Poštnina QlO*j£v go&U/‘ 1930 Izhaja vsak (fiSn”" zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po pra». nikih. — Posamezna številka Din 1’—, na 16 straneh Din 2 —k mesečna naročnina Din 20 —, za tujino Din 30—. Uredništvo v. Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. Cena Din 2*— Rokopisov ne vračamo. —- Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksai* 'drova cesta št. 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju, St. 95 Ljubljana, nedelja, dne 21. septembra 1930 Leto I. Fašisti veseli izida nemških volitev »Foglio «T Ordini« daje dušita čustvom lašišiovske stranke - »Dvajseto stoletje proti devetnajstemu« -Nobene besede o tržaškem procesu - Brezpredmetno Mussolinijevo (?) sporočilo )uss j?j Rim, 20. septembra. V pretekli noči je izšel >Foglio d’Ordini«, uradni list fašistov-ske stranke. List objavlja na prvem mestu komentar k volitvam v Nemčiji. V tem komentarju pod naslovom >XX. stoletje proti XIX.« je rečeno med drugim, da so volitve y Nemčiji pokazale, kako se Nemčija orijentira na levo in desno in kako zavrača principe prejšnjega stoletja: liberalizem, demokracijo in socijalizem, ki jih je moglo vzdrževati le še framasonstvo. >Foglio d’Ordini« pravi nato: »Generacije XX. stoletja navdušujeta le dva nova svetovna politična sistema: fašizem in komunizem.« Ob koncu članka pa je rečeno: »Silovita nacijonalna obnova Nemčije nas zanima. Od časa do časa preuranjena hipoteza o komunistični avanturi nas niti najmanj ne straši. Fašistovska Italija se ne bo prenaglila in si ne dela iluzij, marveč se pripravlja.« Na drugem mestu poroča list o sestanku fašistovskih pokrajinskih tajnikov iz južne Italije v Napolju, nato o nacijonalnem znanstvenem kongresu v Bocnu in Triden-tu. Četrto poročilo se nanaša na številčno moč v stranki organizirane mladine. Organizacije »Ballila«, avangardistov, malih in mladih Italijank štejejo skupno 1,680.225 članov in članic. Končno poroča list o športu in o bližnjih fašistovskih praznikih in zborovanjih. Kot običajno prinašajo italijanski listi dolga poročila o vsebini tega lista in o pomenu njegovih člankov in komentarjev. Neki list je namenoma ali kar tako omenil, da »Foglio d’Ordini« o poročilih in komentarjih inozemskih listov glede političnega procesa in usmrtitve štirih Jugoslovanov iz Julijske Krajine ni objavil nika-kega komentarja. V ostalem je tudi sicer skoraj popolnoma ponehala protislovanska kampanja v fašistovskem tisku. Rim, 20. septembra. Uradni list fašistov-ske stranke »Foglio d’Ordini« pravi v članku o nemških volitvah v glavnem sledeče: Nobena od 24 strank ni dobila absolutne večine. Zato je izključena vlada posamezne stranke in bo treba sestaviti novo težko in narodno koalicijo, ki bo morala prekoračiti ogromne zapreke in bo po vsej priliki v takem položaju, da ne bo mogla vladati. Glavna oznaka sedanjih volitev je iriumf Hitlerja, ki še je izkazal kot nenavaden agitator in organizator. Tudi napredek komunistov zasluži pozornost, dočim je so-cijalna demokracija izgubila teren. Tudi za druge stranke velja, da nimajo bodočnosti. Nova pokolenja so se nagnila na skrajno desnico in skrajno levico in odklanjajo načela prejšnjega stoletja, ki je pelo o liberalizmu, socijalizmu in demokratizmu. Te pojave framasonstva so nadomestili novi politični sistemi fašizma in boljševizma. Ta alternativa se odraža na obzorju s čedalje večjo jasnostjo in dramatičnostjo. Nemčija bo sedaj izbirala in bo ravnala po svojem globokem in nepremagljivem duhu. Ali je še kdo, ki veruje, da jo bo mogel streti? Kdo misli, da bo Youngov načrt izpolnjen in da bodo mirovne pogodbe večne? Vsekakor je zanimiva nacijonalna obnova Nemčije. Fašistična Italija si ne dela iluzij, nego se pripravlja. Berlin, 20. septembra, n. Berlinski tisk prinaša danes obširna poročila svojih dopisnikov iz Pariza in Londona, kjer so zelo vznemirjeni radi vesti o pripravljanju vsta- je v Nemčiji. Angleški in francoski listi menijo, da se ne sme nihče čuditi, da par dajo na inozemskih borzah tečaji nemških vrednostnih papirjev. Tega je v največji meri kriva nemška vlada sama, ki je pa volitvah pokazala premalo aktivnosti, in ker do sedaj razen dr. Curtiusa v Ženevi s strani vlade ali odgovornih činiteljev nihče ni podal niti ene zadevne izjave. Celo državni predsednik Hindenburg ni o tem rekel besede. Atene, 20. septembra, n. Solunski list »Indžpendance« prinaša izjavo, ki jo je dal g. Mussolini dopisniku ameriške agencije »Press«. V tej izjavi je italijanski ministrski predsednik dejal, da bi Jugoslavija prav storila, Če bi se odrekla provokacijam proti Italiji, ker njene sedanje provokacije bi mogle dovesti prav gotovo do komplikacij. V Beogradu mečejo kamenje na italijansko poslaništvo. V drugih mestih zlo-stavljajo italijanske podanike. Mussolini je dejal, da ne bo mogel zabraniti italijanski mladini, da odgovori z represalijami, če se to ne neha. Nadaljevanje debate o narodnih manjšinah Naša država bi sprejela nove obveze, Če se zaščita manjšin raztegne na vse države - Italija proti vsaki spremembi sedanjega stanja generalnega tajnika Društva narodov, ki se nanaša na kritiko o glavnem poročilu v pogledu delovanja Društva narodov v za- Ženeva, 20. septembra, d. V političnem odseku skupščine Društva narodov se je danes nadaljevala debata o vprašanju narodnih manjšin. Poljski zunanji minister dr. Zaleski je dal poseben poudarek mnenju, da stalno se ponavljajoče debate in pritožbe o tem vprašanju ne morejo služiti interesom miru. Poljska se načeloma ne bo protivila diskusiji o narodnih manjšinah v plenumu skupščine Društva narodov. Angleški delegat Buxton je razmotrival in izjavil, da obstojajo med narodnimi manjšinami gotova nezadovoljstva, ki ustvarjajo nevarnost tako za zunanji mir kakor tudi za notranjo konsolidacijo dotič-nih držav. Sklepi na konferenci v Madridu so odredili dalekosežna določila o postopanju v pogledu narodnih manjšin. Teh sklepov ni potrebno v bistvu spreminjati, pač pa je treba poskusiti, da se sklepi popolnoma upoštevajo. Jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Marinkovič je zatem v daljši izjavi preciziral stališče Jugoslavije napram narodnim manjšinam ter naglašal, da ni potrebno spreminjati postopka v zadevah narodnih manjšin, ker je bil ta postopek v glavnih točkah določen že v mednarodnih pogodbah. Jugoslavija ne^ more prevzeti nikakih novih obveznosti, ki bi se nanašale na narodne manjšine. Moglo bi se o tem diskutirati le v slučaju, če bi se splošno razširilo varstvo nad narodnimi manjšinami, ki tega varstva še ne uživajo. Švicarski delegat, zvezni svetnik Motta je priporočal državam vzgled Švice v pogledu tratiranja narodnih manjšin. Nato je predsednik odseka prečital daljšo izjavo devi pritožb narodnih manjšin. Generalni tajnik je v svoji izjavi naglašal, da Društvo narodov obravnava in preiskuje le prošnje in pritožbe narodnih manjšin, ki se nanašajo na določila mirovnih pogodb, nikakor pa ne pritožb narodnih manjšin, ki stoje izven mednarodnih mirovnih pogodb. Italijanski delegat Bonino Longare se je kratko izrekel proti izpremembam postopka in proti novi organizaciji Društva narodov, ki bi se nanašala na zaščito narodnih manjšin. Nemški delegat, bivši minister dr. Koch-Wcser je zagovarjal še enkrat stališče Nemčije, da naj Društvo narodov čim libe-ralneje postopa v zadevi pritožb narodnih manjšin. Koncem svojega govora je poudarjal, da bi bilo zelo usodno, če bi se v Društvu narodov utrdila misel, da je manjšinski problem že danes precej povoljno rešen. Mi smo šele na začetku pravilne rešitve tega problema. Obstoje še mnoge nevarne zone na mnogih krajih in naša dolžnost je, da te nevarne zone odstranimo. Nato je prečital resolucijo, ki se glasi: »Seja jemlje na znanje poročilo VI. komisije v pogledu narodnih manjšin. Poziv-lje glavnega tajnika, da pri prihodnjih poročilih o poslovanju Društva narodov izčrpneje poroča o delovanju Društva narodov v zadevah narodnih manjšin.« Bolgarski delegat Burov je nato kratko očrtal stališče Bolgarije v manjšinskem problemu,^nakar je bila seja zaključena. Debata se bo jutri nadaljevala. Vojaška zarota na Bolgarskem Afero polkovnika Marinopolskega so uprizorili bolgarski domači krogi Sofija, 20. septembra, n. Bolgarski tisk sam priznava, da so nedavno afero, ki so jo hoteli podvaliti Jugoslaviji in ki se je končala s samomorom polkovnika Marino-polskcga in aretacijo mnogih bolgarskih častnikov, povzročili bolgarski notranji krogi. O tem piše sofijski organ nacijonalno-liberalne stranke »Nezavisimost«: Priznavamo, da se je vladi posrečilo pogasiti pla- men, toda vpr^anje je, če ne bo kmalu spet izbruhnil, zakaj pod pepelom žerjavica še vedno tli. Že danes se govori o zaroti. Težko bo zvedeti za vso zadevo. Na vsak način pa je pokazala vladna politika spet svojo slabo stran. Preiskavo proti zarotnikom treba v tem slučaju izvesti nepristransko in po razsodnih osebah. Mandžurske čete zasedle Peking Šanghaj, 20. septembra. AA. Po vcsteli iz na-cijonalističnih virov so mandžurske čete zasedle dunc9 Penking in Tientsin brez opozicije. Šan-sijske čete se mirno umikajo. Nove smrtne obsodbe v Rusiji Moskva, 20. septembra, n. Glavna razprava proti antircvolucijonarcem in finančnim špekulantom se je zaključila z obsodbo osmih oseb na smrt, 448 obtožencev je bilo pregnanih. Predsednik vlade pride danes v Zagreb Prebivalstvo bo navdušeno sprejelo prvega sotrudnika Njegovega Veličanstva kralja -- Patrijotičen proglas načelnika dr. Srkulja Zagreb, 20. sept. k. Jutni popoldne ob 4’20 pride v Zagreb ministrski predsednik general Poter zivkovid. Pri mestnem načelniku dr. Srkulju se je zato nocoj ob 7. vršila konferenca, s katere je bil izdan na meščanstvo poseben proglas. V proglasu se naznanja prihod g. predsednika vlade ter se povdarja, da pride prvič v Zagreb ministrski predsednik general Živkovič, prvi sotrudnik Nj. Vel. našega prevzviše-nega vladarja. On pride poselit mesto Zagreb, da z osebnim stikom g prebivalstvom prouči misli in želje prebivalstva. Zaradi tega se poziva meščanstvo, da predsednika vlade dostojno sprejme in da okrasi svoje domove z državnimi zastavami. Zagreb bo sprejel ministrskega predsednika z znano staro brvatsko gostoljubnostjo in bo na ta način najbolj manifestiral popolno solidarnost na zunaj in znotraj. Naj živi Nj. Vel. kralji Dobro nam došel predsednik mini, strskega sveta general Pera Zivkovičl Obenem je mestni načelnik dr. Srkulj sklical mestno zastopstvo na izredno sejo, ki se bo vršila v ponedeljek ob 11'30 dopoldne in katere dnevni red bo: pozdrav mestnega načelnika predsedniku vlade. Seje se udeleži ministrski predsednik g. Živkovič. Potovanje dr. Manin a v inozemstvo Po povratku odstopi, da omogoči koncentracijsko vlado Bukarešta, 20. septembra, n. Listi javljajo^ da odpotuje ministrski predsednik dr. Julij Maniu te dni v inozemstvo, kjer ostane dva meseca. To pomeni, da se bo rešitev vladne krize zategnila. Listi poročajo, da se zasedanje romunskega parlamenta, ki bi imel biti otvorjen 15. oktobra, odgodi do 15. novembra. Dr. Maniu bi imel predložiti parlamentu važne zakone, tako vojaške zakone, zakon otisku, volilni zakon, zakon o spremembah zakona o oblasteh in o notranji upravi itd. Po sprejetja vseh teh zakonov bi imel dr. Maniu odstopiti in se umakniti koncentracijski vladi. Minister Nikola Preka o uspehih svoje inšpekcije Beograd, 20. septembra. AA. Minister za socijal-no politiko' in narodno zdravje je dal po povratku s svojega inšpekcijskega potovanja dopisniku Avale sledečo izjavo: Obiskal sem poedine dele drinske, zetske, primorske in savske banovine ter pregledal ustanove svojega resorja in njihovo delovanje. V Sarajevu me je mestna uprava zaprosila, da se v Sarajevu zgradi higijenski zavod kot središče higijenskega dela v banovini. S svoje strani bom napravil vse, da bodo ta zavod zidali. V sarajevski bolnici sem našel v splošnem zadovoljivo stanje. Predložil bom razširitev kuhinje, pralnice in vodovoda. V primorski banovini so v gradnji mnoga dela. Mostarska bolnica je bila znatno razširjena, toda potrebno je še nadaljnje povečanje. V Splitu se zida velika bolnica. Poselil sem severno Dalmacijo, kjer se je v poedinili krajih pojavila malarija, toda delovanje higijen-skih ustanov jo je znatno omejilo. V tem delu primorske banovine se je glede preskrbe z vodo napravilo v zadnjih petih letih več kot v prejšnjih sto letih. Zelo zadovoljen sem bil z Domom na« rodnega zdravja v Penkovcu, kjer je uprava ra*. vila delovanje, ki zasluži vsako pažnjo in pohvalo. V Nevesinju gradijo vodovod, a v Stolcu, kjer so imeli malarijo, bi morali osnovati zdravstveno centralo, kar bom tudi predložil. Zadovoljen sem z zanimanjem, ki ga je narod ob vsaki priliki pokazal za higijenske ustanove in njegovo navdušenje in pravo razumevanje teh ustanov zahtevata, da se čim več napravi v higijenukem pogledu. To> je najboljši znak, da ljudje mislijo v dobrem pravcu in da sprejemajo take ustanove s pravim razumevanjem. Naša država na solunskem velesejmu Beograd, 20. septembra, k. Včeraj je prišel v Beograd dr. Tomičič, ravnatelj zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Dr. Tomičič je izjavil novinarjem: Kot zastopnik trgovinskega ministra sem bil odposlan v Solun, da prisostvujem svečani otvoritvi 5. mednarodnega sejma, ki se vrši od 14. do 30. septembra t. 1. Naša država je na tej izložbi prvič nastopila s svojim posebnim paviljonom. Od drugih držav so sodelovale s posebnimi paviljoni Bolgarija, Madjarska, Sovjetska Rusija in Japonska, medtem ko drugi razstavljal« sodelujejo v skupnih paviljonih. Mednarodni sejm v Solunu ima posebno važnost, ker prihajajo nanj mnogi trgovci iz Grčije, iz • levantskih držav in iz držav Male antante. Kei* ima naša država zelo živahen trgovski promet I Grčijo, je bila ta okolnost odločilna za sodelovanje naše države s posebnim reprezentativnim paviljonom. Paviljon je bil zgrajen in urejen po načrtu Jose Grgoševiča, svetnika trgovinskega ministrstva, arhitektonski in umetniški del ja izdelal g. Brašovan, a sodelovala sta naša-umetnika Braniš iz Zagreba in Culic iz Splita. Paviljon je zgrajen v elegantnem stilu in je izredno reprezentativen ter predstavlja jugoslovansko gospodarstvo. Po innenju grških gospodarskih zastopnikov in novinarjev je najokusnejši od vseh. Za kralja! Kjerkoli se pojava Nj. Vel. Aleksander I., kralj Jugoslovanov, med narodom, bruhnejo z elementarno silo na dan čustva udarnosti in ljubezni, ki jih goji ves jugoslovanski rod do svojega vzvišenega vladarja. Vsi sloji prebivalstva so prežeti z eno-dušno monarhistično idejo, prvi med vsemi pa naši v delu in trudu ojekleneli kmetje, ki so vedno bili in tudi vedno bodo neusahljiv vir in nezavzetna trdnjava pravega naravnega in nepokvarjenega bistva naše naoijonailne misli. Te dni srno objavili v našem listu izjavo, ki jo je dat minister Nikola Preka mostarskim novinarjem o vtisih svojega potovanja po kršni Hercegovini s posebnim ozirom na patrijotično navdušenje prebivalstva. Med drugim je rekel: »Razpoloženje, ki sem ga videl v teh krajih, najbolje dokazuje, s kakšnim navdušenjem je bil sprejet akt N j. Vel. kralja od 6. januarja in deklaracije vlade. Kmetje imajo vse zaupanje v to politiko ... Narod ne najde dovolj besedi za SSfevafc NL Vel. kralju, ki je nosilec te velike misli. Zato bo narbu '3 vsem zaupanjem kralja podpiral in mu eledil.« V Isti številki našega lista pa smo objavili tudi glavne misli govora, ki ga je imel avstrijski poslanik na svečanosti otvoritve nove tobačne tovarne v Nišu. V imenu vsega diplomatskega zbora je izrekel ta inozemski diplomat besede najlaskavejše-ga priznanja velikemu delu Nj. Vel. kralja za vsesplošno obnovo Jugoslavije, katera koraka pod Njegovim modrim vodstvom E o poti nezadržnega razmaha in napred- a. Zadržanje, ki ga kaže javno mnenje Inozemstva napnam našemu vladarju, je zgovoren dokaz, da ne gre tu le za formule kooivencijonalne kurtoazije, temveč za izliv resničnega spoštovanja in realnih simpatij. Najkompetenitnejši organi javnega mnenja drugih dežel so dali tem čustvom ponovno izraza. Zavest te velike priljubljenosti in popularnosti našega kralja daleč preko mej naše domovine navdaja vsakega Jugoslovana z globokim patrijotičnim zadoščenjem, obenem pa tudi s čustvi visokega ponosa in vdane hvaležnosti. Ponosni smo Jugoslovani na naš vzvišeni kraljevi dom in predvsem na najvišjega njegovega poglavarja kralja Aleksandra I., !ker še bolj kot inozemci vidimo, čutimo in občudujemo v njem svetli vzor vseh onih najbistvenejših čednosti in vrlin, ki so idealni cilj najplemenitejših stremljenj vse naše rase. — Blagoslov, ki ga razliva na vso nacijo vzvišeno rodbinsko žitje našega kraljevega doma, učinkuje z mogočno preporodno silo na razsulo, ki ga je zapustila zadnja vojna tudi med našim narodom. Plemenita dobrota, usmiljenje, modra pravičnost, ljubeče razumevanje potreb najširših slojev naroda, vse to združeno s tradicijonal-nim viteštvom in nenadkriljivim očetovskim smislom za najbistvenejše potrebe očetnjave nas vseh, to so le nekatere od nadaljnjih dik našega vzvišenega vladarja, ki izsiljujejo občudovanje in simpatije Evrope in ki na drugi strani delajo od Nj. Vel. kralja za vse Jugoslovane svetlo žarišče in središče splošne politične in moralne obnove naše nad je. Naš nacijonalni ponos je zato obenem tudi ponos na našega vzvišenega vladarja. Ravno to pa je, kar nas zadolžuje napram N j. Vel. kralju tudi z najglobokejšo vdanostno hvaležnostjo. Vsak Jugoslovan 6e jasno zaveda, da je Jugoslavija to, kar je danes, da ima predvsem svojo veliko ve* Ijavo v mednarodnem svetu izključno po zaslugi Nj. Vel. kralja ter njegove velike vladarske in osebne avtoritete. To je tako popolnoma res, da si Jugoslavije brez našega vzvišenega vladarja sploh niti zamisliti ne moremo. Kralj in očetnjava, to je skupna domovina Jugoslavija in vzvišeni kraljevi dom sta tako nerazdružno spojeni v; eno samo zgodovinsko in nacij ona! no dejstvo. Ta zgodovinska resnica je tem očitnejša za sedanja pokolenja, ker mi nimamo te resnice od naših prednikov, temveč smo jo doživeli in jo doživljamo direktno. — Vsem nam očividcem, ki smo to doživeli, je očitno, da bi brez Nj. Vel. kralja Aleksandra ne samo ne bilo močne in upoštevane Jugoslavije, temveč da bi je sploh ne bilo. Vsa slavna dela, ki jih je za počel veliki ded našega sedanjega vladarja, brez-smirtniVožd Karadjordje, ki jih je slavno nadaljeval in dovršil Peter Veliki Osvoboditelj so že bila zapisana propasti, neizrečena Golgota srbske vojske, ki se je napravila v zadnji vOjni za osvobojenje in ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, bi bila ostala bTez jugoslovanskega vstajenja, če bi ne bila posegla vmes velika osebnost našega kralja z modrim činom od 6. januarja 1929, ki je za vselej pregnal mračne sile zle usode od našega naroda in mu pokazal smeri, ki vodijo k najsvetlejšim ciljem našega nacijonalnega življenja, k ciljem sigurne, lepe in velike juposlovanske bodočnosti. Ta veliki, modri čin je odkril v našem vladarju tudi enega največjih državnikov v zgodovini človeštva, V razliko ftd »stalih Mednarodni odmevi tržaškega procesa Politika izzivanja zunanjih komplikacij - Preganjanje narodnih manjšin nikakor ne služi miru Berlin, 20. septembra. 1. »Berlin am Mittag« je objavil članek, ki se nanaša na tržaški proces. V tem članku pravi, da je bila obsodba proti antifašistovskim elementom drakonska. »Faši, stovska Italija je v težki krizi. Kmetski in delavski upori se od časa do časa ponavljajo in se le s prelivanjem krvi spet zadušijo. Obstoja bojazen, da bi ta kriza uničila fašistorski režim. Zaradi toga išče fašizem rešitev te krize z izzivanjem zunanjih komplikacij.« »Izzivanje Jugoslavije« Berlin, 20. septembra. 1. »Volkszeitung« prinaša pod naslovom »Plod mržnje« članek, v katerem pravi,, da je usodna usmrtitev v Sarajevu najbolje pokazala, v koliki meri ogrožajo evropski mir takšni incidenti, v katerih vrsto spada tudi zadnja obsodba v Trstu. Vsekakor ni bilo pametno, da je Italija tako kruto obsodila slovenske zarotnike in da jih je takoj nato usmrtila. Ta obsodba ▼ Trstu se ni mogla razumeti kot izraz nacijonalne obrambe italijanske države, ker gre vendar za osamljen teror, marveč jo je treba razumeti kot izzivanje Jugoslavije s strani Italije. Mussolinijeva Italija je spet dosegla to, da se je dvignil na Balkanu val mrž-nje. Vsaka druga vlada razen fašistovske bi biia dovolj diplomatična, da bi drugače sodila in obsodila Jugoslovane v Italiji. Toda fašistovska vlada ni le hotela doseči fie večjega sovraštva napram sosedom — fašisti posebno uživajo, če izzivajo svoje sosede, hladno računajoč na to, da bodo izzvali vojno, — marveč je hotela na ta način ojačiti tudi nacijonalni duh italijanskega prebivalstva. Mussolini je večkrat izjavil, da je Italija po svoji »zmagi« v svetovni vojni vse premalo dobila, pa da se mora zato potegovati za uresničenje »upravičenih« zahtev italijanskega naroda. Za temi lepo zvenečimi frazami, zaključuje list, preži duh imperijalizma, ki gleda na vojno kot na edino sredstvo za razširjenje svoje moči. »Tako ne more več dalje« Berlin, 20. septembra. 1. »Neue Leipziger Zei-tung« prinaša pod naslovom »Tako ne more več dalje« članek, ki se nanaša na obsodbo v Trstu. Ta obsodba je povzročila veliko razburjenje po vsej Jugoslaviji, pravi list. Trst je po določilih mirovnih pogodb zapadel italijanski oblasti. S tem je prišlo pod Italijo nekaj »totisoč Jugoslovanov proti svoji volji. Te ljudi sedaj Italija preganja prav tako kot Nemce v južni Tirolski. Zaradi tega se je med Slovenci v Italiji organiziral velik iredentistični pokret, ki zavzema stalno vse večji razmah in vse bolj široko obliko. Člani slovanske manjšine v Italiji, ki so ubežali v inozemstvo, poskušajo sedaj apelirati na evropsko javnost. Treba bi bilo, da se ne. samo površno prerešetajo njihovi protesti, kajti za njimi stoji ves narod, ki ječi pod italijansko oblastjo in s katerim niti od daleč ni primerjati onih i 2.000 Italijanov v Dalmaciji, radi katerih prirejajo po Italiji vedno nove demonstracije in zahtevajo, da se Dalmacija anektira. Obsodba v Trstu je bila lako hitro izvršena, da italijanski kralj sploh ni mogel pomilostiti obsojence. Z druge strani pa se trdi, da je fašistovska policija z mučenjem prisilila obtožence, da so priznali svojo krivdo. Čeprav morda to ni res, pa je vendar največjega obsojanja vredna okolnost, da se je proces vršil v bližini jugoslovanske meje in da je bila tudi usmrtitev izvršena v obmejnem ozemlju, pri čemer je Italiji baš prav prišel veliki politični praznik v sosedni Jugoslaviji. Ta okolnost, da so Italijani ustrelili obsojence baš na dan tega praznika, ko so v Jugoslaviji obujali spomin na borbo za osvobojenje in govorili o ujedinjenju usode treh jugoslovanskih plemen, kaže, da je morala Jugoslavija sprejeti to kot izzivanje, ki na vsak način ni moglo biti v interesu miru. Prav tako je metala fašistovska vlada le slamo v ogenj, ko so se baš tedaj vršili vojni manevri po Istri. Zaradi teh manevrov je hilo 600 Jugoslovanov aretiranh in pozaprtih. Te italijanske metode izzivajo samo vznemirjenje in so sposobne, da privedejo do prekršitve mini. Preganjanje manjšin in stalno uporabljanje zelo razteznega zakona, o zaščiti države nikakor ne služi miru. Tako ne more dalje iti v Evropi, v kateri 40,000.000 narodnih manjšin lahteva svoje pravice. Spomenica češkoslovaških legijonarjev Italijanom Praga, 20. septembra, d. Udruženje češkoslovaških legijonarjev na italijanski fronti, ki imajo za cilj vzdrževati prijateljske stike in odnošaje med češkoslovaškim in italijanskim narodom, je na snočnjem zborovanju razpravljalo o zadnjih tragičnih dogodkih v Trstu in o načinu pisanja italijanskega tiska proti Slovanom. Udruženje je sklenila pozlati italijanskemu poslaniku v Pragi obširno spomenico a Izjavo, da ts češkoslovaški legijonarji, borci na italijanski fronti, globoke spominjajo bratskih stikov z italijanskim narodom, ki s pieteto čuva mnoge grobove češkoslovaških legijonarjev, padlih na italijanski fronti v borbi bok ob boku z italijanskimi bojevniki. ČeškoslovaSki legijonarji globoko obžalujejo, da je začel gotov del italijanskega tiska omalovažujoče in sramotno pisati o Slovanih in s tem tudi o čeikoslovaSkem narodu. Legijonarji ne morejo verjeti, da bi bili izrazi italijanskega tiska odmev mišljenja italijanskega naroda in zato ponovno globoko obžalujejo vse izpade, ki jih je vprizoril italijanski tisk proti Slovanom. Spomenica zaključuje kratko, da legijonarji z ostalimi Slovani goje nado, da bo bodočnost obnovila prejšnje dobre odnošaje med Italijani in Slovani, zlasti Če-hoslovaki. Bratislava, 20. septembra, d. Za snoči je bilo napovedano veliko zborovanje, ki so ga sklicali češkoslovaški legijonarji v znak protesta proti tržaškim dogodkom in proti tržaškemu procesu. Policijsko ravnateljstvo je zborovanje zadnji trenutek prepovedalo. Razloga prepovedi sklicateljem shoda ni naznanilo. Zadušnica v Zagrebu Zagreb, 20. septembra, k. Danes ob 9. dopoldne se je v cerkvi Sv. Marka na trgu Štefana Radiča vršila zadušnica za tržaškimi mučeniki, ki so padli 6. septembra v Bazovici kot žrtve italijanske pravice. Zadušnico je odslužil prof. Vekoslav Spinčič ob asistenci 3 istrskih duhovnikov. V sredi cerkve je bil postavljen katafalk, okrog njega pa so se postavili istrski akademiki v zgodovinski akademski noši z golimi sabljami. Zadušnici je prisostvovala tudi rodbina Miloša, njegov oče, mati, sestre in bratje. Pri cerkvenem opravilu je prišlo do genljivega prizora, ko je v cerkvi z rodbino začelo plakati tudi občinstvo. Po končanem opravilu se je cerkev polagoma izpraznila, le ob katafalku je še ostala častna straža. Zadušnici so prisostvovali zastopniki raznih zagrebških kulturnih, patrijotskih in humanitarnih društev istrske kolonije in številno meščanstvo. Cerkev je bila nabito polna, a tudi široki prostor pred cerkvijo je bil poln ljudstva. Po zadušnici se je narod mirno razšel. Jugoslovansko odlikovanje Angležev Beograd, 20. septembra. A A. Z ukazom Njeg. Vel. kralja, na predlog ministra prosvete so odlikovani z redom sv. Save II. razreda Carl Hido, lastnik angleškega lista »Birmingham Post« in član Agencije Reuter v Londonu; z redom svete Save III. razreda gosp. Brown, šef odseka za trgovino in gospodarstvo na britskem poslaništvu v Beogradu, in John Lindon Mcyer, profesor arheologije v Oxfordu, z redom sv. Save IV. razreda pa Aleksander Brown, bivši lektor angleščine v Beogradu. Grčija postane zopet monarhija? BukareSta, 20. septembra, n. »Rudor« poroča iz Ženeve: Listi živahno komentirajo simpatično izjavo Venizelosa o bivšem grškem kralju Juriju. Politični krogi menijo, da se v Grčiji pripravlja restavracija grške monarhije in da se bo kralj Jurij smel v najkrajšem času vrniti na grški prestol. vladarjev, ki so po običajih parlamentarno Evrope le neodgovorni poglavarji držav, je naš kralj tudi naš faktični in edini nacijo-nalni voditelj v političnem pomenu te besede, voditelj, kakršen je bil našemu narodu potreben v najtežjih hipih njegove zgodovine in kakršnega nam je sama božja Previdnost naklonila v veliki in mogočni osebnosti Njegovega Veličanstva. Evo zakaj je Jugoslovan ponosen na svojega kralja in prežet od brezmejne hvaležnosti do Njega. Vsak Jugoslovan zato globoko čuti veliko resnico, da vsebuje geslo »Za kralja!« bistveno jedro jugoslovanskega programa. Ves jugoslovanski narod je doživel in videl na svoje oči, da ga je visoka in odločna vladarska modrost Nj. Vel. kralja Aleksandra I. rešila v najtežjih hipih njegove nedavne prošlostd. V isti vladarski modrosti vidi tudi najsigur-nejše jamstvo svoje srečne in velike bodočnosti. Da! Ves jugoslovanski narod bo vedno in povsod z vsem zaupanjem sledil _iaypiejpu vplikemu tedjul Imenovanja Beograd, 20. septembra. AA. Z ukazom Nj- Vel. kralja, na predlog ministra prosvete in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so postavljeni na državnem konservatoriju v Ljubljani za učiteljico v II/l ga. Angela Trost, učiteljica osnovne šole v Vodicah, iste skupine in kategorije; za učitelja v II/2 Danko Ostojec, učitelj ljudsko-meščanske šole v Celju, iste skupine in kategorije. Vprašanje katoliške katedrale v Beogradu Beograd, 20. septembra, k. Vprašanje zgraditve nove katoliške katedrale v Beogradu se bliža rešitvi. Do sedaj je dosežen načelni sporazum med zastopniki občine in med odborom za zgraditev katedrale, da se cerkev sezida na zelo lepem kraju na Tašmajdanu. Končna odločitev o tem, ali se katedrala zgradi na tem kraju, bo padla, ko se sporazumeta predsednik beograjske občine in pa trijarli Varnava. