Ptuj, torek, 22. marca 2005 letnik LVIII • št. 15 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Dominko d.o.o., Zadružni trg 8,2251 Phiî 02 / 788 n 62,788 11 64,788 11 65 DOBRODOŠU NA 2. VLAK ZVESTOBE! v SOBOTO, 21. MAJA 2005 Štajerski RADIOPTUJ 99.8-98.2-104,3 Slovenske železnice Postanite in ostanite naročnik Štajerskega tednikal Poslikajte Radio Ptuj! Potujte z udobnimi vlaki Slovenskih železnic! Poiščite kupon na strani 15! Obvestilo Ta številka je za naročnike brezplačna. ÍKÍ^dioptuj fuid/íčeícc WWW. ra d io-ptu i. si Foto: Črtomir Goznik Tednikov pogovor Po naših občinah Po naših občinah Šport Šport Miša Novak • "Ne Ptuj • Po hitri cesti Ptuj • Bodo prisi- Kolesarstvo • Božič Nogomet • Tretji kariera, družina je Hajdina-Ormož že konec Ijeni Maistrovo ulico zmagal s prednostjo poraz Gorice gre na najpomembnejša ..." leta 2006 zapreti? pičle sekunde račun Drave Stran 3 Stran 4 Sredi življenja Ptuj • Marjana Mahorič - predana družini in gasilstvu Stran 12 Stran 16 Stran 9 Šport Judo • Sobočani točko pred domačini, JK Drava Stran 9 Stran 7 9770040197077 Uvodnik Spomladi je vse lepše Potem ko seje malce predolga in zoprna zima, kljub vztrajnemu odlašanju, vendarle morala posloviti, vsaj koledarsko; ko smo končno dočakali prvi pomladni dan in je toplo sonce v nekaj dneh opravilo s snežno odejo, daje lahko zabrstelo inzadehtelo novo življenje, se zdi, kot da je vse kot prerojeno. Naše življenje je spet postalo lepše in prijetnejše, še posebej če znamo prisluhniti živahnemu ptičjemu žvrgo-lenju in če zmoremo posnemati tudi njihovo početje, da vsaj ob tem lažje pozabimo na čimveč vsega, kar nas mori: Na narodu nevarne politične spletkarije med ta pravo in senčno vlado, na že skorajda kaotičen izbruh nesramnih goljufov, barab, nevoščljivcev, drznih posiljevalcev in vlomilcev, na nemoč policije in pravosodja ter na vsesplošno poplavo čiste kapitalske ideologije, ki omogoča sporno bogatenje (pre)drznih in sporno iznajdljivih ter vedno hujše in prav tako sporno siromašenje večine drugih povprečnežev. Tudi misel na to, da sta pred nami materinski dan in velika noč, največji krščanski praznik, nas lahko spravi v dobro voljo, pa če smo med vernimi ali ne. Že zaradi tega, ker se bodo po dolgih tečnih zimskih dneh in postnem tednu mize spet bogato zašibilepod mesnimi, jajčnimi in drugimi, nežegnanimi, tekočimi dobrotami. A ko smo z zadnjo, cvetno nedeljo začeli veliki teden, nikakor ne smemo pozabiti, da je prav ta po stari krščanski navadi namenjen predvsem čiščenju in očiščevanju. Čas je torej za vsesplošne čistilne akcije, zato čimprej proč z vsem, kar je slabega, odvečnega okrog nas in v nas. Čas je za novo življenje, dovolimo mu, da se čimprej razbohoti in prekrije vse dosedanje nečednosti. Konec je zimskega spanja, čas je za spomladansko utrujenost! Martin Ozmec Na borzi Po nekajdnevnem padanju so se delnice borznega trga ustalile. V ponedeljek je bilo zaznati malo močnejši padec tečajev, nato pa se je padanje proti koncu tedna ustavilo. Slovenski borzni indeks SBI20 je do petka izgubil 0,89 %, od tega dobrih 61 točk v ponedeljek. Petkovo trgovanje je SBI20 zaključil pri vrednosti 4.847,39 točk. Najprometnejši vrednostni papirji minulega tedna v kotaciji so bile delnice novomeške Krke (KRKG), ki so ob prometu 736 mio SIT izgubile 2,2 % vrednosti. Po prometu so sledile delnice Merca-torja (MELR), s katerimi je bilo opravljenih za 504 mio SIT poslov, tečaj pa je padel za 2,5 %. Opaznejše trgovanje je bilo tudi z delnicami slovenskega naftnega trgovca Petrol (PETG), s katerim je bilo opravljenih za 284 mio SIT poslov, tečaj pa je padel za 1,5 %. Tečaj delnic Gorenja (GRVG) je ob prometu 142 mio ostal nespremenjen, delnice pa so petkovo trgovanje zaključile pri enotnem tečaju 6.099,93 SIT. Med donosnejšimi delnicami minulega tedna so bile delnice zreškega Kometa (CHZG), ki so ob prometu 15 mio SIT zrasle za 2,4 %. Največjo izgubo so imele delnice Zita (ZTOG), ki so ob prometu 29 mio SIT padle za 4,9 %. Najprometnejši vrednostni papir minulega tedna so bile državne obveznice RS58, s katerimi je bilo pri tečaju 99,30 opravljenih za 3 mrd SIT poslov. Statistični urad RS je objavil podatke za mesečno inflacijo v mesecu februarju in za bruto domači proizvod v letu 2004. Za razliko od preteklih dveh mesecev smo tokrat spet zabeležili močnejšo rast cen. Cene življenjskih potrebščin so se namreč februarja v primerjavi s preteklim mesecem zvišale za 0,6 %. Mesečna inflacija, merjena s harmo-niziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 0,7-odstotna. Bruto domači proizvod se je v letu 2004 (po prvi oceni) realno povečal za 4,6 odstotka, kar je najvišja gospodarska rast po letu 1999. Matija Lipar, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22,1000 Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana VIRI: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS Padec natalitete • Problem EU in Slovenije Je načeta narodova substanca? Negotovost zaposlitve, otežen dostop do stanovanja, drago otroško varstvo, slabša socialna varnost ter neustrezen odnos delodajalcev do žensk, predvsem tistih, ki še nimajo ali pa že imajo nekaj let starega otroka - to je problematika, s katero se sooča ženska sodobnega časa, predvsem tista, ki razmišlja; bolje rečeno odlaga rojstvo svojega lastnega otroka. Razlog - enostavno si ga ne more privoščiti in ima raje v tolažbo hišnega ljubljenca. Takšno je trenutno stanje v naši državi na področju natalitete. S podobnimi težavami se srečujejo tudi v drugih evropskih državah. Vendar obstaja razlika med njimi. Nekatere države se trudijo vzpodbujati mlade družine k rojstvu potomcev z raznimi pomočmi in olajšavami. Ker se v Evropi v vsaki družini v povprečju rodi le še en in pol otroka, so nekatere skandinavske države in Francija posvetile problematiki posebno pozornost. Prav Švedska je prva od držav članic uvedla porodniški dopust, ki traja 13 mesecev in ga lahko koristita oba starša. Poleg porodniškega dopusta je eden izmed temeljev švedske družinske politike tudi pravica do otroškega varstva. Lokalna uprava staršem ponudi varstvo njihovega otroka, če so zaposleni ali študirajo ter jim zagotovi prosto mesto. Zanj plačajo prispevek v višini 15-20 % vseh stroškov, ostalo plača država. Medtem ko je nekaterim skandinavskim državam uspelo doseči zastavljeni cilj, so nekatere države še vedno prepričane, da so za otroke dolžne poskrbeti matere; npr. Irska, Portugalska, Grčija, Španija in Italija. In kako je pri nas? Statistični podatki že lep čas prikazujejo negativno stopnjo rodnosti, tako da je substanca slovenskega naroda resno načeta, saj jih več umre, kot pa se jih novo rodi. Dviguje se tudi starostna stopnja žensk, ki se odločajo za materinstvo. Kar 94,8 odstotka se jih odloči za materinstvo med 25. in 30. letom. Prav tako se dviguje število parov z enim ali nobenim otrokom. Pri tem prednjači Osrednjeslovenska, Podravska in Savinjska regija. Nič kaj vzpodbuden tudi ni poziv državljanom o dvigu natalitete. Slovenke se prav gotovo ne bodo odločile za rojstvo svojih potomcev iz domovinske ljubezni, ampak iz osebne sreče. Ali ste gospodje pozabili, da v Ustavi Republike Slovenije v 55. členu piše: »Odločanje o rojstvu svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok«. Torej so »ugodne« razmere za rojstva obdavčitev samskih parov? Ali se ne vprašate, zakaj se pari ne odločajo za potomstvo? Kot prvi problem je brezposelnost. Mladi po končanem študiju pristanejo na Zavodu za zaposlovanje (ne glede na visoko stopnjo izobrazbe) in tam preždijo lep čas, še posebej ženske. Zaskrbljujoč je podatek, da kar 30.000 mladih začenja svojo samostojno življenje s socialno pomočjo, ker jo to njihov edini vir preživetja. Prizaneseno ni niti mladim ženskam s strani delodajalcev, ko jim na zaposlitvenem razgovoru kot drugo ali tretje vprašanje postavijo, kdaj načrtujejo materinstvo. Še absurdneje pa je podpisovanje pogodb že zaposlenih žensk, da v določenem časovnem obdobju ne bodo zanosile. Sicer si EU prizadeva za odpravo tovrstne diskriminacije nad ženskami, pa kljub temu ne more odpraviti dejstva, da so Evropejke plačane za približno 25 odstotkov slabše od moških za enako opravljeno delo. Nekakšno upanje predstavlja tudi Lizbonska strategija, s katero se je EU obvezala k 70-od-stotni zaposlenosti državljanov v vseh članicah EU do leta 2010. Zastavljen cilj je dober, a kaj se bo zgodilo, če se bo obstoječe stanje spremenilo na slabše, ne ve nihče. Stanovanjska problematika je naslednja težava naše države, saj večina mladih do svojega 30. leta živi pri starših. Prav tako ni vzpodbudno, če spadaš med deset odstotkov prebivalstva z minimalno plačo 117.500 SIT, saj se s tem komaj prebiješ skozi mesec. Pa ne, da boste mislili, da je finančno stanje edini odločujoč dejavnik glede potomstva! Bodoče starše predvsem skrbi velika negotovost, kakšna bo prihodnost njihovih otrok, ali se bodo ustrezno šolali in dobili primerno zaposlitev. Žal se posameznike, ki razmišljajo v tej smeri, velikokrat poimenuje za hedoniste. Vendar imajo vso legitimno pravico, da razmišljajo v tej smeri. Vsak akademik ali intelektualec dobro ve, da mu rojstvo otroka prinese nov stil življenja in manj ali skoraj nič časa za razvoj stroke, zato se redkeje odločajo za potomstvo. Na drugi strani pa prikazujejo podatki, da imajo ljudje iz najnižjih socialnih slojev več otrok. Zato je pomembno, da država zagotovi takšno družinsko politiko, da ti otroci ne bodo že vnaprej obsojeni na revščino, ampak bodo imeli možnost primernega šolanja in dobre zaposlitve. Naj zaključim z mislijo, da država ne more zviševati rodnosti z radikalno proameriško usmeritvijo in novimi obdavčevanji, ampak s splošnim pozitivnim vzdušjem v družbi, ki ima posluh za mlade matere in tiste, ki se še odločajo za ta korak, stabilno gospodarstvo ter prijazno politiko zaposlovanja mladih mater v podjetjih. Barbara Senekovič Leto 1990-1994 1995-1999 2000 2001 2002 2003 Živorojeni 20.638 18.264 18.180 17.477 17.501 17.321 Umrli 19.317 18.888 18.588 18.508 18.701 19.451 Razlika +1.321 -624 -408 -1.031 -1.200 -1.833 Vir: Statistični letopis 2004 in lasten izra^ Sedem (ne)pomembnih dni Kdo je moj Zadnjič smo se v Trenjih na POP TV srečali z dvema povsem različnima podobama Slovenije. Razprava o (ne)upravičenosti napisa »Naš Tito« na hribu nad Novo Gorico nas ni opozorila zgolj na različnost pogledov in mnenj v zvezi z neko povsem konkretno zadevo, ki seveda lahko ima svoje privržence in svoje nasprotnike, ampak tudi z dvema povsem različnima pristopoma v pogledih na različnost in konec koncev tudi na demokracijo pri nas. Dejstvo, da imamo opravek z razlikami, bi lahko šteli za dodaten dokaz svobode in dodatno dokazilo demokratične širine, če nam »predstavniki« nasprotnikov napisa o Titu ne bi ves čas oddaje tako vztrajno (mestoma celo nasilno), vsekakor pa ne strpno in tudi ne v skladu s kulturo dialoga, poskušali dokazati, da imajo samo oni prav in da so vsi drugi (vključno z gledalci, ki so se v telefonski anketi množično in izrazito večinsko, s 77 odstotki glasov za in 23 proti, opredelili za Tita) nekakšni nevedneži, žrtve za- blod ali pa kar orodje povsem določnih »sumljivih« sil. Iz njih je sikal ekstremizem, ki ga sicer tako radi očitajo »sovražni« ideološki strani, nastopali so kot najbolj zakrknjeni politkomisarji, posamezne svoje zahteve in poteze pa so opravičevali celo z domnevno prakso iz »prejšnjih časov«. Ne glede na to, ali so to želeli ali ne, so pravzaprav ves čas sugerirali, da naj bi šlo pri vseh spremembah, ki smo jih doživeli, zgolj za spremembo»i-gralcev«, ne pa za nove politične vrednote. Tisti, ki niso sposobni priznati, da je boj za demokratizacijo proces in nenehno iskanje najboljših rešitev, seveda živijo v različnih iluzijah. Ena izmed njih, do katerih ni bila in ni imuna nobena oblast na Slovenskem, je seveda tudi prepričanje, da se vse začenja in končuje predvsem z njo in da so za vzpostavitev in dokazovanje demokracije dovolj zgolj nekatere deklaracije in bombastične izjave ali poteze. Na POP TV sta se nam pravzaprav predstavila dva povsem različna miselna vzorca. Eden kategoričen in izključujoč, ki še vedno opravlja grobe ideološke delitve na dobre in slabe, na sprejemljivo in nesprejemljivo, na dopuščeno in prepovedano.. Nosilci takšnih pogledov so v bistvu samo nadaljevalci tiste stare prakse, ki so jo sicer odbijali in preganjali tudi vsi tisti akterji bivšega sistema, ki jim ni bilo vseeno, v kakšno smer se le-ta razvija. V bistvu gre za sekta-še in dogmate, ki stari vsebini dodajajo samo nove karakteristike in »vzvišene cilje«. Nosilci drugega miselnega vzorca so se zavzemali za strpnost, sožitje različnih pogledov, za sposobnost realnega presojanja »pozitivnega« in »negativnega«, tako v preteklosti kot v sedanjosti. Tako Tita ni nihče izmed njih kar tako branil ali celo glorificiral, pa tudi ne napadal. Govorili so o njegovih zaslugah in njegovih napakah, zanje ni bil samo »zločinec« ali »hohštapler«, pa tudi ne kakšen »nadčlovek«, ki naj bi spoznal in prinašal samo genialne rešitve. Seveda ni nobena skrivnost, da so bile prepovedi različnih napisov (pa ne samo njih) žalostna in nesprejemljiva značilnost premnogih v prejšnjem sistemu. Izmišljali so si najbolj nemogoče in najbolj neverjetne »rešitve«, med katerimi so bila tudi rušenja in prestavitve spomenikov tistih osebnosti in dogodkov, ki niso bili v skladu s trenutnimi političnimi usmeritvami in potrebami. Nekdo se je celo spomnil, da treba denimo odstraniti podobi dveh vodilnih osebnosti jugoslovanske revolucije - Milovana Djilasa in Aleksandra Ran- kovića, ki sta vsaka iz drugačnih razlogov odpadli iz vodilne komunistične garniture - celo s posameznih zgodovinskih fotografij, na katerih sta bili skupaj s Titom. Na srečo so bili to vendarle osamljeni pojavi kolektivne norosti, ki jih večina ni nikoli sprejela in odobravala. Zaradi tega se moramo tudi zdaj spraševati, kako globoko in široko koreninijo težnje sedanjih bojevnikov za »čistoto« razmišljanja in delovanja v Sloveniji, ki jih enkrat moti napis o Titu, drugič prizadevanje za enake pravice vseh veroizpovedi na Slovenskem, tretjič homosekusalci _ Hudo bi bilo, če bi bili do vseh teh pojavov povsem indiferentni, če bi k vsem skupaj - podobno kot to počenja v svojih političnih oddajah ena izmed vodilnih TA - pristopali kot k nekakšni humorni zadevi. Kje se lahko ustavijo ambicije ljudi, ki javno grozijo, da bodo napis Naš Tito nasilno zamenjali z drugačnim napisom in kakšne kulturne zasluge si pripisujejo tisti, ki te dni Tita spreminjajo v Fida (psa). Pri celotni zadevi sploh ne gre za dilemo Tito ali Slovenija. Eno in drugo se ne izključuje. Ali ne presenetljivo (in nerazumljivo), da se v vseh bitkah, ki smo jim te dni priča, še nihče ni spomnil, da bi na hribu nad Novo Govorico vsej v veličini vzpostavili in ohranili in Tita in SLO. Tako bi dokazali, da cenimo preteklost in sedanjost. Ne, raje se prepiramo in delimo _ Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tedmk.