelna pismena garancija. Za-■enjenjt dovoljeno ali denar nazaj. Pošiljanje po postnem povzetku ali Če se denar prej vpošlje po Hans Konrad "" ,,r'k* "&JT'" "*" 676 Ceniki z mnogimi slikami zastonj in franko. 328 fiamburg-ftmerika-Ciitie. Najhitrejša vož-'3i nja po morjn ^ 5 dni, 7 tir, 38 minut. Redna direktnazve-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, iz Ham burka do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10, „0sterr. Kof." *" Meščanska parna žaga. Na novem len t nem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj rez- Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 53 &3t- Samo se laca. SO dni na poskus pošljem moj pravi, fino po- nikljan Ia solingenski stroj za striženje las „Atlas" glasom pogojev mojega kataloga tedaj brez nevarnosti za narocevalca, da zamoremo vsakega prepričali o izvrstni trpežnosti našega stroja. Stroj za striženje las n&rct je iz Ia solin-genskfga jekla, najfmiše ponikljan, s 36 2obmi, z 2 grebeni za pretak-■jeaje za 3, 7, 10 mm. dolge lase. Vse izvrstno izdelano z rezervnim perom v lepi'skatlji z navodilom za uporabo, da lahko VMk take] striže. Cena samo 3 gola. Ta stroj plača se sam, posebno v fainilijah, kjer so otroci, ker se izdatek že doprinese v >/Jetu. Navadene stroje za striženje las, ki so takoj za nit. ninam, stroje za strlžanje biade režejo na l mm. 2 gl. 50 kr. Škarje za konje in pse, ki so za vsakega, ki ima konie in pse neogibno potrebne 2 gl. 50 kr. Pošilja po postnem povzetju. Hantis Konrad v Briiks-u štev. 876 (Češke). On*fe z mahg'mi podobami črez 1 Popoldne 4" I Popoldne 6» 610 -:, ______■________1_________J kriv ra le Zvečer Po noči got — 10" jodiči dr. J 1" |40 23' Odhaja Pride — pr z dne iz Maribora na Pragersko i v F:;j tj. na Zjutraj 7" !| — 8» j Zjutraj (ji i 1 9» Hii z upo pa na Piedpoldne 10" ij — 11" rase h Popoldne 141* { _ 2... | Popoldne 2^6 2M 3" J t 38©OOOOOCQ Kmetje z*±i Pri svojem dela na njivi invvinogn^ kadar zidate nove kleti itd., najdete v časi j v zemlji star denar, zlat, srebru in bakren, | stare predmete iz kovine, kosti iu kai (pogosto z napisom). Ne ostrgajte takih^ drugače nimajo vrednosti. Po hišah imate | različne vrče (majolke), pase. podobe in t drngo šaro, ki je ne potrebujete in ki sin vas nobene vrednosti. Take stare reči priiHj Jožefu Gspaltl, zlatarju v Ptojij ki take reči jakodrago knpnje za nntki pečar danes šoli. šola, pride Kranjski naravni brusilni kamni ml k kakor žnjo i malo in 6sle dajo naj boljšo ostrino kosam in srpom, na kar i kmetovalci in trgovci opozarjajo. I. kakovost z rudečo varstv. znamko fkosec" II. „ z želelo „ „ ,koseca K If III. „ sive barve, več vrst, zelo dobri KJ in sicer za 100 kosov z zabojem, kolodvor pofi^^ J. Razborše ™Lra Šmartno pri Litiji, oa Kranja >Zbira - En zavoj s 15 uzornimi kamni K 2o0 franko. a |q; Jg. Franca Vollgrubcr-ja Jiostili „zur Bierquelle" v Celju, Rathausgasse 6. Tam se dobivajo izvrstna štajerska vina, il Reininghaus-ovo marčno pivo, jako dobre; in mrzle jedi in prenočižca po jako r.itkii in žuj Malo : Kisli i župnik jih ž navzde nik je tem je moreir mast ( na hrt zraven Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhsrt Tisk: W. Blankev