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 20. septembra, d. Vremenska napo -d meteorološkega zavoda za jutri: V severnih Alp..': ves dan deževno, hladno, pozneje mogoče lepše vreme. V južnih Alpali: napredujoče poslabšanje vremena. Gledališče Gorenjski slavček. Sinoči je bila izvajana kot častna predstava ob priliki šestdesetletnice gosp. Rusa na njegovo željo domača opera »Gorenjski slavček« v običajni zasedbi. Jubilant je podal »kmečkega fanta« vzlic šestim križem res po fantovsko in je bil deležen po prvem dejanju vročih simpatij publike ter prejel nebroj vencev in cvetja. Skromnemu in vedno vestnefnu pevcu privoščim ta lep uspeh iz vsega srca. Opera je bila dobro obiskana, predstava živahna. Režija »Gorenjskega slavčka« se mi zdi zgrešena in sem proti gotovim trikom, ki so popolnoma operetno prikrojeni ter niso daleč od banalnosti. Nekateri pevci so začeli vztrajno dis-tonirati. Tudi pevke. Vse to pa zadovoljnega Kranjca ne spravi iz ravnovesja. Predstavo je vodil ravnatelj Polič; orkester je bil dober, marši-kje cela predober.. Slavko Osterc* MinisirsLi predsednik — časki član Dijaškega doma y Kočevju Kočevje, 19. septembra. Kot smo meseca julija že poročali, je občni zbor dobrodelnega društva »Dijaški d“K v Kočevju imenoval na letošnjem obenem zboru svojim častnim članom poleg ministra prosvete Maksimoviča in podi predsednika vlade gospoda ministra Dzu-novica tudi gospoda ministrskega predsednika generala Petra Zivkoviča. Za društvo »Dijaški dom« so nato izdelali naši obrtniki in umetniki, in sicer knjigovez Matko Pogačnik iz Ljubljane, preparator Vahtar ter umetnik Gaspari jaiko okusno in umetniško v usnje in pargament izdelane diplome 8 slikami obeh stavb »Dijaškega doma«. Posebna deputacija, sestoječa iz predsednika društva dr. Sajovica, podpredsednika direktorja Burgarja in tajnika prof. Voštarja, je te diplome v posebnih avdi-jencah dne.7. sept. gospodom ministrom osebno izročila. Deputacijo je tudi nadvse lepo sprejel gospod predsednik vlade general Peter Zivkovič ter se je v skoro polurnem razgovoru z deputacijo o društvenih,^ lokalnih in drugih vprašanjih, ki so ga mteresirali, temeljito informiral. Gospod predsednik vlade je izjavil, da ni poseben prijatelj častnih članstev različniiT društev, da pa je v tem slučaju napravil izjemo, ker gre za humanitarno vzgojno društvo, ki podpira doraščajočo srednješolsko mladino. Svojo posebno naklonjenost društvu pa je gospod predsednik vlade dokumentiral s tem, da je te dni poslal »Dijaškemu domu« svojo sliko z osebnim lastnoročnim posvetilom ter je poleg tega nakazal za društvo znatno podporo. »Dijaški dom« je sliko gospoda predsednika vlade z veliko hvaležnostjo sprejel ter ji odkazal posebno častno in vidno mesto v svojih društvenih prostorih, kjer bo v trajno vzpodbudo šele doraščajočnm inteligenčnim generacijam, kakor tudi vsemu članstvu »Dijaškega doma«, ki s prostovoljnim delom požrtvovalno vrši važno kulturno misijo v teh narodno mešanih 'krajih ob državni meji. Zadnje sporine vesli Državno prvenstvo v lahki atletiki. Zagreb, 20. sept. Danes se je ob veliki udeležbi občinstva pričelo v Zagrebu državno prvenstvo v lahki atletiki za poedince. Prvenstvo je bilo od vseh dosedanjih v pogledu kvalitete najuspešnejše. Vsi atleti so bili približno enaki in so si nudili izredno napete borbe. Postavljenih je bilo več novih jugoslovanskih rekordov. Meeting je potekel brezhibno. Rezultati so bili naslednji: Tek 5000 m: 1. Predanič (Cone.), 2. Koren (Maraton), 3. Šporn (Ilirija). 100 m predteki: 1. predtek: L Jamnicky (Hašk) 11*6, 2. Schreibcr (H), 3. Schle singer (Cone.); 2. predtek: 1. Miskovič (BSK) 114, 2. Hellebraiul (Hašk), 3. Novakovič (BSK). Skok (Prim.) je pri tem predteku izpadel. Met krogle: 1. dr. Narančič (Cone.) 14'01 m (vrgel je 14 18, kar bi bil nov rekord, pa je predčasno zapustil krog), 2. Spalne (BSK) 13*30 m, 3. Novakovič (BSK) 11*62 m. 100 m finale: 1. Hellebrand (Hašk) 11*3, 2. Jainnicky (Hašk) 11*5, 3. Novakovič (BSK); favorit Miokovič je bil šele četrti. Skok v daljavo: 1. B. Kallay (Maraton) 6*71 m, 2. Buratovič (Cone.) 6'53 m, 3. Miokovič (BSK) 6*52 m, 4. Novakovič (BSK) 6*38 m, 5. Hellebrand (Hašk) 6*335 m, 6. Korče (Prim.) 6*235 m. 200 m semifinale: 1. predtek: 1. Sehreiber (H.) 23*6, 2. Novakovič (BSK) 24*1; 2. predtek: 1. Janinicky (Hašk) 23*4, 2. Madjarevič 23*6 diskvalificiran in pride v finale Skok (Prim.). Met diska: 1. dr. Narančič (Cone.) 42*72 m, 2. Manojlovič (Cone.) 41*04 m, 3. Messner (Hašk) 34*99 m. 400 m semifinale: 1. predtek: 1. Jamnicky (H.) 52*8, 2. Ferenščak (Marat.) 53*2; 2. predtek: 1. Schreibcr (Hašk) 53*2, 2. I. Kittig (Hašk) nekaj cm zadaj. Skok v višino: 1. L. Kullay (Marat.) 180 m, 2. Tončič (Hašk) 1*80 m, 3. Telesko (Pančevo) 1*80 m. Največje iznenadenje dneva. Veliki favorit državni rekorder Buratovič je izpadel in zasedel s 1*75 le 4. mesto, 5. in 6. mesto si delita Vallo (Cone.) in Medica (Prim.) s 1 60 m. 1500 m: 1. Prodanovič (Cone.) 4:14*2 nov jug. rekord, 2. Tučan (Hašk), 3. Žorga (Prim.) 4:23*8 je tekel taktično zelo slabo in je radi tega izgubil 2. mesto; njegov čas je za naše razmere izvrsten. Met diska klasični- stil: 1. dr. Narančič (Cone.) 34*54 m jug. rek., 2. Manojlovič (Cone.) 32*35 m, 3. L. Kallay (Maraton) 28*68 m. 400 m finale: 1. Rittig (Hašk) 52, 2. Ferenčak (Mar.) 52 4, 3. Sehreiber (Hašk). 4X100 m: 1. predtek: 1. Primorje 45*6, 2. Maraton; 2. predtek: 1. Hašk 67 sek., 2. Concordia. Čas Haška je slab radi tega, ker sla tekli samo dve štafeti in sta skoro korakali. Izpadel je predtek na 110 m zapreke, ker je bilo premalo tekmovalcev in se vrši jutri takoj finale. Tekmovanje se v nedeljo nadaljuje. Hašk : Admira (Dunaj) 2:2 (1:1). Zagreb, 20. sept. d. Danes se je odigrala zelo zanimiva tekma med Haskom in bivšim prvakom Avstrije SC Admiro. Domačini so igrali izvrstno in so vodili tik do konca z 2:1. Junak dneva je bil vratar Starec (preje Unione Sportiva Triesti-na), ki je branil naravnost fenomenalno. Izid fekme »Hašk« — »Admira«. Zagreb, 20. septembra, k. Danes se jc vršila nogometna tekma med »Haskom« in »Admiro« z Judu j a, ki se je končala z rezultatom 2:2 (1:1)., Mesce alarmov September je zaključni mesec sovjetskega gospodarskega leta. Letošnji september je še posebno važen kot zaključni mesec drugega leta »petiletka«, tembolj zaradi gesla »petiletka v štirih letih«. Potemtakem stoji sovjetska unija pred bilanco polovice dobe, ki naj preustroji pretežno agFarno državo v industrijsko-agrarno, torej pretežno industrijsko, v zvezi s kolektivi-zacijskim načrtom agrarnega gospodarstva pa prav za prav v izključno industrijsko državo, ker naj pri agrarni industriji strojna predelava produktov daje vsej agrarni kulturi ton in značaj. Na drugoletno bilanco uprav fantastičnega razvoja se vsa sovjetska unija mrzlično pripravlja in napeto pričakuje njene rezultate, ker čutita tako vlada kakor ljudstvo, da je to obračun, za katerega je vlada vnaprej prevzela in zvalila nase vso moralno odgovornost, obračun, o katerem ve vsakdo, da pomeni v slučaju neuspešnosti ali nejasnosti umanjkanje moralne sile za naprej, prenehanje vpliva na delavske mase, psihozo nezanesljivosti in nezaupanja in s tem seveda nemožnost vsakega nadaljnega smotre-nega razvijanja fantastičnega načrta ali — s političnega vidika — polom zamisli in nadaljno neorijentiranost, okrepitev protirevolucijonarnih slojev in elementarno uveljavljenje protikomunističnih načel v gospodarskem življenju. Tega se sovjeti v polni meri zavedajo in se kljub utrujenosti z zadnjimi silami vzpenjajo do znosnih statističnih podatkov. Kakšna bo bilanca, ki naj jo prva ugotovi na 20. oktobra sklicana vseruska eksekutiva z že določenim dnevnim redom, ne vemo, lahko pa pregledamo v glavnem položaj v glavnih in najmerodajnejših gospodarskih panogah. Ta položaj ne obeta čistosti bilance in pripravlja že zdaj v strah orga-nizatorične centre, vsled česar so na široko odprte vse sezonske »fronte«, s katerih se dan na dan razlegajo kriki po »pomoči«, »sodelovanju«, »soglaševanju«,; ali pa se že čuti pojemanje odpornosti in napetosti in prehod od dela k zbiranju in ugotavljanju »objektivnih okoliščin«, ki onemogočujejo uspeh. Sezona je v znamenju zbora žetve, prevoza žita in produktov neder zemlje, ozimnega pose-va in razmestitve posojila »Petletna v štirih letih«. To so štirje kiti iz ruske pravljice, na katerih sloni sovjetski svet in njegova bodočnost. To so pogoji vsega nadaljnjega razvoja in neuspeh v teh točkah pomeni — nepreskrbljenost delavskih množic, ustavitev razvoja industrije in razkroj družabnosti. Kar se tiče žetve, je v kritičnem in najmerodajnejšem mesecu avgustu dosežena višina 72‘5%, torej niti tri četrtine načrta, obenem pa vlada v merodajnih krogih precejšnja neorijentiranost, ker se v socijaliziranem sektorju (v kolhozih in sovhozih) pojavljajo tendence, ohraniti zbrano žito na mestih. V ta namen se fingira višja potreba in gre to celo tako daleč, da nekatera kolektivna gospodarstva izkazujejo namenoma — deficit. Ukrajinska kolhoza »Zirna volji« in »Červona kriiča« n. pr. zahtevata vsak po približno CO tisoč ton žita — iz centra zašel Žita, ki je zbrano, ni bilo mogoče spraviti po elevatorjih in primernih skladiščih in marsikje pod milim nebom čaka na odvoz. Ta je pa zadrževan vsled akutne transportne krize, ki ni majhna, če pomislimo, da samo v avgustu ni bilo mogoče naložiti in odpraviti 417 tisoč tovornih vagonov, vodni transport pa je v avgustu mogel opraviti le 62'7% nujnega dela. Mrzlič-nost povzročuje ohlapnost in v avgustu je število julijskih nesreč pomnožiti z 81 Vsekakor neprijeten napredek. V silnem tempu pada krivulja kakovosti remonta, kar je v zvezi z naglico razumljivo in naravno. Postaje so zamašene in je ponekod mogoče raztovoriti samo polovico redno dohajajočih vagonov. Tako nastajajo takozvani »zatori«, ki paralizirajo gibanje celih sistemov železnic. Čedalje bolj ostro je vprašanje kuriva in preskrbe s surovimi kovinami. Izdana je parola, naj se železnice kurijo s kurivom, ki ga je dobiti na mestih — drva, škriljnik in šota. Ker lokomotive niso prenarejene, se temu ustreza na račun hitrosti. Komisarijat prometa je nedavno izdal poziv o izkoriščanju notranjih virov kovine. Ti viri niso nič drugega, ko kovinski signalni stebri, kandelabri, ograje mostov pod 20 in dolžine in vsi deli vagonov, ki jih je mogoče nadomestiti z lesom. Iz rudnikov in plavžev gre kovina na druge gigantske zgradbe, ki jih je v načrtu za leta 1930.-32. celih 142. Istočasno, ko so vse organizacije preobložene z delom, da rešijo navedene prve in glavne naloge, se začenja — že pozno — poševna kampanja za ozimino, ki je mora biti zasejane okrog 45 milijonov hektarjev, pa jo je doslej (do 1. septembra) posejane le 6-2%. Za vse ostalo preostaja le še par tednov hladnega, v severnih krajih že mrzlega ruskega septembra. Rastoči paniki se ni čuditi! Razmestitev notranjega posojila je dala sledeče rezultate. Za tri razdobja (od 15. julija do 1. avgusta, od 1. do 15. avgusta, od 15. avgusta do 1. septembra) je razmeščenih 52'9% obligacij, niso pa še vse obveze oformljene, kar ni malega pomena, če se pomisli, da niti pred-idoče III. posojilo industrializacije še ni realizirano v obsegu podpisov. Značilen je pa padec zanimanja za posojilo. V prvem razdobju se je razmestilo 27-8%, v drugem 12-8%, v tretjem 12'3%. Še dobra polovica obligacij čaka kupcev pri hitro pojemajočem interesu in ni brez pomena dejstvo, da se je ruski vasi vsililo le 12'8% prodanih obligacij, ko naj bi ravno vas v prvi vrsti kopičila avoje prihranke na ta način in bi bila s tem zainteresirana na smotru posojila. Pri vsem tem ni mogoče govoriti, da je vas obubožala. Nasprotno! Ruska vas je še nekako dobro založena. Zadnjih 10 mesecev (do 1. avgusta) so narastle same kmečke vloge v hranilnicah za 138 milijonov rubljev pri treh milijonih novih kmečkih vlagateljev. Očitno kmet ne zaupa posojilni loteriji, ampak vlaga rajše v hranilnico, čeprav mu ta nudi pol % obresti manj in še te brez premije in brez dobitka. Taka je v splošnem obča gospodarska slika, ki je že zdaj zrcalo bodoče bilance. Za jesen silno važen je tudi jesenski ribolov, ki naj da letos industriji 11 tisoč ton tehničnih maščob poleg tega, da založi skladišča konsu-mov s hranivom, ki naj tudi nadomesti letos o priliki kolektivizacije v velikih masah poklano živino. Jesenski lov se pa šele organizira in zdaj, ko se nahaja sever že tik pred zimo, še ni niti pregleda sredstev. Jasno je, da se razpoke, ki so se pokazale letošnjo pomlad, čedalje bolj širijo in je čedalje težje njih šivanje. Zato se ta zadnji mesec pred bilanco, ki bi moral biti mesec parade, razlegajo od povsod, z vseh bojišč, front, ozkih mest in nevarnih ožin, iz vseh kolhozov, tovarn, organizacij in oblasti obupni signali alarmov, ki kličejo mase na zbor, na kontrolo, na pritisk in na zadnji napor. Mase se pa izmikajo, pa tudi upirajo. Misel odpora že dobiva svojo smer in se razvija, na čelo gibanja se že stavijo organizatorji, ki so doslej šli v korak z idejo diktatorja, pa v praksi spoznali obupnost položaja in hočejo še pravočasno okreniti krmilo, da preprečijo strašne, brezsmiselne žrtve, ki bi jih zahtevala zamuda. Ta prosvit se pa duši pod novim terorjem, o katerem so glasovi vedno bolj pogosti in vedno bolj vznemirjeni. Med alarmi, smrtnimi izdihi žrtev in strašno napetostjo misli se pripravlja dveletna bilanca gospodarstva, ki se je v posameznih točkah res razvilo, to pa brez zveze z ostalimi panogami, neorganično, prisiljeno, zato pa že vnaprej obsojeno na hiranje. erar odkupi vojašnioo kralja Aleksandra, izprazni pa naj avgmantacijsko skladišče, v katero se bo namestila trgovska šola. Poročilo gospodarskega odseka. Za gospodarski odsek poroča prof. Mravljak. Posestnik Sima prosi, da se mu proda svet v svrho arondacije; dobil bo svet po 10 Din za m5. Prošnja Delameje in Grobelnikove, da se med njunima hišama na Jožefovem hribu ležeča parcela ne zazida, se odklanja. Odobri se stavbeni načrt Preloga na Jožefovem hribu. Prošnji Naprud-nika za parcelo na Sp. Lanovžu se ne more ugoditi, ker se mora svet najprej parce-urati. Putanu na Sp. Lanovžu se bo prodalo nekaj sveta po 15 Din m». Mestni uslužbenci ter uslužbenci elektrarne bodo tudii letos dobili cenena drva in premog. Občinska podjetja, stavbne in personalne zadeve Za obč. podjetja poroča mgr. Posavec. Odklanja se prošnja nekaterih posestnikov iz okolice za inštaliranje vodovoda. Po nekaterih popravilih daje vodovod sedaj več vode. Mestni uslužbenci plačujejo tok zl*.2 Din ceneje; odslej bodo to ugodnosl uživali tudi mestni delavci in upokojenci. Za stavbni odsek poroča nadučitelj Brinar. Dovoli se nadzidava enega nadstropja na hišo na Dečkovem trgu št. 4. Na tajni seji si se nato obravnavale personalne zadeve. Slede še slučajnosti. Ob 2. uri je bila seja končana. Blejsko pismo Nepričakovano lepa jesenska sezija Bled, 17. septembra. Kljub črnim oblakom, ki se že nekaj dni raz-grinjajo nad vso Gorenjsko ter kvarijo z ne-željenim dežjem vreme, je opažati na Bledu vrvenje tujcev, zlasti v večernem času v Kazini in Toplicah, kjer igrata priljubljena Jazz Banda svetovne šlagerje fokstrotov, tangov in angleških valčkov. Ves teden, osobito pa v sredah in sobotah pleše mednarodna publika po gladkih parketih, zabavajoč z raznimi atrakcijami, kt jih prireja direkcija Park hotela-Kazina in uprava Grand hotela Toplice. Atrakcije so kaj različne, kakor tekma v pojedini s krofi, tekma jahanja na stolih, ples v zaprekah itd. Pred je zabavala inozemske goste v Kazini neka su-bretka z raznimi dunajsikimi pesmimi, kupleti in šaljivimi nastopi, nudeč jim divno razpoloženje in mnogo užitka. < Nova skupina nemških gostov Včeraj je prišla zopet večja skupina Nemcev-Bavarcev v okrilju Siemer-Reise Geselischafl. Aranžer g. Jenko v Toplicah jim je na čast priredil krasen pozdravni večer. Kakor se zatrjuje, bo letošnji september in celo oktober dobro obiskan, kajti Bled pričakuje še novih tujcev, ki bodo prišli občudovat jesensko divoto Bleda in sploh vse Gorenjske, ki je zlasti v tem času silno romantična. Ker se Bled dobro zaveda svojih razvojnih možnosti letoviščarskega prometa, skuša doseči z reklamo ter z gradbo hotelov in dependans nivo svetovnega letovišča in zdravilišča. To tudi lahko doseže, saj ima zato vse prednje pogoje. Treba je le smotrenega, vstrajnega in nezavist-nega dela! Živahno gradbeno gibanje Gradbena sezija se je že pričela. Med tem ko se je letošnje leto povečala »Grajska kopel« in z njo vzporedno preložila cesta pod Gradom, ki vodi na kolodvor Bled Jezero, se pod »Kazino« koplje rov, ki bo vodil pod cesto za odvažanje materijala. Nasproti »Kazine« se namerava zgraditi podaljšek Park hotela, ki bo segal malone do Ljubljanske ceste nasproti transformatorja. Predvidena stavba bo po svoji obsežnosti in komfortnem bivanju ter krasnim razgledom na jezero in Julijske alpe uprav monumentalna, ki bo v kras Bleda ter ponos vsega blejskega ljudstva. Lastnik Park hotela je s svojim vztrajnim delom ter podjetnim duhom v zvezi z drugimi hotelirji povzdignil Bled do današnjega slovesa. Z mladeniškim elanom ter vljudnostjo do gostov si je pridobil ugled in spoštovanje mednarodne publike, pri kateri velja kot poosebljen vzor solidnih hotelirjev na Bledu. Zato ni prav nič čudnega, ako se smelo trdi, da je skoro vsak slehern tujec bil gost »Kazine«. Globoko razumevanje in sposobnost do vodstva tujskega prometa je brižno posvetil upravi Park hotela in »Kazini«; nudeč go3tom čim večjo udobnost je nastanil v spodnjih lokalih hotela denarni zavod, manufakturno in delikatesno trgovino, trgovino s gadjem, brivski salon itd. Preuredil je park okoli jezera, povečal in okrasil vrt, ki pada v terasah proti plešišču, kjer se zabavajo gosti ob lepem vremenu zunaj na prostem pod hladno senco. V načrtu je imel še marsikaj, ker bi dvignilo tujce do zanimanja za Bled, toda mu spričo neugodnih lokalnih razmer za enkrat žal ni uspelo. Tudi uprava Grand hotela Toplice, ki je komaj lansko leto dogradila elegantno depen-danso »Belvedere«, namerava še letos povečati svoj obrat s tem da bo razstavila, kakor se zatrjuje, nad bazenom Toplice novo stavbo, ki bo služila za nastanitev tujcev. Jeseni bo Bled zopet na višku gradbene se-zije, ki bo nudila domačim in tujim obrtnikom ter delavcem mnogo posla in zaslužka. Razširjajte Jugoslovana! Zgodovinska seja celjske občine Občinski odbori so poklicani, da podpirajo konsolidacijo države Celjani hočejo z navdušenjem in veseljem sodelovati pri polaganju novih temeljev Celje, 19. septembra. Po dolgih počitnicah se je danes zopet vršila javna seja mestne občinske uprave. Načelnik dr. Goričan otvarja ob 18.25 sejo ter ustanovi njeno sklepčnost. Takoj nato poroča o svoji udeležbi na velikih slavnostih v Beogradu ter izvaja: Aktivno sodelovanje za narodno edinstvo. Nujna potreba je, da se iz tega mesta kot samoupravna korporacija spominjamo teh velikih dni, ki pomenjajo nov mejnik v razvoju naše države. Pomen teh velikih dni, ko so se stare zastave naše hrabre vojske zamenjale z novimi jugoslovanskimi je lepo povdaril g. ministrski predsednik, ko je na večer pred 6. septembrom med drugim izvajal: S tem modrim in državniškim sklepom našega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra so izpolnjene plemenite zamisli, ki so našle tako jasne, izraze v njegovem manifestu z dne 6. januarja 1929. in v novi razdelitvi države na banovine z zakonom dne 3. oktobra. Ko bomo izvršili to pomembno dejanje, hočemo z največjriim spoštovanjem zaviti in spraviti svoje plemenske zastave, ki so s tolikim uspehom služile našemu narodnemu in državnemu edinstvu. Novo ime Jugoslavija, ki ga je dobila naša kraljevina po modrem sklepu našega vladarja, je najvidnejše obeležje našega narodnega in državnega edinstva. S tem so postavljene nove naloge za sodelovanje vseh narodnih sil v popolni enakosti in ravnopravnosti vseh državljanov brez razlike vere in plemena in za vestno izvrševanje državljanskih dolžnosti. Čuvajmo vrline preteklosti, a obenem zavedajmo se novih nalog in novega časa, nalog, ki se nam danes na tako viden način manifestirajo.« Glede nadaljnega dela, ki je v nujni zvezi s tem velikim činom, je g. ministrski predsednik izvajal: »Kraljevska vlada bo vztrajala pri svojem delu, gradeč nove državne temelje na načelih enakopravnosti vseh državljanov. Navdušenje in pravilno razumevanje, s katerim je ves naš narod sprejel velika načela kraljevskega manifesta j dne 6. januarja, nas utrja v prepričanju, da se bodo vsi pošteni in patrijotični, brez ozira na prejšnje ločitve zbrali k pozitivnemu delu in aktivnem sodelovanju, da s stvariteljskim delom čimprej uresničijo naše popolno narodno edinstvo.« Preteklost se je umaknila novi ustvarjajoči dobi. Gospodje, v citiranih besedah je idejni program, ki st ga mora osvojiti vsak zaveden Jugoslovan. Vsak Jugoslovan mora postati borec za popolno uresničenje tega programa. Vse strankarske razlike, ki so plod naše malenkostne preteklosti, naj prenehajo in nastopi naj novo živahno in ustvarjajoče udejstvovanje za dobro kralja in domovine. Treba je zato, da mi Celjani ne stojimo ob strani, ampak da z veseljem in navdušenjem pomagamo pri polaganju novih temeljev, za kar so posebno poklicani gg. občinski odborniki. Občinski odbori so poklicani, da s požrtvovalnim delom podpirajo konsolidacijo države in da uresničijo program, kakor ga je kraljevska vlada določila s svojim programom od 4. julija in kakor je obsežen v govoru min. predsednika z dne 5. septembra. Gospodje, iznesel sem te misli, da se vidi, da tudi mi Celjani pazljivo motrimo notranji in zunanji položaj naše domovine in da se zavedamo historičnih trenutkov, v katerih živimo. Občinski odborniki so načelnikovim besedam glasno pritrjevali. Počaščenje 4 ustreljenih Jugoslovanov, Načelnik se je nadalje spomnil štirih Jugoslovanov, ki so zgubili svoje mlado življenje. Predlaga šolskemu-kulturnemu odseku, da naj imenuje nekatere celjske ulice v spomin na dan 6. septembra. Regulacija Savinje ' Nato sporoča načelnik, da je ob priliki svojega bivanja v Beogradu interveniral pri ministrstvih radi regulacije Savinje, kjer je dobil zagotovilo, da se bo zadeva rešila še v teku tega meseca. Istotako je v Beogradu zvedel, da se bo gostaščina v Celju to leto še pobirala. Obširno poročilo finančnega odseka. Referent finančnega odseka dr. Vrečko je nato podal obširno poročilo. Občekorist-na uradniška zadruga prosi za jamstvo za večjo vsoto za zidanje stan. hiš, o čemur pa se bo moral finančni odsek Še posvetovati, kakor tudi o novi stanov, akciji mestne občine. Mestno policijo, kateri mora občina dati uradne prostore, se bo skušalo namestiti v stari dvoriščni trakt mestnega magistrata; ko bo namreč novi trakt dozidan, bodo prostori v starem traktu prosti. Posebna komisija bo določila razdelitev uradnih prostorov v novem traktu. Za novo stavbo pri »Kroni«, za katero se je najelo doslej 2.500.000 Din, se bo moralo za kritje stroškov najeti še posojilo 200.000 Din G. Stttssl, ki je kupila stavbišče na Razlagovi ulici, se bo prodal še 1 m2. Na Sp. Lanovžu, kjer se je zgradilo več to varen, se bo napravil kanal, in sicer v Kersnikovo, ker Benjamin Ipavca ul. sploh še ni kanalizirana. Nekateri hišni posestniki so prosili za odpis najemninskega davka, kar se odkloni. Živahna debata se razvije noto o prošnji S. K. Celje, da naj občina na Glaziji ogradi večji prostor, da bi klub tako prišel do zaprtega prostora, kar bi mu omogočilo, pobirati vstopnino pri tekmah, kar zdaj ne moTe. Radi bližine bolnice in ker je Glazija namenjena za javni nasad, se prošnja odkloni, pač pa se naroča odseku, da naj poišče kak drug prostor. Pereče vprašanje gradnje justične palače se tokrat ni rešilo. Obstojala je namreč namera, da naj kupi občina stavbišče g. Majdiča v Gregorčičevi ulici in naj to stavbišče brezplačno odstopi justičnemu. erarju, ki bi tam zgradilo veliko justično palačo, v zameno pa bi dal občini staro okrožno sodišče, iz katerega bi se napravila stanovanja. Odbor pa sč ni mogel pre-prjčati o dobičkamosnosti te zamenjave in se izreče proti nakupu. Plačalo se bo 48.000 Din za ureditev prostorov srezkega načelstva. Delavski zbornici se bo za 15.000 Din odkupil svet, črez katerega bo vodila podaljšana Kolenčeva ulica. Da se končnoveljavno uredi vprašanje celjskih vojašnic, se bo predlagalo, da naj vojaški TVORCA CIKORIJ*. ■*npyr Jubilejna svečanosi v zavodu sv. Stanislava v $i- Vidu Ljubljana, 30. septembra. V knezoškofijskih zavodih sv. Stanislava v Bt. Vidu nad Ljubljano, kjer je bila prav pred 25 leti otvorjena prva naša gimnazija s popolnoma slovenskim učnim jezikom, se bodo jutri vršile 25-letnemu jubileju primerne odlične svečanosti. Svečanosti so danes zvečer otvorili z lepim uspelim koncertom dijaškega pevskega zbora in orkestra. Koncert se je vršil v velikem parku pred glavnim poslopjem zavoda ter je bil združen z umetno razsvetljavo in ognjemetom. Mnogi odličniki in šentviško prebivalstvo so prisostvovali koncertu. Jutri v nedeljo ob 8. uri bo ustanovitelj zavodov vpokojeni nadškof dr. Anton B. Jeglič v kapelici opravil svečano sveto mašo. Med svečanim opravilom bo na koru pel dijaški pevski Ebor ob spremljevanju orkestra pod vodstvom učitelja g. Vojteha Hybaška. Po maši bo sledila v veliki dvorani slavnostna akademija z obilnim sporedom. Slavnostni govor bo imel direktor gimnazije g. Anton Koritnik. Ob 6. uri zvečer bo večerja vseh bivših gojencev. Kratka doba je v zgodovini 25 let, toda zavodi sv. Stanislava beležijo v tem času ne samo na kulturnovzgojnem, marveč tudi na kulturno-literarnem polju lepe uspehe in velik napredek. Pomisliti je treba samo na to, da se je morala naša srednješolska mladina še pred 25 leti na vseh srednjih šolah učiti razne predmete v nemškem učnem jeziku. Slovenščina je bila od B. razreda dalje prava pastorka na srednjih šolah in zato ni prav nič čudno, da se je večina Naše najbolje obiskano letovišče Rekorden poset, tnjsko-prometni humor in druge zanimivosti iz Kranjske gore. Kranjska gora, 20. septembra. Kljub skrajno slabemu vremenu imamo v našem letovišču še danes preko 100 gostov, toda glavna sezija je končana in kmalu bo treba napraviti bilanco tujskega prometa v tekočem letu. Zaključek ne bo težak, kajti pokazal bo velik uspeh. Nekaj neverjetnega je, kakšen promet je bil skozi letovišče zlasti ob nedeljah popoldan. Predzadnjo nedeljo v avgustu je to vrvenje opazovalo več oseb, katere se zanimajo ta tujski promet in za razvoj kraja in ugotovilo l uro v roki, da je šlo po cesti tekom 30 minut 240 oseb, v normalnem času, brez kakšne prireditve. V istem času je pasiralo opazovališče 80 avtomobilov in motornih koles. Za naš obmejni kraj, brez zaledja, je to zelo visoko število. Cesta na Vršič se še vedno v polnem obsegu {opravlja. Je že par tednov dostopna za avto-lobilski promet, kar se je takoj zvedelo in se-'daj obišče dnevno po nekaj desetin vozil prav državno mejo v višini nad 1600 m, ali pa vsaj kočo na Gozdu, če že ne višje ležečo Erjavčevo kočo. Dela se složno in upamo, da bo cesta Srihodnjo pomlad popolnoma obnovljena, ako og da in banska uprava. Da tudi pri županstvu niso brez humorja v tujsko-prometnem oziru, naj izve širša javnost dve pritožbi, kateri rabita Salomonove razsodbe. Zglasi se posestnik, kateri oddaja v svoji biši tudi tujske sobe in ovadi, da ima njegov »osed petelina, kateri kali jutranji mir, češ, peti začne že med drugo in tretjo uro, ter zapoje 60-krat v minuti. Njegovi gostje ne morejo ipati in groze, da se bodo izselili, ako se ne vpostavi red glede petelinovega petja. Pride drugi oddajalec tujskih sob s pritožbo, da ima sosed v odprtem hlevu, v neposredni bližini stanovanj, oddanih letoviščarjem, staro kljuse, srednjega spola, katero prezrača svoj vedno prazni želodec in sledeči podaljšek na ta način, da se čujejo ne baš prijetni glasovi uprav do I. nadstropja njegove hiše. Obe stranki sta dobili pri županstvu primerna navodila, ki se pa ne smejo objaviti. starejše inteligence navzela nemškega stila in izražanja. Gimnazija na zavodih sv. Stanislava pa je bila popolnoma slovenska. Nemščina se je učila kot obvezen predmet, kakor je predpisoval učni načrt. In doseženi so bili kljub temu tudi v nemščini lepi uspehi pri dijakih. Drugače so se vsi predmeti na gimnaziji poučevali v slovenščini. In takrat je bilo treba premagati silne ovire in težkoče, kajti manjkalo je slovenskih učnih knjig za grščino, deloma latinščino, matematiko, liziko in zgodovino. Pod pokroviteljstvom vladike dr. Antona B. Jegliča in pod spretnim vodstvom prvega direktorja gimnazije sedanjega skopljanskega škofa dr. Gnidovca so bile vse težkoče premagane in profesorji-strokovnjaki so sestavili vzorne učne knjige, razne vadnice in tudi zadevne besednjake. Nadškof dr. Anton B. Jeglič je kmalu, ko je postal ljubljanski škof, uvedel akcijo za gradnjo zavodov sv. Stanislava. Po načrtih arhitekta pok. pl. V a n c a š a iz Sarajeva, ki je tudi izdelal načrte za »Union«, so spomladi 1. 