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Klepet z Mišo Novak, bivšo mis "Ne kariera, družina je najpomembnejša ..." Materinstvo je Mišo Novak še polepšalo. Hčerka Mara je decembra lani dopolnila dve leti, Miša bo letos stara 30 let. Trenutno je na enomesečnih počitnicah na Ptuju, ki pa bodo tudi delovne. Št. tednik: Miša, kako se je ponovno vrniti na Ptuj, domov prihajate pogosto? M. Novak: "Domov prihajam pogosto, ker se vedno najde kakšen razlog, da me prikličejo nazaj. Vedno se je lepo vračati domov, ker vidiš znane obraze, svoje prijatelje, navsezadnje tudi zaradi domačnosti, ki jo srečujem na vsakem koraku in mi v Grčiji manjka. Vedno se bom vračala, po tej strani me razume tudi mož. Vedno so moji prihodi tudi na nek način poslovni, vabijo me ljubljanske agencije, ki potrebujejo voditeljico, ki zna tudi simultano prevajati. Aprila bom med drugim vodila zdravniški simpozij v Cankarjevem domu." Št. tednik: Grčija je vaša druga domovina že sedem let, kako jo doživ- ljate? Koliko Grkinje je že v vas? M. Novak: "Grki so zelo odprti, izredno socialni, imajo zelo razvit socialni intelekt. Zelo hitro te sprejmejo. Navajeni so na tujce, niso rasisti, nestrpneži. Ker sem tudi jaz zelo odprta, zelo socialna, smo se hitro ujeli. Je pa bistvena razlika med življenjem na otoku in v velemestu. Zadnji dve leti živimo v dvomilijonskem Solunu. Še vedno sem doma, doma prevajam prek interneta za prijateljico, ki ima v Ljubljani marketinško agencijo. Večino prijateljev pa imam še vedno v Sloveniji in na otoku Zakintos. Težko pa bi rekla, da Grčijo doživljam kot drugo domovino. Še vedno se nisem sprijaznila, da bom tam živela, da bo moj otrok tam obiskoval šolo, da bom delala med ljudmi, kjer bom govorila v tujem jeziku, v grščini. Še vedno imam tudi občutek, kot da hodim tja na počitnice. Mislim, da je domovina samo ena, tako kot je mama samo ena. Grčija bo vedno le kraj, kjer bom živela. Slovenija bo vedno moja domovina." Št. tednik :Kako ste se znašli v drugem okolju, ali človek lahko enostavno zapre eno poglavje življenja in prične novo? M. Novak: " Tega se ne da. Vedno nosiš prtljago iz preteklosti s seboj. Vse pa je odvisno o tega, kako čustven človek si. Znašla sem se zaradi dobrih izkušenj iz mladosti, ker sem veliko potovala, srečanj z različnimi ljudmi in njihovimi značaji. Naučila sem se prilagajati, v okolje, kjer živim, sem se na nek način zlila, ker mi je bli- Foto: Črtomir Goznik Miša Novak Foto: Črtomir Goznik Mišak Novak je letos blestela na Viktorjih v obleki ptujske kreatorke Barbare Plavec Brodnjak. zu tudi ta mediteranski način življenja, temperament. Moti morda samo to, da je vse tako neorganizirano, v hudi poletni vročini pa ti hitro postane jasno, zakaj Grki ne funkcionirajo tako organizirano kot Slovenci. Nekje v sebi pa globoko upam, da se bom na starost vrnila v Slovenijo. Ne morem si misliti, da bi bila tam pokopana, na primer, čeprav je na eni strani o tem misliti neumnost." Št. tednik: Kako poteka vaša kariera, delate to, kar vas veseli, ali ostaja še kaj, kar bi želeli delati, pa vam trenutne razmere tega ne dopuščajo? M. Novak: "Trenutno živim čisto povprečno življenje. Kar zadeva kariero, ne delam tega, kar bi želela. Kot zelo socialen človek potrebujem delo v kolektivu, kjer se menjavajo situacije, to, kar delam sedaj, pa je v bistvu rutina. Z Maro sem bila leto dni doma, želela sem si spremeniti okolje, ne biti spet doma. Po drugi strani pa sem si želela otroka doživljati v obdobju, ko je najbolj zanimiv, ko te tudi najbolj potrebuje. Živimo na obrobju mesta, če bi želela poučevati na zasebni jezikovni šoli, bi samo za pot do tja in nazaj dnevno porabila več ur. Solun je v bistvu tako kozmopolitansko mesto, da se v njem izgubiš, na nek način me je strah, da bi se vozila sama. Našla sem idealno rešitev, tri ljudi poučujem angleščino na domu. To pa ni to, kar bi želela, ker sem spet doma. Po eni strani mi to sicer ustreza, po drugi strani pa si želim ven iz hiše. Mara bo v jeseni pričela obiskovati vrtec, takrat bom začela tudi resneje iskati službo, ki si jo želim. Mislim, da je v Solunu za to možnosti in priložnosti dovolj. Imam to prednost, da smo Slovenci izredno marljivi, delovni ljudje, disciplinirani, da se vedno trudimo štrleti iz povprečja, tudi delamo enkrat več, kot naši bližnji "zasledovalci", komaj takrat ti lahko uspe, morda smo takšni tudi zaradi kompleksa naše majhnosti. Idealno delo zame bi bilo delo lektorice na fakulteti." Št. tednik: Na Viktorjih ste blesteli s pravo holi-vudsko opravo. Kaj vam pomeni glamur? M. Novak: "Vsak človek si želi malo blišča, obleči se v glamurozno večerno obleko, se urediti in spet počutiti kot ženska. Doma si tako in tako vedno v športnih oblačilih, brez ličil, včasih se počutiš kar malo zanemarjenega. Najpogosteje pridem samo na počitnice k staršem, odmevnim medijskim dogodkom, ki se dogajajo v času mojega bivanja v Sloveniji, pa se ne morem ogniti." Št. tednik: Leto 2005 bo na nek način prelomno leto za vas, praznovali boste 30. rojstni dan. Se bojite starosti in gub? M. Novak: "Odraščala sem s tem, da je videz pomemben, S številkami nisem toliko obremenjena, kot s tem, da se spreminja telo, obraz, da se začenjajo poznati posledice časa. Imam zelo občutljivo in tanko kožo, kar pomeni, da bom imela zelo hitro gubice, pretirano se smejim. Vendar vem, da se moram skoncentrirati na druge stvari, sem mama, bojim se, da bi te moje komplekse prenesla na Maro, kar ni dobro. Vedno sem imela komplekse, ne vem zakaj, morda je to tudi moj značaj, ker želim biti vedno popolna. Mislim, da se bom s staranjem težko sprijaznila. Čeprav ostaja veliko načinov pomlajevanja, se jih bojim. Imam zelo veliko dioptrijo, minus osem, že pred leti sem razmišljala o tem, da bi se dala lasersko operirati, pa me je strah, kaj če kaj spodleti, oči so samo ene. Prepričana sem, da mora človek zgledati letom primerno, da ni primerno, da imaš pri šestdesetih tako gladek obraz kot dvajsetletnica. Veliko pozornost posvečam telesnim aktivnostim, pazim na prehrano, se izogibam stresu. Uporabljam kvalitetno kozmetiko. Upam, da bo vse to zavleklo proces staranja. Če odkrito priznam, se 30. rojstnega dneva ne veselim pretirano, to je neka čudna prelomnica." Št. tednik: Vaš življenjski moto. M. Novak: "Imam jih več, iz vsake življenjske filozofije potegniti najboljše. Trudim se, da ne bi koga posnemala, da bi ostala samosvoja, to, kar sem, zvesta sama sebi, ne glede na to, kar počnem, da ohranim čisto vest. To mi je zelo pomembno, da lahko ponoči zaspim. Želim si, da bi bilo moje življenje polno v čustvenem in izkušenjskem pogledu. Najpomembnejša pa je družina, po zgledu svojih staršev se bom trudila največ vlagati vanjo. Vse drugo, tudi kariero, bom postavila na stranski tir, ker gre za nekaj občasnega in kratkotrajnega. Družina pa je za vedno." Ptuj • Obisk ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera Šolstvo na poti v racionalizacijo Petkovo popoldne je minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver preživel na Ptuju. V Mestni hiši, kjer so se pogovarjali o razvoju šolstva v mestni občini Ptuj, ga je sprejel ptujski župan dr. Štefan Čelan. Na pogovorih sta ga spremlja- la državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci in poslanec v državnem zboru Branko Marinič. Dobro uro in četrt pa si je minister za šolstvo in šport vzel časa za pogovor z ravnatelji osnovnih šol na Ptujskem, Glasbene šole Karol Pahor, Vrtca Ptuj in šole dr. Ljudevita Pivka. Sodelovala Foto: Črtomir Goznik Minister za šolstvo dr. Milan Zver med ogledom OS Ljudski vrt. Ogledal si jo je v spremstvu ravnateljice Tatjane Vaupotič, državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Miroslava Lucija, poslanca v državnem zboru Branka Mariniča in nekaterih drugih gostov. je tudi predstavnica organizacijske enote Zavoda za šolstvo Republike Slovenije Maribor mag. Vera Bevc. Minister se je udeležil tudi osrednje prireditve ob dnevu šole Ljudski vrt pod naslovom Besede smo in rastemo, ki je bila v dvorani Šolskega centra, na kateri je bil slavnostni govornik. Poudaril je pomen šole za oblikovanje zrele osebnosti, ki se bo sposobna soočati z življenjskimi izzivi, saj je življenje eno samo reševanje problemov. OŠ Ljudski vrt, ki je že sedaj uspešna šola, je zaželel veliko uspehov na vseh področjih tudi v bodoče in da bi prizidek, ki ga sedaj zidajo in bo vseljiv z novim šolstvom letom, ne ostal prazen, brez otrok. Ravnateljica Tatjana Vaupotič je povedala, da že 48 let čakajo na enoiz-menski pouk. Na pogovoru z ravnatelji, potekal je v prostorih OŠ Ljudski vrt, ki si jo je tudi ogledal, je bila osrednja pozornost posvečena spremembam v osnovni šoli, ki naj bi jih uveljavili z novim šolskim letom, dotaknili pa so se tudi politike novega ministra za področju predšolske vzgoje in srednjega šolstva. Več o ministrovem obisku v petkovi številki. MG Ptuj • Podpis sporazuma o sofinanciranju hitre ceste med Hajdino in Ptujem Po hitri cesti že konec leta 2006 Za zaprtimi vrati so prejšnjo sredo v Mestni hiši na Ptuju Jože Zimšek, namestnik predsednika DARS-a, Stanislav Debeljak, član uprave DARS-a, Stanislav Vojsk, predsednik uprave Elektra Maribor, in dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptu j, podpisali sporazum o sofinanciranju gradnje dvopasovnega odseka hitre ceste med Hajdino in Ormožem oziroma pododseka te ceste med Dra-ženci in Ptujem. Podpisniki sporazuma so prepričani, da se bo gradnja hitro pričela, saj so finančna sredstva zagotovljena, vlada je program gradnje že potrdila, sprejeti ga mora le še državni zbor, pri čemer naj bi šlo bolj ali manj za formalnost, ker zapletov ne pri- čakujejo. Sporazum mora podpisati še predstavnik Telekoma, ki bo to storil kasneje. Po novi cesti naj bi se zapelja- Slovenska Bistrica • Izvoljena Irena Majcen Odločili so se za županjo Na nedeljskih nadomestnih županskih volitvah v Slovenski Bistrici sta se v drugem krogu za mesto župana potegovala Milan Ozimič (SDS) in Irena Majcen (SLS). Foto: Arhiv Irena Majcen - nova slovenje-bistriška županja Po neuradnih podatkih občinske volilne komisije se je za Ireno Majcen odločilo 52 odstotkov volivcev, za Milana Ozi-miča pa 48. Volilna udeležba je bila nekaj manjša kot v prvem krogu - 32-odstotna. Irena Majcen bo funkcijo županje, prve v zgodovini občine Slovenska Bistrica, opravljala profesionalno do konca tega mandata. Prva izjava Irene Majcen je bila, da se bo najprej o vsem pogovorila s sedanjim podžupanom Alojzom Vezjakom, ki je od odhoda dr. Ivana Žagarja na mesto ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko opravljal županske posle, nato pa bo potrebno začeti delo. Zaveda se, da jo na tej funkciji čaka trdo in zahtevno delo. Svojega volilnega programa, kjer je napovedala, da se bo zavzemala za izvedbo pomembnejših projektov, ki bodo dolgoročno zagotavljali enakomeren razvoj mesta in podeželja, med volilno kampanjo ni spremenila. Kako bo odslej z občinsko koalicijo in toliko opevano »oazo miru« v slovenjebistriškem občinskem svetu, trenutno ni znano. Upanje je, da se bodo znali predstavniki posameznih strank trezno dogovoriti tudi za naprej. Vida Topolovec li že konec prihodnjega leta. Začetek gradnje pričakujejo z velikim optimizmom, ker so vsi projekti že pripravljeni, izvedeni odkupi in parcelizacija zemljišč, tudi komasacija, ki je povzročala težave na lokalni cesti. Kot sta ob podpisu sporazuma o sofinanciranju gradnje, ki bo potekala v štirih fazah (na-vezovalna cesta do Puhovega mostu, most, navezovalna cesta na Zagrebško cesto in cesta do Vidma), povedala državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci in poslanec v državnem zboru Branko Marinič, pa s to izgradnjo težav na cesti med Šentiljem in Gruškov-jem še ne bo konec, ker bodo na tej »evropski« prometnici še vedno zastoji. V tem trenutku se pojavljajo težave pri načrtovanju odseka ceste med Ptujem in Markovci, kjer naj bi predvidena trasa potekala na območju, ki je pod zaščito Evrope. Zaradi tega bo potrebno za del omenjene ceste poiskati sprejemljivejšo rešitev, ki bo po vsej verjetnosti tudi bistveno podražila investicijo. Prejšnjo sredo podpisani sporazum naj bi bil neuradno vreden okrog sedem milijard tolarjev. MG Od tod in tam Grabe • Razstava pisank in cvetja Na cvetno nedeljo so članice Turističnega društva Središče ob Dravi v čebelarskem domu na Grabah pripravile priložnostno razstavo pisank. Razstavljene pisanice so bile pobarvane v najrazličnejših tehnikah. Delovne članice društva so poleg kokošjih jajc posegle tudi po nojevih, lepe marmorirane izdelke pa jim je uspelo narediti tudi iz plastičnih in jajc iz stiropora. Marsikatero jajce je dobilo tudi lično kvačkano oblekico. Razstavile so tudi ročna dela, ki so nastala v zimskih mesecih - od gobelinov do kvačkanih in našitih prtičkov. S številnimi rožami iz papirja pa so celotni prostor popestrile članice s Huma. Predsednica društva Dragica Florjanič je povedala, da je pri delu sodelovalo okrog 15 članic, zelo pridno pa so pomagali tudi najmlajši. Razstava bo odprta ves teden med 17. in 19., v nedeljo pa med 8. in 12. uro. vki Ormož • Cvetni sejem Petkov sejem pred cvetno nedeljo je eden najbolj obiskanih ormoških sejmov. Med najbolje prodajane artikle sodijo gotovo oljčne vejice, najrazličnejše košarice inprtički z velikonočnimi motivi. Tisti, ki mislijo v naprej, pa so izbrali med različnim sadnim drevjem. Gospodinje so si pred prvim svežim letošnjim sadjem lahko še enkrat obnovile tudi zaloge suhega sadja. Med obiskovalci so bile tudi številne organizirane skupine. Na sliki so dijaki drugega letnika Gimnazije Ormož, ki so v okviru socialnega dela na lep sončen sejemski potep popeljali stanovalce doma starejših občanov v Ormožu. vki Ormož • Čas je kot kruh V nedeljo je bila v Ormožu osrednja proslava ob materinskem dnevu, ki jo je organizirala Koalicija Slovenije skupaj z Župnijskim uradom Ormož. Proslava je potekala pod motom Starši, čas za otroka je kot kruh za telo. Kot vsako leto doslej je bila tudi tokrat dvorana kar pretesna za vse starše, ki so prišli prisluhnit svojim otrokom. Ti so jim poleg prijetnega programa položili na srce, da je ljubezen edina stvar, ki se množi z dajanjem, in zato nima smisla skopariti z njo. Kruh nasiti telo, otroško dušo pa pozornost, čas in ljubezen, ki jih namenijo starši. In tako kot gre kruh skozi preizkušnjo ognja, tako gre odnos med starši in otroci skozi številne preizkušnje. Z željo, da bi imeli starši vedno dovolj časa za njih, so nastopili pevci zbora ormoškega vrtca, učenci OŠ Ormož, glasbeniki glasbene šole Ormož, skupina BBT in vokalna skupina Srce. vki Popravek V14. številki Štajerskega tednika smo v članku Kopica pravilnikov in odlokov predstavili nov delovni čas knjižnice F. K. Meška Ormož. Pri tem pa smo pozabili zapisati, da gre za poletni odpiralni čas, ki bo veljal v juliju in avgustu. Za neljubo napako se opravičujemo. Uredništvo Foto: vki Velika Nedelja • Društvo upokojencev - naslov za veselo druženje Od lani tudi ubrano pojejo Društvo upokojencev Velika Nedelja deluje samostojno od leta 1976, ko sta pri Veliki Nedelji in v Podgorcih pričeli delovati samostojni društvi. Društvo ima okrog 