1001 začeli kopati temelj za veliko poslopje. Zavode so zgradili do septembra 1. 1005. Dne 21. septembra 1905 pa je bila svečana otvoritev I. razreda gimnazije sv. Stanislava. Prvi ravnatelj je bil, kakor omenjeno, dr. Gnidovec, vodja zavodov ali rektor je bil dr. Fran Ušcničnik. Na zavodu uče profesorji-strokovnjaki, tako profesor dr. Breznik slovenščino. Sedanje vodstvo zavodov je poverjeno gosp. Martinu Stularju, a direktor gimnazije je gosp. Anton Koritnik. še nekaj o Borovcih. Dočim čitamo dan za dnevom o vseh mogočih pretepih in pobojih širom Slovenije, moramo ugotoviti, da te nesreče pri nas, hvala Bogu, ne poznamo. Pribijem, da Borovec ni zmožen dati niti poštene zaušnice, namreč take, za katero je bila v starih, dobrih časih tarifa 5 gld. avstr, veljave. Zadnji pretep datira v letu 1888. Od tega časa je mir in če bi ne bilo zunanjih tozadevnih p. n. gostov, bi vihrala polnih 42 let bela zastava na naših sodnih zaporih. Tu se pozna, da prihaja domačin v stik z izobraženim svetom, ki vpliva na njegovo nrav, ne da bi se sam tega zavedal. Razstava posebnih sadežev v Mariboru Pridobitni krogi bivše Mariborske oblasti, najbolj pa v Mariboru samem, čimdalje bolj bridko občutijo, da že šesto leto ni nobenih večjih razstav ali drugih sličnih gospodarskih prireditev, ki bi privabile k nam večje število tujcev. Obrtne in industrijske razstave, ki so se uvedle kmalu po osvobojenju, se vsled denarnih in drugih težkoč niso mogle stalno obdržati. Nove inicijative ni bilo. Sedaj se je pa iz vrst tukajšnjih vegetarijancev sprožila akcija, da se še tekom letošnje jeseni priredi v Mariboru velika razstava posebnih sadežev in agrarnih produktov iz Slovenije in sploh vse Jugoslavije, posebno iz južnih banovin ter iz prijateljskih sosednjih držav. V poštev bodo prišli vsi posebni sadeži: sadje, povrtnina ter sploh izredni agrarni pridelki. Namen razstave bo v prvi vrsti, seznaniti pridobitne kroge in konzumente z raznimi pridelki, ki so manj znani ali v poedinih banovinah sploh neznani. Na ta način bo mogoče doseči, da se bodo taki sadeži, v kolikor bodo seveda dopuščale klimatične razmere, pričeli gojiti tudi pri nas, za one, ki pri nas ne bi uspevali, se bodo pa zainteresirali naši trgovci, da si jih nabavijo za svoje odjemalce. Zato bodo pritegnjeni tudi produkti sosednjih držav. Razstava bo pokazala, da je takih sadežev in agrarnih produktov veliko in bo marsikoga presenetila. Razstava je zamišljena na širši bazi in bo v marsikaterem oziru lahko ugodno vplivala na Manufaktura Ljubljana, Aleksandrova c. S Kreditiramo! Dubl za Buknie, kamgarn, loden, platno, bar-hentitd. Ako Vam finančni položaj ne dopušča, da bi si kupili za gotovino, zahtevajte našega potnika ali pa nas posetite v trgovini. NajveCJa Izbiral 6 mesečno odplačevanje T I agrarno in sploh gospodarsko krizo. Inicijatorji te razstave so zainteresirali zanjo že pristojna ministrstva v Begradu, podrejene oblasti in konzulate onih držav, ki se nameravajo povabiti k sodelovanju. Čas in kraj razstave zaenkrat še ni določen, določil pa se bo v najkrajšem času. Takrat bo objavljen tudi podrobnejši program. Razstava ne bo le prva svoje vrste v Mariboru, ampak sploh v vsej naši državi. T rbovl je-Hras4nik Kakor poroča »Jugoslovan« štev. 92, so se sestali hrastniški odborniki občine Trbovlje v torek na posvetovanje, da zavzamejo stališče v zadevi odcepitve Hrastnika od Trbovelj, ali priključitve Hrastnika k občini Dol, kar je sprožil Trboveljski dopisnik »Jutra«. Pripomniti moramo, da to nikakor ne gre. Da pa ima tudi Hrastniški del Trboveljske občine svoje zahteve, svoje potrebe in želje — je popolnoma umljivo. Samo vprašanje vodovoda je tako važno, da se absolutno ne more preko njega na dnevni red. Če je občina Trbovlje zgradila vodovod in druge važne naprave n. pr. šolo, električno omrežje razširila, zgradila kopališče, hladilnico itd., je jasno, da so navedene naprave za Trbovlje absolutno potrebne v vsakem pogledu zlasti še glede na razvoj in obljudenost kraja. Sedaj Trbovlje že ima ono najnujnejše in najvažnejše — pride torej vrsta na Hrastnik. Pripomniti moramo že takoj, da si Hrastnik, bodisi kot samostojna občina, bodisi združena z občino Dol ne bi mogla v doglednem času zadostiti potrebam tega kraja. Zgraditev vodovoda bi stala toliko, da sploh ni misliti, da bi se mala občina kot bi bila Hrastnik za sebe ali spojen z Dolsko občino, mogla realizirati. Ker pa je to vprašanje važno tudi v zdravstvenem oziru, smo trdno uverjeni, da bo potrebi po zdravi in dobri pitni vodi hrastniškemu delu občine v kratkem času zadoščeno. Potem pa zgraditev šole. Potreba ln sicer nujna potreba za Hrastnik je zgraditev šole. Ako vsi kulturni narodi polagajo važnost na graditev šol in na razširjenje in povečanje istih — Je popolnoma umljivo, da tudi občina Trbovlje ne bo nasprotovala hrastniškemu delu, pač pa, čim bo Imela materijel-nih možnosti, da bo iste stavila takoj v to svrho, da bo tudi v tem delu svoje občane zadovoljila. Treba je le složnega dela, medsebojnega zaupanja in upoštevanja vseh občanov, njih upravičenih zahtev in potreb, pa bo ugodeno v prospeh in procvit cele občine, ki Je tretja največja v naši banovini, In želji ter splošnim koristim občanov. Da je prišlo do tako ostre polemike, oziroma, da se je ta polemika v takem tonu vodila, pa ni vprašanje Trbovelj in Hrastnika, pač pa vprašanje Trbovlje-Laško. K temu vprašanju pa moramo konštatirati le to, da ako je oblast uvidela potrebo srezke izpostave v Trbovljah, se bo ista vpostavila in vsled te uvidevnosti oblasti Je bil tudi stavljen predlog, da bi se tudi občini Zagorje in Kotredež izjavili o pristopu oziroma priključitvi na ekspozituro v Trbovlje, nakar sta obe občini skoro soglasno podali izjavo za priključitev. Vprašanje srezke izpostave ni vprašanje uradniških stanovanj in uradnih prostorov. Ako so se prostori za urad in stanovanja za uradništvo našld^v Laškem, se bodo tem preje v Trbovljah. Neumestno je torej dvoje različnih vprašanj metati v en koš ali pa radi enega — drugo vprašanje osporavati. Stališče, ki ga hočejo zavzeti hrastniški odborniki trboveljske občine, odnosno način, pa mora vsakdo le odobravati. Za tako važno vprašanje je treba, da se prizadeti informirajo in izjavijo svoje mnenje, potem šele morejo občinski odborniki zavzeti v vprašanju ono stališče, ki ga zagovarja prebivalstvo, katerega zastopajo. Kjer so se moči in sile cepile iz katerega koli vzroka — je takim cepitvam sledil polom. Tu pa je najmanj potreba cepitve. Mogoče je, da bi bilo s cepitvijo nekaterim posameznikom ustreženo in bi si na ta način tudi mogoče kaj koristili. Ker pa je to vprašanje važnosti in koristi ne samo Hrastnika, temveč tudi Trbovelj, se bodo hrastniški odborniki gotovo postavili na stališče medsebojnega delovanja za blagor in procvit občine .in za zadostitev potreb — življen* skih in kulturnih vseh občanov. Medveda sta srečala Kočevski medved, ki ga je medvedka z mladičema zapustila. Medveda sta srečala v Gorjancih, že tam bolj na meji Kočevskih gozdov, dva drvarja iz Podgrada. Podirala sta v gozdu, ne kdo ve kako daleč od vasi, drevje. Baš sta uživala skromno južino, ko začujeta ropot in šelest za bližnjim grmovjem, od koder je hip nato prihlačal močan rjav medved. Dvignila sta moža svoji sekiri in čakala na napad, miroljubni kočevski godrnjač ju je nekaj časa stoje motril, nato pa se Je okrenil in počasi odmahal v goščavo. V kočevskih hribih srečati medveda ni niC posebnega, v gorjanskem predhribju je pa bil doslej redka prikazen. Posestnik Martin Gačnik iz Boričevega je menda že naslednji dan streljal na šepastega medveda, kakršnega sta omenjena drvarja tudi videla. Hodil je po treh nogah, četrto je držal ranjeno v stran. Po zadnjih gozdarskih poročilih se nahaja medvedji par sedaj ločen v ogromnem gozdu Razno, medved hodi svoja pota, medvedka z dvema mladičema pa spet svoja. Spremembe v železniški službi Postavljeni so za zvaničnika I. kategorije, 4. skupine: Perdija Jurij, prometni zvaničnik, Rače-Fram; za zvaničnika II. kategorije, 3. skupine'. Brumen Peter, tovorni sprevodnik, Pragersko; Ko-kolj Janez, tovorni sprevodnik, Ljubljana, glav. kol.; Merkuš Simon, kurjač, kurilnica Maribor; Meden Edvard, tovorni sprevodnik, Ljubljana, gl. kol.; Lončarič Lovro, tovorni sprevodnik, Ljubljana gor. kol.; 2eljko Jožef, kurjač, kurilnica Lubljana II. gor. kol.; Soršak Simon, tovorni sprevodnik, Pragersko; Mesarič Simon, tovorni sprevodnik, Pragersko; Maliverh Frančišek, skladiščni desetar, Rakek. Brzojavni signalni izpit so položili dnevničarji: Inž. Korenini Josik, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Novak Andrej, Ljubljana, dol. kol.; Zwolf Josip, Grosuplje; Zajc Franc, Laško; Čoš Maks, Zagorje; Pleša Josip, Črnomelj; Prosen Boris, Rajhenburg; Požar Herman, Čakovec. Premeščeni so uradniki III. kategorije, 3. skupine: Sovre Janez, prometni uradnik, Mirna peč v Šmarje-Sap; Pelicon Josip, železniški stražnik, direkcija Subotica k prometnem-komercijelnem oddelenju, direkcije Ljubljana; Tavčar Ivan, ko-mercijelni uradnik, Jesenice na Rakek. Zvaničnik II. kategorije, 1. skupine: Mislej Jakob, kretnik, Veliko Trgovišče, direkcija Zagreb na Tezno, direkcija Ljubljana; 2. skupine: Megušar Ivan, Karlovac, direkcija Zagreb v Ljubljano glav. kol.; Zvaničnik I. kategorije, 2. skupine: Wernig Vincenc, strojevodja, kurilniška ekspozitura Jesenice v kurilnico Ljubljano II. gor. kol. v kurilniško ekspozituro na Jesenice. Stalnost je priznana prometnemu uradniku II. kategorije, 5. skupine: Kokot Karlu na (Teznem. Ljubljanski velesejm Ljubljana, 20. septembra. Nekaj kasno je že zapisati o ljubljan-elkem velesejmu in zopet ni prekasno. — Kasno je pisati o njegovem ogromnem po-pomenu za naše celokupno narodno gospodarstvo, ker je življenja in vrvenja brez živosti in vrvi na velesejmskem prostoru že konec, in brez pomena je opisovati po srečnem koncu vse, kar otko tam ni videlo in uho mi slišalo. Harmonike, mlekarske vozičke in mesarske koleslje vsi dovolj poznamo, in celo avtomobile dobro poznamo vsi, ki se jih moramo vsako minuto na oeeti ogibati. Ni pa prekasno zapisati kako besedo o sejmarjih, ki so večni, in zato je po mojem vseeno, če človek zapiše kakšno besedo o njijh danes ali pa jutri. Velesejm — zakaj »vele«? — zame ni kup razstavljenega blaga, ker tisto mešano in od vseh vetrov skupaj zneseno robo gledam lahko tudi po prodajalnah, ampak zame so semenj ljudje, ki prihajajo tisto robo ogledovat. Ali prihajajo sejmarji res ogledovat razstavljeno blago? Mogoče nekateri, tega ne tajim, večina pa, mislim, da ne. Treba je samo ogledovati tiste dolge procesije ljudi, ki se vale kakšno lepo nedeljo popoldne od vseh strani na sejmišče; pa ne vidiš v njej niti enega trgovskega ali mešetarskega obraza! Ljudem gle- dajo iz oči vse drugačne misli, največkrat pa želja po nečem novem, nenavadnem, še nedoživetem. Kaj blago, kaj razstava — naši sejmarji si žele dogodkov, ki naj nekoliko izpremene njihovo pusto in prazno vsakdanje življenje, one si žele zabave in kratkočasja, žele si izpremembe. Take in podobne želje gonijo ljubljanske sejmarje na sejmišče. Tega seveda nočejo nikomur javno povedati in priznati, ampak kakor je svetopisemskega Hebrejca razodel njegov jezik, talko razodevajo ljubljanske sejmarje njihove oči. Ne slede pa takoj svojim pravim željam, ampak že tako zaradi lepšega jo uberejo najprej v razne lope, ne k razstavljenemu blagu, ampak navadno kar mimo njega. Včasih se res.kdo kod za trenutek ustavi in prav zanimivo je opazovati, kod se kdo ustavlja. Pred razstavljeno zbirko metel j in smetišnic vidiš lahko ženske, kii tega orodja še nikdar niso imele v rokah, stari gospodje postajajo pred znanimi lesenimi konjički Ikalkor da bi su radi priklicali nazaj svoja milada leta, ko so še na konjičke veselo piskali, razposajeni čevljarski vajenci pa bulijo v umetno pohištvo, čevljev pa ne vidijo. Stroje ogledujejo in študirajo ljudje, ki še niso nikdaT videli drugega stroja v pogonu kakor lokomotivo, kadar so morali ob zaprtem prelazu pod Tivoli čakati, da je čuvaj leso zopet odprl, pred avtomo- bili pa se gnetejo »kritični strokovnjaki« ali po ljubljansko; šabeso - kavalirji, ker hočejo pokazati ljudem, da znajo v avtomobil vsaj zijati, če ga že kupiti ne morejo, pa kaj kupiti — če bi bilo v žepu vsaj za vožnjo s cestno železnico! Ves ta pisani in namešani in tudi zmešani svet se preriva nekaj časa iz lope v lopo, dokler se počasi ne razgubi na pravi cilj svojih želja, na veselični prostor, ki je za ljubljanski dolgčas pravi raj. Posebno letos je bilo zanimivo opazovati ljudi po lopah, ko niso drugega videli kakor sam les in rogovja divjih živali. Posebno pri rogovju je bilo lepo gledati, kako so se spogledavali moški in ženske, gospodje in gospe. Tako čudne nasmeške je bilo tam videti na marsikaterih ustnicah, da bi človdk mislil, da se pri nas možje in žene in gospodje in gospe silno dobro spoznajo na roge. Tako se mi je pač zdelo, kakor da se v svojem srcu vprašujejo: Kaij pa, če je to-le moje? Pa se je kakšna glava kar stresla, se obrnila proč in noge so jo nesle kar naglo kam drugam. Lovci so res zlobni in zelo hudobni ljudje... Po prijetnem ali pa zaradi kakšnih starih spominov neprijetnem potovanju se vale sejmarji tja, kamor jih pravzaprav vleče srce z vsemi svojimi tihimi željami, na veselični prostor. Veselic, kakor smo jih poznali včasih, tam sicer ni, ampak samo velik šunder je tam in kraval, ki naj spravlja ljudi v »dobro voljo«. Tudi to je znak našega časa, ki ne more več jesti brez Franc Jožefove grenčice in ne piti brez »sode« in ne spati brez morfija in se ne veseliti brez alkohola in saksofona. Na veseličnem prostoru preganjajo ljubljanski sejmarji svoj tedenski dolgčas ob ropotu in hrupu kakor da preganjajo klopotci vrabce iz prosa, in kjer je večji hrup, tja dere več ljudi, ki hlastno požirajo sladko omotico, ki naj jih zagiblje v neko novo, doslej neznano življenje in vživanje. Tam hrešče vrtiljaki, na njihovih konjih pa se ne gugajo razposajeni otroci, ampak skoraj sam odrastel svet, ki komaj čaka, da se mu v glavi zvrti, izobraženci se drenjajo gledat »damo brez telesa« ali pa »kačo brez repa in glave«, mladina pa se hodi naslajat in napajat svoje radovedne duše v ponosni hram človeškega zdravja, da ga bo znala na pratilen način izgubiti; ne hraim, ampak zdravje. In ko je že od vrtiljakov in njenih hreščečih orgelj in od av-todromov in toboganov glava že dovolj mehka, jo je treba še zazibati v sladko alkoholno omotico in takrat začne uživati v sebe vso tisto veliko srečo in ugodje in kratkočasje, ki si ga toliko želi tedne in tedne, pa ga od nikoder kar noče biti. Na sejmišču pa se sejmarju potrta in pobita Ljubljanski živilski tfrg Ljubljana, 20. septembra. Tržno nadzorstvo je začelo sedaj strogo Izvajati pravilnik, ki je bil začetkom septembra objavljen v »Službenem listu Dravske banovine« in ki vsebuje natančna določila, kako je treba izvrševati zakon o nadzorstvu živil. Ta pravilnik je zelo strog in zato so marsikatere prodajalke in branjevke zelo ogorčene, zakaj je začelo tržno nadzorstvo tako strogo postopati proti njim. Tržno nadzorstvo mora v prvi vrsti paziti, da pride na trg zdravo, nepokvarjeno blago. Tako je tržno nadzorstvo ta teden zaplenilo 70 kg gnilega grozdja, 8 kg črvivih gob, a nad 200 kg gnilih češpelj. Tržno nadzorstvo je dalje prodajalke jajc obvestilo, da morajo biti »plavači« (osušena jajca) vidno označeni, in sicer z napisom »osušena jajca«, ker se je doslej primerilo, da so »jajča-rice« prodajale taka jajca za sveža. Uvedena je lato tudi strožja kontrola. Sadni trg je bil zadnje dni še primeroma dobro založen. Veliko je na trgu domačega grozdja, dočim ostalo ponehava. Danes je bilo na trgu izredno mnogo belokranjskega raznovrstnega grozdja po 4 do 8 Din kg. Belokranjsko prvovrstno grozdje »kraljevina« se je prodajalo po 8 Din za kg. Hrušk je letos na trgu izredno malo, ker ni bila za nje letina. Na trgu so samo hruške sl at'še kakovosti, prvovrstnih hrušk še ni. Danes je bilo prvič na trg pripeljanih prav mnogo domačih jabolk z Gorenjskega, Iz Štajerske in bližnje okolice. Na prodaj so bila jabolka vrst regneta, kanada in rožmarinčki. Cene jabolkom po kakovosti od 4 do 6 Din kg. Prvovrstnega sadja letos ni na trg, ker ga kmetje prodajajo že na mestu raznim trgovcem in izvoznikom sadja, ki izvažajo velike množine jabolk v inozemstvo, v prvi vrsti iz Štajerske. Letina za jabolka je bila letos povsod srednja, a celo ponekod slaba. Jabolka so zelo slabo obrodila po nevihtah in silni toči v Dravski banovini. Bosanskih sliv je vedno manj, prodajajo pa že /'domače. Danes so kmetice iz bližnje okolice prinesle na trg prav lepe slive. Cene od 4 do ,5 Din kg. Orehov je na trgu prav malo, ker je (letina slaba. Zelenjave, sočivja in ostalih življenskih potrebščin je bilo danes prav mnogo. Kupčije razmeroma dobre. Sezija za krompir še ni prišla. Prihodnji mesec bodo začeli kmetje voziti večje množine krompirja na trg. Danes je^ bilo na trgu že nekaj voz. Postavljeni so bili tam po St. Peterskem nasipu. Cene krompirju na debelo 075 do 1 Din kg. Cene ostalim živilim so v splošnem neizpremenjene. Samomor mladega delavca Obupal je zaradi neozdravljive bolezni Ljubljana, 20. septembra. Na Cvarovi stavbi ob Vodovodni cesti je davi ob 6-30 odjeknil revolverski strel, ki ga je prvi Eačul pri stavbi zaposleni zidar Valentin Ješe. Ta je pravkar prihajal od doma na delo, ko je eačul streh. Pohitel je na kraj, od koder se je eačul strel, ter na tleh opazil močno iz levih prsi krvavečega stavbnega nočnega čuvaja. Potipal ga je, a čuvaj ni dan nikakega znaka življenja. Valentin Ješe je hitel do prvega straž-bika ter ga obvestil o tragičnem dogodku. Stražnik je nato poklical dežurnega uradnika policijske uprave, ki je okoli 20. ure odposlala na lice mesta policijsko komisijo, obstoječo iz ■ edravnika dr. Jurečka in dežurnega uradnika Iv. Podgornika. Zdravnik je ugotovil takojšnji nastop smrti ter odredil, da so truplo odpeljali t mrtvaškim vozom v mrtvašnico pri Sv. Kri-Btiifu. Mladenič si je pognal kroglo iz brownin-ga v sre ter je kmalu nato izkrvavel. Dežurni uradnik je ugotovil identiteto mladega samomorilca. Pri njem so našli delavsko knjižico, ki se je glasila na Andrej Bogataj, rojen 23. marca 1908 v Santiagu v Južni Ame- riki, pristojen v občino Oslica pri Kranju. Pri tvrdki inž. Tornago je bil Bogataj do zadnjega zaposlen kot nočni čuvaj ter je kot tak nosil pri sebi browning. Dežurni uradnik je od mrtveca pobral vse dokumente in drugo ter jih izročil tam navzočemu in pri stavbi zaposlenemu Bogatajevemu bratrancu Andreju Erženu. Pokojni Bogataj je navadno stanoval pri svoji materi v Zireh, zadnji čas pa je prišel v Ljubljano, kjer je dobil primerno delo. Pred tedni je obolel na težki, skoraj neozdravljivi bolezni. Pri OUZD je bil včeraj dobil nakazilo za javno bolnico, kamor je nato takoj odšel. Na sprejemnem uradu bolnice pa so mu izjavili, da je nemogoče, da bi ga takoj sprejeli, ker je oddelek do zadnjega kotička prenapolnjen. Povedali so mu tudi, da naj se jutri zglasi. Bogataj pa si je davi prostovoljno končal življenje, ker ni mogel več prenašati bolečin. Med delavci je vzbudil samomor 221etnega mladeniča splošno sočutje, ker je bil mladenič med delavci zelo priljubljen. YVCC VM® m Darujte Podpornemu društvu slepih Ljubljana, Pod Trančo št. 2 Težka avio nesreča Smrtno se je ponesrečila žena trgovca Heidre Maribor, 20. septembra. Kakor nam iz Gornje Radgone poročajo, se je zgodila v bližini Slatine Radenci težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Tovorni avtomobil posestnika in trgovca Heidre iz Gradca, ki je vozil iz Slatine proti Gornji Radgoni za Gradec namenjeno pošiljatev steklenic z vodo iz Slatine, je na neki ožini, ko se je hotel ogniti osebnemu avtomobilu, ki mu je privozil nasproti iz Gornje Radgone, nenadoma zašel v jarek in se prevrnil. Pri tem je prišla pod avto žena Heidrova gospa Ana in se ubila. Heidre sam in pa finančni stražnik, ki se je vozil poleg trgovca, sta še pravočasno skočila iz voza in tako ostala nepoškodovana. Steklenice, ki jih je bil poln voz, bo se popolnoma razbile, pa tudi avto sam se je pokvaril. O težki nesreči so bile takoj obveščene pristojne oblasti in odredile prevoz trupla trgovčeve soproge v Gornjo Radgono. Nesreče in nezgode Ljubljana, 20. septembra. V javno bolnico so danes popoldne pripeljali 4 težke poškodovance in ponesrečence. Mesar ga je podrl V Čopovi ulici št. 21 stanujoči in pri optiku g. Jurmanu v Šelenburgovi ulici zaposleni vajenec 151etni Edvard Pust se je danes opoldne peljal s kolesom domov na kosilo. Seboj je imel tudi večjo steklenico. Ko je hotel zaviti po Resljevi cesti, mu je nasproti pridrvel neznan mesar z zapravljivčkom ter ga podrl na tla. Edvard Pust je dobil težje poškodbe na glavi ter si je s steklom porezal tudi desno roko. V bolnici so mu nudili prvo pomoč ter je bil za enkrat pridržan v bolniški oskrbi. Padec s strehe Na Brdu v občini Zgornja Šiška bivajoči tesar in posestnik 551etni France Rihar je danes opoldne popravljal streho tovarne žic in žičnikov I. Globočnik v Metelkovi ulici. Okoli poldneva mu je spodrsnilo na lestvi ter je padel 6 m globoko. Dobil je težke poškodbe po glavi Nesreče na deželi Danes popoldne so iz Kočevja pripeljali v ljubljansko bolnico 171etno hčerko posestnika Marijo Praznik iz Vidma pri Kočevju. Včeraj popoldne se je deklica pred hišo igrala. Tam je bilo položenih tudi več desk. Naključje je hotelo, da ji je padla na desno nogo težka deska ter ji nogo zlomila. Takoj k zdravniku! Mnogi ljudje ne posvečajo večje pozornosti svojim poškodbam, ki jih dobe pri nesrečah ter se zdrave doma. V ponedeljek popoldne je šel duša kar na široko razkrili in razprostre, Brce poje in vriska od doslej neznanega veselja in — narodno gospodarstvo je rečeno, »uspeh sejma pa je zagotovljen«. ^ Tako se tolažijo in kratkočasijo m uživajo svoje veselje ljubljanski sejmarji. So ..... pa tudi taki med njiimi, ki žalostno slone I 361etni mehanik Leopold Kravos z Bleda proti ob plotovih in voglarijo okoli raznih zaba- I domu. Med potjo ga je srečal njegov prijatelj višč, da pričakujejo vsaj enega »dobrega« I šofer ter povabil v avto. Med vožnjo pa je ne-zinanca, ki naj reši še njih njihovih težkih I sreča hotela, da je Kravos padel iz avtomobila . 1 1 ! ■ V« r,lr -_ - -^ . n 1 »«▼ lkO 1 C01TT1> 1 TOT* GA rvA^lf a/1 aitaI rx a /t1 n it! IT imlTAti 1A vsakdanjih skrbi in jih popelje v raj sejm-skega veselja. Ti reveži so edina sejmarska skaza, ki pa nič ne stori — nekaj vode je v vsakem vinu. Lepo pa je sejmariti, »ko razprostre nad sejmišče noč svoja temna krila« in zažari nad sejmarji in okoli njih na stotine luči. Takrat se pričenja šele pravo veselje in ter se precej poškodoval po glavi. Kravos je ostal v domači oskrbi. Ker so se pa pojavile težke komplikacije, je moral danes popoldne v ljubljansko bolnico. logaška Slatina Celjsko avtobusno podjetje nam je izredno prava sreča in pravo uživanje in takrat I l'st,resl0 s, ‘"V ,]a ?,lha.ia 6.e(,aj “V'°!,UB P™.* ■iv. • v , „ nnJKr.H x„i; „„„ I Celju mesto zvečer raje zjutraj ob 8 50 in prihaja najlaaje opazuješ ka jsi najboljzeli raz; y Celje ob 10-10 Opoldne. V seziji smo imeli paljeim ljubljansko sejmarsko srce, vidiš namre- n(,kako ta ,-:as vlak proti Grobelnem, kjer pa tildi, kaj ljubljansko sejmarsko srce I je imel zvezo i proti Ljubljani oz. Zagrebu i najbolj skriva pred ljudmi, kadar ne sej- proti Mariboru. Sedaj pa opravlja isto službo celj-mari. Zato pa pravim, da je velesejm naj- I ski avtobus. Ustreženo pa ni samo nam v Slatini, bolj blagodejna ustanova za ljubljanski marveč istotako potnikom, ki pridejo ob 8’40 z ju* svet ne zaradi tam razstavljenega blaga ‘raj iz Krapine oz. Rogatca do Slatine, pa nimajo in zaradi narodnega gospodarstva, ampak P»*» Grobelnem z vlakom ker naprej ta it • J 170,110^110 im I vlak ne gre, tako na imajo z avtobusom isto zve- zato, ker S SVOJO omotico .. ‘ ,zo, kakor v seziji na vse strani. Opoldanska zveza vse razširi m razgiblje po njihovi voiji, iz Celja v s,atino je sicer po 15 8eptembru 0(]. tako da T^bče ne vidi ne zrna ne bruna ne padla. Zadovoljni pa smo, da je vsaj zveza iz V svojih 111 ne V tujih očeh. In to je iaidl Celja oz. Grobelnega zvečer ostala, kakor je bila nekaj. v seziji. Poljčane Novi iupan. Namesto dosedanjega župana gosp. Petra Magerla je imenovan za občino Pekel kot župan posestnik g. Anton Medved. Za izpraznjeno odborniško mesto pa je bil postavljen trgovec g. Martin Zebec. Nove zgradbe in adaptacije. G. Franc Vezjak, ki si je pri nas postavil moderno elektrarno, o kateri smo pred par dnevi poročali, je kupil dalje v Poljčanah tudi že precej staro hišo od g. Stojana. Popolnoma jo je preuredil znotraj v lična stanovanja, pa tudi na zunaj ji bo lice prenovil. — Razen tega je popolnoma dogotovljeno povsem moderno enonadstropno skladišče tvrdke Ed. Supanc. Pod streho in skoro gotove pa so še dalje nove hiše obč. tajnika g. Pepelnaka, posestnika g. Kostajnšeka in žel. uradnika g. Ritonja. Davica, ki je razsajala v sosednjem laporskem okolišu in v bližnjih Klečah, blizu Studenic, se je pojavila tudi v naši dolini. Svinjska bolezen. Po celi Dravinjski dolini sc je pojavila pri svinjah huda bolezen, baje kuga. Kmetje tarnajo in obupujejo nad to ujmo, ker ne bo i čim plačevati davkov. Braslovče Tekmo koscev je priredilo društvo »Zimzelen« iz Orle vasi. Mnogo kmetskega ljudstva se je sestalo ob tej priliki, od daleč in blizu, da dokaže in utrdi medsebojne vezi, da vzpodbuja in manifestira za lep a težak kmetski stan. Devet krepkih, zdravih fantov, v zelenih jopičih, se je kosalo med sabo v hitrosti košnje, lepoti drže telesa, čistoče in lepote dvojne redi. Z vriskanjem in petjem so prispeli na travnik, kjer je bil vsakemu odmerjen enaki kos travnika v velikosti 35 krat 4 m. — Poklepali so kose na brzoklepalnik, še zapeli priljubljeno pesem »Polje« in odšli na izžrebana mesta. Na dano znamenje so zapele kose. Stroga komisija 5 članov je prisodila prvo nagrado g. Ivanu Turku iz Trnave, ki je izpolnil vse pogoje odlično, in pokosil 140 m* v 8 minutah. Drugo darilo si je osvojil g. Kojtina Anton iz Orle vasi, tretje Ivand Cizej iz Št. Ruperta, četrto pa Alojz Plat-ner iz Groblja. Na travnik so prispela dekleta, raztrosila lepo redi. Zbrane je pozdravil g, Plaskan, o pomenu tekme pa je izpregovoril v lepem govoru g. Kronovšek. Sejem. Matevžev sejem je bil eden izmed naj. slabših v letošnjem letu; malo je bilo prodajalcev, še manj sejmarjev in kupovalcev! — Nesreča po neprevidnosti. Neki tovorni avto, natrpan polno splavarjev, ee je vračal v sredo proti večeru iz Celja v Sav. dolino. Na Polzeli je avto vsled premale pažnje pri križanju nekega voznika zadel v voz ob strani. Le srečnemu naključju je pripisati, da se avto ni prevrnil, ampak samo težje poškodoval. Splavarji so nadaljevali pot z zadnjim večernim vlakom. Sevnica Nalezljive bolezni. V okolici Sevnice so se pojavile nalezljive bolezni, in to davica, ošpice in griža. V četrtek so pripeljali 4-letnega otroka k zdravniku v Sevnico Imel je davico. Toda kljub takojšnji injekciji seruma in traheotomiji je otrok podlegel. Drugi otrok pa je umrl na griži. Starši, pokličite zdravnika pravočasno in marsikatera solza in bolest vam bo prihranjena ! . Svetovni potnik. Znani svetovni potnik 42-letni Željko dz Sinja v Dalmaciji, ki potuje po svetu v svoji »kočiji«, v katero ima vprežena dva kozla, se je ustavil tudi v Sevnici. Potuje že od lanskega leta, približno 14 mesecev. Prepotoval je že Francijo, Belgijo, Nemčijo, Avstrijo itd. Sedaj se vrača domov. Na potovanje se je podal, kot je povedal vašemu dopisniku, da dokaže, da se potuje j>o svetu lahko tudi z našimi jugoslovanskimi kozliči, in ne samo z modernimi sredstvi. Predvsem pa je dokazal, da biva v naši Dalmaciji rod, ki se ne straši napora, ako je treba dokazati svojo vztrajnost. Srečno pot! Poročila sta se brivski mojster g. Rt< Kreutz iz znane narodne rodbine in gdč. Milka, roj. Richly iz Vidma. Bilo srečno 1 ^fapenbepg Nagla smrt kmečke žene. Dne 16. t. m. je nenadoma preminula zadeta od možganske kapi ga. Magdalena Kelenberger, soproga posestnika Ignaca Kelenberga iz Dobrave pri Marenbergu. Stara je bila 52 let ter je prejšnji dan še opravljala vsa gospodinjska dela doma in na polju, popoldne istega dne pa ji je postalo nenadoma slabo. Sicer tudi takojšnja zdravniška pomoč je bila brez uspeha. Povsod priljubljena žena zapušča šest nepreskrbljenih otrok. Odlikovanje kmetskih uslužbencev. Sreski kmetijski odbor je sklenil, da odlikuje in nagrabi kmetske uslužbence, ki so neprestano daljšo vrsto let pri enem gospodarju v službi. Za 10-letno neprestano službo se bode izdala pohvalniea in nagrada v znesku 50 Din, za 25-ietno neprestano službo pohvalniea in nagrada v znesku 200 Din, za 40-letno neprestano službo pri istem gospodarju se bode '■'^odlagalo odlikovanje in nagrada po kraljevski banski upravi. Občinski uradi naj prijave uradno potrde in predložijo naikasneje do 28. septembra. Pisarna in uradni dnevi okrajnega cestnega odbora. S 16. sentembrom se je preselila pisarna okrajnega cestnega odbora Marenberg v predsobo občinske pisarne tr5':9 občine Mar -i^ra. Pjpagers&o Nesreča. Pri obiranju jabolk je padel t. drevesa Adolf Siherl iz Spodnje Poljskave in si nalomil levo ramo. Prepeljali so ga v bolnišnico v Maribor. Sadjarska razstava. Sadjarsko društvo na Pragerskem je v nedeljo 14. t. m. priredilo v domači osnovni šoli razstavo raznovrstnega sadja, orodja, cvetic itd. Pregled je bil zelo lep In je pokazal ves neumorni trud tega koristnega in agilnega društva. Tudi obisk domačinov in oko. ličanov je bil velik. Vabilo na favno plenarno sej** Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki se vrši v četrtek, dne 25. septembra 1930. ob pol 9. uri dopoldne v zbornični dvorani. DNEVNI RED: 1. Naznanila in poročilo zborničnega predsednika. 2. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnem računskem zaključku za leto 1929. 8. Pritožba proti dokladi. 4. Aktualna prometna vprašanja. 5. Reforma davka na poslovni promet. 0. Predlogi za unifikacijo čekovnega prava. 7. Poročilo o predlogu za znižanje tarife za poštni čekovni promet. 8. Poročilo o delovanju zborničnega Zavoda za pospeševanje obrta. 9. Uprava zborničnega zavoda za pospeševanje obrta. Zbornični predsednik: Ivan Jelačin 1. r. Had.it> Ljubljana, nedelja, 21. septembra: 8-00 Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. 900 Kmetijska ura. 9-30 Slavnostna akademija ob priliki 25-letnice knezoškofijske gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano. 11'00 Koncert Radio-orkestra. 1200 Tedenski pregled. 15-00 Nasveti za kmeta. 15-15 Plošče. 15-30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 16'00 Tamburaški klub »Kolo« iz Trbovelj. 17'00 Calderon: Skrivnost sv. maše, misterij (Ljudski oder). 19-30 Smetana: Dve vdovi (prenos iz Prage). 22-00 Časovna napoved in poročila — plošče. 23-00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 22. septembra: 12-00 Dnevne vesti — plošče. 13-00 čas, borza, plošče. 18-00 Koncert radio-orkestra. Trobenta solo: Gor čez izaro; Krone: Hočeš li videti v srce lepe gospe? 19-00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina. 19-30 Higijensko predavanje. Dr. Petrič: Hi-gijena mleka. 20-00 Francoska glasba, izvaja radio-orkester. Vmesne samosneve poje g. Mirko Pugelj. 22'00 Časovna n - :i poročila, napoved programa za naslednji Ljubljana, torek, 23. septembra: 12-00 Dnevne vesti — plošče. 13-00 Čas, borza, plošče. 18-00 Koncert radio orkestra. 19-00 Prof. Fr. Pengov: Izbrani ali koristni efekt stroja. 19-30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20-30 Plošče. 20-30 Prenos iz Zagreba. 21‘30 Prenos iz Beograda. 22-30 Poročila in časovna napoved — plošče. 23-00 Napoved programa za naslednji dan. Beograd, nedelja, 21. septembra: 9*00 Prenos iz Saborne cerkve. 10'30 Plošče. 12-30 Opoldne koncert radio-orkestra. 13-30 Poročila. 16-00 Koncert ciganskega orkestra. 17-05 Humoristični dvogovori. 17-30 Narodne pesmi s spremljanjem kitare poje M. Miluinovič. 19-30 »Dve vdovi«, opera, Smetana (prenos iz narodnega gledališča v Pragi). Med odmorom čas in poročila (okoli 21-30) — nato plošče. Beograd, ponedeljek, 22. septembra: 10-30 Plošče. 12-45 Opoldanski koncert radio-kvarteta. 13-30 Poročila. 17-05 Prenos tonfilma. 19-30 Francoska ura. 20-00 Orientalske pesmi poje gdč. L. Lido. 20-30 Odlomki opere »Bohfeme« (plošče). 21-00 Čas in poročila. 21-15 Koncert radio-kvarteta. 22-15 Koncert balalajk. Beograd, torek, 23. septembra: 10-30 Plošče. 12-45 Opoldanski koncert radio-kvarteta. 13-30 Poročila. 17-05 Recitacije iz Maupassantovih del. 17-30 Dve vijolini in harmonika. 19-30 Zločini pri nas in v sosednjih državah (predava V. Lazarevič). 20-00 Koncert radio-kvarteta. 20-30 Prenos iz Zagreba. 22'30 Čas in dnevne vesti. 22-45 Plošče. Zagreb, nedelja, 21. septembra: 11'30 Koncert vojaške godbe. 15-30 Reportaža z zagrebškega letališča. 20-30 Kulturna in društvena poročila. 20-35 Pesmi in arije. 21‘50 Poročila in vreme. 22-00 Lahka glasba. Zagreb, ponedeljek, 21. se^. ».i: 1‘2"30 Plošče. 13-30 Poročila. 17-00 Prenos tonfilma. 18-30 Poročila. 20-00 Književna ura. 20-15 Kulturna in društvena poročila. 20-30 Prosto za prenos. 22-30 Poročila in vreme. 22-40 Prenosi. Zagreb, torek, 22. septembra: 12‘30 Plošče. 13-30 Poročila. 17-00 Zabavna glasba (Vavarna Korso). 18-‘.>0 Poročila. 20-45 Kulturne in društvene vesti. 20-30 Violinski koncert virtuoza prof. S. Sonkoly-ja. 21-30 Koncert komornega tria. 22-30 Poročila in vreme. 22’40 Plesna glasba na ploščah. Ž)ncvnc vesli — Vpisovanje na zagrebški univerzi. Vpisovanje na zagrebški univerzi se prične 25. septembra in traja do všte* ga 30. septembra. Predavanja prično 1. oktobra. — Sedini dan zagrebškega sejina. Predvčerajšnjim je posetilo zagrebški sejem rekordno število obiskovalcev, in sicer 60.000. Včeraj je prišlo na sejem največ obiskovalcev iz Primorske, Dalmacije, Bosne, Srbije in tudi iz Slovenije. — Elektrifikacija Podravine. Občinske svet v Koprivnici je sklenil, da priključi Koprivnico na električni vod Združenih central Karlovac -Zagreb. Za elektrifikacijo bo občina dobila posojilo. Elektrifikacija mesta in okolice bo stala 3 milijone diuarjev. — Šolske zvezke kupujte pri tvrdki M. TIČAR, prodajajo se v prid Jadranske straže. 399 — Delovno občestvo za učitelje kmetsko-na-daljevalnih šol Dravske banovine se bo vršilo dne 3. in 4. oktobra 1930 v Ljubljani. Poleg poročil gg. voditeljev so na sporedu aktualna predavanja. Važnejše predloge glede organizacije oziroma pouka na kmetsko-nadaljevalnih šolah je poslati kmeti jakemu oddelku banske uprave v Ljubljani do 26. septembra. Delovno občestvo je obvezno za vse voditelje. Istočasno z občestvom bo razstava učil in učnih pripomočkov za pouk na kmetsko-nadaljevalnih šolah. Za to razstavo naj pošljejo voditelji primerna učila, ki so jih ali sami izgotovili ali pa so jih za šolo nabavili in ki so se izkazale kot dobra. Vsa učila se naj uradno poSljejo kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani vsaj do 27. septembra 1930. Za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol se vrši delovno občestvo z razstavo dne 6. in 7. oktobra 1930 v Ljubljani. Za to razstavo so merodajne iste smernice, kakor za razstavo učil za kmetsko nadaljevalne šole. Železniški invalidi. Na tem mestu se je že večkrat razpravljalo o krivicah, katere se gode železniškim staropokojencem, in v kakšni bedi živijo. Upamo, da se na podlagi že tolikih prošenj vendar uredijo njihove pokojnine času in življenskim potrebščinam primemo. Imenovali so se tudi mnogokrat tisti, ki so se v težki in odgovorni službi ponesrečili. Ti siromaki pa še danes po tolikih letih prejemajo svoje nezgodne rente še zmiraj v kronah. Vnovič se obračamo na vsa merodajna mesta, usmilite se ubogih trpinov, uredite njihove še kronske nezgodne rente času in življenskim potrebščinam primerno. Prosimo tudi, da se tem siromakom prizna primerno odškodnino tudi za nazaj. — Društvo železniških upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljana. — Francoske tečaje (bivše tečaje »Cercla Fran?ais«) zopet otvarja za odrasle s 1. oktobrom t. 1. Francoski institut. Pouk se bo vršil v Ljubljani na moškem učiteljišču na Resljevi cesti in sicer: I. tečaj za začetnike ob pondelj-kih in četrtkih od 18. do pol 20. (predava g. prof. Južnič); II. a tečaj ob torkih in petkih ob pol 19. do pol 20. (predava g. prof. dr. Novak); II. b tečaj ob sredak od pol 19. do pol 20. (predavatelj isti); III. a tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. (predava ga. Bele francosko slovnico v francoskem jeziku); III. b tečaj v pondeljkih in četrtkih od pol 19. do pol 20. (konverzacijo vodi g. M. Orthaber). Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno po 20 Din vnaprej, lahko pa obiskujejo za to ukovino več tečajev. Prijave sprejema ravnateljstvo moškega učiteljišča v svoji pisarni od 24. t. m. dalje vsak dan od 18. do 19. ure. Od 1. oktobra dalje se prijava lahko izvrši po dopisnici, ali pa pri služi-telju zgoraj omenjenega učiteljišča g. A. Dolencu. 439 — Revizija zavarovalnih polic. Širom Jugoslavije, posebno pa v naši banovini, se je po prevratu utaborilo nvnogo tujih zavarovalnih družb. Ne samo to, dogajajo se čim pogostejši slučaji, da stranke nitd ne vedo, s katerim zavodom imajo opravka, ker so vsi spremenili svoje pravo ime z jugoslovanskimi naslovi. Če pa stranke želijo kakih ugodnosti pri nujni potrebi, ne morejo priti do ugodne rešitve, in tako gre veliko našega narodnega premoženja v izgubo. V drugih banovinah ali vsaj v večjih mestih imajo posebne zavode, kjer se pečajo z revizijo ne-le takih slučajev, nego tudi onih, ki so še bolj potrebni, namreč iz predvojne dobe, kjer so zlasti Slovenci izgubili ogromno premoženja. Kakor čujemo, se tudi za našo banovino ustanavlja tak zavod. — Otvoritev mostu čez Neretvo. Danes bo svečana otvoritev novega železnega mostu preko Neretve v Caplini. Prve stebre so začeli graditi leta 1928., montaža in dovozni kolovoz pa je bil dokončan te dni. Most je dolg 150 m, a širina dovoznega kolovoza je 5 m. Železna konstrukcija tehta 400 ton. Stebri so pneumatično fundirani. Montaža in dovozni kolovoz je bil oddan v delo za 724.929 Din. Most je stal 3 milijone 700.000 Din. — A. Črnivec, Petdelna računiea za osnovne šole, I. in II. del (ločena kakor doslej). Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani pripravlja novo izdajo gornjih dveh knjig, po katerih je bilo žo delj časa stalno povpraševanje. Knjigi, prilii!?odeni novemu učnemu načrtu, je pregledal že tudi Glavni prosvetni svet; nista pa odobreni kot učni knjigi, ker se po učnem načrtu v I .in II. razredu osnovnih žol ne sme razen 6it'inke rabiti nobena dru?a knjiga pri pouku v šoli. Prav dobro pa bosta Bačunici služili učencem kot pomožni knjigi doma. Praksa je pokazala, da sta knjigi brez- pogojno potrebni. Zato se je Zaloga odločila za novo izdajo. Knjigi se tiskata v tiskarni Merkur. Obe knjigi bosta na razpolago oktobra meseca t. 1., založnica p* sprejema naročila že sedaj — No prezrite! Današnji številki smo priložili prospekt, glasom katerega bo izdajala »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani pet raznih zbirk knjig proti mesečni naročnini. Leposlovna knjižnica (6 knjig) bo obsega.a letno ca. 1800 strani; Zbirka domačih pisateljev (4 knjige) ca. 1100 strani; Zbirka mladinskih spisov (4 knjige) oa. 800 strani; Zbirka poljudno znanstvenih in gospodarskih spisov (3 bogato ilustrirane knjige) ca. 900 strani. — Vse knjige bodo moderno opremljene in v polno platno vezane. Mesečni prispevki so pa tako nizki, da je zares vsakomur mogoče postati naročnik za eno ali več zbirk Prepričajte se — prečitajte izredno ugodno ponudbo na priloženem prospektu t Privatni učni tečaji. Nemščina. Začetni in nadaljevalni večerni tečaj ter popoldanski za mladino so zagotovljeni. Za dopoldanskega bomo Sele vpisovali. — Slovenščina. Zagotovljen je le tečaj za izobražence, oba nižja začetni in nadaljevalni imata še premalo prijav. Enako tudi slovenščina za Nemce in druge tujce. Za laščino in francoščino je treba še po nekaj udeležencev. Za druge jezike se sprejemajo le neobvezne prijave. Tudi za esperanto. Knjigovodstvo se bo poučevalo, računstvo najbrž tudi. Spisje bomo združili s slovenščino v nekak splošno izobraževalni tečaj za delavce, ki imajo le ljudsko šolo. Vpisovanje v čakalnici Delavske zbornice na Miklošičevi cesti (iz glavne veže desno) vsak dan od 17. do 19. ter v nedeljo od 9. do 12. Poučevanje se prične deloma že prihodnji teden. 459 F. Fajdiga sin Zaloga pohištva in Ljubljana tapetnlfikih Izdelkov Sv. Petra cesta 17 Ustanovljena leta 1879 dveh sob s kuhinjo, _ kopalnico in pritiklinami v visokem pritličju v Dalmatinovi ulici odda se s 1. novembrom. Istotam se odda s 1. februarjem 1931 stanovanle dveh sob s kuhinjo In pritiklinami, tudi v visokem pritličju, primerno tudi za ordinaoijo ali pisarno. S tem se nudi zobozdravniku, zobotehniku ali zdravniku zasebno stanovanje in prostori za ordinacijo, vse v visokem pritličju iste hiše. Ponudbe za obe stanovanji na upravo tega lista pod ..VISOKO PRITLIČJE11. Stanovanje s 1. novembrom, — Človek. Velika higijenska razstava «Clo- vek«, nameščena na ljubljanskem velesejmu, ostane še nekaj tednov odprta vsak dan od 8. a so imele ženske z lasmi. Pred 5000 leti pa si je dala neka kraljica lase postriči »na fanta«, tako da današnja »bubk-frizura tudi ni nič novega. Telefonistke in možitev Ženske, ki svoje bodoče može (soproge, gospodarje itd.) dostikrat prej slišijo kakor vidijo, so telefonistke, ki imajo lep in prijeten glas, s katerim može očarajo. To se ne zgodi baS redkokdaj. Po poročilih londonskih listov je v zadnjih treh mesecih odpovedalo službo samo v Londonu 120 telefonistk, ki so se omožile z možmi, s katerimi so se seznanile po telefonu. Telefonistkam je sicer vsak neuraden pogovor prepovedan, ampak ženska je ženska iri tako se le dogodi, da pade tu in tam kakšna beseda na rodovitna tla, iz katerih zraste kasneje kakšen ljubezenski plevel. Neki uradnik londonske telefonske centralo jo potrdil, da ros mnogo telefonistk prej sliši glas svojega »bodočega« kakor ga pa vidi. No, in če je konec ugoden, tudi telefonska uprava eno oko zatisne in drugega ne odpre, če mlade gospodične nekoliko pokramljajo. Telefonistke na deželi so pa še na boljšem, kakor so njihove tovarišice v Londonu, ker teko pogovori skoraj vedno med istimi naročniki. je zaslovela med vsemi zbiralci. Začeli so iskati, če je še kje drugod kakšna taka znamka, pa j* ni bilo! Zato pa je bil Ferrari na svoj izvod tem ponosnejši. Ferrari je zapustil vso svojo ogromno zbirko nemškemu poštnemu muzeju. Predno pa so zbirko prenesli v Berlin, se je začela vojna. Francozi so zbirko zaplenili in jo prodali na javni dražbi leta 1922. Na tej dražbi sta se borila za redko znamko angleški kralj in pa gospod Hind. Zmagal j« Hind, ki je dal za znamko 125.000 zlatih nemških mark. Znamka bo razstavljena na veliki poštni ran-stavi v Berlinu, ki jo bodo otvorili 12. septembra. Najvežji jez na svetu. Pri Ymuidenu, na zapadoi holandski obali, delajo že več let jez, ki bo največji na svetu. Nad jezom se dviga stolpu podobno poslopje, kijer bo nastanjena meteorološka postaja. Korajža velja Na svetu so še pogumni ljudje. Tak pogumen mož je Josip Huppert, rudar nekje na Ogrskem. Pred sodiščem v Budimpešti se je moral ta mož zagovarjati zaradi tatvine, ker si je prilastil 8 kg dinamita in ga hranil v svojem stanovanju. Pred sodiščem se je zagovarjal s tem, da rabi dinamit v svoji stroki, natančnejšega pa ni o tem nič povedal. Nato so ga vprašali, zakaj je tolikšno količino dinamita hranil ravno v svoji postelji. »To je edini kraj v mojem stanovanju, ki Je za kaj takega pripraven,« Je rekel rudar. »V postelji noben krst ne stika za dinamitom. Dinamit pa mora biti spravljen tudi na suhem, za to pa je žimnica najbolj pripravna. Imel sem dinamit že nekal tednov spravljen v žimnici, pa sem silno mirno in lepo na njem spal. Če je človek previden, lahko povsod lepo in mirno spi, tudi na dinamitu.« Nemške vojaške vaje. Nemška armada je imela letos svoje velike vojaške vaje (manevre) na ozemlju, ki 6e Imenuje »Franken«. Manevrom se je udeležil tudi predsednik nemške republike Hindenburg. Na sliki ga vidimo v družbi rodbine, kjer je za časa vojaških vaj stanoval. Pasijonske igre v Berlinu. Zveza za kristjansko umetnost prireja od časa do časa v nemškem glavnem mestu pasijonske igre. Z igrami nabožne vsebine poskušajo ljudi odvrniti od velikomestne nemorale. Puder in »Lippenstift v starih časih « Ženske so si vedno enake. Mleko oslic za lepotičenje. — »Bubk-frizure stare že 5000 let. Kakor bitno se je človek dvignil nekoliko nad svoj stari pastirski način življenja in se je nekoliko civiliziral, je začeil gledati na svojo zunanjost in se lepotičiti, ker je hotel biti lep. Za lepotičenje so rabili že v starih časih celo vrsto sredstev, tudi jako nevarnih, kakor je na pr. tetoviranje raznih slik v kožo in slikanje Ikože z raznimi strupenimi sredstvi. Nekatere metode lepotičenja po se ohranile Se do danes v isti obliki, kakor jih je poznal stani vek. Kalkor se ljudje danes parfuonir&jo iin kakor »i daines barvajo lase in se lepotičijo, tako eo I delali tudi že pred 6000 do 7000 teti, s prav : itiistirmi sredstvi kakor daines. Razna lepotila eo dzpremenila samo svoja imena, snovi, iz katerih so narejena, so pa ostale iste. Stare Egiptovke so imele svetlorjavo polt, barvale so se pa sila rade z belo barvo, lice pa so hotele imeti rdeče. Tudi takozvane »Štifte«, brez katerih danes mi nobena nočna damska torbica, so Egiptovke poznale in sicer v vseh stopnjah od najtemnejšega karmina do svetlordeče cinobrove barve. Nohte na rokah in na nogah eo si barvale s »hennac-barvaimd pomaramčasto-rmeno, bogate Egiptovke so si jpa nohte tudi zlatile. Nohti so morali biti svetli Ikot danes. Obrvi in trepalnice so morale biti iv dobi faraonov črne kot danes, da so se oči bolj svetile. Lase so si mazale ženske tedanje dobe z živalsko krvjo. Stani Grki in Rimljani lepotičenja sprva niso poznali. Kopali so se pač in drgnili so svoja teileaa z oljem. Kasneje so prišli Grid na to, da (je treba olju le nekoliko dišav primešati in lepo dišeča mazila ®o bila gotova. S temi ma- zili so uganjali velik luksus in za lekarnarje je napočila tedaj zlata doba. Mazila niso bila nič manj rafinirano sestavljena kakor danda nes. Polnili so ž njima dragocene posode in dajali so jim prečudna imena, prav tako kakor dandanes. »Modeme« ženske tedanje dobe so za vsak del telesa rabile drugo mazilo: za moge in za bedra egiptovsko kremo, za brado in za prsa feničanska mazila, >aimeruka-t-mazilo pa za lase in obrvti. Kasneje so si tudi Grkinje in Rimljanke začele barvati obraze belo, lica pa rdeče. Tudi barva »štiftov« za barvanje ustnic se je po modi menjavala kot dandanes in v Rimu je veljalo za moderno, da so si moški in ženske obrvi črnili dn si dajali podaljševati svoje trepalnice. Krasni portreti, ki eo nam Se ohranjeni iz drugega stoletja po Kristusu, nam to pričajo. V cesarskem Rimu je bilo lepotičenje (kozmetika) tako razvito, da se prav lahko primerja z našo. Za lepotičenje so imeli posebne ealone kakor mi, ki eo jih vodili prvovrstni strokovnjaki. Že za časa cesarja Nerona si je obložila vsaka rimska dama svoj obraz zvečer s posebno pasto, ki je obstojala iz mastne fižolove kaše; to pasto »o si iamivale ženske zjutraj z lica z mlekom oslic. Kopale so se ženske v krasnih kopalnioah, vodi pa so primešale otrobe, ki baje ohranjajo kožo posebne elastično in mehko. Tudi izdelovanje parfumov je v starem Rimu cvetelo. Veliko važnost pa so polagali tako kot danes — na zavoje. Razne esence so pršili tako kot danes dn na toaletnih mizicah je stalo polno posodic z lepotili. Parfumi in razna mazila so bila prav tako draga kot danes in kakor pozna vsaka dama dandanes imena vseh fabnikantov pafumov, tako so jih poznale tudi stare Rimljanke. Raznih vod za zobe so poznali celo vrsto. Tudi ustni kamen so si dale ženske rade od- Pisemska znamka za 125,000 mark Posebne vrste vizitke ima »kralj »žameta« Artur Hind iz Utike (država Newyork). Na njegovih vizitkah je namreč natisnjena najdražja pisemska znamka na svetu, namreč takozvana »one centt-znamka iz -britanske Gvajane iz leta 1856., od katere je oihnanjen samo še eden izvod. Ta redkost je natisnjena na vizitki v originalni velikosti, potem pa še dvakrat povečana, tako da jo lahko gledalec občuduje v vseh podrobnostih. Seveda je pred sliko povedana tudi cena 125.000 mark (1 milijon in 750 tisoč dinarjev), kar je pri Amerikancih razumljivo. Kakor vse redkosti, tako ima tudi ta znamka svojo zgodovino. Okoli leta 1870. so začeli namreč zbirati znamke tudi v Georgetownu (na Gvijani). Znamke je posebno rada nabirala in zbirala mladina, ki jih je pošiljala trgovcem v Evnopo, odkoder so fantiči dobivali druge znamke v zameno. Eni tako pošiljatvi je bila pa priložena umazana, rdečkasta pisemska znamka, ki je trgovec niti sprejeti ni hotel, ker ni bila zaznamovana v nobenem katalogu. Navsezadnje je pa znamko kupil za neko malenkost dn je hil vesel, da jo je zopet prodal za 6 šilingov. Novi kupec pa znamki tudi ni prav zaupal in tako je šla znamka neprestano iz rok v roke, dokler ni spoznal njene prave vrednosti znameniti zbiralec Filip Ferrari, ki jo je kupil za 500 mark. To je bilo za tiste čase izredno visoka cena, kajti najdražja nemška marka je stala takrat 40 mark. Kakor hitro pa je to znamko kupil Ferrari, Svila iz šote Kakor poroča »Prager Presse«, se Je dvema Pražanoma posrečilo po večletnih poskusih, da sta napravila iz šote celulozno raztopino, iz katere se da izdelovati papir, umetna svila in drugo umetno blago. Pri svojih poskusih s šoto, je iznajditelj ugotovil, da se dobi iz njegove celulozne mase, ki je narejena iz šote, po raznih procesih čiščenja 30 do 35 odstotkov čiste »A«-celuloze. Iz te celuloze se je posrečilo plesti niti, ki so porabne za izdelovanje vseh vrst umetnih svil. Nova iznajdba bo industrijo umetne svile zelo predrugačila. Slava lenobe Zamorci navadno niso posebno vneti za delo, ampak rajše leže na solncu. Tu leže toliko rajše, čim manj se jim je treba potiti. Veliki umetniki v lenuharjenju so zlasti zamorci iz Konga, kar se da sklepati že iz njihovih pregovorov. Pregovora »rana ura — zlata ura« ne poznajo. Neki francoski misijonar je zbral več takih pregovorov, ki so prav zanimivi: »Še nihče ni umrl od tega, če je preveč spal, preveč dela pa zdravju rado škoduje.« »Kdor spi, temu se ne bo trn zabodel v nogo.« »Nič ni potrebno truditi se za bogastvo, kajti kdor živi, je že s tem dovolj bogat. Delati, da bi človek obogatel, je neumnost, ker ostane človek potem sam. Bogatin nima prijateljev.« »Če pa že res ne gre drugače, kakor da moraš delati, se nikar ne preganjaj, ampak pomisli: Kdor prehitro teče, ne vidi kamenja, ki leži na njegovi poti.« Orkan v San Domingu. Slika nam kaže eno glavnih ulic v mestu Saj Domingo, ki jo je opustošil vihar. Od 10.000 poslopji v mestu jih je ostalo komaj 500 nepoškodovanih. Pod razvalinami pa je našlo smrt okoli 4000 ljudi. — Sa* Domingo je glavno mesto države istega imena na otoku Haiti. C kočevski neugodni pesmi Ob izidu zbirke »Gottscheer Volkslieder mit Bildem und Wei-sen«. Berlin—Leipzig 1930. Zal. Wialter de Gruyter & Co. — prej Gftschen. proslava OOOletnice Kočevja je dala pobudo, da eo se kočevski Nemci oz. njihovi rojaki v Nemčiji po dolgem presledku zopet malo zavzeli za kočevsko narodno pesem. Tako je prišlo do izdaje zgoraj citirane knjige, poleg tega pa sta v Kočevju samem izšla dva članka o tem vprašanju, ki »ta jih napisala J. Perz (v Festbuchu) in W. Tschinkel (v slavnostni številki Gottscheer Zeitung). Oba članka, ki deloma kolidirata, nam podajata v glavnem podatke o nabiranju in zunanjih znakih kočevske pesmi, v njeno bistvo in analizo pa niti najmanj ne posegata. Zanimanje za kočevske narodno pesem se je vzbudilo v kočevski inteligenci dokaj pozno, in sicer šele v 80ih letih preteklega stoletja. Najbolj se je bil zavzel zanjo umrli gimnazijski direktor dr. Hans Tschinkel, ki je napisal in izdal tudi slovnico kočevskega narečja. Poleg njega je nabral mnogo narodnega blaga njegov nečak W. Tschinkel, sedaj učitelj v Ro-žeku. Kot enega prvih nabirateljev pa moramo omeniti nadučitelja v. p. J. Perza, ki je nabral okrog sto pesmi. Za izdajo kočevskih pesmi se je prvi zanimal tedanji docent praške univerze dr, Adolf HauHen. On je 1. 