340 članov, vanj pa se vključujejo tako kmečki kot tudi delavski upokojenci. Vanj je vključena približno polovica vseh upokojencev z njihovega območja. Člane zanimajo kulturne, športne in izletniške vsebine. Med športnimi aktivnostmi rekreativnega značaja pred-njačita vrtno kegljanje in balinanje. Za vrtno kegljanje imajo sestavljene kar tri ekipe, ena je tudi ženska. Veliko zanimanje gre pripisati dejstvu, da ima društvo dve lastni kegljišči, za kateri jim je Lovska družina Velika Nedelja odstopila del prostora. Balinarji svoje steze nimajo in se vozijo balinat v Ormož. Med kulturnimi vsebinami velja omeniti pevski zbor, ki je začel z delom lani, vodi pa ga Konrad Kostanjevec. Zbor zelo zagnano deluje, se je dobro ujel, člani radi in pogosto nastopajo. Njihovo dejavnost sofinancira tudi občina. Daleč največje zanimanje je med članstvom za izlete, ki jih imajo več letno, je povedal predsednik društva Ivan Hr-žič. Težava je v tem, da imajo upokojenci različne ekonom- ske možnosti, zato so želje zelo različne. Pri organizaciji poskušajo izlet čimbolj poceniti z lastno hrano in pijačo, saj bi bilo drugače pogosto nemogoče. Za tiste, ki pa bi radi več, pa razmišljajo letos o dvodnevnih izletih v Benetke ali v Budimpešto. Poleg članov se takšnih izletov radi udeležijo tudi drugi družinski člani in če je prostor, tako zapolnijo kapacitete. Zelo priljubljena aktivnost je tudi letovanje v Izoli v hotelu Delfin. Sprva so letovali skupaj s Podgorčani, zadnja leta pa je kandidatov toliko, da gredo vsak po svoje. Lani so imeli Velikonedeljčani 30, Podgorčani pa 40 letoviščni-kov. Iščejo tudi druge možnosti letovanja v bližnjih termah. Vsako leto organizirajo srečanja upokojencev, spomnijo pa se tudi bolnih članov, ki jih razveselijo z obiskom in darilom. Upokojenci se financirajo Predsednik društva Ivan Hržič pravi, da se imajo v njihovem društvu zelo lepo. iz članarine, ki znese letno okrog 340.000 SIT, približno toliko pa je tudi sredstev vzajemnosti. Za športne aktivnosti društvo dobi okrog 80.000 SIT, ki jih namenijo za prevoze na tekmovanja. Upokojenci skrbijo tudi za Pevski zbor je nova dejavnost DU Velika Nedelja, vodi pa ga Konrad Kostanjevec posmrtnino in z društvenim praporom pospremijo svoje člane na zadnji poti. Lani so bili velikonedeljski upokojenci gostitelji srečanja zveze društev Ormož, ki se ga je udeležilo preko 800 ljudi, kar je bil organizacijsko zahteven podvig. Predsednik Hržič vidi največji problem upokojencev v slabi ekonomski situaciji in strahu pred prihodnostjo. Ob tem jih žalosti nenehno govorjenje, da so pokojnine prevelike. Dovolj jim je tudi poslušanja očitkov, da nekdo za njih dela. Hržič poudarja, da za nastalo situacijo niso krivi upokojenci, ampak sistem, ki je omogočal takšne pogoje upokojevanja. Upokojenci so prav tako vse življenje plačevali za svojo pokojnino. Društvo upokojencev pri Veliki Nedelji ima tudi pisarno v zadružnem domu, ki uraduje vsako sredo med 9. in 11., od nedavnega pa imajo tudi telefon. Številka je 719 85 74. Veseli bodo vašega klica. Za uporabo pisarne upokojencem ne zaračunavajo stroškov, za kar so zelo hvaležni domači krajevni skupnosti. vki Prejeli smo Vrtec Kidirčevo - katera lokacija naj ima prednost? O vprašanju lokacije novega vrtca v Kidričevem pišem zaradi kritične presoje o vprašanju gradnje novega vrtca na obstoječi lokaciji oz. pri osnovni šoli in s tem fizično vpetost vrtca v šolski kompleks. Slovenski vrtci so bili v zadnjem desetletju deležni sistemske in vsebinske prenove. Posledica je dejstvo, da v državi tako prevladuje delež vrtcev, ki so sestavni del šol. Res pa je tudi, da so to vrtci z manjšim številom oddelkov. Lokalne skupnosti so se za takšno organiziranost odločale predvsem zaradi ekonomskih razlogov, vse premalo pa so upoštevale specifiko predšolske vzgoje. Ko smo v Sloveniji ustanavljali nove občine, je bil eden od pogojev tudi, da ima nova občina svoj vrtec. Pri velikem številu novonastalih občin so tako organizirali oddelke vrtcev, kipa so jih nato enostavno priključili šolam, ker je bila to za lokalne skupnosti najbolj enostavna in poceni rešitev. Ogromno šol ima zaradi tega še danes prostorske, organizacijske in tudi finančne težave. Posebnosti vrtca je potrebno upoštevati tudi pri gradnji novih objektov in seveda pri izbiri lokacije. Zaradi razvojnih značilnosti in posebnosti predšolskih otrok se strokovnjak za področje predšolske vzgoje zavzemajo za samostojne lokacije vrtcev in njihovo avtonomijo. Za svojstven ritem življenja vrtca je značilno tudi dejstvo, da večina otrok potrebuje dnevno spanje in ustrezne pogoje. Posebna pozornost se v vrtcu namenja tudi varnosti ter drugim motečim elementom bližnjega okolja. Iz teh in drugih razlogov ima vrtec praviloma samostojno lokacijo (še posebno vrtec v Kidričevem, ki ima veliko število oddelkov) z večjim zunanjim igriščem, kjer ima vsaka skupina neposreden dostop do zunanjega prostora. V primeru vrtca v Kidričevem je razumno racionalno razmišljanje o kapacitetah, prednostih in pomanjkljivostih takšne ali drugačne lokacije. Za Kidričevo velja prepričanje, tako strokovne javnosti kot tudi velikega števila občanov, da je delovanje vrtcaprimerneje organizirati na samostojni lokaciji. Dodaten razlog za samostojno lokacijo vrtca je tudi v normativih in standardih prostorov in opreme, ki določajo zunanje in notranje potrebne površine po otroku ter tako notranjo organizacijo prostora ter igrišča, to pa zahteva temeljit pristop pri načrtovanju. Pomembno je upoštevati zahteve po funkcionalni opremljenosti igrišč, pri čemer je najpomembnejši pogoj primerno velika in varna površina. Naslednji pomemben kriterij je kvalitetna organizacija prostora in časa, z ozirom na starost vključenih otrok od 1 do 6 let. Prostori vrtca morajo imeti dobre komunikacijske poti, da v največji meri spodbujajo kvalitetno počutje otrok, še posebej najmlajših, starih do 3. leta. Gradnja kuhinje za vrtec in šolo ne more biti razlog za gradnjo vrtca k šoli, še posebej ker Pravilnik o prostoru in opremi vrtca določa, da je potrebno otrokom prvega starostnega obdobja od 1. do 3. leta starosti zagotoviti lastno kuhinjo. V občini Kidričevo se trudimo našim otrokom zagotavljati najvišje možne standarde vzgoje in izobraževanja. Lokalna skupnost je do sedaj imela vedno posluh za reševanje teh problemov, vendar v primeru izgradnje vrtca ne smemo varčevati na račun naših otrok. Menim, daje izgradnja samostojnega vrtca na aktualni lokaciji pot, ki vrtcu in šoli zagotavlja primerno strokovno avtonomijo. Slavko Feguš, Kidričevo Od tod in tam Sv. Jurij • Bodo zaprli vaške vodovode? Na 19. redni seji občinskega sveta občine Sveti Jurij ob Ščavnici so največ časa namenili obravnavi osnutka odloka o dodelitvi koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja in oskrbe s pitno vodo v občini. Na osnutek omenjenega odloka člani sveta niso imeli večjih pripomb, skrbelo pa jih je predvsem, kaj bo z vaškimi vodovodi, ki se jih v občini Sveti Jurij ob Ščavnici prebivalci v veliki meri poslužujejo. Komunalno stanovanjsko podjetje (KSP) Ljutomer kot morebitni novi kon-cesionar, ki naj bi v prihodnje skrbel za oskrbo s pitno vodo, je vodstvu občine že posredovala dopis, s katerim opozarja na nekatere nepravilnosti. "Tu predvsem mislimo na ekonomske pogoje, saj se večina gospodinjstev, ki jim je bilo zgrajeno novo vodovodno omrežje, ne oskrbuje iz tega omrežja, ampak iz vaškega ozemlja z lastnim zajetjem," so zapisali v dopisu predstavniki KSP Ljutomer ter mislili predvsem na prebivalce Dragotincev, ki jim je bilo za 25 milijonov tolarjev zgrajeno vodovodno omrežje, iz 45 priklopov pa so v enem mesecu porabili le 8 kubičnih metrov vode. Po takem ostaja oskrba z vodo v takšni obliki le še za požarno varnost in oskrbo v sušnih obdobjih, kar pa koncesionarju ne prinaša potrebnega dohodka za pokrivanje stroškov vzdrževanja in upravljanja, menijo še v kSp Ljutomer. V tem primeru bi morala občina za stroške vzdrževanja in upravljanja sredstva v večjem deli zagotoviti iz proračuna. Občini Sveti Jurij tako ostajajo tri možnosti, in sicer da vaške vodovode ukine in prepove občini Radenci dobavo pitne vode mimo javnega omrežja direktno v vaški vodovod; ali da vaški vodovod usposobi in zagotovi zdravo pitno vodo; ali pa da stroške upravljanja za novo javno vodovodno omrežje plačuje iz proračuna občine. Člani občinskega sveta so tako predlagali, da se z vsemi gospodinjstvi, ki so priklopljena na vodovodno omrežje, s pogodbo določi pristojno stopnjo oz. da se določi, koliko kubičnih metrov vode mora gospodinjstvo na mesec plačati, ne glede, če jo porabi. O odloku z vsemi predlaganimi dopolnili, s katerim bodo v Svetem Juriju ob Ščavnici prišli do pogojev za dodelitev koncesije za opravljanje te obvezne občinske gospodarske javne službe, bodo govorili na prihodnji seji, prav tako pa se bodo takrat seznanili z osnutkom odloka o oskrbi spit-no vodo. Miha Šoštarič Destrnik • Za rekonstrukcijo 513 milijonov V četrtek, 17. marca, so se svetniki občine Destrnik sestali na 19. redni seji. Seznanili so se z Regionalnim razvojnim programom za Podravje in zahtevali, da se vanj vnese tudi območje Rogozniške doline kot področje za razvoj turizma, saj bodo le tako lahko na Destrniku kandidirali za državna in evropska sredstva. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli zaključni račun občine in predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj. Župana Franca Pukšiča so pooblastili, da podpiše pogodbo z Ministrstvom za promet o sofinanciranju rekonstrukcije državne ceste do centra Destrnika. Rekonstrukcija bo stala 513 milijonov, od tega bo ministrstvo prispevalo 430 milijonov tolarjev, občina pa 83 milijonov. Izdali so tudi soglasje k ceni storitve pomoč družini na domu in se odločili za sofinanciranje varne hiše. Pri poročilu o realizaciji programov društev za lansko leto so ugotavljali, da se ne morejo dosledno držati pravilnika, saj prihaja pri organizaciji prireditev do odstopanj, zato bodo letos z društvi sklenili aneks k pogodbi. V komisijo za odlikovanja in priznanja so imenovali Marjana Lovreca. Sklenili so še, da bodo zagotovili sredstva za poučevanje trobil v osnovni šoli Destrnik in sofinancirali obnovo vaškega križa v Zg. Velovleku v višini 70.000 tolarjev. Svetniki so se seznanili tudi s poročili komisije za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter s poročilom komisije za popis obveznosti in terjatev. Zmago Šalamun Cvetkovci • Dan žena V soboto, 12. marca, so v gasilskem domu v Cvet-kovcih priredili sedaj že tradicionalno praznovanje ob dnevu žena. Na proslavi so se najprej predstavili najmlajši krajani, ki so svojim mamicam in babicam zapeli in zrecitirali mnoge lepe pesmi, nekateri pa so s svojimi spretnimi prsti iz harmonik izvabili poskočne melodije, nad katerimi so bili obiskovalci vidno navdušeni. Večer je popestril tudi moški komorni pevski zbor iz Ptuja. Ob koncu uradnega dela so se predstavili še cvetkovski mladinci, ki so s komedijo enodejanko z naslovom Mutasti muzikant dodobra nasmejali občinstvo. Dobra volja pa ni skopnela tako hitro, saj so se krajani ob prijetni glasbi ansambla Mozaik zabavali še pozno v noč. Klara Megla Foto: vki Foto: Zalar Podlehnik • Osem lutkovnih predstav Dober dan, lutka Prejšnji torek je Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Ptuj in Občino Podlehnik pripravila območno srečanje lutkovnih skupin z naslovom Dober dan, lutka. Krajevna dvorana v Podleh-niku je že kar nekaj let prizorišče lutkovne revije, čemur se ni čuditi, saj na osnovni šoli Martina Koresa v Podleh-niku delujeta kar dve lutkov- ni skupini. Tokrat se je občinstvu predstavilo osem gledaliških Lutkarji iz Podlehnika so predstavili Gusarje. skupin. Korenjaki iz OŠ Dr. Ljudevita Pivka iz Ptuja so zaigrali Jane Milčinski Sne-žaka in zvončke v režiji Marije Arnuš, Srčki iz ptujskega dijaškega doma so pod režijskim vodstvom Darje Ambrožič in Darke Jurgec zaigrali Božično kapico, lutkovna skupina Zvezdice iz OŠ Ljudski vrt iz Ptuja so predstavili Gosko viso-konosko in Petelina gizdalina Jane Kolarič; igrico je režirala in priredila Karmen Pulko, Zvezdice pa so z režiserko Pulkovo zaigrale tudi igrico Kraljevi glavobol Edija Majarona. Lutka lutkica iz OŠ Martina Koresa iz Podlehnika je predstavila dve deli, in sicer Gusarja ter Žalostno deklico. Avtorica obeh igric je Zdenka Golub, ki je pri obeh bila tudi režiserka. Lutkovna skupina OŠ Hajdina se je predstavila z igrico Katera torba je najboljša Jane Milčinski, igrico je režirala Tatjana Habjanič, revijo pa je zaključila odrasla lutkovna skupina Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica z igrico Kozlički in volk Danila Vranca. Delo je režirala Bernarda Kolar. Udeležence revije in gledalce je pozdravil podleh-niški župan in ravnatelj šole Vekoslav Fric, strokovno pa je revijo spremljal Gregor Hrovatin. Fl Na knjižni polici Ptuj • Koncert klavirskega tria v Glasbeni šoli Mladi umetniki navdušili Prejšnji torek je bil v dvorani glasbene šole Karola Pahorja na Ptuju koncert klavirskega tria, ki ga sestavljajo: pianistka Jerneja Grebenšek, violinistka Mojca Menoni (Ptujčanka) in violončelist Martin Sikur. Jerneja Grebenšek je diplomirala na Akademiji za glasbo pri Aciju Bertonclju, zaključila pa je tudi podiplomski študij klavirske komorne glasbe v Gradcu, na tekmovanjih mladih slovenskih glasbenikov je prejela dve prvi in eno drugo nagrado. Mojca Menoni je diplomirala pri Dejanu Bravničarju ter končala specializacijo pri Vasiliju Meljni-kovu. V času študija je prejela dvakrat študentsko Prešernovo nagrado ter tudi prvo na- grado na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Trenutno je vodja drugih violin v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Martin Špur je diplomiral pri Cirilu Škerjancu, za svoje glasbeno udejstvo-vanje je prejel več nagrad in priznanj. Nastopa solistično in v različnih komornih sestavih, je član orkestra Slovenske filharmonije, dela pa tudi kot pedagog na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Kot trio delujejo od lanske- ga septembra. Kljub kratkemu času skupnega muziciranja se je trio na Ptuju predstavil kot homogeni komorni sestav z bravurnimi solističnimi nastopi pri posameznem instrumentu in z muzikalnostjo. Na koncertu so umetniki predstavili najprej klavirski trio Ludwiga van Beethovna št. 4 v B-duru op. 11 z nazivom Gassenhauer, sledil je Elegič-ni trio št.1 v g-molu Sergeja Rahmaninova, v drugem delu koncerta smo slišali Trio št. 2 v e-molu, op. 67 Dmitrija Šo-stakoviča, v zahvalo za aplavz pa so umetniki ne prav številno občinstvo nagradili še z Glinkovim patetičnim triom, ki ga je Mihail Glinka v originalu napisal za klavir, klarinet in fagot. Franc Lačen Jože Haložan: Rozika Ljubljana, Družina, 2004 Jože Haložan je psevdonim pisatelja Jožeta Topo-lovca, duhovnika iz Kočic pri Žetalah, kije lani dopolnil sedemdeset let življenja. Ob tej življenjski prelomnici je izšel pri založbi Družina v Ljubljani njegov kratek roman Rozika. Razen nekaterih mladostnih literarnih poizkusov in objav v revijah so izšla pri založbi Oznanjenje (reviji) naslednja literarna dela: Anika (1979), Dobrenci (1980), Ali res ni sonca? (1981), Vera (1984), Vrtiljak (1986), Vice (1988), Hudičeva pravica (1990), Košček raja (1992), Kdo je angel? (1994), Profesor Vranc (1996), Pokošena trava (1997, 2002). Na prvi pogled kar plodovita zbirka, ki se s simbolično poimenovano Pokošeno travo že zaključuje. Pisatelj je prevzel ime Haložan kot glasnik haloškepokrajine, s katero želi vstopiti v slovenski literarni prostor. Haloze so v narodovem stereotipu samosvoje, sinonimno označene z revščino, stiskami, zagrenjenostjo in brezizhodnostjo, utopljene v šmarnici, stisnjene po globelih z ilovnato zemljo. Alkohol, duševna prizadetost, vera in molitev so teme in motivi, ki v romanu skrivoma vstopajo v pripoved. Če so prvotne povesti še nosile stvarna krajevna poimenovanja, so kasneje preimenovana, v Roziki se nekatera spet pojavijo kot: Dobrina in Pridna vas. V romanu povedi kar samosvoje vodijo pripoved in prehajajo v raztrgano, nepovezano naštevanje dogodkov, ki se odvijajo pred nami ali v neki časovni oddaljenosti. Rozika je skupinski roman, ki se morda spogleduje s Prežihovimi deli, z umetniškega vidika pa tej primerjavi ne morem pritrditi, kakor zatrjuje Milan Dolgan. Naslovna oseba naj bi bila pisateljeva mama ali sestra, seveda umetniško preoblikovana. Rozika spremlja svet okrog sebe v prodiranju sodobnosti. Veseli se novega štedilnika in avtomobila. Včasih se zamakne v nepotrebna razmišljanja in podrobnosti, medtem ko večji in literarno močnejši dogodki, ki zaznamujejo pripovedni tok, kar zbežijo mimo. Koliko je v njej in ostalih številnih osebah izpostavljena usoda ponižanega in zapostavljenega haloškega človeka? Haložan je sebe avtobiografsko izpisal v Pepeku kot otroku in kasneje srednješolcu v Mariboru in Celju. Osebe so predstavljene predvsem z medsebojnimi odnosi v družini in soseski. Kompozicijsko roman ni enovita tvorba, že urednik je moral nekatera besedila izpustiti. Besedilo sestavljajo kratki, preprosti, jedrnati stavki, prevečkrat oropani kakršnekoli metaforike. Dajejo vtis ljudskosti, nenazadnje so zrasli iz ljudskega pripovednega in jezikovnega izročila, hkrati pa kažejo na skopost, veliko poeno-stavljenost jezika, ki bi moral biti pisateljevo najmočnejše orodje. Jezik je sicer obogaten z narečnimi izrazi navečen, preklečev, zbočki, in drugimi, domačimi poimenovanji za orodja in opravila, ki pa ekspresivno ne delujejo v toliki meri, da bi izpostavili haloško narečje ali govor kot prevladujočo jezikovno prvino, in tisto, ki bi žlahtila roman. Bolj se njegova umetnost zrcali v naivnem naturalizmu. V tem kratkem zapisu še zdaleč ne morem zaobjeti celotne Haložanove literarne bere, vendar roman Rozika ne dosega njegovih predhodnih povesti in romanov. Vladimir Kajzovar Simona Menoni, Jerneja Grebenšek in Martin Sikur na koncertu na Ptuju Ptuj • Kamra, virtualni regijski medpomnilnik Vsebine iz lokalnih okolij Prejšnji ponedeljek so v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju predstavili virtualni regijski medpomnilnik, ki so ga poimenovali Kamra. Gre za vzpostavitev spletnega portala, katerega nosilke so vse slovenske osrednje območne knjižnice, Narodna in univerzitetna knjižnica ter Zveza splošnih knjižnic. Regijski portal bo združeval informacije z različnih področij, kot jih že sedaj na tradicionalen način zbirajo in posredujejo splošne knjižnice. Po novem bodo informacije dostopne z enega mesta, kreirane pa v tistih institucijah, ki so za določenega področja najbolj kompetentne. V prvi fazi je predviden izbor vsebin s področja kulture in domoznanstva, zato so se informativnega dneva v ptujski knjižnici udeležili Foto: Fl Kamro je predstavila Breda Karun. predstavniki arhiva, muzeja, šol, društev, ki naj bi bili tudi partnerji knjižnic pri ustvarjanju informacij. Projekt so pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, vodja pa je Breda Karun, ki je projekt na Ptuju tudi predstavila. V projektu sta sodelovala tudi Boris Horvat in Oskar Wolf, slednji je predstavil tehnično plat projekta. Projekt naj bi zaživel v jeseni. Podobnih projektov so se lotili tudi na drugih področjih, zaenkrat pa je najboljši na področju zdravstva in v javni upravi. Fl Foto: Fl Foto: Fl Rokomet Ormož za gol prekratek, trgovke na koncu sedme Stran 8 Odbojka Agentke točko pred Benedičankami Stran 8 Kolesarstvo Božič zmagal za pičlo sekundo Stran 9 Judo Sobočani točko pred domačini na Pokalu Ptuja Stran 9 Strelstvo Do finala zmanjkali le 4. krogi Stran 10 Nogomet S spomladanskim delom pričeli v 3. SNL Stran 10 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gone, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik. tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30 www.sportnizavod-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Ptuj • 1. SNL - Liga Simobil - 21. krog Tretji poraz Gorice gre na račun Drave Ptujčani se iz Gorice vračajo s pomembnimi tremi točkami v boju za vrhnji del razpredelnice. Tokrat zadela Tomaž Toplak in Aleš Čeh. HIT Gorica - Drava 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Ranic (45), 1:1 Toplak (50), 1:2 Čeh (69) DRAVA: Dabanovič, Toplak (od 81. Preac), Grižonič, Miljato-vič, Šterbal, Zajc, Emersič, Čeh (od 90. Petek), Težački, Alibabič, Zilič. Trener: Srečko Lusič. Po sredinem porazu nogometašev ptujske Drave na domačem igrišču proti ajdovskemu Primorju so se možnosti dravašev za uvrstitev v ligo za prvaka močno zmanjšale. Rešitev je bila le pozitiven rezultat v Novi Gorici pri ekipi državnih prvakov, ki je prepričljivo na prvem mestu prvenstvene razpredelnice 1. SNL, s kar desetimi točkami prednosti pred celjskim CMC Publikumom. Postava Drave je bila v Novi Gorici pričakovana, v ekipi pa ni bilo poškodovanega Gorazda Gorin-ška. Izgubiti se torej ni imelo kaj. Nekoliko bolj čvrsto so pričeli domači nogometaši, ki so imeli terensko pobudo, vendar so po- izkušali samo s streli z večje razdalje, le-ti pa niso bili nevarni. V deveti minuti so prvič resneje domačega vratarja ogrozili gostje iz Ptuja. Alibabič je na desni strani preigral dva domača nogometaša in podal proti Ziliču, ki pa je bil za hipec prepozen. Potem se je vse odvijalo po pričakovanem scenariju do 42. minute, ko so Ptujčani ponovno bili v priložnosti za dosego vodstva, vendar pa Čeh ni najbolje streljal s približno dvanajstih metrov. V zadnjih trenutkih sodnikovega nadomestila igre pa so domačini povedli iz prostega udarca, ki si ga je sodnik Šart enostavno izmislil. Prvega so gostje blokirali, vendar naj bi Težački domnevno igral z roko in Goričani so drugi poizkus izkoristili. Domači napadalec Ranič je z močnim strelom v levi kot ptujskega vratarja dosegel svoj deseti prvenstveni zadetek. Drugi polčas so bolje pričeli gostje iz Ptuja. V 50. minuti je po levi strani lepo prodrl Grižonič, preigral domačega kapetana Sre- liga Q Vodafone" 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 21. KROGA: HIT Gorica - Drava 1:2 (1:0), Zagorje -CMC Publikum 1:1 (1:1), Bela krajina - Ljubljana 1:1 (1:0), Mura -Domžale 2:0 (0:0), KD Olimpija - Koper 2:0 (1:0), Maribor pivovarna Laško - Primorje 1:0 (0:0) 1. HIT GORICA 21 14 4 3 38:19 46 2. CMC PUBLIKUM 21 11 3 7 32:17 36 3. PRIMORJE 21 9 5 7 25:19 32 4. MARIBOR PIVO. LAÎKO 21 9 5 7 30:25 32 5. KD OLIMPIJA 21 9 5 7 27:26 32 6. LJUBLJANA 21 7 8 6 30:31 29 7. DRAVA 20 8 5 7 25:26 29 8. MURA 21 7 7 7 30:25 28 9. DOM@ALE 20 7 6 7 29:26 27 10. BELA KRAJINA 21 5 6 10 19:36 21 11. KOPER 21 3 7 11 17:30 16 12. ZAGORJE 21 2 7 12 11:33 13 Lestvica najboljših strelcev: 11 - K. Bozgo (Maribor PL); 10 - S. Ranic (Gorica), S. Cimirotic (KD Olimpija), E. Rakovic (Mura); 9 - S. Zilic (Drava), A. Rodic (Gorica); 8 - S. Dvorancic (Domžale); 7 - Jolic (Primorje), Ekpoki (Ljubljana). brnica, poslal odličen predložek na desno stran, kjer je Toplak z natancnim strelom rezultat ize-nacil. Pri tej akciji se je poškodoval tudi domaci kapetan Srebrnic in moral iz igre. Enajst minut kasneje se je v izjemni priložnosti znašel ptujski prvi strelec Zilic, ki se je sam znašel pred doma-cim vratarjem Pirihom. Ta mu je stekel nasproti in prvi udarec odbil, žoga je ponovno prišla do Zilica, ki je streljal, vendar je obramba domacih uspela razcistiti neugodno situacijo. No, ni dolgo trajalo in Drava je povedla. Domaci krilec Šuler je podal do Nedžad Alibabi~ je s soigralci pripravil najve~je presene~enje 21. kroga. Foto: Danilo Klajnšek Čeha, ta je naredil nekaj korakov v kazenski prostor Goricanov in z mocnim in predvsem natanc-nim strelom po tleh uspel premagati vratarja HIT Gorice. To je dvignilo samozavest gostov, ki so igrali zelo požrtvovalno in odbijali napade domacinov. V zadnji minuti srecanja so imeli možnost za izenacenje domaci nogometaši. V veliki gneci pred vrati dravašev pa je njihov vratar Dabanovic izšel kot zmagovalec in slavje maloštevilnih ljubiteljev nogometa iz Ptuja in nogometašev Drave se je po odmevni zmagi lahko pricelo. Danilo Klajnšek Nogomet • Pred tekmo Drava - Domžale »Domžale moramo premagati! « Vsekakor je v slovenskem nogometnem prostoru najbolj odmevala zmaga ptujske Drave v Novi Gorici, kjer so se z zmago proti aktualnim državnim prvakom enakovredno vrnili v borbo za slovensko ligo prvakov. Malce nepričakovano, vendar povsem zasluženo. Mogoče je Drava celo v prednosti, saj ima kar dve domači tekmi in je vse mogoče. Ne bo se igralo za umetniški vtis, ampak za zmago, za mogoče zla- te tri točke in enega največjih uspehov ptujskega prvoligaša. »V Novi Gorici smo igrali taktično, zelo dobro. Res nogomet ni bil lep za oko, vendar smo na koncu slavili pomembno zmago, mnenja pa sem, da je bila tudi zaslužena, kar so nam na koncu priznali tudi domačini in tudi njihovi navijači, saj smo od njih dobili aplavz. Današnje srečanje z Domžalami bo zelo težko. Ceno uspeha v Novi Gorici smo drago plačali, saj smo ostali brez dveh pomembnih členov naše igre, in sicer Marka Grižoniča in Aljaža Zajca (oba imata 4 rumene kartone). Na srečanju z močnimi Domžalami bo odločal taktičen boj oziroma postavitev. O zmagovalcu bo mogoce odlocala samo ena napaka. Mnenja sem, da nih-ce ne bi bil zadovoljen z delitvijo tock,« je pred najbolj pomembnim srecanju ptujske Drave v tej sezoni dejal Sre~ko Lu{i~. Mogoce je nekoliko utehe v tem, da se bo v ekipo vrnil napadalec Gorazd Gorinšek, ki v Novi Gorici ni igral zaradi poškodbe, in bo vsekakor pomemben clen. DRAVA: Dabanovic, Toplak, Preac, Miljatovic, Šterbal, Emer-šic, Čeh, Težacki, Alibabic, Zilic, Gorinšek. REZERVNA KLOP: Štelcer, Petek, Korez, Petkovic, Zorman. Trener: Srecko Lušic. Danilo Klajnšek Nogomet • 2. SNL -19. krog Ježičani lahek zalogaj za Aluminij 2. SNL REZULTATI 19. KROGA: Factor - Aluminij 0:4 (0:2), Dravograd - Supernova Triglav 2:1 (1:0), Livar - Rudar Velenje 2:1 (1.1), Dravinja - Izola Argeta 4:0 (2:0), Šmartno - Svoboda 0:1 (0:1), Nafta - Krško 2:1 (1:1). 1. NAFTA 19 12 5 2 33:15 41 2. DRAVINJA 19 13 1 5 30:18 40 3. SVOBODA 19 11 3 5 31:23 36 4. RUDAR (V) 19 11 1 7 32:26 34 5. DRAVOGRAD 19 9 4 6 34:25 31 6. S. TRIGLAV 19 8 6 5 35:24 30 7. ALUMINIJ 19 8 4 7 38:26 28 8. LIVAR 19 7 1 11 22.22 22 9. KR[KO 19 6 3 10 24:32 21 10. FACTOR 19 6 1 12 26:38 19 11. IZOLA A. 19 4 4 1119:36 16 12. ÍMARTNO 19 2 1 16 17:56 4 Factor - Aluminij 0:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Ozim (34), 0:2 Kelenc (38), 0:3 Fridauer (68), 0:4 Fridauer (82). ALUMINIJ: Toplak, Sagadin, Pekez, Rumež (od 72. Beciri), Topolovec, Doncec (od 69. Ra-golic), Ozim, Emeršic, Kelenc, Repina (od 61. Šimenko), Frida-uer. Trener: Miran Emeršic Nogometaši Aluminija so odli-cno zaceli spomladanski del sezone v 2. SNL. Domacini so sicer zapretili v 5. minuti, ko je žoga že koncala za hrbtom vratarja Toplaka, vendar je glavni sodnik zadetek razveljavil zaradi nedovoljenega položaja. V nadaljevanju so pobudo prevzeli gostje in med 34. in 38. minuti dvakrat zadeli v polno. Strelca sta bila Ozim in Kelenc. Takš en je bil tudi rezultat ob pol-casu. Ježicani so se sicer na zacetku drugega polcasa trudili zmanjša- ti vodstvo gostov, vendar so prejeli v 68. minuti še tretji zadetek, ki je dokoncno razblinil dvome o zmagovalcu. Trener Emeršic je v nadaljevanju dal priložnost trem igralcem s klopi, ki pa so rezultat za Kidricane še povišali in se zasluženo veselili prepric-ljive zmage. V naslednjem krogu Kidricani gostijo Livarja iz Ivanćne gorice, ki je v tem krogu pripravil najve-cje presenecenje z zmago proti Rudarju iz Velenja. Rokomet • 1. SRL, moški, ženske Ormož za gol prekratek, »trgovke« na koncu sedme Foto: Črtomir Sanja Potočnjak (v rdečem dresu) je proti Celjankam dosegla 3 zadetke za MT Ptuj. 1. SRL - MOŠKI REZULTATI 16. KROGA: Prevent - Jeruzalem Ormož 31:30 (18:17), Trimo - Cimos Koper 33:30 (17:12), Adria Krka - Termo 32:26 (15:22), Celje pivovarna Laško - Rudar Trbovlje 43:28 (23:12),. Gorenje - Prule 67 45:23 (22:12), Gold club -Sviš 39:29 (21:14) 1. CELJE PIVO. LAŠKO 16 16 0 0 32 2. TRIMO 16 12 0 4 24 3. GORENJE 16 11 1 4 23 4. PREVENT 16 10 0 6 20 5. GOLD CLUB 16 9 1 6 19 6. JERUZALEM ORMO@ 16 8 1 7 17 7. TERMO 16 7 2 7 16 8. CIMOS KOPER 16 7 1 8 15 9. RUDAR TRBOVLJE 16 6 0 10 12 10. ADRIA KRKA 16 6 0 10 12 11. SVIŠ 16 1 0 15 2 12. PRULE 67 16 0 0 16 0 Prevent - Jeruzalem 31:30 (18:15) JERUZALEM: G. Čudič, Dog-ša; Belšak 5, Mesarec 2, Koražija 11 (4), Bezjak 3, Ivanuša 3, B. Čudič 1, D. Horvat, Štefanič 5, Potočnjak, Grizolt, Grabovac, Kosaber. Trener: Saša Prapotnik. Na Koroškem spet vrhunska rokometna predstava obeh moštev, ki se je srečno končala za ježke iz Slovenj Gradca. Ormoški vinarji so si v Slovenj Gradcu za prikazano igro zaslužili vsaj točko, a so jo po lastnih napakah in odličnih obrambah domačega vratarja Jelena v zadnjih desetih minutah zapravili. Kljub vodstvu s tremi zadetki (7:10) je ježkom ob koncu 1. polčasa uspelo preiti v vodstvo 18:15. V 40. minuti so domačini že vodili s petimi goli, 27:22, toda izjemno borbeni Or-možani se niso predali in so v več primerih prišli do le gola zaostanka. Kaj več pa jim po zaslugi zastreljanih zicerjev in obramb vratarja Jelena ter razpoloženega strelca Maksiča ni uspelo. Kljub poškodbi je za jeruzalemčke izjemno nastopil Koražija, ki je dosegel enajst zadetkov. Uros Krstič 1. A SRL - @ENSKE Izidi 18. kroga: Celeia Žalec - Gramiz Kočevje 46:21 (22:10), Mercator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine 26:32 (11:15), Maks -Olimpija PLK 20:41 (6:20), Burja - Izola 35:33 (16:18). TekmaLo-ka kava - Krim Mercator bo odigrana v sredo. 1. KRIM MERCATOR 17 17 0 0 34 2. CELEIA ŽALEC 18 13 3 2 29 3. BURJA 18 10 3 5 23 4. CELJSKE MESNINE 18 11 0 7 21 5. OLIMPIJA PLK 18 9 3 6 21 6. LOKA KAVA KSI 17 9 1 7 19 7. MER. TENZOR PTUJ 18 8 0 10 16 8. IZOLA 18 4 0 14 8 9. GRAMIZ KOČEVJE 18 2 0 16 4 10. MAKS 18 1 0 17 2 Mercator Tenzor Ptuj -Celjske Mesnine 26:32 (11:15) MERCATOR TENZOR PTUJ: Potočnjak 3, Prapotnik 3, Šija-nec 1, Pučko, Hameršak, Šincek, Ramšak 1, Gregorec, Lazarev, Brumen 2, Murko 2, Kelenc, Savič 2, Derčar 12 (6). Trener: Neno Potočnjak. Zadnji krog tekmovanja v 1. slovenski ženski rokometni ligi je prinesel ponovni poraz ptujskih trgovk. To pa ni nič čudnega, saj je tokrat domača ekipa nastopila s poškodovano Danielo Savič, ni pa bilo Diane Radek, ki po poškodbi verjetno ne bo več nastopila, in Tanje Raukovič, ki je bila suspendirana s strani kluba, že nekaj časa pa ni prisotna kapetanka in vratarka Bil-jana Lakič. Vse to se je poznalo na igri domačih, ki so bile enostavno prehitre v napadu, delale so napake, v obrambi pa so bile premalo pozorne in Celjanke so si v 25. minuti priigrale visoko prednost osmih zadetkov (6:14). V drugem polčasu se ni nič bistvenega spremenilo, čeprav je domači strateg poizkušal vse, da spremeni potek igre. To žal ni uspelo, saj je bilo enostavno preveč napak, da bi se proti solidni ekipi Celjskih mesnin iztržilo več. Ponovno je v domači vrsti izstopala Mojca Derčar, ki je bila ponovno najboljša strelka, žal pa je bilo to premalo. Danilo Klajnsek Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž) Agentke sedaj to~ko pred Benediktom 1. DOL @ENSKE LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 5. KROGA: Zavarovalnica Maribor Ljutomer -Benedikt 3:0, Sloving Venus Vital - Prevalje 3:0, Luka Koper -Formis Bell 3:0 1. S. VENUS VITAL 23 14 9 40 2. ZM LJUTOMER 23 11 12 35 3. ENEDIKT 23 11 12 34 4. UKA KOPER 23 10 13 26 5. ORMIS BELL 23 3 20 9 6. REVALJE 23 1 22 5 Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Benedikt 3:0 (25:22, 25:20, 25:18) Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Kutsay, Vrban-čič, Jozelj, Oletič, Pirher, Drvarič, Jureš, Kadiš, Ficko, Morec. Benedikt: Rajšp, J. Borko, T. Borko, Jontes, Štumper, Novo-sel, Fekonja, Lorbek, Lončarič. Derbi lige za obstanek v prvoligaški konkurenci je spremljalo 50 gledalcev, zaslužene zmage pa so se veselile gostiteljice, ki so tako na lestvici lige za obstanek prehitele tokratne nasprotnice. Ljutomerčanke je do 11. zmage v sezoni s klopi spodbujala tudi kapetanka Petra Morec, ki zaradi poškodbe ni zaigrala, domačinke pa so tokrat veliko lažje, kot je bilo pričakovati, premagale sosede iz Benedikta. Sicer pomlajeni vrsti obeh ekip z igro nista navdušili, domačinke pa so bile predvsem bolj zbrane v končnici vseh treh nizov. Posebnost je tretji niz, ko je bil pri rezultatu 13:9 za gostje, na servis domače igralke Darje Jureš, dosežen delni rezultat 11:0 v prid ljutomerskih igralk. Pri gostiteljicah je izstopala Ganna Kutsay, ki je dosegla 16 točk,^ri gostjah pa je kapetanka Jitka Štumper zabeležila sedem točk. "Tekma ni bila na posebni kvalitetni ravni. Zadovoljen sem s prikazano igro mojih varovank, saj smo zmagali kljub neredni vadbi, pestijo pa nas tudi poškodbe in bolezni nekaterih igralk," je po tekmi dejal domači trener Janko Hochstatter, trener Benedikta Peter Možic pa je povedal: "Nisem zadovoljen s prikazano igro Benedikta. Sposobni smo odigrati veliko boljše, toda poškodbe (Tamara Borko) in bolezen (Novosel) so naredile svoje." Miha Šoštarič 2. DOL @ENSKE REZULTATI 20. KROGA: Comet Zreče - Ptuj 1:3, Ecom Tabor - Mislinj a 3:0, Mladi Jesenice - Kočevje 3:0, Savinjska Šempeter - Hitachi 3:0, Ljubljana II. -Šentvid 1:3, Solkan - Dravograd 3:1 1. [ENTVID 20 18 2 51 2. MLADI JESENICE 20 17 3 50 3. HITACHI 20 16 4 50 4. SAV. [EMPETER 20 12 8 34 5. KOČEVJE 20 10 10 32 6. MISLINJA 20 9 11 29 7. ECOM TABOR 20 10 10 28 8. COMET ZREČE 20 8 12 27 9. PTUJ 20 7 13 19 10. LJUBLJANA II. 20 5 15 14 11.SOLKAN 20 4 16 14 12. DRAVOGRAD 20 4 16 12 Comet Zreče - ŽOK Ptuj 1:3 (-16, -19, 21, -19) Ptuj: Lorber, Cvirn, Veršec, Draškovič, Bilanovič, Robič, Lačen, Vidovič, Brojlih Ptuj čanke so v 20. krogu v DOL za ženske zmagale v Zrečah proti višje rangiranim tekmicam in se še oddaljile od mest, ki vodijo v nižjo ligo. Ptujčanke so tekmo zelo dobro začele ter prvi niz brez večjih težav zmagale. V nadaljevanju so domačinke zaigrale bolj zbrano in borbeno, zato je bil rezultat precej izenačen, kljub temu pa so gostje na koncu zbrale dovolj moči ter osvojile še drugi niz. V tretjem nizu so Ptujčanke popustile, igra ni stekla, naredile so precej nepotrebnih napak, preveč energije pa puščale v dvobojih s sodniki, ki so sicer sprejeli nekaj sumljivih odločitev. Zato je niz pripadel Zrečankam, ki so rezultat znižale na 1:2. Tudi v četrtem, zadnjem nizu, je bil rezultat precej izenačen, na koncu pa so se zasluženo veselile Ptuj-čanke, ki so tokrat osvojile težko in pomembno zmago. UG Foto: Mlha Sostarič Odbojkarice ZM Ljutomer so kar s 3:0 odpravile Benedi~anke in jim na lestvici ušle za štiri to~ke. Rokomet • 1. B SRL Velika Nedelja težko do točk 1. B SRL MOŠKI REZULTATI 16. KROGA: Velika Nedelja - Dobova 37:36, Dol TKI Hrastnik - Gorišnica 37:32, Sevnica - Slovan 21:26, Cerklje -Mitol Sežana 40:43. Srečanje MIP Gorica Leasing - Ribnica bo odigrano 23. marca. V tem krogu je prosta ekipa Pekarna Grosuplje. 1. SLOVAN 15 11 2 2 24 2. RIBNICA 13 11 0 2 22 3. DOL TKI HRASTNIK 15 9 2 4 20 4. GORIŠNICA 14 8 2 4 18 5. VELIKA NEDELJA 15 6 2 7 14 6. DOBOVA 14 5 3 6 13 7. MIG GORICA LEASING 14 5 2 7 12 8. PEKARNA GROSUPLJE 14 5 1 8 11 9. SEVNICA 15 5 0 10 10 10. MITOL SEŽANA 14 3 4 7 10 11. CERKLJE 15 2 0 13 4 Velika Nedelja - Dobova 37:36 (19:17) VELIKA NEDELJA: Bezjak (4 obrambe), Klemenčič (3 obrambe), Munda (6 obramb); Mesarec 4, M. Špindler 1, Krabonja 1, Vajda, Korpar 1, Kukec 1, Šoštarič 1, Gotal 10 (2), T. Špindler 2, Kumer 6, Planinc 10 (1). Trener: Stanko Bezjak. Pri Veliki Nedelji se je odvijal izjemno hiter, izenačen in dramatičen rokomet. Do 25. minu- te so vodili gostje z golom ali dvema prednosti, a so jih domačini ob koncu 1. polčasa le ujeli in nato prehiteli za dve točki. V 2. polčasu so gostje storili napačno menjavo in ostali brez dveh izključenih igralcev. To so s serijo 3:0 izkoristili domači ro-kometaši, ki so v 36. minuti povedli s 6 goli, 24:18. Toda mlado moštvo Dobove se ni predalo, ampak je z borbeno ter zelo hitro in kombinatorno igro v 51. minuti najprej izenačilo na 31:31 in nato v 54. minuti celo povedlo z dvema točkama, 32:34. Do- mači so se ob koncu le zbrali in ušli za dve točki, 36:34. V dramatični končnici po izenačenju na 36:36 je Gotal zadel 23 sekund pred koncem za 37:36. Gostje so krenili v zadnji napad, vratarja so menjali z igralcem v polju, a so pri tem pozabili na še enega rokometaša in napad neuspešno zaključili s šestimi igralci namesto s sedmimi. To je bila letos ena boljših tekem v 1. B-ligi. Uros Krstič DOL TKI Hrastnik -Gorišnica 37:32 (17:13) GORIŠNICA: Bratuša, Fistra-vec 1, Sok 1, Zorli, Miličič, Žuran, Lozinšek 1, Buzeti 2, Šterbal, Va-lenko, D. Ivančič 14, Firbas 7, Pisar 6. Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši Gorišnice so v Hra- stniku nastopili v oslabljeni sestavi, saj v ekipi ni bilo Hrnjadoviča, Sapača in Igorja Ivančiča. Seveda je bilo tako težko pričakovati ugoden izid proti ekipi Dola, za katere igra Uroš Šerbec, ki je bil tudi gonilna sila domače ekipe. Hra-stničani so na začetku povedli s petimi zadetki prednosti (8:3) in kontrolirali potek igre. Drugi del tega srečanja je prinesel bolj enakovredno igro. Go-rišničani so zaigrali bolje in skoraj popolnoma izničili prednost domačih, saj so se jim približali na samo dva zadetka zaostanka, vendar potem niso več nadaljevali v takšnem tempu. Danilo Klajnsek 2. SRL VZHOD Rezultati 1. kroga končnice: Drava Ptuj - Mokerc 19:30, Radeče - Ajdovščina 31:25, Klima Petek Maribor - Duplje 36:34. 1. MOKERC 110 0 2 2. RADEČE 1 1 0 0 2 3. KLIMA PETEK MB 1 1 0 0 2 4. DUPLJE 1 0 0 1 0 5. AJDOV[ČINA 1 0 0 1 0 6. DRAVA PTUJ 1 0 0 1 0 Drava - Mokerc 19:30 (7:15) DRAVA: Klinc, Planinc 1, Gonc, Mlakar 3, Kelenc 2 (1), Predikaka, Skaza 1, Majcen 1, Bračič 7, Štager 3(1), Kotar 1, Pšajd, Belšak - trener M. Mešl. V končnici za uvrstitev od 9. do 16. mesta so domačini ponovno razočarali. Če želimo, da si moški rokomet povrne sloves, je potrebno že sedaj misliti na priprave v novo sezono. anc Kolesarstvo • Dirka po Jadranski magistrali Božič za pičlo sekundo! Od četrtka do nedelje je v Istri potekala dirka po Jadranski magistrali, letos 2., poimenovana Istarsko prolje}e, kategorije 2.2. UCI. Eno izmed vodilnih vlog so odigrali kolesarji Perutnine iz Ptuja v sestavi: Mitja Maho-rič, Borut Božič, Matija Kvasina, Boštjan Mervar, Massimo Dema-rin ter Hrvoje Miholjevi}, saj je Borut Božič v 45. izvedbi te dirke postal prvi član ekipe »perutninarjev«, ki jim je po nekaj neuspelih poskusih le uspelo stopiti na najvišjo stopničko. Božič je vodstvo prevzel šele ob koncu dirke, Ceha Jana Faltyneka pa je na koncu prehitel za pičlo sekundo. Odlično je Ptujčanom kazalo že prvi dan, saj je bil v 1.5 km dolgem prologu v Pazinu najhitrejši Boštjan Mervar, uspeh pa je s tretjim mestom dopolnil Božič, z dobre pol sekunde zaostanka. Med njiju se je vrinil le rogovec Jure Kocjan. Tudi ostali kolesarji niso dosti zaostajali, saj je bila npr. razlika med prvo šestdesete-rico le devet sekund. Vodja ptujske ekipe Srečko Glivar je zaradi tega napovedal start z »nule«, saj so bile razlike med tekmovalci premajhne, da bi se lahko za-na{ali na kakr{nokoli prednost. Mervar je bil zmage zelo vesel: »Vedel sem, da sem dobro pripravljen, da sem hiter v sprintu, zato nisem preve~ presene~en. Zmage pa sem vesel tudi zaradi samega dejstva, da smo kon~no spet zmagali, saj imamo letos že precej drugih mest.« Prva, 160 km dolga etapa od Poreča do Labina se je pričela v počasnem tempu, le dvojica ubežnikov, ki se je odcepila tik po startu, si je do polovice dirke nabrala prednost štirih minut. Najprej ju je začela loviti trojica, za njimi pa še skupina osmih tekmovalcev, zraven Božiča so v ospredju vozili Premužič (Sava), Strgar (Rog) ter brata Ki-šerlovski, ki tekmujeta za Krko ter TBP Lenart. Nesložna osme- rica je bila ujeta 25 km pred ciljem, trojka, na čelu katere je bil slovaški državni prvak Martin Ri-ška, pa se je v ospredju borila vse do zadnjih kilometrov, Riš-ka je bil namreč ujet le 2 km pred ciljem. V zahtevnem ciljnem vzponu je bil najhitrejši član Radenske Rog, 21-letni Jure Kocjan. Kocjan je rumeno majico vodilnega prevzel v skupnem seštevku od Mervarja, ki je v cilj prikolesaril kot 6.. V soboto je kolesarje čakala najdaljša, 189 km dolga etapa, z zahtevnima vzponoma do vasice Buljan ter na Vižinado. Ptuj-čani so skušali rumeno majico vrniti v svojo ekipo, z uspešnim napadom na začetku dirke pa je prvi dobil priložnost Demarin, ki je s Kozubekom in Fadrnyjem (Češka) ter Nemcem Reichom imel že 6 minut prednosti pred glavnino. Kljub nekaterim poskusom pobega je dvajseterica prišla skupaj v ciljni sprint, v njem pa se je izkazal Borut Srečko Glivar daje napotke kolesarjem KK Perutnina Ptuj. Foto: Uroš Grame Judo • 18. mednarodni Pokal Ptuja Sobočani točko pred Ptujčani ■ v ■ Ptuj, Športna dvorana Gimnazije, 19. in 20. marec 2005. V zelo dobri organizaciji Judo kluba Drava iz Ptuja se je končalo letošnje tekmovanje v judu za Pokal Ptuja. Tekmovanje je v soboto odprl Minister za Šolstvo in šport Republike Slovenije dr. Milan Zver, pozdravni nagovor udeležencem prvenstva pa so namenili predsednik organizacijskega odbora Pokal Ptuja prof. Vlado Cus, predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije Slavko Dokl in direktor Športnega zavoda Ptuj prof. Simon Starček. Na blazine je v dveh dneh stopilo kar 356 tekmovalcev in tekmovalk iz 45 klubov Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, ki so prikazali kakovostne dvoboje tako v konkurenci mlajših in starejših judoistov. Prvi dan tekmovanja so ekipne naslove osvojili pri deklicah JK Duplek, pri mlajših in starejši dečkih JK Murska Sobota, pri kadetih JK Impol, pri kadetin-jah PJK Triglav Kranj. Drugi dan tekmovanja so nastopali mladinci in mladinke, kjer je domačinom uspelo osvojiti prvo mesto tako pri mladincih kakor tudi pri mladinkah. Vseekipno je v dveh dneh največ točk zbral JK Murska Sobota, 100 točk, drugo mesto JK Drava Ptuj, 99 točk, in tretje mesto JK Du-plek, 78 točk. Pri domačih judoistih je izstopala Urška Urek, ki je osvojila kar tri prva mesta pri deklicah, kadetinjah in mladinkah. Pri kadetih je bil najboljši tekmovalec Uroš Tajhman, ki je osvojil 1. mesto do 73 kg. »Kljub poškodbi zapestja, ki sem jo staknil na pripravah, sem se odlo~il za nastop na do-ma~em prvenstvu in s {ti-rimi zmagami osvojil prvo mesto. Gladko sem opravil z Božič, ki je z visoko dvignjenimi rokami osvojil prvo letošnjo zmago. Simon Spilak (Krka), lani še mladinec, je bil drugi. Kljub majhnemu zaostanku v skupnem seštevku je Matija Kvasina opravil veliko dela, da se je zmage veselil Božič: »Etape prihajajo v sprint, ki ni moja specialiteta, zato raje pomagam sprinterje-ma. Nisem v najboljši formi, sem pa dovolj dober, da lahko pomagam ekipi. Božič je zelo dobro opravil svoje delo, saj smo startali na zmago.« Dirka se je zaradi majhne razlike med Božičem ter Čehom Faltynekom (3 sekunde) odločala zadnji dan, ko je bila na sporedu tretja etapa (139 km) prav tako s startom in ciljem v Poreču. Božič si je kot boljši sprinter zmago zagotovil že na dveh uvodnih letečih ciljih, kjer je poleg točk v tej razvrstitvi nabral še dodatnih šest bonifikacijskih sekund, ki so ga le za sekundo uvrstile pred Faltyneka. Etapo je sicer zmagal odlični Belokran-jec, član Krke Janez Brajkovič, ki je v samostojnem pobegu več kot 50 km prikolesaril v cilj več kot dve minuti. Na čelu glavnine, v kateri so bili vsi najboljši kolesarji letošnje dirke, se je v stilu lanske dirke Po Sloveniji Božič zapletel ter padel, vendar tokrat na srečo brez poškodb. Na začetku nejevoljen, nato pa zadovoljen z zmago, je Božič dejal: »Dirka je bila zelo uspešna, saj je bilo tudi psihološko zelo naporno. Garali smo od starta do cilja vsak dan in to se nam je na koncu obrestovalo. Moja zmaga je le rezultat tega, da je vsak svoje delo opravil kot je treba, za kar se vsem fantom zahvaljujem.