1805. izdal knjigo ».Deutsche Sprachinsel Gottschee«, v kateri je izšlo tudi veliko narodnih pesmi. Kompletno izdajo pa je tik pred vojno pripravljal dr. H. Tschinkel, toda izbruh vojne je preprečil njegovo namero. Tschinkel je imel zbranih 677 pesmi, ki bi imele iziti kot 1. zvezek velike zbirke narodnih pesmi bivše Avstrije. Med vojno in v povojnih letih je zanimanje za kočevsko pesem ponehalo. Sele proslava 600-letnice Kočevja je dala novo pobudo. Skoda je le, da ni prišlo do celotne izdaje vseh zbranih kočevskih pesmi,- Po postanku so kočevske pesmi jako različne. Pri določitvi izvora pridejo poleg splošnih v poštev zlasti trije posebni faktorji: doselitev Kočevarjev, jezikovni stok s slovensko okolico in pa plemenska zveza z ostalimi Nemci. Verjetno je, da so Kočevarji prinesli semkaj še iz svoje prvotne domovine vsaj nekaj pesmi. Učitelj Perz pravi v svojem članku, da so znano pesem »Die Meererin« Kočevarji že prinesli s seboj, kar se mi pa zdi nemogoče. Omenjena pesem obravnava motiv lepe Vide, prvotni Kočevarji pa niso bivali nikjer ob morju, kjer edino more nastati taka pesem. Najbolj verjetno je, da so motiv te pesmi sprejeli Kočevarji od Slovencev. Od Slovencev so dobili Kočevarji precej pesmi, kar kažejo celotni teksti ali pa posamezni slovenski izrazi v njiih (n. pr. Urschiiza, Marinko, skuponin i. dr.). Posebno govori za to tudi dejstvo, da večino takih izrazov Kočevarji navadno v vsakdanjem pogovoru ne rabijo. — Močan dokaz so poleg tega melodije raznih pesmi ki so čisto slovenske. Se več pesmi so dobili Kočevarji od ostalih Nemcev. Potujoči kramarji so jih prinesli domov na Kočevsko, kjer so se ukoreninile, čeprav jih mnogo niti prevedli niso na svoj dialekt. — Po zgoraj citirani zbirki sodeč, pa je največ pesmi vseeno originalnih kočevskih. (Pripominjam pa, da je v tej zbirki ob skoro 700 zbranih pesmi objavljenih le 35 pesmi, zato se s splošno sodbo ne smemo prenagliti.) Kočevska narodna pesem je zelo preprosta in enostavna, kar je sicer kolikor toliko vsaka narodna pesem, toda ne v enaki meri. Slovenska pesem je polna krepkega zdravja, razposajenega veselja, naravne svežosti, pa tudi tihe melanholije — kočevska narodna, ki živi sredi slovenske, pa je jedrnata, siva kakor skalovita kočevska pokrajina, mirna in vdana ter včasih malo Segava. Imamo pa tudi pesmi, ki izražajo elementarno, z brutalnostjo pobarvano germansko naturo. Še v spodnjem vinorodnem delu Kočevske naletimo na vesele vinske pesmi. Motivi pesmi so raznovrstni; med njimi najdemo nekaj nadvse lepih. Motiv o lepi Urški, ki je vrgla svoje nezakonsko dete v vodnjak, nato pa je šla k spovedniku in odtod k rablju, ki ji je odsekal glavo, proti nebu pa je zletel nato bel golobček — simbol čiste duše (tudi slovenski motiv?). Ali motiv o mladi kukavici, ki je nesla svoji ljubici tri cvetke, ko pa je priletela v Dolnje kraje, je bila ta že mrtva. Ali brutalni motiv o lovcu, ki ubije brata svoje žene in ji ga nato da, da ga speče. Seveda ne smemo prezreti motiva po mnenju vseh poznavalcev najlepše kočevske pesmi »Die Meererin« — motiv lepe Vide. Dalje so lepi nekateri šaljivi in veseljaški motivi. Obširneje bi o njih lahko govorili, če bi imeli na razpolago vse nabrane pesmi. — Vsaka kočevska pesem nam pove samo jedro dogodka, ki je podlaga misli ali čuvstva. Podčrtati moramo, da imajo Kočevarji z ozirom na vsebino neka pravih biserov. Škoda je le, da ravno najlepše pesmi med ljudstvom izumirajo, kakor pri Slovencih in drugod. Ogrodje kočevske narodne pesmi je na prvi pogled epsko, v resnici pa je pesem domalega čisto lirska, saj izraža kljub epskemu okvirju navadno le čuvstvo ali misel. Po zgoraj omenjeni zbirki sodeč, imajo Kočevarji sploh zelo malo epskih pesmi, pač pa imajo nekaj balad oz. romanc. Tudi po zunanii obliki je kočevska pesem silno enostavna: oblika odgovar ja vsebini, ki je izraz mirne, monotone duše Kočevarja, kii ga tare jo skrbi za vsakdanji kruh. Njegova narodna no- ša je istotako lepo v skladu z njegovo pesmijo in njegovim življenjem. Dokaz preprostosti je v veliki meri dejstvo, da je kočevska narodna pesem brez rim. In še več: pesem celo izbegava rime, kjer bi jih na vsak način pričakovali. Zato najdemo često besedo, ki je veliko manj na mestu kakor beseda, ki bi se obenem rimala 8 koncem prejšnjega verza, včasih pa je celo izpuščen zadnji slog dveh besed, ki bi se rimali. Namesto rim pa imamo v večini pesmi ponavljanje besed, besednih skupin, celih verzov ali tudi več verzov. Veliko pesmi se začenja s stalnimi besedami: »Wie frtih ist auf«. Največ imajo Kočevarji religioznih pesmi, med katerimi je nekaj legend. Religiozne pesmi ima-o razne vsakdanje, splošne motive in ne kažejo posebnih razlik v primeri z religiozno poezijo drugih narodov. Melodija kočevske narodne se lepo sklada c obliko in vsebino. Tempo je počasen, osnovna nota melanholična in navadno žalostna. Nobe-ta. Partija je prekinjena v dobljeni poziciji se je v današnjih dneh pod vplivom mesta in kulture melodija pesmi in pesem sama precej izpremenila. Tudi ne slišimo več najlepših in najbolj karakterističnih kočevskih pesmi, kt kakor povsod počasi izumirajo. Zelo veliko melodij na svoje pesmi so Kočevarji prevzeli od Slovencev, o čemer se lahko dan na dan prepričamo. Kočevarji pojejo svoje pesmi navadno dvoglasno in sicer v terci ali kvinti. Razne pesmi so kljub majhnemu teritoriju razširjene le po nekaterih krajih. Le malo jih pozna vsa Kočevska. Povsod je n. pr. znana sloveča pesem »Die Meerrerin«. Sedaj pa še par besed o zgoraj citirani izdaji narodnih pesmi. Zbirko je izdal »Deutscher Volksliederarchivc s podporo Nemške akademije in Zveze nemških narodopisnih društev. — Knjiga je nekak dar Nemcev svojim rojakom na Kočevskem ob priliki proslave 600-letnice njihove doselitve. Pesmi so objavljene v kočevskem in v nemškem prevodu, ker bi jih sicer ostali Nemci težko razumeli. Na početku vsake pesmi je napev. Po knjigi je raztresenih nekaj pokrajinskih slik Kočevske, delo kočevskega slikarja Ruppeja. Te slike ne spadajo v knjigo in so čisto odveč. Vsega skupaj je objavljenih 35 pesmi, kar je pač le neznaten izbor. Zbirka sicer ne zasleduje znanstvenih ciljev in je dokaj nesmotrno urejena, vendar bo dobrodošla vsem ljubiteljem in raziskovalcem narodnih pesmi. J- Šeško. Raul Robeson O črncu, ki je danes eden najpopul a mej š ih igralcev sveta. Črnci v Ameriki so prav za prav že zdavnaj prebili led. Harlem, njihov kvart v Newyorku, je v zadnjih letih postal Jeruzalem neke silne nove umetnosti in kulture, črnska lirika z uspehom tekmuje z modernimi lirikami vseh narodov sveta, njihova proza je v zadnjih letih dala stvari, ki se prevajajo na vse kulturne jezike. Zdi se, kakor da se je ta zavrženi, linčani narod zaklel, da bo svoje nacionalno in družabno vstajenje začel z najvišjim, zadnjim vstajenjem, ki ga je človek zmožen pod solm-cem — z vstajenjem lepote človeškega življenja in srca. Toda v Ameriki je težko zmagati, v Ameriki človek samo toliko velja, kar plača. Mali, neznani, črni afriški narodi bodo v Ameriki zmagali pač šele tedaj, ko bodo pred vsem svetom zmagovito izpričali veličino človeka, ki je tudi v njih. Zdaj je izšla iz Harlema nova zvezda: Paul Robeson, operni pevec in igralec, ki je nedavno s svojim Othelom v Londonu zadivil »vet. Paul Robeson je čisti, neskaljeni potomec črnega plemena Bantu, iz katerega je prinesel za dediščino vse odlike človeške lepote in zdravja ln pa svoj igralski talent. Njegov ded je bil suženj, njegov oče pastor, on sam pa se je v ameriški javnosti uveljavil najprvo kot footballst. Na tem dejstvu prav za prav nt nič čudnega: znana šovinistična in rasna in toleranca stoprocentnih Američanov, ki v trgovini, družbi, kulturi in politiki ljudem neanglosa- škega, nebelega 'pokolenja odreka skoraj vsa- kršno pravico, je na športnih prostorih skoraj brez moči; zmage na igriščih so talko aritmetično preproste in jasne, kakor niso zmage na ii-benem drugem področju, teh zmag ni mogoče utajiti z nobenim nasiljem. — Zato je spori menda tudi edino poprišče, na katerem je Amerikanec ranljiv in zmagljiv. Paul Robeson je študiral pravo, toda za razliko od svojih bogatih belih tovarišev ni bil samo uren in izurjen footbalist, temveč je tudi vneto študiral in svoje študije z lepim uspehom končal — njegov ogenj je bil, da postane odvetnik. Potem je njegovo ime za nekaj časa izginilo iz športnih rubrik, poromal je v Harlem. Pa se je pojavil na deskah malega, pa slovitega new-yorškega Umetniškega gledališča, kjer je na prošnjo prijatelja dramatika 0’ Neilla prevzel glavno vlogo v njegovi drami »Ali o Goda Chil-luns got Wings«. Takrat je začel peti. Kakor je vsak črnec rojen igralec, tako je v vsakem tudi nekaj pevca od rojstva. V Newyorku »o že zdavnaj popularne revije črnih pevcev in plesalcev in črnii jazz bandi; afriške narodne pesmi so, prepete na odrih operet in zabavišč, že zdavnaj' postale šlagerji newyorškemu občinstvu. Toda ko je prišel Paul Robeson, so vse te pesmi zaživele kakor čudežno prerojene. Paul Robeson je šele pokazal, da te pesmi niso samo pesmi, ki naj jih človek mimo- grede posluša v zabavišču, med tem ko pije oootail in se meni o dolarjih, temveč da vibrira v njih bolest in borba neznanega človeka in zasužnjenega kontinenta, iz katerega so ti črni ljudje doma. Kjerkoli se je Robeson pojavil na odru, povsod je osvojil najprej e svojo nenavadno, lepo, dolgo postavo, njegova igra in njegov glas pa je razgibal, premaknil ljudi prav do zadnjih stojišč. Robeson poje kakor nihče. Dvorane, v katerih je nastopil, so bile nabito polne, kakor da se godi v njih kak svetovni 'bormatch. Pred kratkim je v Londonu doživel silen uspeh: nešminkan je pel črnega Othella. Pel je tišine dn mehkobe, kakršnih ne zmorejo Desdemone, pel je vso strast moža in bes svojega elementarnega rodu. Na ta uspeh so ga ponovno povabili v Newyork. Toda s tem vabilom je nekaj težav — ali bodo Yankeed prenesli, da bo črni Othello poljubljal belo Des-demono pred njihovimi očmi? Yankeei, ki linčajo nebele ljubimce svojih deklet! Pa Robeson sam — ali bo Robeson, ki se bo s tolikim zmagoslavjem vrnil v metropolo svoje druge, nedobre domovine, prenesel, da bi ga bratje po krvi in polti ne smeli poslušati iz parterja in lož, kakor je v Ameriki navada in bon ton? Saj se je še v Londonu pripetilo, da je kore-spondent nekega velikega new-yorškega dnevnika, ki je prišel, da bo poslušal Robesona, in je videl, da levo in desno od njegovega sedeža sedita dva Robesouova rojaka, skoraj g studom in hrupnimi protesti odšel. Ali bo Robeson to prenesel? Pa naj se kakorkoli že iztečejo te stvari: triumf, ki ga je Paul Robeson dosegel v svetu umetnosti, je obenem ena izmed majhnih, tihih zmag njegovega ponižanega naroda. f. Tristoletnica Keplerjeve smrti Dne 24. in 25. septembra se bo v Regensburgu v Nemčiji vršila spominska svečanost za velikim matematikom in utemeljiteljem moderne astronomije, Johannesom Keplerjem, ki je v letu 1630. umrl v Regensburgu. Kepler se je nodiil leta 1571. kot sin obubožane plemiške družine; študiral je teologijo v Ttibingenu, kjer se je začel baviti z matematičnimi vprašanji, in je kot petindvajsetleten mladenič izdal svoje prvo znanstveno delo. Izpopolnil je Kopernikov sistem s tem, da je ugotovil troje po njem imenovanih zakonov o gibanju planetov. Cheng Tcheng: Moja mati Pod naslovom »Moja mati« je napisal kitajski avtor v francoščini knjigo, ki naj Evropcem odpre intimen pogled v notranjo strukturo kitajskega državnega in rodbinskega življenja, v njega veličino in bridkost. Nad knjigo se razprostira pristno kitajski čar neposrednosti in ne-žnočutnosli, ki ga je avtor dosegel deloma tudi s kitajsko izraznostjo, ki v evropskem jeziku daje dojem stilne nekorektnosti. Bil je poletni večer v lahnem vonju balzamine in lepega mnogobarvnega petelinjega grebena; na'bambusovem di vanu smo sedeli vsi, da bi uživali večerna hlad. Mi, moja strejša sestra, ki je gluha in nema; moj veliki brat Lieu, moj bratec Wood, moja mati in jaz. Nam štirim otrokom je pripovedovala mati o svojem detinstvu. »Oče moj«, nam je dejala, »se je oženil prvič z najstarejšo hčerjo rodbine Li, ko mu je bilo dvaindvajset let. Li, ime velikega filozofa Laotsea; ime tudi slivovega drevesa; legenda pravi, da je Laotse ugledal svet pod slivo, katere ime je privzel. Jaz sem se rodila dve leti po bratu, prvega dne dvanajstega meseca devetega leta vlade Tong Tahija. * Pet let po mojem rojstvu me je zapustila mati, M me je ljubila. Umrla je. Po nesreči sem ugledala svet deklica v meščanski hiši. Začeli so ml pohabljati noge. (Naše kmetice imajo nepohabljene noge, posebno v naši okolici). Jokala sem noč in dan. Nisem skakala in nisem več tekala. Sede sem občudovala, kako se godi malim dečkom, in zavidala naša kme- Kultorne vesti 60-Ietnica slikarja Sternena. Včeraj je akademski slikar Matej Sternen sredi dela obhajal 60-letnico svojega rojstva. Sternen pripada generaciji, ki je z njim, z Groharjem, Veselom, Jakopičem in Jamo v teku zadnjega polstoletja afirmirala slovensko slikarstvo pred svetom in doma. Zakonik o sodnem postopanju ▼ civilnih pravdah. V Ljubljani 1930. Založila Tiskovna zadruga. Strani 348. Kot 43. snopič Zbirke zakonov je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani v slovenskem jeziku novi civilni pravdni po-stopnik z uvodnim zakonom vred. Zakoniku j» pridejana primerjalna razpredelnica določb civilnega pravdnega postopnika (C. p. p.) in sodnega pravilnika (s. pr.) in civilno pravdnega reda (c. p. r.) z dne 1. avgusta 1895 in obširno stvarno kazalo. Vse interesente opozarjamo nanjo. Knjiga o filmu. V privatni založbi Franja Aleša, Ljubljana-Glince, je izšla drobna broširana knjižica z naslovom Film, ki jo je priredil založnik sam. Brošura ima namen, s člančiči o filmu, življenjepisi najslavnejših igralcev in igralk, njihovimi slikami in anekdotami ii njihovega življenja popularizirati film in kino med občinstvom. Treba bi nam bilo resnih, kritično pisanih študij o pomenu kinematografijo v sodobnem umetniškem in družabnem življenju, pričujoča brošura pa ima žal ambicijo običajnih reklamnih tiskovin. August Markowsky, režišer in profesor n« glasbeni akademiji na Dunaju, se mudi v Zagrebu, kjer gostuje z dvema režijama na operi (Seviljski brivec in Figarojeva svatba). Umetnostna razstava v Sofiji. V Sofiji je bila pred dnevi v prostorih Balgarske slikarske akademije otvorjena jesenska umetnostna razstava. Razstavljenih je nekaj nad 300 del. Obisk in uspeh je lep, med drugimi je ministrstvo prosvete kupilo 30 del. Največjo pozornost vzbujajo slikarji Sirak, Skitnik, Živkova-Uzunova, Uzu-nov, Stojkov, Georgijev, Popov, Hristov, Danev in pa kipar Dimitrijev. Kongres kritikov. V petek se je v Pragi pričel IV. mednarodni kongres gledaliških in glasbenih kritikov. Ta kongres si je nadel važno organizacijsko nalogo: izdelati in sprejeti mora pravila Mednarodne konfederacije kritikov, ki se je že pred letom osnovala v Bukarešti, ki pa bo zdaj zadobila končno pravno obliko. Kongres bo nadalje poskušal uvesti mednarodne legitimacije, ki bodo poklicnim kritikom vseh narodnosti in dežel povsod dopuščale brezplačen dostop h gledališkim in glasbenim predstavam. Avtorske tantijeme v Jugoslaviji. Pod naslovom »Autoren-Tantičmen in Jugoslavvien« se Prager Presse od petka v zanimivem članku bavi g tem našim novim vprašanjem. Člankar pripoveduje, da nam gredo veliki avtorji, katerih dela se prevajajo za naša gledališča in knjige, zelo na roko in da z ozirom na naše male razmere zahtevajo po navadi minimalne tantijeme za svoje stvari. Nadalje pripoveduje pisec o pobiranju avtorske takse po kavarnah s koncerti v Beogradu (50 par kakor v Ljubljani) in pripominja, da ta novotarija ni nerodno učinkovala na obisk. Sveto pismo za poldrugo milijardo dolarjev. Neki Amerikanec je v samostanu pri Sv. Blažu na Koroškem kupil od menihov dragoceno Gu-tenbergovo izdajo sv. pisma in jo potem v Ameriki z nekaterimi drugimi starimi tiski manjše vrednosti prodal za poldrugo milijardo dolarjev. Za poldrugo milijardo mark knjig. Neka nemška knjigarna je zbrala zanimive podatke o tem, koliko denarno vrednost dosega letna produkcija nemškega književnega trga. Računi so dognali, da pride v enem letu na trg za 200 tisoč mark knjig — če se od vsakega izdanja računa po en izvod — in približno za 150.000 mark časnikov in revij (po en izvod). Če se pri knjigah računa povprečna naklada 3000 izvodov, kar je pri nemških razmerah vsekakor skromna postavka, pri listih pa 6000 izvodov, potem znači vsakoletna nemška književna produkcija vrednost poldrugo milijardo mark. tiče in jokala. Po dnevi sem hodila oprta ob palioo. Ponoči je stala ista palica ob postelji mojega očeta, in če sem mu s stokom motila spanec, se je palica razhudila. Vsako jutro je dekla na ukaz svojega gospoda preiskala moje noge. — Obveze ne pridejo z mojih nog. So rdeče in bele. Odstranijo jih vendar. Umijejo mi noga z vročo vodo. Če krvavč, usipajo galun nanje. Neizrečno boli! Vidim, kako se mali vseokrog smeje. — Oče je včasih zavpil: »Prenehaj vekatd!« Včasih me je tolažil: »Dobila boš lepega moža.« Medtem pa sem jokala, zoper lastno voljo. Medtem eo mi ovijali noge z novimi trakovi. Medtem je galun žgal v mesu. Čimbolj so izmenjavali obveze, tem tesneje »o mi obvezovali noge. Naposled so se, ob solnčnem zahodu, nakopičile obveze kot gora, moje noge eo zdaj lepe, so dvojica zlatih lilij.« <» »Tri leta. Med to dolgo torturo so mi ponoči ležale noge više kot glava. Tako je prenehal moj stok, ker se je cirkulacija krvi prekinila. Podnevi me je bilo strah ljudi. Skrivala sem se v neki kot vrta, često za cvetlice, ki »o tudi od narave pohabljene, prijemala sem obe nogi v roke. Kako majhne so bile! Ko eo bile poprej tako velike kot njih sestre: moje roke. Moje rok« »o milovale moje noge, kot sestre božajo svoje brate, ki se vračajo ranjeni ln pohabljeni iz vojske. Gledala sem na obletajoče se cvete, žrtve prirode, in bala sem se, da me ne bi našli. Tako sem se naučila molče jokati! Materina smrt mi ni prizadela toliko bolečin ln trpljenja. Dvojica zlatih lilij proti rdeči gori obvez in izbledelih kosti! Tradicija je zahtevala. Preko časa in prostora je izvajala svojo voljo.« Svobodna tribuna Dr. Ivom Štempihar, advokat, Jesenice: cJizvedife akcijo Gospod urednik! Nekje se je pripetilo te dni nastopno; Najstarejše kulturno društvo v mestu je povabilo druga društva na sestanek, na katerem naj bi se, kakor se je izražalo vabilo, določim program proslave desetletnice plebiscita. Vsa društva z izjemo enega so se vabilu odzvala, ono edino društvo pa je odklonilo udeležbo s tem, da je bil plebiscit na Koroškem tolikšna sramota in nesreča našega naroda, da za prizadeto društvo ni govora o udeležbi pri proslavljanju te nesreče in sramote. Samo to edino društvo je imelo čut za to, kaj je dolžno narodnemu ponosu. — Stališče tega društva je dejansko dobro učinkovalo, kajti sestanek drugih društev je vendarle sklenil prirediti samo spominsko prireditev v dostojnih mejah, ne pa proslave, nakar je tudi ono društvo takoj prijavilo, da se udeleži. V zahvalo za umestno opozoritev pa je dobilo ono društvo javno, seveda anonimno brco v časopisju. Ko smo bili med vojno še dijaki, potem akademiki, in so nas vsak dan pitali s c. kr. patriotizmom, nas basali z nepre-kosljivimi Potiorekovimi, Danklovimi in Brudermanovimi zmagami nad Srbi in Rusi, nam hvalili lahko-atletske dirke avstrijske armade ob Dnestru, Sanu, Visli in Drini, smo se za to hrano zahvaljevali s tako urnebesno glupim vzklikanjem, da so avstrijoti zeleneli v njih razoroženi jezi. — Ljudem, ki bolehajo na napitnicah, še vedno radi nagajamo z aplavdiranjem, dokler ne — utihnejo. Bogve, da-li ni bila in ali ni ta prešemost tudi posledica naše splošne napake, ukoreninjene v miselnosti po vekovnem robstvu: napake formalistične, šablonske, hinavske emfaze, anonimne korajže, malomeščanske nestrpnosti, površnosti in osebnega apetita? Res je, v uvodu mišljeni inicijatorji >pro-slave« najbrže niso mislili na proslavljanje, nego na spominjanje. Tem hujše zanje, ker za tako kočljive zadeve, kakor je ne-obhodna potreba*da bodi narodni in državljanski ponos izrazit, brezkompromisen in razločen, je neodpustljiv greh, s samim zamenjavanjem pojmov izdajati šablone, ki veljajo za plesne venčke. Kaj pomaga, ako se pri pogledu na zapad zavijamo v molk, ki je imponiral vsej Evropi, ako se pri obratu na sever razstavljamo kot slabi diletanti. To je živa slika naše jugoslovanske boli, primer naše mlačnosti, milne pene našega zanosa. Kakor nalašč ste baš 16. t. m. v uvodniku podregali v zaledje bivših strank: opozorili na društva, ki so bila pomožne organizacije strank. Juridično dejstvo je, da stranke niso bile uhvatljive, zgodovinsko dejstvo je, da so strankarski strahovi pustošili med narodom efektivno baš po teh organizacijah; zato so se ob razpustu strank zagnezdili strankarji s svojo miselnostjo v te organizacije in pustošili nemoteno naprej. V te iste organizacije, ki so radi strankarstva nastale potem cepitve prejšnjih skupnih društev za iste cilje, v društva, ki so razcepljala državljane pri istovetnem delovanju. Ta društva so ostala, zato so pa ostale tudi fronte, čeprav brez oficijelnih kratic. To je samo ena stran društvene konfiguracije pri nas. Druga je materijelna hipertrofija društev. Preglejte, če morete, ko- liko društev obstoji samo na papirju, koliko jih je tu radi sv. tradicije, pa ne delajo drugega, nego zgago. Na lanskem delegatskem zboru SPD je ugotovil neizpodbojno nacijonalen gospod, da mora biti v Mariboru naroden človek član vsaj dvanajst društev, da ne pride na glas mlačnosti. V tistem kraju, kjer je malo manjkalo, da niso praznovali plebiscita, kakor da je kraj sedež >Heimatschutza«, je menda društev, kolikor je hišnih številk; ko pa sem lani stavil predlog, ki bi sčasoma omogočil amalgamiranje društev, ki imajo iste cilje, toda različne predsednike in predsednice, in ki spijo, če ni kake zakuske, je bil ta predlog soglasno sprejet. Soglasno pa pomeni pri malomeščanih: brez debate in kritike. In res je šel — v koši Naše kulturno delovanje je kakor njiva, kjer raste skoro sam plevel, ker si nešteto oseb lasti njivo v celoti zase, pa je zato nihče ne obdeluje. — Prav te dni se je rodila krilatica, ki ima tako nedosežno kulturno in nacijonalno vrednost, toliko vsebine, toliko programa in prilike za delo, toliko drugačne In lepše prihodnosti, da ni primere s krilaticami, s katerimi smo drsali skozi zgodovino. Prišla je z najvišjega mesta, je definicija prošle vsenarodne slavnosti v Beogradu in viteška vizitka ponosnega molka. Prišla je — jugoslovanska akcija! Predsednik vlade, tolmač kralja, jo je skoval, izročil državljanom s pozivom, da jo — oživijo. Toda: ali se je le eno društvo, ki gleda na lavorike »kulturnega in narodnega« delovanja, bavilo z vprašanjem, kako bi bilo najenostavnejše in najuspešnejše uvesti in izvesti jugoslovansko akcijo v praksi? Stavit grem, da niti eno! Stavit grem, da premnogim predsednikom in predsenicam niti na misel ni prišlo, da leži tu kar cel zaklad neminljivih zaslug za narod in državo! Seveda: jugoslovanska akcija ne prinaša parad, ne prireja zakusk, jugoslovanska akcija zahteva resničnega dela, dela z vestjo, srcem in žrtvami. Ljudje božji, ali smejo res samo bivši politiki vedeti in izrekati, kar vedeti in izpovedati je dolžnost nas vseh? Samo ti so se izjavili, samo ti so se oglasili, in to, kljub izvestnim napakam, tako, da bi smela narodna in kulturna društva slediti temu vzgledu in iskati forme za delo! Jugoslovanska akcija vendar ni zato skovana, da ostane samo oficijelna, mrzlo-uradna zadeva, zato, da bo imela vlogo tuša pri napitnicah! Tako lepo priliko za delo, za novo, združujoče delo prespava celokupni kor in mozaik kulturnih in narodnih društev, počivajoč na lavorikah »storjene dolžnosti«, in prezira, da je danes dolžan narodu, da poseže v akcijo. Ne čakajte vendar samo prilik za osebne intrige pred občnimi zbori, nego očistite svoje delovanje in snovanje rje stare miselnosti, predložite narodu nove inicijative, postavite društveni mehanizem na nove tire. Preidite k delu! Dajem Vam v ta namen misel; polastite se je, če ne za drugo, za razpravljanje: Iz Beograda plamti poziv k jugoslovanski akciji, s severa kljuje spomin na pečat naše politične nesposobnosti pred Korošci. Zato predlagam, da osnujemo v spomin na plebiscit in za oživotvoritev jugoslovanske akcije v vsakem okraju, ali za več manjših Agrarna reforma in jugoslovanska akcija Vlada pripravlja zakon, s katerim bo zaključila po vojni za početo agrarno reformo. Agrarna reforma v Sloveniji je bila precej skromna, to pa zaradi tega, ker je dežela alpska in brdovita, šume in pašniki pa so bili izvzeti od agrarne reforme. Tako bo največja posestva ostala skoro nedotaknjena in bivši lastniki šumskih veleposestev na Češkoslovaškem in v Romuniji zavidljivo govori o naših veleposestnikih, ki so ostali skoroda neokrnjeni. Gostost prebivalstva v Dravski banovini je znatna in zato je borba na kmetih za obdelovalno zemljo huda. Zaito je velik del prebivalstva zelo zainteresiran na pravični izvedbi agTarne reforme. Pri tem se je pokazalo, da je sedanji zakoniti maksimum za brdovito in alpsko Slovenijo odločno prevelik in se sme priporočiti njegovo znižanje vsaj na 60 hektarov obdelovalne zemlje. Naravnost smešno je, kako malo so bili od agrarne reforme pri nas prizadeti veliki Šumaki veleposestniki, n. pr. Auerspergi na Kočevskem. Neka plemenita veleposestniška familija na naši zapadni meji Je svoje dni zaprosila za italijansko državljanstvo in ga je tudi dobila. Toda njen up je šel po vodi, kajti sosedna država je od te plemiške rodbine tudi zahtevala primeren doprinos. Danes si ta rodbina zopet želi nazaj pod varstvo jugoslovanskega državljanstva. — Na naši severni meji, tam blizu Fale, pa ima neki italijanski grof svoje veleposestvo. Agrarna reforma se tu doslej prav nič ne pozna in šele lansko leto so se agrarni interesenti tega veleposestva organizirali. Toda kaj se je zgodilo? Uprava tega veleposestva je takoj začela z odpovedovanjem stanovanj tistim, ki so se organizirali. Tako imamo tu pritožbo domačega človeka, ki je leta 1925. prevzel eno, z goščo zaraščeno hišico z zemljo, spadajočo k veleposestvu, v nji stanoval in opravljal zapriseženo službo lovskega in gozdnega čuvarja. Zemljišče je kultiviral in obdeloval, poleg popravljal ceste in čistil goščo. Ko je ta domačin v smislu veljavnega zakona in tozadevnih uredb pristopil k organizaciji agrarnih interesentov, so mu za 1. november 1930. odpovedali stanovanje in deputatno zemljo, ki jo je užival kot zapriseženi lovski in goodni delavec. To se je zgodilo na veleposestvu grofa Zabeo, ki je menda italijanski državljan. Kako bi se godilo v Italiji Slovencu, ki bi Italijanom odpovedoval stanovanja in službe zato, ker bi bili člani legalne gospodarske organizacije? Tu je potrebna jugoslovanska akcija! Ona naj izvede tudi agrarno reformo, nič bolj radikalno, toda tudi nič manj obsežno, kakor so jo Čehi, ki nam naj bodo vzor tudi v tem oziru. P. Papir za zavijanje potiskan in nepotiskan prodaja po nizki ceni tiskarna »Merkur«, Ljubljana Gregorčičeva ulica 23 Marija Ran<5: Lepa neznanka Kadar je mladi kapelnik zdraviliške godbe v letovišču X. »topil na oder pred pričetkom opoldanskega koncerta, je vselej veljal njegov prvi pogled in poklon poslušalcem, ki eo zasedli godbenemu paviljonu najbližje klopi. Vedel je, da ima pred sabo kopico ljubiteljev glasbe in vnetih častilcev svoje dirigentske umetnosti. So to večinoma starejši ljudje, zelo konservativnih na-zorov. Modi ne delajo bogve kakšnih koncesij, pač samo kolikor je potrebno, da ne bi bila njih starokopitnost preveč očitna. Že leta in leta posečajo isto letovišče. Pod zelenim drevjem zdraviliškega parka si pripovedujejo zanimivosti pretekle zime in z otožnim smehljajem obnavljajo davne, ljube spomine... Predvsem treba omeniti staro baronico v stalnem spremstvu njene tudi že odcvele nečakinje, ki vsdej zardi, kadar se kapelnik napram njej prikloni v pozdrav, potem gospo računskega svetnika iz N., ki med koncertom vedno plete nogavice za otroke njene vnukinje, debelo gospo me-dicinalnega svetnika, profesorja Z. s strežnico in pa komornega pevca —čeva, bivšega člana carske opere v M., ki se nikdar ne pojavi brez površnika, belih gamaš in cilindra in sam zase »dirigira« vse operne arije, izraža ielje glede Tempa orkestra ter včasih pove kakšno pikantno zgodbico izza teaterskih kulis. Ne smemo pozabiti na mater mladega kapelnika v črni svileni obleki, z zlato verižico okoli drobnega vratu in staromodnim klobukom, izpod katerega Strle na vratu sivi, skoro beli lasje. Z vidnim zadovoljstvom sprejema dan na dan laskave komplimente na račun sina. Se nekateri drugi gospodje in dame so stalni in navdušeni poslušalci koncerta. Kapelnik se tega dobro zaveda in njegov program, ki obsega krasne Mozartove uverture, pot- pourije iz najbolj priljubljenih modernih in starih oper, briljantne violinske solo partije — je pravzaprav izbran le za to malo skupino ljudi blizu paviljona. Otroci, ki se igrajo tod naokoli in včasih celo plezajo po ograji paviljona, da morejo pobliže opazovati prijeme godbenikov na različnih instrumentih, kot publika vendar ne pridejo v poštev. Še manj seveda smejoča in brbljajoča množica v drevoredih parka, ki ji je muzika satno prijeten stimulant k flirtu. Vse te očarljive dame v izbranih toaletah, prepojenih od Coty in Houbigant parfumov, vsi ti gospodje v elegantnih, hipermodernih dresih prisluhnejo kvečjemu zvokom tanga, bluessa ali blak-boto-ma... Kapelnik vzdihne; saj dirigira za tako malo ljudi v prostornem zdraviliškem parku. Brez veselja dvigne taktirko. Koncert prične... • Ze nekaj dni sem imajo stari gostje na klopeh ob godbenem paviljonu novo sosedo in sicer mlado, lepo, elegantno damo, ki jo pride h koncu koncerta vselej iskat starejša gospa. Ta mlada dama je nenavadno tiha, nemo pozdravlja in kakor fascinirana posluša muziko. Stalnim gostom nikakor ni zoprna, vendar so z ozirom nanjo precej rezervirani. Zgrinjajo se skupaj in bržčas opazujejo tujko. Na tihem poizvedujejo, kdo in kaj bi ta tujka mogla biti, pa doslej še brezuspešno. Muzika ima viden vpliv nanjo in zdi se, 'da kapelnik nič manj. On to čuti. Ob priklonu se srečajo njuni pogledi. Njegove oči zažare... kakor bi bil elektriziran. Ves čas koncerta se instinktivno zaveda, da počiva na njem pogled njenih čudovitih oči. Dirigira kakor še nikoli. Z vervo, z ognjem... Celo publika je opazila spremembo in s živahnim aplavzom nagradi vsako točko. Kdo bi vendar mogla biti ta lepa dama?... 2e nekaj dni muči kapelnika to vprašanje. Pa bo vsaj še jutri prišla h koncertu?... Kako lepo oblikovane ročice ima, bleščeče oči, svede lase' ... Pravljično bitje... Kdo bi mogla biti... Njegova fantazija nima meja in ga dviguje uad morečo vsakdanjost. * 2e tri tedne hodi lepa neznanka poslušat opoldanske koncerte. Še nikoli ni imel kapelnik bolj pazljive poslušalke. Njen mirni pogled počiva na dirigentu. Njegovo srce je v ognju. Najslajši li-rizmi Verdija in Puccinija veljajo njej, kakor tudi ljubavni duet Fausta in Margarete in... Stari gospodi v bližini lepe tujke ničesar ro uide. Maliciozno ugibanje je v polnem teku. T'ič gotovega, nič * podrobnega se ne ve. Dozdevr. i je ruska aristokratinja... Na vsak način je treba svariti mladega moža. Kako, saj je niti ne pozna osebno? Zares bi bilo škoda, če bi se zapletel v mreže kake pustolovke. Morda je hohštaple-rica... »Moj Bog, saj veste, v kopališčih se zgrinjajo najrazličnejši »elementi«... da, treba je biti silno previden... sicer pa je videti mlada dama močno prenapeta... poglejte, kako eksalti-rano posluša muziko... in domišljava mora biti, saj z nikomur ne govori... res škoda bi bilo visoko nadarjenega mladega moža...« Materi kapelnika je bilo kar tesno pri srcu. Bog daj, da bi njen sin ne navezal stikov s tujko. Saj mu je vendar že izbrala tako dobro partijo... Kapelnik pa je storil trden sklep, da se seznani z očarljivo tujko, ki je zbudila v njem mogočno čuvstvo in pripomogla njegovi umetnosti do zrelosti. Hotel bi ji povedati, da mu je ljubezen odprla pot k uspehu. Amerikanski manažer, ki se nekaj časa mudi v tem letovišču, mu je stavil krasne ponudbe. Neznatni zdraviliški kapelnik bo postal slaven... okrajev po eno »Matico jugoslovanske akcije« kot registrirano zadrugo. Člani te matice naj bi bila vsa društva z narodno-obrambnim, kulturnim ali sod-jalnim programom in zasebniki kot taki. Namen te zadruge naj bi bil, da z močnim, gospodarsko zajetim pokretom zanese v društva in med narod do zadnjega državljana jugoslovansko miselnost, da s svojo gospodarsko močjo vpliva na delavnost društev in zasebnikov v novi smeri, da ravno z združitvijo pod svoje okrilje mobilizira zlasti društvene imovine, obenem pa polagoma izloči nepotrebna društva v svojem področju, zlasti tista, ki s samim obstojem razdvajajo, da popularizira in asimilira jugoslovansko mišljenje brez primesi iz preteklosti na novi podlagi z lokalnimi okoliščinami in razmerami, da je član zveze matic iste akcije v banovini in po njej morda enkrat član vrhovne državne enote matic jugoslovanske akcije. — Članski deleži bi morali biti nepogojno plačani efektivno že ob pristopu. Zadruga pa naj bi bila ta matica, da si pridobi sredstev brez obremenitve posameznikov iz premoženja obstoječih društev — kot posamezniki bi prišli v poštev za članstvo le imovitejše pravne ali fizične osebe — in zato, da bodo osebe, ki bodo imele voditi delo in poslovanje matice, delovale z zavestjo, da vodijo sodišča njih imena v zadružnem registru, da se vodi o njih odgovornosti javen in sankcijoniran račun. Izročam ta predlog javnosti c posebno željo, da bi se na Jesenicah, v tem najmlajšem mestu banovine, najprej posrečilo ustanoviti tako matico in dati drugim krajem vzgled, kako se da jugoslovanska akcija igraje in z zajamčenim uspehom uvesti in izvesti, da pridemo enkrat iz mlačnih in zapuščenih šablon prejšnjih časov. ZgradNev nove steklarne v naši državi Kakor izvemo iz zanesljivega vira, bodo zgradili novo tovarno stekla v Pančevu. Zanimanje za steklarsko industrijo v naši državi je ogromno. Mnogo Be je govorilo, da bo neka češka tvrdka gradila tovarno v Zagorju, zlasti ker je prejšnji lastnik g. Abel opustil obratovanje v Zagorju in preselil steklarje deloma v Paračin, deloma v Sv. Križ pri Rogaški Slatini in Hrastnik, kjer obratujejo normalno. Največji interes na graditvi steklarne v Zagorju so imeli zlasti steklarji iz Zagorja in pa pridobitni krogi, ki so bili z ustavitvijo obratovanja občutno prizadeti. Končno se je res odločila neka češka tvrdka za zgraditev moderne steklarne v Pančevu. Omenjena tvrdka se je pogajala z mestnim zastopstvom v Pančevu, katero ji je odstopilo stavbišče brezplačno. Sedaj se ustanovi »Češko-jugoslovenska d. d. Vitrea«, ki bo prevzela gradbo in vodstvo nove steklarne. Akcijski kapital bo znašal 20,000.000 Din, ki ga bo deloma podpisala omenjena češka tvrdka, deloma pa francoski steklarski trust »St. Gobain«. Nova tovarna bo izdelovala šipe. To bo potem edina tovarna te vrste v Jugoslaviji. Obratovanje se bo vršilo večinoma s stroji in bo znašala letna kapaciteta produkcije čez 1 milijon kvadratnih metrov steklenih plošč, s čimer bi bil ves konzum zagotovljen v Jugoslaviji. V naši državi obratujejo sedaj tri tovarne za različno namizno steklo in ena tovarna, ki producira večinoma steklenice za kislo vodo in pivo. Tovarni v Hrastniku in Paračinu producirata navadno namizno steklo, tovarna v Sv. Križu pri Rogaški Slatini pa boljše brušeno steklo in servise. Tovarna v Straži pri Rogatcu obratuje večinoma s stroji in izdeluje zelene steklenice za pivo, kislo vodo in slično. Poleg obstoječih in poleg tovarne, ki se bo zgradila v Pančevu, bi bila potrebna še tovarna za optično, steklo, kajti potem šele bi krila domač konzum domača produkcija. Mora i njo govoriti... Slučaj mu pomaga. Stranski drevored parka v pozni popoldanski uri. Po drevesih obešajo pisane lampijone za večerno veselico v parku. Nasproti prihaja tujka s pol nim naročjem rož. Večerna zarja se je vjela i njenih zlatih laseh ... Kapelnik se približa... jo ogovori. .. nežno, ponižno... ona molči... kakor bi bila v za' dregi ... gleda k tlom ... okoli sebe, kakor dt bi iskala pomoči... »Mar je tako plašna?« misli mladi dirigent. Da je ni prestrašil? Morda ni razume njegovega jezika? Z vidnim naporom zbira francoske besede in spregovori znova, naj' prej jecljavo, potem bolj zgovorno... skoro vsiljiv je... Vedno isti otožni usmev na lepem obrazu tujke, ki uporno molči.., Medtem se približa njena spremljevalka in jo prime pod pazduho. Opazi kapelnika. Govori z njim. Zahvaljuje se mu za umetniški užitek, ki ga nudi gostom. »Lepa kariera vas čaka,« pravi ljubeznivo, »imate dulia, ogenj in temperament________ Neskončno rada imam muziko in mislim da tudi dovolj razumevanja. Ko je še živel moj mož (imenuje ime slavnega ruskega slikarja) so v našem salonu večkrat nastopali slavni umetniki... Ah, kje so tisti časi... Mnogo Breče vam želim, dragi gospod... Lepo bodočnost imate pred sabo ... Vaši koncerti so zame vedno užitek, če imam le priliko jih poslušati. Škoda, da jih ne more slišati moja hčerka ...« »Gospodična vendar vsakokrat prisostvuje opoldanskemu koncertu ...« je začudeno odvrnil kapelnik. »To že,« odgovori mati s trpkim usmevom. »Moja mala si vedno izbere klop v bližini godbenega paviljona, kjer se dozdevno zbira distingvi-rana publika. Vendar ne more muzike zaznavati ... moj otrok je — na žalost — gluhonem ... Prev. S. M. 2>e2»x?i vzgledi Odkar se je prižela dramiti v Slovencih narodma zavest, so naše oči uprte v bratski češki narod. Čehi, ki so preživljali svoje narodno prebujenje pred nami, so nam služili v vzgled pri vsakem našem koraku. Mnogo — da ne rečem vse — kar se je pri nas delalo na kulturnem in posebno na narodno-obrambnem polju, se je delalo po češkem vzoru. — Tudi mmoge naše ženske voditeljice so se učile pri Čehinjah. Naše ženske organizacije so v mnogem zasnovane po češkem vzoru. V komaj preteklih težkih dneh smo spoznali, kakor morda še nikoli, da nam češkoslovaški narod ni le voditelj in učitelj, marveč da nam je res pravi brat. Kakor ljubeč brat se je v resnici zavzel za svojega nesrečnega brata. Z vso sestrinsko ljubeznijo je češkoslovaška žena podala svojo roko trpeči slovenski ženi v njeni najtežji uri. Kot značilno naj navedemo dejstvo, da je neki naš ženski list dobil od svoje naročnice Čehinje iz Prage 200 Din kot prvi in doslej edini prispevek za prizadete sestre v počastitev spomina naših mučenikov. — Je to lep čin sestrinske l jubezni in obenem našim ženam sijajen vzgled, katerega beležimo z zadoščenjem in obenem z željo, da bi požrtvovalnost plemenite češke sestre našla širok odmev v srcih naših žen. O ženskih poklicih Šivilje pred 100 leti. Srednjeveški cehi so nudili ženam mnogo dela in neredko-krat naletimo na poročila o ženskih obrtnih mojstrih. V začetku nove dobe se je položaj žene — delavke mnogo poslabšal. Tako n. pr. navaja neka zgodovina krojačev, da je v 1. 1838 neka dunajska šivilja prosila mestni magistrat, da bi smela zaposliti nekoliko učenk, kar ji pa ni bilo dovoljeno, z motivacijo, da je ženski dovoljeno izvrševanje krojaške obrti za ženske obleke, toda to dovoljenje se nanaša le na njeno osebo. Krojačice ne smejp imeti niti učenk niti pomočnic. — Danes po 100 letih šteje dunajska krojaška organizacija 15900 članov, od teh je 9050 žen. Bolniška blagajna krojaških pomočnikov je štela leta 1921 19.500 članov, od teh je bilo 13.800 ženskih Umetno krpanje je poklic, ki prehranjuje daneg v vejili mestih marsikatero ženo. Seveda,' mora biti krpanje res umetno in žena, ki se loti tega poklica mora biti zelo spretna v ročnih delih, čedno zakrpati nogavico ali vložiti krpo v perilo še ni nika-ka umetnost. Umetno krpanje zahteva, da je v vsakem blagu luknja zašita tako, da s« sploh ne opazi; pri krpanju je treba znati posneti bodisi pletenino bodisi tkanino z iglo in primernim materijalom tako točno, da je težko najti poškodovano mesto. Platno, damast, vsi razni vzorci na zavesah, preprogah, vse mora znati spretna roka ponarediti na poškodovanem mestu, upoštevajoč barve, kakovost materijala itd. Umetno krpanje zahteva svojo učno dobo v delavnici ali v obrtnih šolah. Priporočljivo je za dekleta, ki se poprimejo te stroke, da se nauče tudi krpanja čipk in finega perila ter čiščenja madežev. V tej stroki izurjene žene bi našle brez dvoma tudi pri nas zaslužka ne le v večjih mestih, ampak tudi v vseh večjih letoviščih. Gojitev gob. V Franciji, posebno v bližini Pariza se mnoge žene bavijo z gojenjem gob (šampijonov), ki jim prinašajo lepe zaslužke. V Parizu samem je 60 veletrgovin za gobe in sicer za domače potrebe in za ekspedicijo; posebno mnogo se jih odpošilja v Nemčijo. Dnevno jih dospe na pariški trg po 5—10 centov. Pariška okolica zasluži letno okrog 10 milijonov z gobami, vsa Francoska pa do 40 milijonov. Kdor ima le vporaben prostor, hlev, klet, itd., kamor ne prodira voda, se loti gojenja gob. Kongres Jugoslov. Zenskega Saveza v Zagrebu V dneh 12., 13., 14. in 15. oktobra se bo v Zagrebu vršilo letno zborovanje Jugoslov. Zenskega Saveza. Sestale se bodo delegatke vseh v Savezu včlanjenih ženskih organizacij ravno v Zagrebu, kjer se je pred desetimi leti ustanovil Jugoslovanski Zenski Savez po vzoru narodnih ženskih savezov v drugih državah. Zagrebška ženska društva, katera so organizirana v Savezu, že pridno pripravljajo vse potrebno za sprejem delegatk in gostov, katerim hočejo ob tej priliki razkazati vse znamenitosti mesta in okolice. — Priredile bodo tudi razstavo ženskih ročnih del s predavanjem. Želeti bi bilo, da se naše žene v velikem številu udeleže tega kongresa, da se upo-znajo z delom naših ženskih društev ter oklenejo s čim večjo ljubeznijo svojih organizacij, katere čaka v naši domovini pač še zelo mnogo in težavnega dela. Nasvet gospodinjam pri vkuhanfu paradižnikov Znano je, koliko časa, pa tudi kurjave, se porabi, da postane mezga toliko gosta, da je godna za kozarce, to pa radi množine vode, M se nahaja v njej potem, ko si jo pretlačila skozi sito. Da ei kuhanje znatno okrajšaš, »tori takole: Ko si pretlačila paradižnike, položi sito nad večjo posodo, pok rij sito z gostim platnom ter stre9i vanj dobljeno mezgo. Skozi platno bo iztekla črez noč skoro vsa nepotrena voda v spodnjo posodo, v situ ozir. v platnu bo pa ostala močno zgoščena mezga, ki ti jo bo treba kuhati le polovico ali Se manj časa, kakor bi jo sicer. Novi že vi ji povzročajo često, da pečejo stopala. To preprečimo, ako namočimo krpico s par kapljicami špirita, odrgnemo ž njo notranji podplat ter pustimo, da se posuši. Politura za mize. Najboljša politura za mizne pL-5e je mrzlo prešano laneno olje. Čisto; mehko platneno krpo zvijemo v vozel, da je enakomerno trd, ter e par kapljicami olja ribljemo ploščo tako dolgo, da j sveti. Ako je plošča zelo pokvarjena, ponovimo to parkrat. Blesk, ki ga s tem dosežemo, je zelo trajen. Lesene žlice in kuhalnice, ki smo jih pomazali z vkuhavanjem sadja, očistimo na ta način, da jih pustimo ležati 8—10 dni v mrzli vodi s sodo. Razno Amerikanska plavalka, komaj 17 letna Helen Madison iz Seattle-ja je dosegla letos nič manj nego enajst novih svetovnih rekord v prostem plavanju. V nasprotju z drugimi plavalkami se Helen Madison ne specijalizira na eno daljavo, marveč tekmuje na vseh progah od 100 yardov do ene milje. Stari rekord preko ene milje je zboljšala za 14'8 sekund in pri vseh tekmah je daleč presegla dosedanje zmagovalke. Irska — dežela samcev. Irska izkazuje med vsemi državami največji odpor proti zakonu. Poroke se sklepajo tam čim kasneje mogoče. Po zadnjem štetju je bilo 80% moških med 25—30 letom neporočenih, od 30—35 let pa 62%. V starosti od 35 do 40 let je še polovica moških neocenjenih in celo starčkov je komaj tri četrt zakonskih mož. Izmed štirih žen se poroči le ena. Vendar vzgoje Irke več otrok, nego jih vzgoje žene drugih držav. Število otrok od mater, .ki so manj nego 45 let stare je celo za 85% večje nego na Angleškem. Otroški blagoslov na Madjarskem. Vsako leto na dan sv. Štefana se slavi na Madjarskem materinski dan ter se pri tej priliki razdele nagrade materam, ki imajo mnogo dece. Doslej se je priglasilo 1081 mater, od katerih nobena nima manj nego 10 otrok. Med prijavljenimi je celo takih, ki imajo 13—18 otrok. Ena je celo srečna mati 25 otrok, druga pa jih ima 23! Prodaja knjig v Franciji. Na Francoskem se prodajajo knjige na najrazličnejših mestih. Neredkokrat naletimo na knjigo v izložbi specerijske trgovine. Celo v velikih francoskih mestih lahko dobi gospodinja ob istem viru svojo duševno in telesno Frizura v stilu 1830 Ne samo v modernih oblekah, tudi v novih frizurah se povdarja ženskost. Na moški način ostrižene glave niso več moderne. Pri najnovejših frizurah vidimo gladke preče, ki so včasih čisto med ušesom, lasje so pa zaviti v angleške kodre, ki se na lahko ovijajo ob ušesih in tilniku. lesenski klobuki Poleg širokih klobukov z mehkimi krajci, vidimo raz-' ne svilene kape, male bretonske forme in kot zadnja novost: španski klobuk iz temnega baržuna z nizkim oglavjem in ravnimi krajci. mm NAJVEČJA IZBIRA BLAGA ZA ŠPORT IN TURISTKO PRI A. & E. SKABERNČ, LJUBLJANA hrano; kjer dobi milo, mast in moko, si izbere tudi svoj priljubljeni roman. — Na kongresu knjigotržnih zadrug se bo razpravljalo o novih knjigotržnih pravilih. Knjigarnarji bodo zahtevali od založnikov, da dajo svoje knjige v razprodajo samo poklicnim knjigotržcem. Enotfna obleka za šolske deklice Na Japonskem je že delj časa upeljana enotna obleka za vse deklice, ki obiskujejo šolo. Potom te enotnosti v obleki naj bj se dzgladile razlike med posameznimi sloji, t. j. med bogatimi in ubogimi otroci. Listi poročajo, da se je naprava jako dobro obnesla. Ne bi bilo napačno, da bi tudi mi v tem oziru posnemali Japonce. Pri nas je upeljana enotna obleka le v samostanih in morda še na katerem posameznem zavodu. Priporočljivo bi bilo to posebno na mestnih šolah, kjer se deklice že v prvih dneh šolskega leta razdele v skupine po kakovosti njihovih oblek in tekmujejo med seboj, katera bo bolj moderna in bolj elegantna. Ta razvada postane čestokrat velikega pomena. Ta razvada postane čestokrat kleta in bi bilo zelo želeti, da se čimprej uvede tudi pri nas enotna šolska obleka za vse deklice. Uisi s potovanja po Dalmaciji Dalmacija! Ne bom pisala o njenih krasotah, saj je odkrivalo njene čare že dovolj spretnejših peres, kakor je moje in koliko jih še bol Hočem le podati nekoliko utisov s potovanja po tej čudoviti deželi, ki vabi čedalje več tujcev, ki ne štedijo s hvalo lepoti zemlje in naroda, ki prebiva v njej. Temperamentni Split je bil prva moja etapa na obali sinje Adrije. Živahna večerna promenada na obali med košatimi palmami nudi tujcu kaj zanimivo sliko, široka, asfaltirana cesta, kjer se vrši po dnevi najživahnejši promet pristaniškega mesta, kjer neprestano švigajo avtomobili, avtobusi in težko natovorjeni vozovi, se zvečer spremeni v elitni bulvar, ko preneha vsak vozni promet. Kakor mogočna, glas-n. žuboreča reka se premikajo mase šetaleev gori in doli; elegantne Splitčanke v najnovaj-Sih toaletah se sprehajajo po glavni cesti s svojimi kavalirji, ki so včasih goloroki in celo z zavihanimi rokavi, ki pa znajo ohraniti tudi tu vso svojo eleganco kljub svoji negližejski opravi, v krem volnenih hlačah in srajci iz surove svile, običajnem dresu dalmatinske moške mladine. Med elegantno domačo publiko se mešajo večinoma turist ovsko napravljeni tujci. Od solnca počrneli ali rdeči, nabrekli obrazi tujk s svetlimi lasmi so v čudovitem kontrastu s finimi, belimi (večkrat tudi precej pobarvanimi) obrazi domačink črnih las dn iskrih oči. Trotoar in številni stoli na morski strani zavzemajo večinoma ženske domačinke iz nižjih slojev s kopicami otrok, katere prihajajo zvečer iz svojih vročih stanovanj, da se navžijejo ob morju svežega zraka. Ves kamenit rob ob mor- ski obali pa zasedejo mornarji, stari in mladi, ki v svojem tipičnem žargonu izbijajo med seboj več ali manj nedolžne, vedno pa duhovite šale, katerim ne uide niti domačinka niti tujka. Povsod silen naval tujcev; marsikdo doživi neprijetnost, da mora letati od hotela do hotela za sobo in dobi končno pozno v noč kako skromno prenočišče za silo. Zanimalo me je najbolj, kakšne utise dobe tujci o naših krajih in naših ljudeh in sem pridno prisluškovala njihovim pogovorom. Tako sem slišala neko Du-najčanko, ki je neprestano nastavljala svoj ko-dak med vožnjo iz Splita v Dubrovnik in samo vzklikala: »čudovita dežela, čudovita dežela!« — >In sijajni ljudje« — je dostavila njena spremljevalka in ji pripovedovala, kako da pušča povsod v hotelih ves svoj denar pri odprtih vratih, pa ji še ni zmanjkal niti dinar. Prepotovala je že mnogo svet« in doživela marsikatero bridko izkušnjo, zato da ve tembolj ceniti poštenje našega ljudstva. »Divni so Vaši kraji« — mi je dejal zdravnik iz Hamburga, »samo človek mora imeti dober nos, da jih voha; saj ne delate nebene reklame zanje!« Z njegovo gospo *va se razgovar-jaJi o siromaštvu Orne gore. Nekako tesno mi je bilo pri srcu, ko mi je gospa omenila bedne črnogorske kočice, kjer v enem samem prostoru živi mnogobrojna družina z živino vred. Prizadevala sem si, da bi z izgovori opravičila ta pojav in sem menila, da je to gotovo moralo napravita slab utis nanjo, ko vem, da se pri njih toliko dela na izboljšanju delavskih stanovanj, ki se gradijo v masah v vseh večjih mestih. »Da, vi to občudujete v naših revijah, toda to so samo izvoljenci, ki si lahko privoščijo taka stanovanja, preddelavci ali boljše situirani ljudje, medtem ko mase stanujejo ravno tako slabo, ako ne še slabše nego Vaši Črnogorci, ki imajo vsaj dober zrak, katerega v naših predmestjih ni.« Na vseh parnikih, v vseh hotelih so bile zastopane vse mogoče narodnosti Zdi se, da so letos Poljaki v izrednih množinah posečali Dalmacijo, kakor doslej še nikoli. Mnogo Angležev dn Francozov prihaja v lastnih avtomobilih; na poti iz Sinja v Split smo srečali dva ogromna, krasna nemška avtobusa, v katerih se potniku vozijo z vso udobnostjo iz države v državo; res idealno tako potovanje. Ustavijo se kjer hočejo in menjajo program kakor hočejo. Ena izmed tolikih privlačnosti Dalmacije in za nas ženske posebno zanimiva je, da si je Dalmatinka znala ohraniti svojo krasno narodno nošo, ki je ne oblači samo za parado, kakor na žalost me Slovenke, ampak jo nosi vedno v delavnikih in ob praznikih. Tudi bližina večjih mest je doslej le neznatno uplivala v tem oziru na svojo okolico. Vsaka ženska, ki ima količkaj okus«, mora takoj opaziti: Dalmatinka se zna oblačiti. V mestih res elegantna modna dama, na selu pa krasna v svoji slikoviti pestri narodni noši, ki je v celem delo njenih pridnih rok. Tiste neprijetne prikazni, ki ji pravimo »pol ptič — pol mi«, ne gospa, ne kmetica, in ki je pri nas žalibog postala pravilo, v Dalmaciji sploh ni, ali je pa samo izjema. Ko sem se vozila v dalmatinskem Zagorju iz Sinja proti Kninu, sem opazila dve popolnoma različni noši. V bližini Sinja nosijo temno modre ali črne obleke, čisto enostavne; tesen modrček brez rokavov, široko in dolgo krilo v pasu prišito na modrček in vse imajo temno volneno ruto na glavi. Edino, kar oživlja to strogo nošo, so 'beli, dolgi in gladki rokavi. Moški so v svojih modrih oblekah z rdečim pa9om dn rdečio čepico n« glavi slikovitejši nego ženske. Kakih 30 km dalje, v Vrliki, je bila slika popolnoma spremenjena. Dekleta, ki smo jih videla po travnikih ob Cetini poleg črede ovac, krav ali koz, so bile na prsih in često tudi na rokavih vezane s križci ali vež barvami, oblečejo ozek, navadno z zlatom vezen »prsluk«. t. j. kratka dn ozka jopica brez rokavov, ki je na prsih široko odprta, vrhu te jopice pa še volnen »haljetak«, ki je rdeč, ali temno moder, brez rokavov in sega do meč. Predpasnik je dolg skoro kakor krilo, ozir. srajoa, tkan iz pestrobarvne volne na vodoravne bordure, ki se v motivu ponavljajo in obrobljen s črno ali pestro volneno reso. Kite nosijo ovite nad čelom, da se vidijo izpod bele rute; nekatere vpletejo vanje razne okraske, ali jih našijejo na čepico, katero nosijo pod ruto. Bele peče so enostavne, obrobljene z ozkimi Čipkami. Žene imajo rute preprosto zvezane, medtem ko se dekleta spoznajo po kompludranejše zvezani ruti. Nepopisno lep pogled se nam je nudil v cerkvi pri maši. Mala cerkvica, ki je ravnokar prenovljena, diskretno okrašena z narodnimi motivi iz vrliške okolice, je bila ravno polna naroda. Tri četrtine prostora so zavzemale ženske, ki so se zdele, klečeče na tleh, s svojimi belimi rutami, kakor jata belih golobic. Dve sami otroški rdeči kapici je bilo opaziti med njimi. Nepopisno lepa slika! Srečni kraji, ki so si zna- li do danes ohraniti svoje narodne običaje in svojo slikovito nošo! Nad vse hvale vredno je prizadevanje dalmatinskih žen, organiziranih v ženskih zadrugah, ki so si nadele nalogo, da ohranijo v narodu vse stare običaje ia predvsem njegovo narodno nošo. 0 delu ženskih organizacij v Dalmaciji bom poročala v eni prihodnjih številk. M. H. * Janko Samecr Gospod Mala (t 12. IX. 1930.) Ne bog, o Neda moja, več mi zrla gospoda Maksa stati Kredi parka e pogledom krotkim, ki ljubezen žarka mu poit Je v tvoje srčece odprla! JPrišlfi Je Smirt, neobčutljiva starka, in vidno vez med vama je razdrla; v črni grob globoko ga zaprla, :jer fiuva ga cipresa — sainotarka — 0, kakor žoga, ki se je odbila (v goščavo, da pogled je več ne najde, podoba je njegova v noč vtonila! A' vem, da v srcu tvojem več ne zajde spomin na tiste dna, ki z njim prožila si v druščini jih Igorja in Majde! Koza obžHa, na bokih odrrfa Rxiska narodna. Poslovenil Ivan Matelič. 1. Krivične pritožbe. Živela sta dedek in babica. Dedek Je imel svojo hčer in babica je imela svojo hčer. Dedek je kupil kozo in poslal babičino hčer, naj jo žene na pašo. Ves dan jo je pasla in jo zvečer prignala domov. Ded je sedel pred vrati in vprašal: »Mila moja koza! Ali si se najedla, ali si se napila?« Koza odgovori: »Ne, dedek! Ko sem tekla po stezi sem hlastnila po listek na brezi, ko sem tekla črez mostičk, sem omočila v vodi jeziček. Toliko eem jedla in pila.« Ct Dedek se Je razsrdil nad babičino hčerjo in jo hud<5, hud6 nabil. Drugo jutro Je poslal na pašo svojo hčer: »Ženi kozo-na pašo, pa gle(j> da jo lepo napaseš in napojiš!« Zvečer vpraša ded kozo: »Ali si ee napasla, ali si se napila?« A koza odgovarja: »Ne, dedek! Ko sem tekla po stezi, sem hlastnila po listek na btreai, ko sem tekla črez mostiček, sem omočila v vodi jeziček Toliko 6em jedla in pila.« Ded Je našeškal tudi svojo hčer. Tretje jutro se je sam ded napravil, gnal kozo na pašo, jo dobro napasel im napojil, a pred večerom je sami pohitei domov in čakal koze pred vrati. Ko ee je vrnila, jo je vprašal: »Draga moja koza! Ali si se najedla, ali si se napila?« »Ne, dedek!« odgovarja koza. »Ko sem tekla po stezi, eem hlastnila po listek na brezi, ko sem tekla črez mostiček, eem omočila v vodi Jeziček. Toliko eem Jedla in pila.« »A, vidiš, kakšna si!« se razsrdi ded, pograbi kozo za roge, vzame nož in začne z nje dreti kožo. Koza je kričala in se premetavala na vse strani. Vila se je, vila, se trgala in se končno s sunkom iztrgala dedu z odrtim bokom, zbežala v gozd in se zatekla v zajčjo hišico. 2. Koza, zajec in čebela. Zajčka ni bilo tedaj doma. Po nekaj trenutkih se je vrnil — top! s šapo, ali vrata so bila zaprta. »Kdo je notri?« vpraša. »Jaz, koza obžrta, na bokih odprta; steptam te, steptam z nogami, na roge nataknem, z repkom spodmaknem.« Zajček je šel na cesto, šel je in je Jokal. Nasproti mu pride sivi volk: »Zajček! Zakaj se jočeš?« »Kako bi se ne jokal: koza se je zatekla vmojo hišico in zapahnila vrata.« »Pojdi z menoj; tako jo nadenem, da niti svojcev ne spozna.« Prišla sta pred hišico. Volk Je potolkel na vrata in zarohnel: »Kdo je notri?« A koza zatepta z nogami: »Jaz, koza obžrta, na bokih odrta; steptam te, steptam z nogami, na roge nataknjeni, z repkom spodmaknem.« Volk se je prestrašil in zbežal. Za volkom Je prišel izganjat kozo koso-nogi medved, ki se je prav tako zbal in ni nič opravil. Zopet je šel zajček po cesti in 6e bridko, bridko jokal. Kar prileti k njemu čebelica: »Zakaj ee Jočeš, zajček? Kdo te Je razžalil ali oškodoval?« Zajček Ji je povedal evojo nesrečo. »Počakaj, takoj te tešim te nadlege!« je rekla čebelica im odletela k zajčkovi hišici; priletela Je im vprašala: »Kdo je notri?« »Jaz, koza obžrta, na bokih odirfa; steptam te, steptam z nogami, na roge nataknem, e repkom spodmaknem.« Čebelica se je razjezila, letala okoli sten, pogledovala v vse Špranje: bučala je, bučala in našla majhno luknjico, zlezla v hišico in pičila kozo v odrti bok. Koza na vso sapo ekozi vrata in v grmovje, kot da bi se poblisknilo. Zajček ee je razveselil, stekel v svojo hišico, se najedel, napil In spat zavalil. Letfeči pafk Pajke vsi poznate? Kdo bi jih ne? Povsod jih je doki. Doma po kotih se skrivajo im predejo svoje mreže, če jih ekrbna mamica'* omelom ne prežene; po vrtu lazijo, v logih in gozdovih razpenjajo pasti za muhe, komarje itd., pa tudi po deblih dreves jih (lahko zasledite. Tem poslednjim pravimo matije ali suhe južine. Pajek, katerega kaže naša slika, je kri-ževec. Svoje ime je dobil po belem križu, ki mu krasi hrbet zavaljenega zadka. De-deki in babice pravijo, da nosi srečo, a napovedujejo tudi emrt. Če ga ujamete pred rano mašo in zaprete v steklenico, ka- mor ste poprej vrgli napisane Številke od 1 do 100, pomeni tista Številka, katero zaprede, leta, ki jih boste še dočakali. Na svetu pa so še drugi pajki, ki jih pri nas ni. To so tako zvanl leteči pajki. Ka- kor naši, tako tudi ti nimajo kril ali perutnic. Kako tedaj letijo? Preprosto! Spletejo si vrh drevesa široko mrežo, počakajo, da zaveje veter, odpnejo mrežo, na katero so poprej sedli — in letijo. Časih preletijo tako po več tisoč metrov. Mornarji pripovedujejo, da so prileteli na ladjo, ki je Slula sredi morja in je bila od obale od-aljena več ko uro nagle vožnje. Tako so prav za prav bili pajki tisti, ki so že davno pred človekom iznašli letala, aeroplane. % Harij Skalant Mftek Matfek "Veste, kdo je Mitek Matek? Deček Je od fare, vee ku&trav, debel ki krotek — zob ima na pare. Pa se Mitek Matek včasl vam na pot odpravi, leno jo raca po vasi • čepico na glavi. A A 8e sreča kje purana, joj, tedaj je vika! Noga se — poprej zaspana več mu ne spodtika... Kar le moči urno teče, a puran sledi mu 4m m njim kriči grozeče: — Hinder — homu, hindetr DANILO GORINŠEK: Mati in ljubezen Matere so blagovest neskončne in nesebične ljubezni. Kogar obsije njihov iar, je čist pred Bogom, dasi je morda v človeških očeh največji zločinec... * V zakotni vasi sta živela mati Jera in sin Francč. Životarila od rok do ust. Zakaj Francetov oče je bil umrl že zdavnaj in ni zapustil materi Jeri drugega ko dolgove in — sina. Jera se je posihmal ubijala z bornim koščkom zemlje, Francč pa je hodil v sosedne gozdove drvarit in tako sta se trudoma preživljala, da je bilo za vsakdanji ljubi kruh. Kadar se je vračal Franci pod noč domov in je prinesel malenkost denarja, so materi zažarele oči. In v njih je bilo veselje in je bila žalost. Francetu so vselej stopale solze v oči. Videl je mater, vso nebogljeno, dasi je bila še razmeroma mlada in so ji lasje še bili bujni in črni ko smola. Ali iz oči ji je gledalo trpljenje in lice so ji je zaman trudilo, da bi prijazno in veselo zrlo v sina. In to prizadevanje, pričarati radost sinu na ljubo, ga je bolelo, da bi bil zakričal od bolesti, kadar je videl mater takšno. — Sredi bahatih vaških fantov, ki so ob nedeljah požvenketavali z drobižem po žepih in veselo popivali, se je čutil tujega in nesrečnega. Začetek in konec vsega njegovega življenja je bila mati. Tako je tiho prenašal bedo z materjo in se ni ganil od nje... Fantje po vasi so ga kaj radi zmerjali 8 kočarjem in ker nič ni pomagalo, da bi ga spravili v veselo družbo, so ga začeli smatrati za domišljavca, ki se iz bogvedi kakšnih razlogov noče družiti s tovariši... Franceta je to bolelo in hudo mu je bilo, ko je videl, kako krivično ga obsojajo. Ko vendar vse svoje življenje posveča materi, ki ga je rodila in vzredila!... Mati je vse to opazila in v črni slutnji ji Je utripalo srce... Prigovarjala je sinu, da naj bo tudi tovariš sredi tovarišev, da gleda svet samo z očmi in ne s srcem. Da vidi v človeku, ki živi zase iz ljubezni do drugega ali iz bolesti, le človeka, ki se šiloma loči od ljudi, nikdar pa ne človeka, ki je sam iz ljubezni ali pa bolesti. Vse to mu je razodevala izkušena mati, ki je poznala svet dodobra ... Ali v sinu je žarela ljubezen do matere in ona se je vdaia in se je na tihem zjokala od radosti. Pa se je zgodilo, da je Francč nekoč ostal brez dela. Moral je prosjačiti po vasi za delo, ki ga je tudi dobil. Po delu so pristopili fantje in ga pozvali, da naj stopi ž njimi v krčmo. Kako bi mogel v krčmo, pa da pride na večer domov praznih rok? Mati ne bi zinila niti besede, prekrižala bi ga s svojimi od gladova-nja posušenimi prsti, preden bi legel, in potem bi legla spat lačna... Ne, tega ne more storiti. Odrekel je fantom. Pa je bil med njimi domači sin, pri čigar očetu je služil tedaj svoje borne pare. On mu je zagrozil, da jutri ne bo več dela. Tedaj mu je zatiščalo v grlu, 8 plamtečimi očmi ee je zagrizel v nasprotnikove oči, a v srcu ga je zabodlo. Pomislil je na mater, da bi morda morala sama prosjačiti za jelo zase ln zanj, ki je odrasel in zdrav in močan in ki mu je ona vse... Stopil je za fanti. Nalivali so mu in nalivali. Ni bil tisti dan pokusil niti drobtine kruha... Kmalu je zaspal za mizo... Spečega so fantje oblekli v žensko krilo ln glavo so mu zavili z ruto ... Ko se je prebudil, bo ga dražili: »No, gospodična kočarica, mamica vas čaka doma in Je lačna... Ha, ha, ha, ha!