« Končno oceno dirke je podal strateg ekipe Srečko Glivar: »Sli smo na zmago, borba je bila za vsako sekundo, bili smo favoriti, ampak ni bilo lahko. Na drugi strani je bilo 120 kolesarjev, ki so čakali na naše poteze, zaradi Foto: Uroš Grame Na postolju je Božič na sredini v rumenem, Miholjevi} desno od njega. Rezultati: Četrtek, Prolog, Pazin, 1.5 km 1. Boštjan Mervar, (Slo) Perutnina Ptuj 2.02.98; 2. Jure Kocjan, (Slo) Radenska - Rog 0.31 ; 3. Borut Božič, (Slo) Perutnina Ptuj 0.58, 5. Matic Strgar, (Slo) Radenska - Rog 2.34, 9. David Tratnik, (Slo) Radenska - Rog 3.90, 27. Mitja Ma-horič, (Slo) Perutnina Ptuj 7.24 Petek, 1. etapa, Poreč - Pazin, 161 km 1. Jure Kocjan, (Slo) Radenska -Rog 4.01.57, 2. Jan Faltynek, (Cze) PSK Whirpool, 3. Hrvoje Miholjevic, (Cro) Perutnina Ptuj 0.03, 5. Valter Bonca, (Slo) Sava 0.07, 6. Boštjan Mervar, (Slo) Perutnina Ptuj 0.09, 24. Dejan Vracic, (Slo) TBP Lenart 0.11, 29. Borut Božič, (Slo) Perutnina Ptuj, 31. Matija Kvasina, (Cro) Perutnina Ptuj Sobota, 2. etapa, Poreč - Poreč, 189 km 1. Borut Božič, (Slo) Perutnina Ptuj 4.36.40, 2. Simon Špilak, (Slo) Krka -Adria, 3. Harald Berger, (Aut) Team Austria, 6. Uroš Silar, (Slo) Sava, 7. David Tratnik, (Slo) Radenska - Rog, 8 Miha Švab, (Slo) Krka - Adria, 10. Hrvoje Miholjevic, (Cro) Perutnina Ptuj, 13. Matija Kvasina, (Cro) Perutnina Ptuj, 34. Emanuel Kiserlovski, (Cro) TBP Lenart 3.26, 35. Dejan Vračič, (Slo) TBP Lenart, 42. Niko Čuček, (Slo) TBP Lenart, 48. Boštjan Mervar, (Slo) Perutnina Ptuj Nedelja, 3. etapa, Poreč - Poreč, 139 km 1. Janez Brajkovič, (Slo) Krka - Adria 3.42.27, 2. Martin Riška, (Svk) PSK Whirpool 2.01, 3. Igor Kranjec, (Slo) Lo-borika, 4. Jure Kocjan, (Slo) Radenska - Rog 2.04, 6. David Tratnik, (Slo) Radenska - Rog, 13. Dejan Vračič, (Slo) TBP Lenart, 35. Hrvoje Miholjevič, (Cro) Perutnina Ptuj, 41. Matija Kvasina, (Cro) Perutnina Ptuj, 50. Mitja Mahorič, (Slo) Perutnina Ptuj Skupni seštevek 1. Borut Božič, (Slo) PPj 12.25.06 2. Jan Faltynek, (Cze) 0.01 3. Hrvoje Miholjevič, (Cro) PP 0.11 6. David Tratnik, (Slo) Radenska - Rog 0.19, 10. Miha Švab, (Slo) Krka - Aria 0.22, 14. Matija Kvasina, (Cro) Perutnina Ptuj 0.25, 26. Boštjan Mervar, (Slo) Perutnina Ptuj 3.35, 31. Dejan Vračič, (Slo) TBP Lenart 3.50, 36. Massimo Demarin, (Cro) Perutnina Ptuj 4.00. česar smo morali garati od prvega do zadnjega kilometra. Pričakoval sem takšen obračun na koncu, saj se je podobno dogajalo prejšnja leta. V takšnih situacijah smo računali le na Mervarja in Božiča, ki kot sprinterja lahko obrneta potek dirke v našo korist. V soboto je bila odločil- na etapa, čeprav prej ni bilo vse brez pomena, saj bi preveliki zaostanki že pomenili izgubo boja za skupno zmago. Danes smo imeli dokaj rutinsko nalogo v sprintih na letečih ciljih. Z rezultatom, predvsem pa z delom ekipe, sem zelo zadovoljen.« Uroš Gramc Foto: Sebi Kolednik Tekmovanje je slovesno odprl minister za šolstvo in šport RS dr. Milan Zver. Verjetno je tudi iz tega razloga in kot olimpijski sport dobil mesto v šolskem programu ter v programu tekmovanj v osnovni iz srednji šoli ter na univerzi. Zavedajoč se pomena športa mladih smo v Judo klubu Drava pred 18 leti začeli tekmovanja za Pokal Ptuja, namenjena mlajšim starostnim selekcijam od 6. do 20. leta. S tekmovanjem smo uspeli po organizacijski in tekmovalni plati. Vseekipno drugo mesto in ekipni zmagi pri mladincih in mladinkah ter 8 zlatih medalj med posamezniki je več kot odličen rezultat. Zahvaljujem se vsem članom organizacijskega odbora, sponzorjem, gledalcem in gostom, ki so nam stali ob strani, « je po končanem prven- Mitja Jerenko in Jože Šimenko (oba Drava Ptuj) sta se pomerila v finalu mladinske kategorije mladinci do 100 kg. stvu dejal prof. Vlado Čuš. Po končanem prvenstvu čakajo judoiste v kategoriji kadetov in mladincev reprezentančne pri- prave, ki bodo potekale v športni dvorani Judo kluba Drava do 21. do 23 marca. Sebi Kolednik vsemi nasprotniki, kar potrjuje mojo odlično formo, ki jo bom poskušal zadržati do kadetskega evropskega prvenstva v Salzburgu meseca junija in Olimpijade mladih v Lignanu v Italiji meseca julija.« je dejal Uroš. Lea Murko je potrdila vlogo favoritke in zmagala tako pri kadetinjah kakor tudi pri mladinkah. Pri mladincih je slavil v kategoriji do 100 kilogramov Mitja Jerenko. »Judo ima kot eden redkih športov zraven storilnostne komponente velik poudarek na etiki in kulturi vadečih. Rezultati: MLAJŠI DEČKI -26 kg: 3. Rožle GRAGER, JK JURŠINCI, 3. Sašo HORVAT JK DRAVA PTUJ, 5. Alen FISTROVIČ, JK JURŠINCI, 5. Džimi ZEMLJIČ, JK DRAVA PTUJ; -30 kg: 1. Tilen PULKO, JK IMPOL, 5. Žiga ZAFOŠNIK, JK IMPOL; -35 kg: 3. Jan MAROH, JK DRAVA PTUJ; -40 kg: 3. Gregor VESENJAK, JK JURŠINCI; -50 kg: 3. Emir TOPOLOVIČ, JK DRAVA PTUJ, 3. Vid FRAS, JK DRAVA PTUJ, 5. Blaž PETROVIČ, JK DRAVA PTUJ; +55 kg: 2. Dejan KOLAR, JK OPLOTNICA STAREJŠI DEČKI: -38 kg: 3. Tadej KLEMENC, JK MISLINI-JA, 3. Jure BOŽIČKO, JK DRAVA PTUJ, 5. K Blaž LAJDERIČ, JK DRAVA PTUJ, 5. Grega ČREŠNAR, JK OPLOTNICA; -42 kg: 3. David VOLČIČ, JK OPLOTNICA; -50 kg: 3. Tilen VIDOVIČ, JK DRAVA PTUJ; -55 kg: 2. David KUKAVICA, JK OPLOTNICA, 3. Niklas MRAVLJE, JK IMPOL; -66 kg: 2. Rok ČREŠNAR, JK OPLOTNICA; +66 kg: 2. Damjan LJUBEC, JK DRAVA PTUJ, 3. Urban ZALOŽNIK, JK OPLOTNICA. KADETI: -50 kg: 1. Alen PULKO, JK IMPOL, 2. Božo SKELA, JK IMPOL; -66 kg: 5. Rene BRDNIK, JK IMPOL; -73 kg: 1. Uroš TAJHMAN, JK DRAVA PTUJ; -81 kg: 1. Žiga UNUK, JK IMPOL; -90 kg: 1. Blaž MLINARIČ, JK LENDAVA, 2. Matija SADEK, JK OPLOTNICA, 3. Jure BRDNIK, JK SANKAKU, 3. Igor GRUBOR, ŠD 15. maj MAREZIKE; +90 kg: 2. Nejc KUČAN, JK IMPOL DEKLICE: -44 kg: 3. Tanja KOCIPER, JK GORIŠNICA; -57 kg: 5. Anja PETEK, JK GORIŠNICA; -63 kg: 1. Sanja JERENKO, JK DRAVA PTUJ; +63 kg: 1. Urška UREK, JK DRAVA PTUJ KADETINJE: -63 kg: 5. Sanja JERENKO, JK DRAVA PTUJ; -70 kg: 1. Lea MURKO, JK DRAVA PTUJ; +70 kg: 1. Urška UREK, JK DRAVA PTUJ MLADINKE: -57 kg: 3. Tamara PETEK, JK Impol; -63 kg: 5. Urška SKELA, JK Impol; -70 kg: 1. Lea MURKO, JK Drava Ptuj, 5. Sanja JERENKO, JK DRAVA PTUJ; +78 kg: 1. Urška UREK, JK DRAVA PTUJ, 2. Barbara MURKO, JK DRAVA PTUJ MLADINCI: -60 kg: 3. Jaka KODELA, JK DRAVA PTUJ; -66 kg: 3. Renato ŠTIBLER, JK IMPOL; -73 kg: 2. Rok TAJHMAN, JK DRAVA PTUJ, 5. Boštjan KERŠIČ, JK IMPOL; -81 kg: 3. Rok MURKO, JK DRAVA PTUJ; -90 kg: 3. Uroš PLIBERŠEK, JK IMPOL; -100 kg: 1. Mitja JERENKO, JK DRAVA PTUJ, 2. Jože ŠIMENKO, JK DRAVA PTUJ; +100 kg: 2. Sašo ŠIREC, JK DRAVA PTUJ Strelstvo • Po EP 2005 v Talinu Do finala zmanjkali le 4. krogi Od 28. februarja do 6. marca je v estonski prestolnici Tallin potekalo evropsko prvenstvo v streljanju z zra~nim orožjem, ki se ga je udeležil tudi trenutno najboljši slovenski mladinski reprezentant Simon Simonie. Simon je v izjemno težki in zahtevni konkurenci osvojil dobro 14. mesto, kar ga je pripeljalo v prvo tretjino najboljših mladinskih tekmovalcev na stari celini. Dosegel je 566 krogov, kar pomeni, da je izpolnil še eno mednarodno normo za nastop na dveh tekmah svetovnega pokala, ki se bosta odvijali junija v Munchnu in Milanu. Njegov rezultat po serijah 91, 97, 96, 92, 96, 94 kaže na to, da je imel krizo v 1. seriji in zanj vedno neugodni 4. seriji. Kljub kar dvema slabima serijama se je Simon zbral in dokazal svojo odli~no psihi~no pripravljenost ter dobro opravil svoj nastop. Njegova napoved pred tekmo je bila, da pri~akuje uvrstitev med najboljših 20, s kan~kom sre~e pa nastop v finalu. Do finala in boja z najboljšimi so mu zmanjkali le 4 krogi. Simon mi je v pogovoru zaupal, da je z nastopom na svojem drugem evropskem pr- Namizni tenis Kljub porazom na koncu uspešna sezona Zadnji krog v obeh prvih na-miznoteniških ligah je bil neuspešen za obe ptujski ekipi, ki sta tako s porazom zaklju~ili prvenstvo. Dekleta so na Ptuju gostila vode~o ekipo Iskre Avtoelektri-ke in po pri~akovanju izgubila. Moški so gostovali v Velenju in prav tako izgubili. Obe to~ki za Ptuj~ane je dosegel Bojan Pavi~. Žal tokrat gostje niso imeli sre~e, saj se je kar pet dvobojev kon-~alo z igranjem petega niza in štirikrat so bili uspešnejši Velenj-~ani. 1. SNTL - MOŠKI REZULTATI 18. KROGA: Ve- grad Velenje - Ptuj 6:2, Vesna -Maxi Olimpija 6:0, Kema Pucon-ci - Maribor Finea 3:6, Krka - Namizni tenis • DP Sapkova in Zibrat prvaka med mlajšimi kadeti Ptujska dvorana Center je bila prizorišče XIV. državnega prvenstva za mlajše kadete in kadeti-nje. V deseturnem tekmovanja v namiznem tenisu je na 12 mizah nastopilo 79 mlajših kadetov in 35 mlajših kadetinj iz 27 slovenskih klubov. Videli smo dopadljive borbe, najmlajši, željni uveljavitve, so se borili za vsako točko. V predtekmovanju so dečki nastopili v 32, deklice pa v 16 skupinah. Namiznoteniški klub Petovio Ptuj je s svojimi športnimi delavci tekmovanje dobro pripravil pod vodstvom Bojana Terbuca. Najbolje uvrščeni so prejeli pokale. V zaključnih bojih je nastopilo po 8 parov med dečki in deklicami. V finalno tekmovanje sta se od Ptujčanov uvrstila Domen Ovčar, ki je izpadel v šestnajstini, in Luka Krusič, ki je izpadel v osmini finala. Kadeti: dvojice: Horvat (Kema Puconci)/Žibrat (Sobota) - Pelcar/Zdovc 3:1. Kadetinje: Sapkova (Fužinar)/ Vukanova (Sobota) - Garmut/ Korat (Prevent Radlje) 3:0. Mlajši kadeti: Žibrat (Sobota) - Pelcar (Kema Puconci) 3:1. Mlajše kadetinje: Sapkova (Fužinar Ravne) - Garmutovo (Prevent Radlje) 3:0. anc venstvu zelo zadovoljen, kajti s tem rezultatom si je priboril drugo najboljšo posami~no uvrstitev med slovenskimi reprezentanti. Boljša je bila le Katja Dadič (SD Slovenske Konjice), ki je med mladinkami s puško osvojila od-li~no 4. mesto, do brona pa ji je zmanjkalo le pol kroga. Žal so na EP razo~arali ~lani s puško, kjer smo imeli najve~ja pri~ako-vanja, saj je tekmoval tudi bivši evropski prvak Rajmond Debe-vec, ki je dosegel zanj skromnih 588 krogov ter zasedel zgolj 38. mesto. Simeon Gonc Foto Simon Simonič, SD Simeon Gone Juršinci REZULTATI 18. KROGA: Ptuj - Iskra Avtoelektrika 0:6, Vesna - Istrabenz 2:6, Ilirija - Arrigoni 6:0, Prevent Radlje - Merkur 6:2, Fužinar Interdiskont - Kajuh Slovan 6:4 Lisk Križe 6:3, LM-KO Lendava -Moravske Toplice Sobota 6:2 1. LENDAVA 18 16 2 0 34 2. MARIBOR FINEA 18 16 1 1 33 3. KRKA 18 13 1 3 27 4. KEMA PUCONCI 18 11 1 6 23 5. SOBOTA 18 7 2 9 16 6. VEGRAD VELENJE 18 8 0 10 16 7. LISK KRIŽE 18 7 1 10 15 8. PTUJ 18 5 0 13 10 9. MAXI OLIMPIJA 18 1 0 17 2 10. VESNA 18 1 0 17 2 VEGRAD VELENJE - PTUJ 6:2 Vodušek - Pavi~ 0:3, Slatinšek - Ov~ar 3.0, Bojani~ - Piljak 3:2, Slatinšek - Pavi~ 2:3, Vodušek -Piljak 3:2, Bojani~ - Ov~ar 3:0, Slatinšek/Bojani~ - Piljak/Pavi~ 3:2, Slatinšek - Piljak 3:2 1. SNTL - ŽENSKE 1. ISKRA AVTOELEK. 2. MERKUR 3. ILIRIJA 4. ISTRABENZ 5. PREVENT RADLJE 6. PTUJ 7. ARRIGONI 18 17 1 18 14 2 18 14 0 18 12 0 18 9 2 18 6 2 10 14 18 4 3 11 11 0 35 2 30 4 28 6 24 7 20 8. KAJUH SLOVAN 18 3 5 10 11 9. FUŽINAR INTERD. 18 2 1 15 5 10. VESNA 18 1 0 17 2 PTUJ - ISKRA AVTOELEKTRIKA 0:6 Rojko - Moskalenko 0:3, Šku-dar - Yang 0:3, Mojsilovi~ - Škafar 0:3, Škudar - Moskalenko 1:3, Rojko - Škafar 0:3, Mojsilo-vi~ - Yang 0:3 Danilo Klajnšek Folo: Črtomir Goznik Vesna Rojko (NTK Ptuj) Najboljša četvorka med kadeti Kegljanje Ptuj~anke presenetile Bistri~anke 2. SKL VZHOD @EN-SKE Kegljavke ptujske Drave so tekmovalno sezono zaklju~ile z zmago v Slovenski Bistrici, kjer so premagale doma~i Impol in tako kegljavkam iz Slovenske Bistrice zadale bole~ poraz, ki jih je stal prvega mesta. IMPOL - DRAVA 3:5 (2758-2794) IMPOL: Pe~ovnik 462, Veler 475, Adami~ 309, Lampreht 105, Koren 444, Kun~i~ 473, [tefani~ 490. DRAVA: Zorman 500, Fridl 458, Plajn{ek 439, Kozoderc 441, Kramberger 499, Bombek 457. REZULTATI 14. KROGA: Imjiol - Drava 3:5, Miroteks III. - [o{-tanj 5:3, Radenska - Komcel 6:2, Fužinar - Nafta 4:4 1. MIROTEKS III. 14 8 3 3 19 2. RADENSKA 14 9 1 4 19 3. IMPOL 14 8 2 4 18 4. [O[TANJ 14 7 1 6 15 5. NAFTA 14 6 3 5 15 6. DRAVA 14 5 1 8 11 7. KOMCEL 14 4 1 9 9 8. FU@INAR 14 2 2 10 6 3. SKL VZHOD MO[KI Tudi v 3. slovenski mo{ki ke-glja{ki ligi so zaklju~ili tekmo- vanje. Ptuj ~ ani so gostovali v Slovenskih Konjicah, kjer so proti doma~i ekipi, sicer novemu prvaku, tesno izgubili, in to za samo 31 kegljev. KONJICE - DRAVA 5:3 (3131:3100) DRAVA: M. Podgor{ek 540, Ču{ 507, Dremelj 532, Ivan~i~ 236, Kozoderc 245, Zorman 527, J. Podgor{ek. IMPOL - AGRORUÎE 1:7 (2870:2967) IMPOL: S. Dobnikar 522, Duh 481, I. Kun~i~ 477, Pe~ovnik 221, Kusi~ 210, M. Dobnikar, S. Kun-~i~ 497. REZULTATI 18. KROGA: Fužinar - Marles hi{e 7:1, Impol -Agroru{e 1:7, Interokno - Piramida 2.6, Lokomotiva - Kr{ko 2:6, Konjice - Drava 5:3. 1. KONJICE 18 12 1 5 25 2. FU@INAR 18 10 2 6 22 3. AGRORU[E 18 10 1 7 21 4. DRAVA 18 8 3 7 19 5. LOKOMOTIVA 18 8 2 8 18 6. IMPOL 18 9 0 9 18 7. INTEROKNO 18 7 2 9 16 8. KR[KO 18 6 2 10 14 9. PIRAMIDA 18 6 2 10 14 10. MARLES HI[E 18 6 1 11 13 Danilo Klajn{ek Sportni napovednik NOGOMET 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ZAOSTALA TEKMA 18. KROGA: Drava - Domžale (tekma bo v torek, 22. 3., ob 15.30 na Mestnem stadionu na Ptuju). Nogomet • 3. SNL - vzhod Zavre nadaljuje svoj zmagoviti ples 3. SNL - VZHOD REZULTATI 14. KROGA^ Kovinar [tore - Zavr~ 1.3, Čren-{ovci - Holermuos Ormož 2:2, Križevci - Bistrica 5:3, Železni-~ar - Veržej 2:1, Ti{ina - Pohorje 0:1, [marje pri Jel{ah - Stojnci 0:0. Sre~anje [o{tanj - Paloma bo odigrano 6.4. 1. ZAVRC 14 11 2 1 44:9 35 2. POHORJE 14 7 5 2 20:1126 3. VERŽEJ 14 7 3 4 32:1724 4. PALOMA 13 7 3 3 28:2124 5. CRENÏOVCI 14 7 3 4 23:2424 6. STOJNCI 14 6 3 5 32:2421 7. KRIŽEVCI 14 6 3 5 26:1921 8. HOL. ORMOŽ 14 4 6 4 26:2418 9. KOVINAR [TORE 14 4 5 5 20:2817 10. [MARJE 14 4 4 6 19:2216 11. ŽELEZNIČAR 14 4 2 8 17:3014 12. TIÏINA 14 3 3 8 24:2912 13. BISTRICA 14 2 3 9 19:44 9 14. ÏOÏTANJ 13 2 1 10 12:40 7 Prvi spomladanski krog v 3. SNL - vzhod ni prinesel ni~ novega. Vode~i Zavr~ je z nekaj majhnimi težavami na koncu slavil prepri~ljivo in predvsem na~rto-vano zmago, ki jih {e naprej drži na prvem mestu z devetimi to-~kami prednosti pred sedaj novim drugim - ekipo Pohorja iz Ru{. Nogometa{i iz Ormoža so na vro~em gostovanju v Čren{ov-cih osvojili pomembno to~ko na gostovanju v Čren{ovcih. Samo deset minut pred koncem je izgledalo {e na poraz gostov, ki so z zadetkom Prapo-tnika najprej znižali in v zadnji minuti z zadetkom Tobijasa rezultat izena~ili, kar bo vsekakor velika vzpodbuda pred derbijem z Zavr~em to soboto. Sto-jn~ani se iz [marja vra~ajo s to~ko in nadaljujejo z zbiranjem to~k. Nahajajo se v mirnih vodah, tako da lahko mirno nadaljujejo prvenstvo in z mogo~o mini serijo pridobijo {e kak{no mesto na prvenstveni razpredelnici. Nogometa{i iz Slovenske Bistrice so na gostovanju v Križevcih imeli to~ko, vendar v drugem pol~asu niso vzdržali, saj so že od 25. minute igrali z igralcem manj. Za~etek sre~an-ja je bil torej obetaven in ravno to je mogo~e dobra napoved za sobotno sre~anje s Čren{ovci. KOVINAR ŠTORE - ZAVRČ 1:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Čater (7), 1:1 Golob (31), 1:2 Golob (47), 1:3 Fridl (90) ZAVRC: Dukari~, Vidovi~ (od 80. S. Kokot), Frange{, Črnko, Lenart, Sluga, Krepek, M. Kokot (od 73. Fridl), Golob (od 90. Veseli~), Zdelar, Po{trak. Trener: Milivoj Jamnik. ČRENŠOVCI - HOLERMUOS ORMOŽ 2:2 (0:0) STRELCI: 1:0 Plej (48), 2.0 Kava{ (80), 2.1 Prapotnik (86), 2.2 Tobijas (91). HOLERMUOS ORMOŽ: Gra-brovec, Smolkovi~, Jur~ec, Je-linski, Horvat, Tobijas, Gori~an, Zidari~ (od 18. Emer{i~), Herti{, Jerebi~, Govedi~ (od 68. Prapot-nik). Trener: Drago Posavec. Holermuos Ormož je v Čren-{ovcih z veliko mero sre~e v zadnjih trenutkih tekme pri{el do to~ke. V izena~enem prvem pol~asu so bili za nianso bolj{i gostje iz mesta sladkorja, ki so že v 16. minuti ostali brez po{-kodovanega Zidari~a. Prav v tej minuti je Horvat pri Ormoža-nih imel najlep{o priložnost 1. pol~asa, vendar je njegov nevaren poskus iz prostega strela odli~no zaustavil vratar Čren-{ovc Pe~elin. Za~etne minute 2. pol~asa so pripadle doma~i-nom. Pet minut premo~i je bilo dovolj, da so povedli z 1:0 po zadetku iz kota, kjer se ni izkazala doma~a obramba na ~elu z vratarjem Grabrovcem. Slednji je nekaj minut zatem zaustavil stoodstotno priložnost doma~i-nov. Po prekr{ku Horvata v svojem kazenskem prostoru nad enim izmed doma~ih nogome-ta{ev je sodnik Fekonja pokazal na belo to~ko, s katere je zadel Kava{ za 2:0. Zelo blizu obrambi je bil vratar Grabro-vec. V {okantnem zaklju~ku so Ormožani po lepo izigranih golih Bo. Prapotnika in Tobijasa pri{li do velike to~ke. ŠMARJE PRI JELŠAH -STOJNCI 0:0 STOJNCI: Strelec, Milo{i~, Novak (od 46. Gaiser), Janžekovi~, Vil~nik, Bezjak, Letonja, Lesjak (od 71. Jur{ek), Habjani~, Žni-dari~, Petrovi~ (od 46. Pernek). Trener: Miran Klajderi~. OPRAVIČILO V napovedi za prvi spomladanski krog je pri{lo do nenamernega izpusta nogometa{ev Holermuosa Ormoža, ki nastopajo v 3. SNL - vzhod. Zato se jim kot avtor sestavka opravi~u-jem. Danilo Klajn{ek AvtoD^M Ford focus -premiera septembra v Parizu Ob pogledu na novega fo-cusa se zdi, da je Ford zadržal dokaj konzervativno oblikovalsko smer, kajti njihov t. i. »new edge design« postaja precej standarden. Navdih in oblikovalsko osnovo je novi focus dobil po vzgledu enoprostor-ca C- Max. Ve~je spremembe je bila deležna višina avtomobila, s ~imer dobimo vtis enop-rostorskega avtomobila, zaradi tega pa sta notranjost in prtljažni prostor znatno pove~ana. Z vidika varnosti in udobja se focus ponaša tudi z usvojenim certifikatom »Alergijsko testirana notranjost«. Uporabnikom zagotavlja, da izbrani materiali v notranjosti prepre~ujejo možnost nastanka alergij, kolikor se pa~ da. Novo oblikovani focus izraža v trivratni razli~ici nekaj ve~ športnosti kot štiri-vratna limuzina, ki je bila nedavno predstavljena v Ženevi. Se bolj kot zunanjost pa je športnega navdiha polna notranjost. Obe kombilimuzini sta enako dolgi (4342 mm), medtem ko je karavanska izvedba daljša za 13 centimetrov. Torej je focus dimenzijsko pridobil glede na predhodnika. Ponudbo agregatov sestavlja šest bencinskih in dva turbodizel-ska motorja. Prav vse razli~ice focusa so opremljene z ABS zavorami z elektronsko poraz- delitvijo zavorne mo~i in s prednjima ~elnima ter stranskima varnostnima blazinama. Najvišji dve stopnji opreme š~itita potnike tudi z zra~nima zavesama. Vsaki od štirih razli~nih oprem je mogo~e ob dopla~ilu dodati ksenonske žaromete in program elektronske stabilnosti s protizdrsnim sistemom. Osnovno opremo predstavlja »Trend«, ki vklju~uje obi~ajne elektri~ne pomike ogledal in prednjih stekel, daljinsko centralno zaklepanje in hlajen predal pred sovoznikom. Oprema se seveda nadaljuje z obsežnim dopla~ilnim seznamom, na katerem najdemo tudi satelitsko navigacijo. Seveda pa bomo v eni izmed prihajajo-~ih rubrik Avtodroma opravili nekoliko podrobnejšo predstavitev novega neposrednega konkurenta VW golfu. Oblikovna in tehnološka prenova za chevrolet matiza Prvo generacijo modela takrat še daewoo matiz smo pri nas lahko videli leta 1998 in od takrat so prodali približno 630.000 primerkov. Pri oblikovanju novega matiza so se oblikovalci zgledovali po študiji »matiz M3X«, ki so jo predstavili na lanskoletnem avtomobilskem salonu v Parizu. Pri konceptni verziji matiza je dobro vidno, kaj lahko pričakujemo od serijskega modela in Ford focus Zdravniški nasveti Zlomi ^ I MoJe cvetje Chevrolet matiz kakšna naj bi bila ciljna publika. Mali »chevy« je obdržal osnovne karoserijske poteze svojega predhodnika, največ sprememb pa je doživel sprednji del vozila z drugače oblikovanimi žarometi, masko ter prednjim odbijačem. Svoj delež pri prenovi kažeta tudi sprednja blatnika in pokrov motorja. Oblikovalske spremembe se kažejo tudi na zadku v obliki spremenjenih prtljažnih vrat zaradi novega para okroglih zadnjih luči in nove podobe zadnjega odbijača. Pri izdelavi notranjosti naj bi uporabili kvalitetnejše in lažje materiale, s čimer se doseže nižja teža vozila in posledično manjša poraba goriva. Ali omenjeno res drži, bomo seveda preverili. Motorna izbira je omejena na dva bencinska agregata. Prvi ima tri valje in 0,8 litra gibne prostornine, močnejšo izvedbo pa predstavlja 1,0-litrski štirivaljni motor s 66 KM. Osvežena izdaja modela matiz bo na voljo pri nekaterih evropskih trgovcih že v sredini aprila; v povezavi z dvema paketoma opreme. Dosedanji paket SE bo zamenjal nov z isto oznako in podobno opremo, izvedbo LE pa bo nadomestila oznaka SX. Dimenzije avtomobila se niso pretirano spremenile: dolžina 3,5 metra, širina in višina pa 1,5 metra. To pomeni, da se lahko vanj namestijo do štiri osebe in se podajo tudi na rahlo daljša potovanja, čeprav v osnovi matiz velja za mestni avto. Ali mu bo najnovejša posodobitev pomagala v boju za kupce v konkurenci mini avtomobilov, bo pokazal čas, z novim imenom in rahlo osve- žitvijo pa lahko morebiti pričakujemo nekaj več privlačnosti za kupce. Kaj moti nežnejši spol? Britanska raziskava je pokazala, da 27 % žensk motijo kletvice za volanom, vsako peto, če voznik vzdržuje prekratko varnostno razdaljo, samo 16 % pa se jih pritožuje nad umazanim vozilom. Dokaz, da moški nismo (več) ravno pretirani ka-valirji je, da si 8 % nežnejšega spola želi, da bi jim moški odpirali vrata avtomobila; pa jim jih ne! Legenda o srebrni puščici Na večer pred dirko za Veliko nagrado leta 1934 v Eiflu se je znašla Mercedesova tekmovalna ekipa pred težavo, kajti njihov dirkalni avto je tehtal ravno 1 kg preveč. Lak mora stran! Zato so mehaniki celo noč praskali belo barvo z avta. Zjutraj je pred njimi stalo sivosrebrno vozilo, ki je tehtalo točno 750 kg. Tako se je rodila legenda o srebrni puščici ^ Pripravil: Danilo Majcen Kostni sistem v človeškem organizmu ima v osnovi tri glavne funkcije: daje oporo celotnemu organizmu, omogoča funkcijo mi{i~nega sistema (pokončna drža, gibanje) in varuje določene organske sisteme (lobanja, prsni koš, hrbtenica ...). Ne smemo pa pozabiti, da so v kostnem tkivu številni me-tabolni procesi, ki so v di-nami~nem odnosu s celotnim organizmom (elektroliti, hormoni). Zlom je popolna ali delna prekinitev kostnega ali hrus-tan~nega tkiva. Glede na mehanizem in silo, ki deluje na kost, so zlomi lahko razli~ni. Po podro~ju kosti so lahko sklepni ali zunajsklepni. Po položaju kostnih odlomkov so lahko brez premika ali s premikom. Glede na stanje mehkih tkiv pa so lahko zaprti ali odprti. Ta razdelitev je pomembna, saj odlo~ilno vpliva na izbor metode zdravljenja. Za ~im boljši Foto: Črtomir Goznik Darko Jazbec, dr. med., spec. krg. rezultat je potrebna ustrezna prva pomo~, dobra diagnostika, najbolj primeren na~in zdravljenja in dobra rehabilitacija. Z vsem tem se prepletajo faktorji starosti, spola ter karakterno-zna~ajske lastnosti pacienta. Tako je povsem razumljivo, da navidezno slikovno podobne prelome zdravimo razli~no, predvsem individualno pogojeno. Zlome lahko zdravimo na tri na~ine: konservativno, funkcionalno in operativno. Vsi trije so si ob pravilnem izboru enakovredni. Konservativno -to pomeni zaprta uravnava in imobilizacija (najpogosteje mavec). Funkcionalno - pomeni brez imobilizacije ali le delna za umiritev bole~in. Tako zdravimo zlome reber, lopatic, enostavne zlome medenice, hrbtenice in druge. Operativni na~in pa pomeni najpogosteje odprto uravnati odlomke in narediti notranjo u~vrstitev (plo-š~ice, vijaki, žice ...). Posebej bi rad poudaril dve skupini pacientov: otroci in starostniki. Otroške kosti se precej razlikujejo od odraslih. So bolj elasti~ne, imajo mo~an potencial celjenja in možnost remodelacije (z rastjo se lahko popravijo morebitne kotne ne-uravnave). Zato otroka ve~krat ob poškodbah ne obremenjujemo z rentgenskimi žarki in ve~ina prelomov pri otrocih se zdravi z mavcem. Z druge strani pa imamo v Sloveniji približno letno 5000 poškodovancev starejših od 50 let, kjer po dolo~itvi kostne gostote ugo tavljamo osteoporozo. Osteo poroti~no kostno tkivo je bolj votlo in krhko ter posledi~no prihaja do posedanja in zlo mov že ob manjših silah. Tak šni zlomi se celijo po~asneje operativna stabilizacija je težja ali ve~krat nemogo~a in se mo ramo zadovoljiti z manj ugod nim položajem kosti. Kakor vedno je v medicini najboljša preventiva. Potrebno je prepre~iti padce in druge vzroke zlomov, sicer pa je tudi zdravljenje osteoporoze že zelo uspešno. Darko Jazbec, dr. med., spec. krg. Topli dnevi so prav prijetni tudi za naše rastline Lončnice Neverjetno, kako so se v enem tednu spremenile temperature. Pomlad se je končno opogumila in si drznila priti v naše kraje. Tako lahko sedaj tudi vse primule, ali z lepšim slovenskim imenom trobentice, postavite na prosto. V tem času nam prinašajo svetlobo in barve tudi v stanovanja. A kaj, ko te cvetlice zelo različnih barv nikakor ne marajo biti v toplih prostorih, tam bodo ne glede na vašo skrb in nego hitro zaključile s cvetenjem in bolj ali manj hitro tudi poginile. Zato jih moramo vedno, kakor hitro so temperature podnevi nad ničlo, prestavite ven. Primu-le ne zmrznejo, na prostem pa lahko cvetijo zelo dolgo časa. Letos bodo lahko lepa zamenjava mnogih rastlin v zimskih koritih na oknih, saj mnoge tega mraza niso preživele. Tako bodo do aprila ali maja krasile naša sicer pusta okna, kasneje pa jih posadite na vrt v polsenčen prostor. Poskrbite, da v hudi suši dobijo nekaj vlage in mnoge bodo še enkrat cvetele v jeseni, prav gotovo pa spomladi. Zelo lepa spremljava so narcisam in hijacintam, okrasnim lukom ali grmovnicam. Zelo pa je potrebno biti pazljiv pri zalivanju v zaprtih prostorih, saj vlago potrebujejo, zelo Žive barve trobentic lahko zamenjajo pomrznjene zimske lepotice. hitro pa zgnijejo. Zato čim prej z njimi ven na prosto. Dog-nojujte jih, dokler cvetijo in redno odstranjujte odcvetele cvetove, pa bodo na prostem cvetele nekaj let, seveda zelo dolge življenjske dobe vseeno nimajo. Okrasne in balkonske rastline Pomlad in višje temperature so prebudile tudi naše potaknjence. Upam, da ste jih že skrajšali, površičkali in presadili v nove posode. Sedaj je tudi čas, da vse nageljčke, tudi nove mlade rastline prestavimo. Upam, da ste jih uspeli zavarovati pred polarnimi temperaturami, s katerimi smo se srečevali še pred 14 dnevi. Starejše rastline so namreč pravi družinski zaklad. Pri nageljčkih je namreč značilno, da starejše kot so rastline, več cvetov imajo. Ce jih je mraz prizadel, jih porežite in skrajšajte. Dobro bi jih bilo tudi presaditi. Pri tem ne pozabite, nageljčki so zelo skromne rastline in v preveč humozni zemlji ne bodo uspevali. Zato je nujno, da domačemu kompostu ali kupljeni zemlji dodate vsaj polovico zemlje, ki jo vzamete na njivi. Vrtna zemlja je navadno že preveč gnojena in predobra za te skromne rastline. Vendar ni dobra kar vsaka njiva, zemlja mora biti glinasta, ne peščena. Presajene rastline, posebej če so bile prizadete od mraza, je dobro zaliti s katerim izmed pripravkov, ki vsebujejo aminokisline, še boljše pa je, da so narejeni iz alg. Kar nekaj jih že najdete tudi v trgovinah za vrtičkarje. Nato naj se rastline sončijo na zavetnih in sončnih mestih do takrat, ko jih bomo postavili tudi na bolj izpostavljene balkone in okenske police. Zelišča in dišavnice Pomladansko sonce greje mlade rastlinice zelišč. Tudi sadike zelišč bodo sedaj lepše uspevale, saj jih lahko v topli dnevih že zjutraj prestavimo na zavetne sončne lege na prostem. Cez noč jih lahko zavarujete z agrokopre-no, manjše in bolj občutljive pa prenesete nazaj na toplo. Mi{a Pu{enjak Marjana Mahorič • Predana družini in gasilstvu Za njo že 1588 akcij Čeprav je Marjana Mahorič predvsem skrbna mati in žena, je nekaj posebnega, saj slovi kot ženska z največ gasilskimi akcijami v Sloveniji; kmalu jih bo imela že 1600. Foto: M. Ozmec Marjana Mahorič v dispečerskem centru Gasilskega doma v Ptuju, od koder je alarmirala več kot 800 akcij. Za Mahoričeve je znano, da je vsa družina predana gasilstvu. Starša Milan in Marjana sta ena najbolj prizadevnih gasilcev PGD Ptuj, saj imata že oba za sabo prek 1500 akcij: mož Milan, član poveljstva PGD Ptuj, 40 let gasilstva in 1527 akcij, žena Marjana pa dobrih 20 let gasilstva in 1588 akcij. Ni čudno, da sta se gasilstvu zapisala tudi oba otroka. 32-letna hči, prav tako Marjana, je kot nižja gasilska častnica 1. stopnje tudi tajnica PGD Ptuj, od rane mladosti pa je gasilstvu predan tudi 29-letni sin Mitja, ki je v javnosti bolj znan kot vrhunski športnik, saj je eden najuspešnejših slovenskih kolesarjev, član Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Sicer pa so Mahoričevi z gasilstvom povezani tudi drugače noč in dan, saj stanujejo nad gasilskim domom v Ptuju. Mož Milan je pred upokojitvijo sicer delal v kidričevskem Talumu, Marjana pa je še vedno zaposlena pri Gasilski zvezi Ptuj. Od kod pravzaprav prihajate, Marjana? »Rojena sem bila v Ptuju leta 1952, otroška leta pa sem preživela z družino v Apačah, kjer sem že kot 10-letna ob drobnih lepotah mladosti spoznala vso krutost življenja, saj nam je leta 1963 do tal pogorela domača sicer lesena hiša, v kateri smo bivali, medtem ko smo gradili novo. Kmalu zatem mi je umrl oče, leta 1970 pa je pogorela še nova stanovanjska hiša. Morda je bilo prav to usodno, da sem se že kot mlado dekle odločila za gasilstvo, čeprav so mi mnogi odsvetovali, češ da to ni za ženske.« Kdaj pa ste prišli v Ptuj? »Kot mlada družina smo se v Ptuj preselili leta 1974 in nekaj let zatem, okoli leta 1980, sem po zaslugi moža Milana postala članica gasilskega društva Ptuj. Oba sva zagrizla v polno in poleg družine nama je gasilstvo še vedno glavna stvar.« Dolga leta ste bili v gasilskem domu dežurna dispe-čerka za javljanje požarov. Zakaj tega ne opravljate več? »Ker stanujemo v gasilskem domu, sem dejansko dobrih 10 let prva prejela telefonski klic o požaru, prometni ali kaki drugi nesreči in sem potem alarmirala gasilce s sireno ali prek pozivnikov, včasih pa le obvestila ustrezne ljudi. Sicer pa sem vse akcije sproti zapisovala v dnevnik gasilskih akcij. Prvi alarm sem sprožila 7. marca 1992 za požar v Tibol-cih, zadnje proženje sirene pa sem opravila 30. marca 2002; v teh desetih letih sem alarmirala prek 800 raznih gasilskih akcij. Tuintam so mi pomagali tudi sogasilci, mož Milan, Ivan Fekonja ali Rudi Topolovec. Pozneje je alarmiranje prevzel Regijski center za obveščanje.« Sicer pa bi si danes težko privoščili, da bi to opravljali še naprej? »Zagotovo, saj je tempo življenja danes tako silovit, da človeku ne dopušča veliko možnosti, še posebej težko bi bilo to za žensko, ki mora v prvi vrsti skrbeti za družino. Treba je kuhati, prati, likati, čistiti, tako da ti za volontersko delo v gasilstvo časa skorajda zmanjka. Čeprav je bilo pri meni vedno obratno, najprej gasilstvo in potem vse drugo.« Za vami je 1588 različnih gasilskih akcij, v katerih ste tudi sami sodelovali kot gasilka. Zagotovo je bilo pogosto nevarno? »Ko zaslišiš sireno ali zvok pozivnika, o tem ne razmiš- ljaš, čeprav običajno zveš, za kakšno akcijo gre, šele, ko se oblačiš ali ko si v avtu. Saj veste, gasilci smo za vse, od reševanja mačk z visokega drevesa do pravih požarnih akcij ali pa reševanja ponesrečencev iz objema pločevine oziroma utopljencev. To, da je pogosto smrtno nevarno, ve vsak, ki je požar doživel ali vsaj videl od blizu. Sicer pa kadarkoli sva na akcijo odhitela oba z možem, naju prav zaradi tega niso nikoli pustili, da bi se peljala z istim avtomobilom, češ če se kaj zgodi, ima vsaj eden možnost za preživetje.