« Vzkipelo je v njem. Tedaj mu je nekdo pri-solil zaušnico. Francetu je bilo dovolj trpljenja. Pred očmi mu je vstajala mati, ki bo ga radi nje Biroveži zasmehovali, videl jo je vbo obdano b svetniškim sijajem in je — zamahnil... Nekdo je težko lopnil po tleh ... Ko se Je zavedel, so bili krog njega že orožniki. * Teden dni kasneje je prišla mati v njegovo celico. Skočil je k njej, stisnil jo k sebi in z rokami prižemal njeno glavo na svoje prsi. Brez besed sta stala ob oknu celice in jokala. Francetu je obstalo oko na materini glavi... Teden dni — in materina glava je bila siva. Srebrne niti, srebrne od neizmerne tuge. France je zakričal v bolesti. Večerne sence so padale skozi zamreženo okno in so risale na nasprotno steno ogromen križ... Vžigalice, milo in sladkor Slabo vzgojeni otroci kričijo na vse pretege, kremžljo obraz in skušajo pobegniti, ko pride mati i milom ln vodo, da bi jih umila, če pa vzame v roke sladkor, se ji takoj približajo. Mamica, ki je bila prej »grda«, postane sedaj »sladka«. Tako po priliki ee vedejo tudi vžigalice, če jih postavimo v krogu na vodo v katerikoli posodi. Ko vzamemo košček mila ln se £ njim dotaknemo vodne površine, kakor nam kaže prva slika, se vžigalice hitro umaknejo proti robu. Docela nasprotno ee pa bo zgodilo, če jinj »ponudimo« košček sladkorja. Kako to? Mar eo tudi vžigalice tako nemarno kakor otroci? O nel Ko pride milo v dotiko i vodo, ga začne voda raztapljati. Raztopljeno milo ee širi po površini in odriva vžigalice, sladkor pa je luknjičast — prodoren — kakor pravimo. Te luknjice v sladkorju vsrkavajo vodo kakor goba. Če se e koščkom sladkorja le nekoliko dotaknemo vode, nastane v okolici gibanje vodnih delcev proti vsrkavallšču, In vodni delci zanesejo tudi vžigalice proti sladkorju. Uganka R. R. Nosi križ — in ni cerkovnik; dolgouh je — zajec ni; trmast časih je in muhast — glasa dva le govori... Rešitev uganke v prejšnji prilogi: veter. Pravilnih rešitev smo prejeli 8. Nagrado dobi Franci I v a n š e k, učenec III. razreda v Rogatcu. Rešitve današnje uganke je treba poslati uredništvu mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24, do srede 24. t. m. opoldne. Mladi risar Klovn z eno potezo Brihtni otroci. »Mama, kaj pa jedo morski somi?« »Ribice jedo, malček moj, same majhne ribice, sardine in sardele in še manjše ribice.* »Kako pa odpirajo sardinske škatlje, če nimajo rotk?« Sclcolsfvc Seja izvršilnega odbora SKJ V četrtek dne 2. oktobra bo v Beogradu XIX. seja izvršilnega odbora SKJ, ki bo imela ta dnevni red: 1. Zapisnik zadnje seje in poročila o izvršenih sklepih. 2. Poročilo načelnika in načelnice. 3. Posojilo za sanacijo sokolskih domov (ref. br. B. Zivkovič). 4. Vprašanje prejšnjih dolgov žup in društev Savezu; konkretni predlogi (ref. br. B. Živkovič). 5. Sestava prosvetnega odbora in vseh odsekov Saveza SKJ in referati predsednikov; predlogi in načrti za bodoče delo. 6. Eventualije. Vprašanje nove razdelitve žup se bo obravnavalo kasneje. Koroški plebiscit in sokolstvo Ob priliki koroškega plebiscita pred 10 leti Je tudi naše sokolstvo storilo vse, kar je bilo v njegovih močeh, da se ohrani lepa Koroška naši državi. V plebiscitnih dneh je Sokol organiziral ekspedicijo, kateri se je odzvalo ogromno število njegovega članstva, ki je pohitelo na Koroško, da tam stoji bodrilno ob strani našemu ljudstvu v težki borbi in propagira za našo državo. Žal je bil ves trud zaman — Koroško smo izgubili. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je izdal nalog vsem sokolskim društvom v naši državi, da se morajo na dan plebiscita dne 10. oktobra t. 1. s primerno prireditvijo spomniti žalostnega dogodka. V prihodnji številki »Sokolskega glasnika« bodo dobila sokolska društva potrebna navodila, v številki, ki bo izšla 1. oktobra, pa gradivo za predavanja. Prepričani smo, da bodo vsa sokolska društva Izvršila svojo dolžnost in izvedla nalog Saveza. Sokoli, ne pozabimo naših bratov na Koroškem! : Sokolski zlet v Libercu V dneh od 13. do 15. t. m. se je vršil večji zlet češkoslovaškega sokolstva na severnem češkem v Libercu, kjer se bori češka manjšina za svoj obstanek. Zleta se je udeležilo tudi veliko število praškega sokolstva in je krasno uspel, akoravno so tamkaj bivajoči Nemci napeli vse moči, da ga preprečijo. Zahtevali so celo, da vlada zlet prepove, češ, da je provokacija nemškega ljudstva, češkoslovaško sokolstvo je pa ponovno naglašalo, da z zletom nima namena provocirati, ampak da hoče samo podpreti libereckega Sokola, ki si gradi svoj dom. Ko Nemcerii njihova intervencija ni uspela, so sklicali v času zleta protestno zborovanje, s katerim so pa doživeli neuspeh. Akademijo, ki se je vršila na predvečer zleta, so morali razdeliti na dve dvorani, ker je bil naval tako velik. V nedeljo dopoldan je bil mogočen sprevod, popoldan pa impozantna javna telovadba, pri kateri so najbolj ugajale beograjske proste vaje članov in članic. Zveze bolgarskih Junakov Kongresi Junakov se vrše od leta 1915. naprej vsakoletno, pred tem so se pa sklicevali samo vsako tretje leto.- Kongres je najvišji forum junaške organizacije. Društva pošljejo na ta kongres za vsakih 50 članov po enega delegata. Na kongresu se izvoli predsedništvo 8 članov, ki tvorijo z oblastnimi (župnimi) predsedniki zvezni odbor. Ravno tako se izvoli tudi tehnično predsedništvo. Izmed sofijskih tehnikov se izvoli s tajnim glasovanjem tričlanski stalni svet, ki iz svoje srede določi zveznega načelnika. Oblastni načelniki dopolnijo ta svet na zvezno načelništvo, ki skliče enkrat letno in to 2 dni pred kongresom*tehnično konferenco. Letošnji junaški kongres se je imel vršiti že 28. do 31. avgusta, ampak je bil v zadnjem hipu preložen na 3. do 5. oktobra in bo v Razgradu. Po svoji vsebini bo jako bogat, ker bo razpravljal razen običajnih stvari, tudi o bilanci letošnjega zleta v Sofiji in o notranjih razmerah, ki so že pred zletom prišle do izraza v dalekosežnih izmenah v predsedništvu zveze ter so imele za posledico, da sta se stvo-rila v junaški organizaciji dva tabora, ki se ♦medsebojno pobijata. Na kongresu se bo gotovo razpravljalo tudi o razmerju do Slovanske sokolske zveze in do Sokola kraljevine Jugoslavije. Želeti bi bilo, da končno prevlada struja, ki zahteva spremembo imena »Junak« v »Sokol«, ki je danes edini zadržek za sprejem Junakov v Slovansko sokolsko zvezo. Telovadba na Finskem Prva telovadna in sp -tna društva na Finskem so se ustanovila okrog leta 1870, vendar so se le počasi razvijala, ker jim je nekdanja ruska vlada delala potežkoče. L. 1900 je bilo šele 108 društev s 3300 člani. Po ruski-japonski vojni je tlak od strani ruskih vladajočih krogov nekoliko ponehal ter je bil omogočen živahnejši razvoj. L. 190G se ustanovi zveza telovadnih in športnih društev, ki šteje 300 društev z 11.600 člani. Ta organizacija: Snomen Voimisteln-ja Urheiluliitto, ki ima svoj sedež v Helsingforsu šteje danes 482 društev in 40.973 članov. S. V. U. L. je razdeljen na te sekcije: 1. gimnastiko (15.119 članov), 2. za lahko atletiko 19.029), 3. za smučarstvo (11.365 članov), 4. za rokoborbo (2194 članov), 5. za biciklistiko (660 članov), 6. za telovadbo mladine (3401 član), 7, za Pesjpallo (finska igra) (1881 članov). »Svul« e razdeljen na 22 distriktov (žup). Vsak di-strikt voli številu članstva odgovarjajoče število zastopnikov v zvezni odbor, ki se shaja dvakrat letno. Ta odbor voli vsako leto zvezno 7-člansko predsedništvo, predsednika na dobo 8 let in častnega predsednika na dobo 4 let. Častni predsednik je zdaj profesor Ivar Wilskman, »oče finskega športa«. Predsednik e Aksel Ek, predsednik gimnastične sekcije pa veliki prijatelj Sokolstva V. J. Niiniluoto. Svoje zlete prireja »Svul« že od leta 1900 dalje vsako tretje leto. Udeležba je na vsakem zletu večja. Na zadnjem zletu 1. 1927 v Vttpuri e nastopilo pri prostih vajah 1300 članov, letos na zletu v Helsingforsu jih je nastopilo že 3200. Take telovadne slavnosti so vedno spojene tudi s telvadnimi tekmami. Finci so se začeli po vojni zanimati tudi za mednarodne tekme, kjer so dosegli že prav lepe uspehe. Br. Loffler odšel v Ameriko Prvak slovanskega Sokolstva br. Emanuel L 5 f f 1 e r, član sokolskega društva Kral. Vi-nohrady, je te dni odšel v Ameriko. Naslov slovanskega prvaka si je priboril na vsesokolskem zletu v Beogradu z zmago nad Primožičem, ki e ostal 1% točke za njim. Na mednarodni tekmi v Luksemburgu mu sreča ni bila mila, prepustiti je moral prvo mesto našemu Primožiču in se je moral zadovoljiti celo s tretjim mestom za svojim rojakom Gajdošem. Vendar se mora Lofflerju priznati, da je res najboljši češkoslovaški telovadec. Odlikuje ga pred vsemi ostalimi češkoslovaškimi telovadci izredna eleganca. Loffler odhaja v Združene države samo za dobo enega leta in se hoče tam posvetiti študiju telesne vzgoje. Po tem letu se najbrž zopet vrne v domovino. i DANAŠNJE PRIREDITVE V LJUBLJANI. Nogomet: Igrišče S. K. Ilirije: ob 16. uri. Sašk (Sarajevo) : Ilirija (tekma za pokal JNS), ob 14’30. S. K. Trbovlje : S. K. Ilirija old boys (prijateljska): igrišče A. S. K. Primorja: prvenstvo: ob 1315. Jadran : Reka, nato Svoboda rez., : Grafika rez., nato Svoboda I. : Grafika I. Plavanje: Ob 10'15 na kopališču Ilirije propagandna plavalna tekma za n.everificirane plavačc in plavačice. SEMIFINALE ZA POKAL JNS. SAŠK (Sarajevo! : ILIRIJA. Danes ob 16. odigra Ilirija semifinalno tekmo za pokal nogometnega saveza. JNS je razpisal ta pokal, ki predstavlja vrednost 40.000 Din, kot nekako nadomestilo za zlati kraljevi pokal, katerega si je definitivno priboril zagrebški nogometni podsavez. Oba semifinalista sta približno enako močna. Saška imata oba naša vodilna kluba Ilirija in Primorje v neprijetnem spominu. Oba dva sta ob priliki tekmovanja v državnem prvenstvu naletela na Saška in ju je doletela enaka usoda — oba sta izpadla. Tudi drugi jugoslovanski klubi so morali že opetovano izkusiti znanje in borbenost Bosancev, ki so doma skoro nepremagljivi. Beogradski časopisi menijo, da gre Sašk v borbo z Ilirijo kot favorit, pristavljajo pa, da ima Ilirija plus, ker igra doma. Vsekakor bodo Ljubljančani pozdravili starega in že znanega gosta, ki pa že dolgo ni bil v Ljubljani. Tekma bo seveda zelo ostra, saj pride zmagovalec v finale, kjer bo igral z zmagovalcem tekme Sand—Soko, ki se tudi danes vrši-v Subotici. Pričakujemo, da bo zmago odneslo boljše moštvo, pa naj si bo to Sašk ali Ilirija. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. ISSK. MARIBOR ; S. K, VARAŽDIN. S. K. Varaždin, katerega dolgo vrsto let nismo videli v Mariboru, gostuje danes proti okrožnemu prvaku »Mariboru«. Gostje se odlikujejo po hitrem prodiranju in po smiselnem podajanju žoge. V zadnjem času so dosegli lepo število zmago, kar je -porok, da bodo tudi »Mariboru nudili dovolj odpora. Naš prvak nastopi to pot kompleten in bo to zanj zadnja preizkušnja pred prvenstvom. Tekma se odigra na prostoru ISSK. Maribora v Ljudskem vrtu. Pričetek ob 16. uri. S. K. ŽELEZNIČAR : S. K. KASTNER & OHLER (GRAZ). Železničar bo nastopil proti gostom v zelo iz-premenjeni postavi. V moštvu bodo prevladovale mlade moči in je upati na živahen potek. Tekma se odigra na prostoru S. K. Železničarja pri vojašnici kralja Petra. Začetek ob 16. uri. DANAŠNJI ŠPORT V CELJU. Danes v nedeljo se vršita dve zanimivi tekmi v Celju. S. K. Olimp, Gaberje igra proti S. K. Ilirija rez. iz Ljubljane. Tekma se vrši na igrišču Olimpa v Gaberju ter Be prične ob 16. uri. — S. K. Athlctik pa igra proti S. K. Rapid, Maribor na igrišču pri Skalni kleti ob 16. uri. RAZPIS TEKMOVANJA V PLAVANJU IN SKOKIH ZA PRVENSTVO LJUBLJANSKIH SREDNJIH ŠOL ZA PREHODNO DARILO S. K. ILIRIJE V LJUBLJANI. V svrlio propagande plavalnega športa, ki je v poslednjem času zavzel ogromen razmali, ter obeta postati v najkrajšem času pravi slovenski nacionalni šport, razpisuje S. K. Ilirija v Ljubljani za nedeljo, dne 28. t. m. tekmovanje v plavanju in skokih za prvenstvo srednjih šol in pre hodno darilo S. K. Ilirije in to po sledečih pro-pozicijah: 1. Tekmovanje se vrši po pravilih JPS-a. Program obsega proge, predvidene v Tehničnem pravilniku JPS-a kot juniorske konkurence in to: gospodje: 50 m prosto, 100 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 4X50 m prosto, skoki. dame: 50 m prosto, 100 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 4X50 m prosto, skoki. . Pravico udeležbe imajo vsi oni gojenci ljubljanskih srednjih šol, ki so bili v šolskem letu 1929-30 pravilno vpisani kot redni učenci. 3. Tekmovanje se vrši v bazenu S. K. Ilirije. 4. Vsak zavod more prijaviti na poedino disciplino po dva tekmovalca in eno rezervo. Isto velja za štafete. 5. Prijave, ki naj obsegajo ime, priimek in šolski zavod tekmovalca in disciplino, je poslati najkasneje do četrtka, dne 25. t. m. do 18. ure na naslov: Alfred Poeschel, kopališče S. K. Ilirije. Prijavnine ni. 6. Prvoplasirani v vsaki disciplini prejme naziv »Prvak srednjih šol« zavod pa, ki doseže največjo število točk, prehodno darilo S. K. Ilirije, ki preide v trajno last po trikratni zaporedni osvojitvi ali petkratni osvojitvi v presledkih. 7. Skoki se izvajajo raz jeklenih desk višine 1 m ali 3 m in sicer po štiri poljubni skoki. 8. Vrstni red in čas tekmovanja se bo objavil naknadno. 9. Tekmovanje se bo do definitivne osvojitve prehodnega darila vršilo vsako leto začetkom šolskega leta po istem programu in po istih pro-pozicijah in se bodo najboljši rezultati beležili kot srednješolski rekordi. RAZPIS TEKMOVANJA V WATER~POLU V PRVENSTVU LJUBLJANSKIH SREDNJIH ŠOL IN PREHODNO DARILO S. K. ILIRIJE V LJUBLJANI. S. K. Ilirija v Ljubljani razpisuje tekmovanje za naslov prvaka srednjih šol v water-polu in za prehodno darilo kluba in to po sledečih propo-zicijah: 1. Tekmovanje se vrši po pravilniku JPS-a za water-polo. 2. Igra se 2X7 minut brez odbitkov. Med obema polčasoma je 3 minute odmora. 3. Tekmovanje se vrši v bazenu S. K. Ilirije. 4. Pravico udeležbe imajo moštva, sestavljena iz dijakov srednjih šol, ki so bili v letu 1929-30 pravilno vpisani kot redni učenci. 5. Vsak zavod more prijaviti samo eno moštvo. 6. Prijave je treba poslati do četrtka 25. t. m. do 18. ure na naslov: Alfred Poeschel, kopališče S. K. Ilirije. Prijavnine ni. 7. Sistem igranja: Če se prijavijo štiri moštva ali manj se igra po sistemu na točke, dočim se igra po Cup sistemu, če se prijavijo več kot štiri moštva. 8. Tekmovanje se bo vršilo le, če se prijavita najmanj dve moštvi. V slučaju, da se prijavi samo eno moštvo, isto ne more biti zmagovalec in čuva pokal za dotično leto S. K. Ilirija, ki tekmovanje prihodnje leto ponovno razpiše. 9. Zavod, ki po predstoječih propozicijah izide kot zmagovalec prejme naslov prvaka ljubljanskih srednjih šol v water-polu in si za dotično leto osvoji darilo S. K. Ilirije, ki preide v trajno last po trikratni osvojitvi. 10. Tekmovanje se bo do definitivne osvojitve prehodnega darila vršilo vsako leto skupno a tekmovanjem v plavanju in skokih za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol začetkom šolskega leta po istih propozicijah. IdravniUta posvetovalnica G. Z. Ž. v P. Omenjeno lepotilo si kupite raje že napravljeno ali v kaki lekarni ali parfumeriji. Karkoli Vam napišemo, ne bo boljše od preparata, ki se dobi že izdelan za primerno majhen znesek v trgovini, pač pa bo mnogo dražji, ker ga bo treba posebej in v malem pripraviti, že ker je delo treba plačati. G. M. V. v L. Radi par slučajev sporadičnih primerov griže ob poletnem času ni treba, da bi sc radi njih prebivalstvo razburjalo. Skoro vedno se da v takih primerih tudi dognati gnezdo in jo na mestu zatreti. Profilaktično velja uživati surovo sadje ift sočivje samo ponovno in temeljito oprano in se dotikati jedil samo z dobro osnaženimi rokami. Griž je več vrst, ki jih povzročajo razni mikroorganizmi, bakterije, v tro-pičnih krajih pa tudi živali. G. D. Č. ti J. Verjetno je sedanje stanje vsklilo na živčni podlagi. Poskusite s hladnimi (ne mrzlimi!), 22 stopinj C toplimi frotažami. Potem obvladanje samega sebe! Zdravila, kot ga zahtevate vi, žal ni. Jemljete pa lahko na primer brom ali valerijano. G. P. B. v G. Lahko, da je pojav posebne bolezni, ali pa tudi samo posledica nerednega življenja. Živite solidno in hodite zgodaj spat. Slične simptome je tudi opazovati pri ledvičnih obolenjih. Edini svet pa, ki vam ga moremo dati, se glasi: k internistu! G. R. T. v L. Pri vas je komplicirano zlo že z zagnojitvami. Da bi se zamašile luknjice s kako »kremo«, kakor mislite vi, je izven diskusije. Poskusite si zvečer namazati obolela mesta z inotio-lom ali gramugenom. Zjutraj si potem umijte namazane kraje s toplo vodo, eventuelno z mehkim ali celo žveplenim milom. »Anica«. Anonimno v koš! G. E. Š. v Z. Morda najenostavnejše in vendar najučinkovitejše zdravilo, zlasti v začetnih stadijih, je topla postelja in mir v njej. Pretežnu večina primerov teh bolezni bi bržčas celo brez vsakih zdravil naglo ozdravela, če bi bolniki ta- koj legli v postelj in vztrajali v njej. Seveda ne zadošča samo gorka postelj za srednje težke in najtežje primere; pri zadnjih včasih vsaka terapija odreče. Na te kure naslanjajoče, jako priporočljivo lečenje v raznih toplicah seveda samo izpopolnjuje prve in pridobljeno zdravje utrjuje. Pred recidivami pa žal tudi obvarovati ne more. G. R. P. ti J. Odkod izhaja nabreklina, o kateri nam poročate, ne moremo po vašem precej površnem opisu uganiti, ker tega brez osebne preiskave sploh ni mogoče dognati. Zato vam, jasno, tudi ne moremo ničesar nasvetovati. Obrnite sc vendar do svojega zdravnika. G. V. K. v R. T. Popolnoma brezpomembno in brez vsake nevarnosti. Le pomirite se. G. A. P. v K. Omenjeno sredstvo priporočajo tudi zdravniki kot notranje sredstvo zoper izpadanje las. Preparat je hidrolizirana rogovina, v kateri je čistin ohranjen. Tcrapevtično učinkovanje pa ni povsem razjasnjeno. G. A. v C. Cepiva so v splošnem razplodki mrtvih kaličev, katere vbrizgavamo v telo, da izzovemo v njem pojav varovalnih in hranilnih snovi. Serum je s takimi snovmi obložena sokrvca iz krvi živali, katere smo od stopinje do stopinje munizirati z bolezenskimi kaliči in jih polagoma napravili odporne in neobčutljive za njihovo kuž-nost. V natančnejše razmotrivanje o teh vprašanjih se na tem kraju radi pomanjkanja prostora pa žal ne moremo spuščati, na kratko pa se snov. ne da bi postala nerazumljiva, ne da obdelati. G. D. T. v M. Srbečica ima lahko jako različne vzroke. Lahko, da je samostojno obolenje kože, ki jo povzroča; lahko, da izhaja iz živčne alteracije. Lahko pa tudi, da leže vzroki zanjo v preosnovi itd. Poskusite se namazati z inotiolom; če bi pa to ne pomagulo, je pač najbolje, da se obrnete na zdravnika za kožne bolezni, da dože-ne vzrok in potem bolezen, v njegovi stroki sam zdravi, ali Vas pa pošlje k drugemu zdravniku. »Samotar«. Vi ste črnoglcdcc, to je vse. Pa tudi če bi bila vaša bojazen upravičena, ni treba takoj obupavati. Kar se v nas upira smrti, je naš »jaz«, naša zavest z vsemi njenimi vezmi za nazaj in z vsemi cilji za naprej. Ta zavest pa se je nekoč započela v nezavestnosti in zatone enkrat zopet v njej ter izveni v smrt. Pozabiti tudi ni, da se ta njej ter izven v smrt. Pozabiti tudi ni, da se ta skoraj vedno takrat pojavi, kadar življenje naše sploh ni več vredno, da bi se ga živelo. G. G. D. v O. Poskusite ta-le recept, ki vsaj na lasišče ugodno upliva: arnikove in kinove tinkture ter lavandulovega špirita, vsakega po 10 gramov je vliti v 170 gramov vinskega cveta ter mu pridati par gramov kuhinjske soli. S to tekočino si nadrgnite lasišče vsak večer. G. V. S. v Š. Ošpice so navadno malo nevarna bolezen za otroke. Odrasli redkokdaj obole na njih, a vedno težko. Umrljivost na ošpicah obolelih odraslih je izredno velika. G. Š. Z. v L. Francosko žganje pridelujejo iz vin, katera destilirajo. Po bistvu je torej konjak. Kar pa prihaja navadno pod imenom francoskega žganja s soljo in brez nje na trg, je umetna, v medicinalne svrhe pripravljena zmes, ki ne učinkuje drugače, kot pristno francosko žganje. Za napravljanje tega žganja imamo celo vrsto receptov, izmed katerih vam enega navajamo: očetovega etra 5 gramov, vode 300 gramov, alkohola 700 gramov. Velika večina pa vsebuje manj alkohola in več aromatičnih pridelkov. Najcenejše boste po našem mnenju še vedno izhajali, če ga kupite že napravljenega. »Majda«. Poskusite sledeče: roki si umivajte po večkrat na dan z mrzlo vodo, kateri ste pridejali par žlic jesiha. Zvečer si jih namažite s 5% for-molovim alkoholom. Zjutraj si jih zopet umivajte v jesihasti vodi in zmanite si jih z 2% salicilo-vim praškom, ki vam ga dobavi vsaka lekarna. G. K. S. u K. Na kakih »črvih« trpi vaš pes, nam ni moči brez preiskave odločiti. Nesite par glistic k zdravniku, ali zdravniku za živino, ki vam pove, za kako vrsto gre in če je za človeka nevarna. Po vašem opisu menda gre za najna-vadnejšo pasjo trakuljo (talna cucumerina), čije embrio živi v pasji bolhi, zbog česar se psi vedno iz nova z njo okužijo. Nevama za nas ni, tudi ni menda znan noben primer, da bi jo nalezel odrasel človek, pač pa izjemoma otroci. Trpi pa pes seveda tudi na trakulji, ki je za nas jako nevarna, a v naših krajih izredno redka. Kdor si drži psa, naj si pridno umiva roke. Vse živali so, če le nekoliko pomislite, nečedne. Naš zvesti tovariš pes, ne samo, da ne dela izjeme, ampak je velik pacek. Tudi raznaša bolezenske kali, tuberkulozo itd., tako, da je vsakemu svetovati, naj vsaj ne trpi, da se otroci družijo s psi, če že 6am ne more živeti brez n'*1’ Telefon 31718 SLOVENIA-TRAN5POR7 Ljubljana, MlkloAHSeva oesta štev. 80. Mag. št. 17818/30 ref. IX. Razpis Načelslvo mestne občinske uprave razpisuje oddajo težaških, zidarskih, tesarskih, kleparskih in mizarskih del za napravo rastlinjaka v mestni vrtnariji v Tivoli. Načrt, proračuni in pojasnila se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. v času uradnih ur od dne 22. septembra 1930 dalje. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do dne 27. septembra 1930 istotam. do 11. ure dopoldne. Mesino načelstvo v Ljubljani, dne '18. septembra 1930 Načelnikov namestnik: Dr. Zamik 1. r. % Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave f. No. 6058/1 Razglas. Gospod minister za gradbe je sporazumno z gospodom ministrom za notranje posle temel jem § 51. zakona o banski upravi odredil, da se srez dravograjski glede teh-i jnih poslov izloči iz pristojnosti tehničnega oddelki, v Celju in prideli tehničnemu razdelku sreza Maribor - levi breg. Prenos poslov v smislu prednje odredbe se ima izvršiti do 30. t. m. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 17. septembra 1930. Ban Dravske banovine: Sernec Dušan, s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev K s 2142/30. Razglas. Ministrstvo pravde je na predlog višjega državnega tožilstva v Ljubljani odredilo z odlokom br. 82.086 od 2. septembra 1930. iznos kazenskih stroškov za osebe, obsojene s pravnomočnimi sodbami do 1. januarja 1930. in to za prehrano, stražo im upravo za kazenski zavod v Mariboru 12 (dvanajst) dinarjev dnevno, a za kaznilnico v Begunjah 9 (devet) dinarjev dnevno. Višje državno tožilstvo v Ljubljani^ dne 19. septembra 1930. ¥ C I 1272/30—4 2197 Oklic. Tožeča stranka Kapitanovi* Jakov, trgovec z vinom v Mariboru, Vetrinj-s]- ~ uli -a t. 3, je vložila proti toženi stranki Gonter Ivanu, gostilničarju v Dob^vniku. Dravska banovina, radi 5533 ' Din s k opr. št. C I 1272/30 tožbo. -lair.jk za ustno razpravo se je določil na 8. oktobra 1930. ob tričetrt 11. dop. rred tem mdisčem v sobi št. 14. razpravna f1 oran . Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. St er Stanko, odvetnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje po-oblaščeo t^a. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 18. septembra 1930. * Ogl 34/30-7 2198 Oklic. Tožeča stranka Nagy Amalija, roj. Kučan, šivilja v Vančavasi, je vložila proti toženi stranki Nagy Ljudevitu, poljskemu delavcu baje v Martonivasairu na Madžarskem, radi razveze zakona k. opr. št. Cg I 34/30 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 14. oktobra 1930. ob pod 9. uri dop. ip>-ed tem sodiščem v sobi št. 84 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja du. Vinko Ra pot ec, odvetnik v Mariboru, za Skrbnika, ki jo bo z.stopal na no nevarnost in stroške, do- kler ne topi sama ali ne imenuje po-c’ la?* " a. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. L, dne 12. septembra 1930. ¥ C 142/30—1 2201 Oklic. Tožeča stranka Hrovat Franc, trgovec v Cerkljah, po dr. Megušarju Antonu, odvet. v Brežicah je vložila proti toženi stranki Kalin Antonu, pos. v Cerkljah 7, radi Din 2850-— k opr. št. C 142/30—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 24. oktobra 1930. ob 8. dop. pred tem sodiščem v sobi št. 2 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gosp. Beniger Frido* l i n, sodni oficijal v Krškem, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost to stroške, dokler ne nastopi sama ali ne Imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Krškem dne 17. septembra 1930. C 46/30—1 2199 Oklic. Tožeča stranka Vehovec Alojzij, posestnik v Žužemberku 63, je vložila proti toženti stranki Kuk Andreju, posestniku iz Žužemberka, sedaj neznano kje v Ameriki, radi priznanja lastnine k opr. št. C 46/30—1 tožbo na priznanje lastninske pravice. Narok za ustno razpravo se je določil na 29. oktobra 1930 ob 9. uri dop pred tem sodiščem v sobi št. 6 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Majerič Aleksander, kamclist, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nasto sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče t Žužemberku, dne 16. septembra 1930. E. 488/30. * 2180 Dražbeni oklic. Dne 28. oktobra 1930 dopoldne ob pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vransko, vi. št. 227 in 188, ter vi. št. 45 k. o. Tešova. Posestvo pride na dražbo v dveh skupinah in sicer: 1. skupina vi. št. 45 k. o. Tešova in Vransko vi. št. 227, cenilna vrednost 85.976-50 Din, najmanjši ponudek 57.320 Din; 2. skupina vi. št. 188 k. o. Vransko (hiša) cenil--na vrednost 65.200 Din, najmanjši ponudek 32.600 Din. K nepremičnini zemljiška knjiga vi. št. 45 k. o. Vransko spadajo pritikline v cenilni vrednosti 18.169 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se nemogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem, dne 10. septembra 1930. * P 52/30—1. 2191 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Kočevju, z dne 31. julija 1930., oprav. štev. L 9/30, je bila Zupančič Jožefa, stanujoča v Kočevju št. IM, zaradi umobolnosti omejeno preklicana. Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen Avgust Verderber, gostilničar v Kočevju. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. I., dne 12. septembra 1930. Vpisi v zadružni register. I. Vpisala se je nastopna firma: 572. Sedež: Češnjica. Dan vpisa: 8. septembra 1930. Besedilo: I. Završnik & Co., trgovina z mešanim blagom na Češnjici. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom. Družbena oblika: Javna trgovska družba cd 10. januarja 1930. Družabniki: Završnik Ignac, trgovec na Češnjici št. 4; Lotrič Frane, trgovec na Češnjici št. 4. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa vsak družabnik samostojno. Podpis firme: Družbo podpisuje vsak družabnik samostojno tako, da napiše pod lastnoročno napisano besedilo tvrdke svoj podpis. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. septembra 1930. (Firm 1472/30 Rg A VII 30/1.) II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 573. Sedež: Kranj. Dan vpisa: 8. septembra 1930. Besedilo: Jugočeška, Jugoslovansko d. d., Kranj. Vpisala se je naslednja sprememba: 1. Glasom sklepa izrednega občnega zbora z dne 12. oktobra 1929 se je zvišala delniška glavnica od 10 na 20 milijonov dinarjev s tem, da se je izdalo 100.000 na prinositelja se glasečih novih in popolnoma vplačanih delnic po 100 Din. 2. § 7. družbenih pravil se je spremenil tako, da se odslej glasi: Osnovna delniška glavnica, ki je znašala prvotno en milijon Din to je bila razdeljena na 10.000 v gotovini popolnoma vplačanih in na prinositelja se glasečih delnic po 100 Din in ki se je zvišala na podlagi sklepa izrednega občnega zbora z dne 23. marca 1924 na 5,000.000 Din s tem, da se je izdalo 40.000 novih, na prinositelja se glasečih delnic po 100 Din, tako, da je znašala delniška glavnica 5,000.000 Din in je bila razdeljena na 50.000 na prinositelja glasečih se delnic po 100 Din in se je smela na podlagi istega sklepa istega občnega zbora zvišati za nadaljnih 5,000.000 dinarjev, torej na 10,000.000 Din brez predhodnega dovoljenja državne oblasti, se je na podlagi prvega rednega občnega zbora z dne 17. septembra leta 1025. zvišala za nadaljnjih 5.000.000 Din s tem, da se je izdalo 50.000 novih, na prinositelja se glasečih delnic po 100 Din, tako, da je znašala delniška glavnica 10,000.000 Din in je bila razdeljena na 100.000 na prinositelja se glasečih delnic po 100 Din. S sklepom tretjega izrednega občnega zbora z dne 12. oktobra 1929. pa se je zvišala delniška glavnica za nadaljnih 10.000.000 Din s tem, da se je izdalo 100.000 na prinositelja se glasečih delnic po 100 dinarjev tako, da znaša sedaj delniška glavnica 20,000.000 Din to je razdeljena na 200.000 na prinositelja se glasečih delnic. Ta sprememba je odobrena od banske uprave Dravske banovine z odlokom z dne 25. novembra 1929., 184-VIII/l. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., 8. septembra 1930. (Firm. 1192/30 Rg B II 142/10.) * 574. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 8. septembra 1930. Besedilo: Tekstilbazar, družba z o. z. Izbriše se poslovodja: Polc Karol. Vpiše se pošlovodkinja: Čok Marica, soproga odvetnika v Beogradu. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. septembra 1930. (Firm 1600, 1602/30. Rg C II 141/21, 22.) Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 575. Sedež: Melinci. Dan vpisa: 1. septembra 1930. Besedilo: Agrarna zajednica v Melincih, registrirana zadruga z neomejeno zavezo. Obrat in predmet: Naloga zajednice je, da s skupnim in vzajemnim delom in prizadevanjem svojih članov olajša njih naseljevanje, da zboljša njih kulturno in ekonomsko stanje, posebno pa, da si prizadeva, kako bi se najpravičneje, najhitreje, najlože in najuspešneje provedle naloge agrarne reforme in likvidirali imovinski odnošaji ter obveze ki so nastale med državo in člani z izvajanjem agrarne reforme. Zadružna pogodba (štatut) z dne 1. septembra 1930. Opravilni delež znaša 10 Din in se mora plačati takoj pri vpisu. Oznanila se izvršujejo z nabit jem na vidnem mestu v poslovnem lokalu zajednice. Upravni odbor obstoji iz 5 zadružnikov, člani upravnega odbora so: 1. Bemjak Matija, posestnik v Melincih (predsednik), 2. Marič Stefan, posestnik v Gornji Bistrici (podpredsednik), 3. Maučec Marko, posestnik v Melincih, 4. Pozderec Janez, posestnik v Melincih, 5. Škafar Ivan, posestnik v Gornji Bistrici. Pravico zastopati zadrugo ima: upravni odbor. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno predsednik in podpredsednik upravnega odbora ali pa eden od njih dvojice in >n član odbora na ta način, da pod izpisano, odtisnjeno ali s štampiljo natisnjeno besedilo firme stavita svoja lastnoročna podpisa. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 11. septembra 1930. Firm 797/30 Zadr. IV 85/1. * 576. Sedež: Ponikva ob južni železnici. Dan vpisa: 3. septembra 1930. Besedilo: Vodovodna zadruga v Ponikvi ob južni železnici, reg. zadr. z om. zavezo. Obrat to predmet: Zadruga ima namen, preskrbovati svojim članom za gospodarstvo in gospodinstvo potrebno vodo ter zgraditi in vzdrževati v to svrho potrebne naprave, predvsem vodovod. Vendar napravi zadruga samo glavne naprave, priključke na glavno cev pa sd oskrbe člani sami, oziroma jih napravi zadruga na njihov račun. Zadružna pogodba (štatut) z dne 27. ju- lija 1930. Opravilni delež znaša 200 Din fn se mora plačati ali takoj ob podpisu pristopnice, ali pa v mesečnih obrokih, če to dovoli načelstvo. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa desetkratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo po razglašanju pred cerkvijo v Ponikvi ob južni železnici, po potrebi tudi v časopisih, ali s pismenimi obvestili. Načelstvo obstoji iz načelnika in še dveh' članov ter 1 namestnika; člani načelstva so: 1. Komar Ljudevit, učitlj, Ponikva ob juž. žel., načelnik. 2. Ošlak Anton, trgovec, Ponikva ob j. ž., 3. Zličar Franjo, posestnik, Ponikva ob juž. žel. Pravico zastopati zadrugo ima: načelstvo. Podpis firme: ‘Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 3. septembra 1930. (Firm. 211/30 — Zadr. III 231/2.) * 577. Sedež: Gornja Lendava. Dan vpisa: 11. septembra 1930. Besedilo: Gornjelendavska posojilnica T Gornji Lendavi, registrirana zadruga z neomejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen, pospeševati go* spodarsko in nravno povidigo svojih članov, zato: 1. spregema in obrestuje hranilne vlog« in vlogo na tekoči račun; 2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva v obliki kredita; 3. daje svojim članom posojila; 4. oskrbuje svojim članom inkaso terjatev in druge denarne posle; 5. posreduje za svoje člane nabavo gospodarskih potrebščin. Zadružna pogodba z dne 17. avgusta 1930. Opravilni delež znaša 10 Din in e« mora plačati takoj ob pristopu. Oznanila se izvršujejo po enkratni obja- vi v zadružni pisarni z nabitjem razglasa (oznanila) in enkratnim oklicem pred cerkvijo v Gornji Lendavi. Načelstvo obstoji iz načelnika, podmačel-nika in še nadaljnjih šest članov načelstva ter treh namestnikov, člani načelstva so: 1. Gomilar Janez, krojač v Gornji Lendavi (načelnik), 2. Maršik Alojz, posetnik in gostilničar v Gornji Lendavi (podnačelnik), 3. Maje Jurij, posestnik in župan v Gornji Lendavi, 4. Bokan Jože, pismonoša v Gornji Lendavi, 5. Fartek Janez, posestnik in gostilničar v Kuzmi, 6. Huber Franc, posestnik in gostilničar v Kuzmi, 7. Špilak Franc, posetnik v Doliču, 8. Kovač Jože, zidar v Vidoncih. Pravico zastopati zadrugo Ima načelstvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva ali en član načelstva in en za sopodpisovanje pooblaščen uradnik. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 11. septembra 1930. Firm 796/30 Zadr. IV 84/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah s 578. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 8. septembra 1930. Besedilo: Delavsko stavbeno društvo T Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Vpiše se član načelstva Kosec Ivanka, delavka tobačne tovarne v Ljubljani, Zaloška cesta št. 15. Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani odd. III., ^ dne 8. septembra 1930. (Firm. 1484/30 Zadr. I 118/68.) * 579. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 8. septembra 1930. Besedilo: Obrtno-kreditna zadruga, registrovana zadruga z neomejeno zave®) v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora z dne 24. aprila 1930. se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja: Ogrin Ivan, stavbenik v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje št. 8, in Rozman Ivan, čevljarski mojster, Ljubljana, Rožna ulica. Likvidacijska firma: Obrtno-kreditna zadruga, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorja podpisujeta likvidacijsko firmo. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., 8. septembra 1930. (Firm. 1613/30 Zadr. Iv 134/43.) Konkurzni razglasi S 10/30—3 2200 580. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o zapuščini B a s-leta Ivana, stavbenika v Trnavi, /nastop. po zap. kuraforju Jožefi B a s 1 e , zasebnici pri Št. Rupertu (okraj Vranska). Konkurzni sodnik Zdolšek Josip, starešina okrajnega sodišča na Vranskem. Upravnik mase dr. Godnič Josip, odvetnik na Vranskem. Prvi zbor upnikov pni okrajnem sodišču na Vranskem dne 14. oktobra 1930. ob 10. uri. Oglasitveni rok do 20. oktobra. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču na Vranskem dne 30. oktobra 1930. ob 10. uri. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 18. septembra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev 2194 Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje z dne 15. septembra 1930. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . i ■ ■ 814,036.489-67 Posojila ....... 1.462,433.072-40 Račun za odkup kronskih novčanic.................... 029,332.063-35 Račun začasne zamene . 148,265.210-33 Dolg države................. 2.997,155.034-— Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdanje novčanic................... 2.138,377.163— Saldo raznih računov . . 1.094,213.180-42 9.083.812.213-23 Pasiva. Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ..■■■>• 30,000.000’ - Rezervni fond . . ; • 12,847.928-39 Novčanice v obtoku . ? 5.454,713.035’ Državni račun začasne zamene .......................... 148,265.210-33 Terjatve države po raznih računih ...... 61,913.005-90 Razne obveznosti . . 1.154,640.000-61 Terjatve države za zastavljene domene .... 2.138,377.163-— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 83,055.870-— 9.083.812.213-23 V metalni podlog! se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd. Obrestna mora po eskontu menic na leto. Obrestna mera za posojila na zastavo 7% na leto. * Štev. R. U. 145/27. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov iz Sockega. Načrt o nadrobni delitvi v katastrski občini Podsreda ležečih, v zemljeknjižni vlogi št. 33 vpisanih parcel bo na podstavi § 95. zakona z dne 26. maja 1909. dež. zak. št. 44 od dne 30. septembra 1930. do vštetega dne 13. oktobra 1930. v pisarni občinskega uirada v Podsredi razgrnjen na vpogled vsem udeleženoem. Obmejitev načrta 8 kolči na mestu samem ee je že izvršila. Načrt ee bo pojasnjeval dne 2. oktobra 1930. v času od 14. do 15. ure v hiši Antona Kuneja v SoCkem hšt. 45. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno, kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. dne 30. septembra 1930. do dne 29. oktobra 1930. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije II. v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 19. septembra 1930. Komisar za agrarne operacije II.: Dr. Marši«, 1. r. St. 399/30. 2202 Razglas o licitaciji. ' Na osnovi pooblastila kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 19. julija 1930., VI No. 6726/1, in v smislu zakona o državnem računovodstvu ter pravilnika o izvrševanju odredb oddelka B, Pogodbe in nabave, tega zakona razpisuje uprava banovinske javne bolnice v Murski Soboti I. pismeno ofertalno licitacijo za nabavo materijala za posteljno in telesno perilo, volnenih odej in usnjenih brezpetnikov (cokl) na dan 16. oktobra 193 0. ob 11. uri pri upravi banovinske javne bolnice v Murski Soboti. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki in pojasnila ter podrobni pogoji proti povračilu stroškov. Pismene, z Din 100-— koflkovane ponudbe se naj v zapečatenem ovitku, na katerega zunanji strani je označiti naslov ponudnika in predmet ponudbe, predajo upravi bolnice najkasneje do 11. ure dneva licitaoije. Ponudbe morajo biti sestavljene v smislu čl. 12., točka 2., pravilnika o izvrši vanju zakona o državnem računovodstvu. V ponudbi sami ee naj navede pri tekstilnem blagu in volnenih odejah tvor-niška provenijenca ponujenega blaga. Ponudbam se naj posebej priložijo vzorca ki se ne vračajo. Ponudniki morajo v ponudbi izirečno navesti, da so jim podrobni dobavni pogoji poznani in da na nje brezpogojno pristajajo. Kavcija, ki znaša za naše državljane 5% za inozemce 10% celokutne vrednosti dobave, se mora položiti pri blagajni bolnice vsaj do 1^. ure predpoldan na dan licitacijo. Vsak ponudnik mora komisiji predložiti dokaziiila o dražitelski sposobnosti, o položeni kavciji in o plačanih davkih za pre- t'*’ 't četrtleti'*. Uprava banovinske javne bolnice v Murski Soboti, dne 16. septembra 1930. St. 2415. * 2179 3-3 Razglas o prvi ponudbeni licitaciji za oddajo del in dobave pri izvršitvi vodovoda v Črni, srez Prevalje (Dravograd). Občinski urad razpisuje na podstavi člena 86. do 98. zak. o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih sprememb, odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev del pri vodovodu v Črni, srez: Dravograd, prvo javno ofertalno licitacijo v skrajšanem roku na dan 12. oktobra 19 3 0. ob 11. uri v prostorih občinskega urada v Črni. Istotam se lahko vpogledajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradno odobrenega proračuna, ki znaša D 472.080’60. Svojeročno pisane ponudbe opremljene s kolkom 100 Din, priloge pa vsaka s kolkom 2 Din, morajo predložiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku in z zunanjo oznako »Ponudba za prevzem del pri izgraditvi vodovoda v Črni ponudnika N. N.< in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. — Poznejše ali pa nepravilno opremljene ponudbe, kakor tudi ponudbe, ki bi došle po pošti ali brzojavno, se ne bodo vpoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse grad-tera znaša Din 48.000 za naše in Din 96-000 za tuje državljane. Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure na blagajni občinskega urada v Črni, in sicer bodisi v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88 zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka >B« pogodbe in nabave. O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh v plačilo dospelih davkov, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, ter potrdilo o sposobnosti, izdano od pristojne zbornice za TOI, oziroma inženjerske komore, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti ne-zatvorjene predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Občina si izrečno pridržuje pravico oddati razpisana dela in dobave brez ozira na višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. — Vsak ponudnik mora ostali v besedi 60 dni po licitaciji. Županstvo občine Črna,, dne 16. septembra 1930. Razne objave 2196 Vabilo Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državni uslužbencev s sedežem v Ljubljani, naznanja vsem svojim članom, dt. 6e bo vršil v torek dne 7. oktobra 1930 ob 19. uri v zadružnem lokalu, Aleksandrova cesta 5, izreden občni zbor t zboro-valnim redom: Določitev najvišje vsote, do katere sme upravni odbor konzorcija zadolžiti zadrugo po čl. 42 svojih pravil (čl. 38 uredbe) v svrho graditve lahnega doma na osnovi pooblastila rednega občnega zbora z dne 20. marca 1930. V slučaju nesklepčnosti -e bo vršil pol ure kasneje istotam za rešitev istega dnevnega reda nov občni bor, ki bo sklepčen brez ozira na število prisotnih zadružnikov. Za upravni odbor: Podgornik Ivan, 1. r. Rostan Ivan, 1. r. * 2189 Razid društva. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot v Boh. Bistrici se je v zmislu sklepa občnega zbora z dne 10. avgusta 1930. prostovoljno razšel. Predsednik: inž. Hinko Rejic, 1, r. anatole mm.: BOGOVI S02EJM »Po pravici umiram,« si je mislil. »Pravično je, da sprejemamo te žalitve, namenjene Republiki, ki bi jo bili morali pred njimi braniti. Bili smo šibki; naložili smo si krivdo popustljivosti. Izdali smo Republiko. Zaslužili smo svojo usodo. Sam Robespierre, čisti, sveti Robespierre je grešil z dobroto in s krotkostjo; njegovi grehi so mu izbrisani z mučeništvom. Po njegovem zgledu sem izdal Republiko; Republika drvi v propast: pravično je, da umrem ž njo. Štedil sem s krvjo: naj teče moja kri! Naj poginem! Zaslužil sem to...« Medtem ko je tako razmišljal, je zagledal napisno desko pri »Amorju Slikarju« in potoki bridkosti in milobe so mu hrupoma drli v srce. Prodajalnica je bila zaprta, polkna vseh treh oken v visokem pritličju popolnoma spuščena. Ko je pripeljal voz mimo okna na levi, okna sinje sobe, je ženska roka, ki je nosila na prstancu srebrn prstan, odrinila rob polkna ter vrgla proti Gamelinu rdeč nagelj, ki ga njegove zvezane roke niso mogle ujeti; ki pa ga je oboževal kot simbol in podobo tistih rdečih in duhtečih ustnic, s katerih so pila njegova usta svežino. Oči so mu zalile solze, in ko je videl na trgu Revolucije okrvavljen nož nad svojo glavo, je bil že ves prevzet od miline tega slovesa. XXIX. Seina je valila ledov je sneženca.1 Tuilerijski ribniki, potoki, vodnjaki so bili zamrzli. Severni veter je vzdigoval po ulicah metež ivja. Konji so izdihavali skozi nozdrvi belo paro; meščani so pogledovali mimogrede na termometer ob vratih optikov. Pri »Amorju Slikarju« je trgovski pomočnik brisal roso s šip in radovedneži so se ozirali po modnih bakrorezih: po Robe- spierre-u, ki je nad čašo otiskal srce kakor citrouo, da bi pil njegovo kri, in po velikih alegoričnih slikah, kakor na primer »Robespierre-ovi tigrokraciji«: bile so saine hidre, kače in strahotne pošasti, ki jih je tiran nahujskal nad Francijo. Tu je bilo videti tudi »Grozotno Robespierre-ovo zaroto«, »Robespierre-ovo aretacijo«, »Robespierre-ovo smrt«. Tistega dne po opoldanskem obedu je vstopil Filip Desmahis k »Amorju Slikarju« s škatlo pod ramo ter prinesel grajanu Janezu Blažu risbo, ki jo je pravkar graviral v pičicah, »Robespierre-ov samomor«. Graver-jeva igla je bila narisala Robespierre-a kar se da ostudnega. Francosko ljudstvo se ni bilo še preobjedlo tistih spomenikov, ki so kazali sramoto in grozoto tega človeka, ki je nosil na plečih vse zločine Revolucije. Toda trgovec z bakrorezi, ki je poznal občinstvo, je opozoril Desmaliisa, da mu bo dajal odslej gravirati vojaške motive. »Sedaj nam bo treba zmag in zavojevanj, sabelj, perjanic, generalov. Krenili smo na pot slave. To čutim v sebi; moje srce utriplje, ko slišim o podvigih naših vrlih vojsk. In kadar imam kak občutek, se prav redko dogaja, da ne bi občutili tega z menoj vred vsi ljudje. Vojnikov in žensk nam je treba, Marta in Venere.« »Grajan Blaž, doma imam še dve ali tri Gamelinove risbe, ki ste mi jih dali gravirati. Se mudi?« »Prav nič.« »Ker že govoriva o Gamelinu: ko sem šel včeraj po Tempelskem bulvaru, sem videl pri nekem umetninarju, ki ima svojo prodajalno nasproti Beaumarchaisovi hiši, vse slike tega nesrečneža. Tudi »Orest in Elektra« je tam. Orestova glava, ki je podobna Gamelinu, je resnično lepa, zagotavljam vas... glava in roka sta krasni ... Starinar mi je dejal, da bo ta platna prav lahko prodal umetnikom, ki bodo po njih slikali... Ubogi Gamelin! Morda bi bil razvil prvovrsten talent, da se ni ukvarjal s politiko.« »Imel je dušo zločinca!« je odvrnil grajan Blaž. »Razkrinkal sem ga tu, na tem mestu, ko je svoje krvoločne nagone še brzdal. Tega mi ni nikoli odpu- stil... Ali, to vam je bila čedna kanalja!« »Ubogi dečko! Bil je iskren. Pogubili so ga fanatiki.« »Upam, da ga ne zagovarjate, Desmahis! ... Njegi ni moči zagovarjati.« »Ne, grajan Blaž, ni ga moči zagovarjati.« In grajan Blaž je potrepljal lepega Desmaliisa po rami, rekoč: « »Časi so se izpremenili. Sedaj, ko Konvent kliče izgnance nazaj, vas smejo nazivati »Barbaroux« ... Pravkar sem se domislil: Desmahis, gravirajte mi vendar sliko Charlotte Corday-eve!« Velika, lepa, rjavolasa ženska, zavita v kožuhovino, je stopila v prodajalno ter tiho in rahlo pokimala državljanu Blažu v intimen pozdrav. Bila je Julija Game-linova; toda sedaj ni več nosila tega onečaščenega imena: dajala se je nazivati »državljanko vdovo Clias-sagne-evo« in je nosila pod plaščem rdečo tuniko na čast rdečim srajcam Strahovlade. Evaristova ljubica je izprva Julijo odbijala: vse, kar je bilo v zvezi z njenim bratom, ji je bilo zoprno. Toda po Evaristovi smrti je bila vzela grajanka Blaževa nesrečno mater pod streho hiše »Amorja Slikarja«. Tudi Julija se je bila zatekla tja; potem je bila zopet dobila mesto v modni trgovini v Lombardski ulici. Njeni kratki lasje, pričesani po mod^ »žrtev«, njeno aristokratsko lice, njena žalost, vse to je vzbujalo do nje simpatije odličnih mladih ljudi. Janez Blaž, ki ga je bila Roza Theveninova napol zapustila, ji je ponudil svojo naklonjenost, ki jo je tudi sprejela. Toda kakor v tragičnih dnevih, je Julija še vedno rada nosila moško obleko: dala si je bila napraviti lepo gizdalinsko obleko in je hodila pogosto z ogromno palico v roki večerjat v kako krčmo v Sevres ali v Meudon, v družbi kake modistke. Neutolažljiva radi smrti mladega plemiča, čigar ime je nosila, je našla ta moška Julija tolažbo za svojo žalost samo še v divjem srdu, in kadar je srečavala jakobince, je hujskala mimoidoče nanje ter jim klicala smrt na glave. Ostajalo ji je le malo časa za njeno mater, ki je sama v svoji sobi ves dan prebiral« molek. Užali oglasi Zanesljive 415 nasvete v težkih življensklh vprašanjih ali prodaji, nakupu, najemu, zamenjavi posestev, trgovin, gostiln, mlinov, razdolžltvl Itd. nudi: Posvetovalnica „Mar-sfan", Maribor, Koroška cesta 10. Vpisnina Din 10.—, 3 znamke. I Ako želite kupit) na obroke obrnite se na Učenca 446 krepkega in poštenega sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Podeželski fantje Imajo prednost. — Ponudbe pod »Krepak 16" na upravo »Jugoslovana** Elektrotehnično podjetje Ivan Černe Ljubljana Sv. Petra nasip 53 Načrte in 18 proračune za zgradbe Izvršuje Tehnični biro »Tehna" Ljubljana, Mestni trg 25/1. Zahtevajte poset inženjera-arhitekta Tvornica štampiljk Teodor Rabič Ljubljana Miklošičeva cesta 15 Štampiljke v moderni Izdelavi v.u Oglašujte v *> Jugoslovanu!« lETiJiin ram r. z. z o. z. v Ljubljani Cigaletova 1 (zr. sod.) Zanesljive nasvete v težkih življenskih vprašanjih ali prodaji, nakupu, najemn, zamenjavi posestev, trgovin, gostiln, mlinov, razdolžitvi itd. nudi: Posvetovalnioa„MAR-STAN*, Maribor, Koroška cesta štev. 10. Vpisnina Din 10.—, 8 znamke. 457 Brezobrestno posolilo! Vsi, ki se še zanimajo za brezobrestno posojilo ali razdolžitev, naj se prijavijo naslovu: »MARSTAN", oddelek brezobrestna akcija, Maribor, Koroška o. 10. Vpisnina Din 10’— 456 Tekstilbazar d. z o. z. Ljubljina, Krško« trg 10 nudi po zelo ugodni ceni vsakovrstno ma-nufakturno blago najboljše kvalitete za dame in gospoda. 447 Preselit veno naznanilo! Tvrdka ). Goreč nasl.f družba z o. z. oenjenemu občinstvu vljudno poroča, da se je preselila Iz dosedanjih prostorov na Dunajski oesti na Miklošičevo cesto št. 3C 466 Z o. z. vogalna stavba Miklošičeve ceste ln Pražakove ulice kjer bode pod tvrdko |. Goreč nasl. Auerhammer-Ogrin, dr svojo trgovino nadalje vodila v istem obsegu kot do sedaj. Vsled znižanja režijskih stroškov bodemo zamogll naše oenjene odjemalce zadovoljiti z znižanimi cenami poleg prvovrstne kvalitete v blagu, ter se za nadaljnl poset v novih prostorih priporoča J. Goreč nasL Auerhammer-Ogria, Jntla z a. s. Ljubljana, Miklošičeva ceste SL 30 Podrainica v Kranja NIMAM DOBRE KM OflJTE DNEVNO )V£2e PRAŽENO U — ■ jy.ow ■■■........ ■■ m/ rva B MCTCI1 imiuNA, vocmov na S. Strojno podjetje R-Willmann, Ljubljana Slomškova ul. 5 Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jarmenlki, krožne žage, nihalne žage, transmisijski deli. 134 L. MIKUS UUBIMNA. MESTNITRG15 TELEFON ŠTEV. 2282. D EŽNiKI >! Na vallko! KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI je glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini in šteje nad 380 kmet. podružnio in okrog 2S.OOO članov. Člani plačajo na leto 20 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list TURJAŠKI TRG 3 KMETOVALEC« VSAK KMET MORA BITI (LAN KMETIJSKE DRUŽBE » Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavlja članom tudiraznekmetljskepotrebščine ^ Edini slovenski zavod brez tujega kapitala js VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v Ljubljani, Miklošičeva 21, Masarykova 12. Sprejema v zavarovanje : 1. Proti požaru: a) raznovrstne Izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe; b) vse premično blago, mobllije, zvonove in enako; o) poljske pridelke, žito ln krmo. 2. Zvonove ln stelo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanja na doživetje In smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. KARTOTEČNI P Pel BO P. KARTOTEKA -■jJUAftTOTECNO OVODSTVO Zahvala. Podpisana Izrekam tem potom podpornemu društvu Ljudska samopomoč v Mariboru najlepšo zahvalo za takoj Izplačano pripadajočo ml podporo po smrti mojega soproga g. Ivana Hasl ln priporočam to nnpreoenljlvo društvo vsakomur za takojšnji pristop. Marijin dvor pri Ptuju, dne 19. sept. 1930. 460 Ana HasL CPalanferijsLi izdelki vseh vrst iz bakra, medi, aluminija, cinka in drugih pločevin izdeluje in prevzame v izdelovanje Jos. Otorepec, d. z o. z. v Ljubljani TT nmV Im .»Jam 9 Totna postrežba Solidno delal NOVOST* Dvokolesa 7 kg naprej teža do najlažjega ln najmodernejšega tipa nalboljšlh svetovnih tovarn. Otroški vozički odnajpriprostejšega modela Izdelulefo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroK, motorji, pneumatlka, posamezni deli. Velika Izbera najnlžje cene. Prodala na obroke. Ceniki Iranka »TRIBUNA*' F. B. E.# tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4< KlIIARNAfT-DEII L)UBl*jANA-DAlMATIN0VAl5 TISKARNA MERKUR LIUBLIAIA Gregorčičeva 23 liska časopise, knjige, brošure, tabele, cenike i. t. d. LASTNA KNJIGOVEZNICA Poslano Ze nekaj časa sem vodi Iz vestno časopisje kampanjo proti »SAVI«, obče zavarovalni d. d. v Zagrebu, s tem, da prinaša in razširja neresnične vesti, M bi mogle škodovati dobremu imenu in ugledu kakor tudi gospodarskemu kreditu družbe. ' . , Tako je to časopisje neresnično poročalo in razširjalo vesti, da so nekateri jugoslovenski denarni zavodi sklenili umakniti svojo udeležbo pri družbi ter da so zagrebške banke kot posestnioe akcijskih paketov izstopile. Da ne bodo nepoučeni ali slabo informirani še nadalje s takimi in sličnimi po časopisju ali na drug način priobčenimi ali razširjenimi vestmi spravljeni v zmoto, me je »SAVA«, obče zavarovalna d. d. v Zagrebu, kot svojega pravnega konzulenta pooblastila k izjavi, da so vse te vesti popolnoma neutemeljene, in me je dalje pooblastila, da na podlagi kazenskega zakonika takoj vsakogar, bodisi privatno osebo, bodisi družbo ali časopis, ki bi take ali slične vesti prinašal alt razširjal, kličem na odgovornost. Zagreb, dne 18, septembra 1930. Advokat Dr. HUGO WERK i Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva utica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar MiMlek. — Urednik Janei Debevec. — Za insOratni del odgovarja Avzust Kozm&n. — Vsi v Ljubljani.