« Vam je katera od akcij vendarle ostala v lepem spominu? »Če sem odkrita, mi je po skoraj vsaki končani akciji pri srcu nekako prijetno. Zavedam se, da sem nekomu pomagala iz objema smrtonosnih ognjenih zubljev ali iz zvite pločevine. Zelo tesnobno ti je, ko prihitiš na kraj in začneš nekoga reševati, recimo v prometni nesreči, opazuješ njegov okrvavljen obraz, ali še živi, ali diha ... Hudo je, ko vidiš, da je bilo vse zaman, da ni bilo pomoči, a je zato toliko prijetneje, ko slišiš koga od reševalcev ali zdravnika, češ ta pa bo verjetno ostal pri življenju. Še lepše je, če na ulici srečaš osebo, ki si jo reševal iz zvite pločevine. Večina sicer za to sploh ne ve, nekateri pa se tudi za to pozanimajo. Ravno prejšnji teden naju je z možem obiskal gospod srednjih let, ki sva ga skupaj z drugimi gasilci hudo ranjenega reševala iz zvite pločevine. Mislim, da je bil takrat v nezavesti, pa se je verjetno pozanimal, kdo ga je reševal, in kar mravljinci so me, ko se nama je prišel za to zahvalit.« Kaj pa vaš najtežji spomin na akcijo? »Uh ... (v očeh se zaiskrijo solze). Tega ne bom nikoli pozabila ... Bilo je pred leti, ko smo pri Borlu reševali iz vode tri utopljene otroke. Mislim, da se je eden rešil sam, dva pa sta žal utonila. Kar zvilo me je Pa brez zamere Novi ljudje, stare navade. Stari ljudje, stare navade. Pričakovanih prvih sto dni Minilo je sto dni, odkar živimo pod novimi oblastniki. Oziroma, pardon, odkar nas vodijo na novo izvoljeni modreci, ki so na prestolu zamenjali prejšnje modrece. In zdaj baje lahko že sodimo o tem, kaj je sedanja vlada naredila od začetka svojega mandata. Kar je pravilno. Na začetku je treba vsakomur dati nekaj časa, da se dokaže. Ali pa, da njegove napake postanejo očitne. Kakor vzamemo. Oziroma, na katerem političnem bregu sedimo in opazujemo tistega, ki krmari državni splav med številnimi brzicami in vrtinci, ki jih v sebi skriva zavita reka političnega, kapitalističnega, globalističnega in kaj je še teh trendov, ki dandanes večini ljudi določajo parametre življenja. Seveda je bilo pričakovati, da se bo nova opozicija oziroma stara vlada spravila nad novo vlado z vsemi topovi. Preveč jo peče, da je izgubila zadnje parlamentarne volitve. In seveda je bilo tudi pričakovati, da se bo nova vlada oziroma stara opozicija z vsemi topovi spravila nad staro vlado. Tukaj torej človek, ki vsaj malo pozna pravila igre med tema dvema stranema, ne more biti presenečen. Kdor je v zadnjem desetletju tudi zgolj površno spremljal antagonije med obema stranema, verjamem, je bil že od vsega začetka mnenja, da se obe strani, ki sta še do včeraj skakali druga v drugo kot dva godna bika, ne bosta držali začetnega leporečja, ki sta ga prakticirali nekaj dni po volitvah. Pri bivši največji stranki smo tako vedeli vse že takrat, ko so še skoraj vsi njeni glavni akterji imelipol-na usta visoko zvenečih besed o konstruktivni opoziciji, da bo ta "konstruktivna opozicija"prej ko slej končala pri večinoma rutinskem nasprotovanju oblasti. Nikakor sicer ne pravimo, da zdajšnja opozicija sesuva skoraj vse, kar imajo povedati novi oblastniki, ampak, priznajte no, tudi vi niste pričakovali, da bodo ljudje, ki so več kot ducat let ždeli v vladi, kar tako lahko, z levo roko, oddali oblast tistim, ki jim pred nekaj leti še do gležnjev niso segli. Ne, ne. Takih stvari se ne more mirno požreti. Še posebej, če si napihnjen kvazi-liberalec, ki misli, da mu je oblast dana doživljenjsko kot kakšna titula pokojnemu maršalu. Po drugi strani pa imamo zdaj na oblasti tiste, ki oblasti sploh niso vajeni. Saj ne, da ne bi bolestno hlepeli po njej, ravno obratno, še po teh sto dnevih se včasih kar ne morejo zadržati, da ne bi prekipevali od tistega skoraj otroškega veselja, ki ga tolikokrat lahko zasledimo pri nevoljnih otročajih, ko v roke nenadoma dobijo ne-nadejano in želeno igračo. In tudi pri teh, sicer večnih poražencih iz preteklih let, človek enostavno ni mogel pričakovati, da bodo oblast prevzeli dobrohotno ter brez metanja kakih posebej težkih bodic, ki bi letele v smer zdajšnjih poražencev, prejšnjih zmagovalcev. In zato zdajšnje obtožbe ter patetično vitje rok v nebo, češ da kaj vse je pretekla vlada naredila narobe in v kakšno katastrofalno situacijo nas je pahnila, ne zveni ravno stoodstotno kredibilno. In kje smo tukaj mi, volilno telo, ki ene in druge ohranja v parlamentu, da lahko svoje verbalne in inteligentne mojstrovine še nadalje razpredajo na naše stroške? Hja, mi smo popolnoma tam, kjer smo bili že prej - nič se ni spremenilo. In spet, povsem pričakovano. Medtem ko se oni tam gori kregajo, kdo je bolj zavozil državo, ali oni prej v štirinajstih letih ali ti zdaj v stotih dnevih, velika večina prebivalstva še vedno razmišlja, kako bo pokrila vse mesečne stroške, ki so iz dneva v dan večji. In saj ne rečem, morda se kdo bolje počuti, da mu davke pobira ta ali ona vlada, a meni je prekleto vseeno. Kar mene zanima, je, kako bom boljše živel, ne pa, kdo mi bo to "zrihtal". Gregor Alič Foto: M. Ozmec Marjana Mahorič: »Prijetno ti je pri srcu, ko veš, da si nekomu pomagal, rešil življenje.« od bolečine, ko je eden od gasilcev prinesel v naročju mrtvega 12-letnega dečka, prav takega, kot je bil tedaj moj Mitja. Še sedaj me je groza. Če si gasilec, pogosto zreš smrti v oči, ne vem, koliko trupel sem že videla, ampak ko si v akciji, o tem ne razmišljaš. Šele pozneje, ko vse podoživljaš, pride za tabo. Skoraj vsaka taka akcija pusti na tebi stres. Čeprav sem kot gasilka pogosto pobirala s ceste ali železnice kose trupla, celo glavo ali možgane, se pozneje izkaže, da smo tudi mi samo ljudje. S srcem in dušo, pri ženskah morda prihaja to še bolj do izraza.« Zagotovo pa ste morali vložiti veliko truda, da ste ob vsem tem uspeli vzgojiti vrhunskega športnika? »Če sme odkrita, to je bila čisto Mitjeva odločitev. Kolesarstvo mu je bilo všeč in za to se je sam odločil. A ko smo v družini videli, da mu gre, da je uspešen, smo stopili skupaj, ga vzpodbujali, mu ves čas stali ob strani in se tudi marsičemu odrekali, da smo mu lahko omogočili vse, kar ta šport zahteva. Nešteto kilometrov smo prevozili, ko smo ga sami vozili na razne dirke in prireditve, čeprav je bilo pogosto zelo težko, pa mi nikoli ne bo žal.« Ko sem odhajal, je mož Milan, ki je pogovor ves čas mirno spremljal, korajžno primaknil: »Toliko da veste, zadnjo besedo pri hiši pa imam vedno jaz. Vedno rečem na koncu JA!« M. Ozmec Ptuj • V grajski kavarni živahno vsak petek Vabilo na Destrnik in v njegovo okolico V Grajski kavarni na Ptuju je že od decembra ob petkih zelo živahno: pričeli so projekt Vino se predstavi, v okviru katerega k izbranim vinom nekega območja ponudijo tudi dobrote iz domače kuhinje. V okviru Term Ptuj, ki so najemnice kavarne, se za uspešnost projekta posebej trudi vodja kavarne Smiljan Benko-vič. Prejšnji petek je bil v znamenju ponudnikov iz občine Destrnik, kjer so se zagnano lotili spodbujanja razvoja turizma in vinogradništva, je med drugim povedal podžupan občine Destrnik Branko Zelenko. Na kmetiji Lovrec Marjana Lovreca v Jiršovcih so z vinsko trto zasadili kar 8,4 ha površin. Ob belih sortah so zasadili tudi rdeče, med drugim tudi gemaj, ki je pošel že ob martinovem, največ so ga kupili Korošci in Gorenjci. Projekt Vino se predstavi je pohvalil tudi Andrej Rebernišek iz Društva vinarjev in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Ptuj je bil že od nekdaj za vinogradnike bolj ali manj zaprto mesto, ker so vsi videli le ptujsko klet. Zraven Ptuja pa v vinskem pogledu veliko pomenijo tudi Slovenske gorice in Haloze. Premalo poudarjamo pitnost štajerskih vin, je še poudaril. V turističnem pogledu pa se Ptuj ne more prodajati in ne promovirati sam, brez bogatega zaledja, in obratno. Za medsebojno spoznavanje so taka druženja Na prireditvi v grajski kavarni Vino se predstavi so se predstavili turistični ponudniki iz občine Destrnik: vinogradniška in vinarska kmetija Lovrec Marjana Lovreca iz Jiršovcev, mlado gostinsko in storitveno podjetje Pri omi iz Placarja in Društvo vinarjev in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. več kot dobrodošla, le tistih, ki so jim v prvi vrsti namenjena, običajno ob takih priložnosti ni. Tudi tokrat ni bilo predstavnikov LTO Ptuj, pa tudi ne Mestne občine, ki si vsaj ustno prizadeva za širšo turistično območje. Prejšnji petek se je splačalo priti v grajsko kavarno tudi zaradi predstavitve mladega storitvenega, proizvodnega in gostinskega podjetja Pri omi iz Placarja, ki ga predstavljata mama in hči, Danica Pernat in Janja Kogej. V podjetju sta združili izkušnje, mladost in znanje, ki želi uspeti s ponudbo domačega in domačnosti, organizacijo rojstnih dnevov otrok in starejših, v naravi, kjer se vse pripravlja in kuha naravno in kjer pri pripravi hrane sodelujejo vsi. Poleti bodo za mlade organizirali počitniške delavnice; animacija in druga vsebina bo v rokah Janje Kogej, ki končuje študij za prevajalko v Gradcu. Dobrote Daničine domače kuhinje so se v petek topile v ustih okrog 30 Ptujča-nov, ki so vabilo Destrničanov vzeli resno in prišli. Ni jim bilo žal, saj so dobili nekaj dobrih namigov, kje bogato in polno preživeti katerega od koncev tedna. Na koncu se je oglasila še pesem, ki je še bolj razvnela srca novih prijateljev. MG Pomoč sočloveku V Humanitarnem društvu Slovenije so bili tudi minuli konec tedna aktivni, saj so odprli štiri nove humanitarne enote. Kot je povedal predsednik društva Miran Šic, so v soboto, 19. marca, ob 15. uri pričeli delovati v občini Videm. Za to se zahvaljujejo županu Frideriku Bračiču za sodelovanje. Obiska ni bilo veliko, S. P. pa je bil deležen toplega obroka hrane in oblačil, za domov pa je dobil še nekaj živil. Isti dan so ob 18. uri začeli delovati tudi v občini Podlehnik. Tudi tam je bil obisk skromen, v glavnem so prišli darovalci, ki so prinesli oblačila. V nedeljo, 20. marca, pa so odprli tudi humanitarno enoto v občinah Kamnik in Domžale. Posebno pozornost si zasluži 80-letna občanka iz Podgorcev, ki je Humanitarnemu društvu Slovenije darovala velike količine hrane in v svojem nagovoru dodaja, da to ni bilo njeno zadnje darovanje. Darovala je kar 210 jajčk, 100 kg moke, 50 kg krompirja, 15 litrov olja, 30 kg ječmene kaše, 10 kg koruznega zdroba, 25 kg testenin in še mnogo drugega. Vse to so razdelili najpotrebnejšim na Ptuju, v Kidričevem in Halozah. Odprite tudi vi svoje srce in darujte po svojih zmožnostih hrano, obleko, obutev, gospodinjske aparate (rabljeni hladilnik, štedilnik, televizor ...), rabljeno pohištvo itd. Zelo prav bi jim prišla tudi denarna sredstva za pripravo toplih obrokov hrane. Nakažete jih lahko na ŽR Humanitarnega društva Slovenije št.: 04202-0001116989 Nova KBM. Za vse druge informacije so vam na voljo na tel.: 031 411 990 ali na naslovu Humanitarno društvo Slovenije, p. p. 311, 2251 Ptuj. -OM V PGD Obrež so izdelali 21 metrov dolg presmec, kar je letos, ko ni zelenja v izobilju, še poseben podvig. Iz smreke, oljke, bršljana in forzicije je pletlo osem gasilcev dobre štiri ure, delo pa je vodil Branko Rakuša. S presmecem so okrasili ograjo pred cerkvijo. Stanovalci Partizanske ulice iz Središča ob Dravi so zelo enotni in že štiri leta zapored izdelujejo najrazličnejše posebne presmece. Lanski je bil dolg 42,7 metra. Letos pa so izdelali kar 26 presmecev, ki so bili spleteni iz hoje in ciprese. Veliki so bili po 2 meta in vsi enaki, lepo okrašeni s papirnatimi rožami, ki jih je v minulih hladnih dneh spletlo 34 spretnih žensk. Poseben presmec so pripra- Od tod in tam Slov. Bistrica • Odprtje trgovine Spar V četrtek so na Partizanski ulici 61 v Slovenski Bistrici odprli vrata novega supermarketa Spar, kar med drugim pomeni tudi 24 novih delovnih mest. Investicija je bila vredna 506 milijonov tolarjev. Bistriška je 47. trgovina v verigi prodajaln Spar in Interspar v Sloveniji. Sodobno opremljene prodajne površine znašajo 1.070 kvadratnih metrov. Podjetje Spar je v investicijo vložilo 506 milijonov tolarjev. Ob trgovini je tudi 100 brezplačnih parkirnih mest. Trgovina Spar je del manjšega nakupovalnega centra, v katerem so predvideni tudi banka, trgovina s tekstilom in manjši lokal. Investitor izgradnje objekta je Razvojni center Celje. Gradnjo, kije trajala 3 mesece, je opravilo domače podjetje Granit, d. d., iz Slovenske Bistrice. Ob odprtju nove trgovine je generalni direktor Spar Slovenije Igor Mervičpodaril Zdravstvenemu domu v Slovenski Bistrici milijon tolarjev. Sredstva bodo namenili v sklad za nakup novega reševalnega vozila. mf Prireditvenih • vabimo @radio-tednik.si Grabe • Običaji ob cvetni nedelji Presmeci taki in drugačni Na Grabah so presmece nosili k žegnu, odkar pomnijo, zadnja leta pa se nekatere skupine tega lotevajo tudi bolj organizirano. vili tudi člani PGD Središče ob Dravi. Uporabili so kar cipreso, ki so jo naložili na voziček in okrasili s tem, kar je dala narava, s prvimi zvončki. Delalo je deset članov društva. Minula nedelja je bila tako s številnimi lepimi presmeci v cerkvi na Grabah zares slovesna. vki Torek, 22. marec 19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, film, Apokalipsa danes 20.00 SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Drama torek 2 in izven Sreda, 23. marec 16.00 Dornava, dvorana, revija otroških folklornih skupin z naslovom Sedem korakov 2005 19.00 Ptuj, CID, film Junak 20.00 SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Dijaški 24 in izven Četrtek, 24. mareC 8.00 do 14.00 Ormož, dom kulture, Igrajmo se gledališče - območna revija otroških gledaliških skupin Ormož, glasbena šola, koncert učencev Glasbene šole Ormož Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predstavitev knjige Ozdravimo bolečine hrbta avtorjja dr. Johna E. Sarno, knjigo bo predstavil njen prevajalec Miran Šubelj Sagmeister Mestno gledališče Ptuj, premiera Vohljač Ptuj, Kolnkišta, Jam Session SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Dijaški 23 in izven 18.00 19.00 19.30 20.00 20.00 KOLOSEJ Maribor Torek, 22. marec, ob 16.20, 18.40 in 21.10 Napad na policijsko postajo št. 13. Ob 18.10 in 20.30 Sivi kamion rdeče barve. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Srhljive skrivalnice. Ob 15.20, 17.20 in 19.30 Daltoni. Ob 15.40, 17.50 in 19.50 Popotovanje cesarskega pingvina. Ob 17.30 in 20.20 Punčka za milijon dolarjev. Ob 16.00, 18.30 in 21.00 Zdravilo za sodobnega moškega. Ob 21.50 Prepovedan dotik. Ob 16.00 Elektra. Ob 15.50 in 18.20 Zaporedje nesrečnih dogodkov. Ob 20.50 Letalec. Ob 20.40 Aleksander. Ob 16.30, 19.10 in 21.40 Njegovi tastari. Ob 21.30 Kinsey. Ob 16.50 in 18.50 Zadeta modela. Sreda, 23. marec, ob 20.10 Krog 2. Ob 16.20, 18.40 in 21.10 Napad na policijsko postajo št. 13. Ob 18.10 in 20.30 Sivi kamion rdeče barve. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Srhljive skrivalnice. Ob 15.20, 17.20 in 19.30 Daltoni. Ob 16.10 in 18.10 Popotovanje cesarjevega pingvina. Ob 17.30 in 20.20 Punčka za milijon dolarjev. Ob 16.00, 18.30 in 21.00 Zdravilo za sodobnega moškega. Ob 16.00 Elektra. Ob 15.50 in 18.20 Zaporedje nesrečnih dogodkov. Ob 20.50 Letalec. Ob 20.40 Aleksander. Ob 16.30, 19.10 in 21.40 Njegovi tastari. Ob 21.30 Kinsey. Ob 16.50 in 18.50 Zadeta modela. Mestna občina Ptuj MESTNA ČETRT CENTER Jadranska ulica 6 2250 PTUJ V A B I L O Na podlagi 16. člena Statuta mestne četrti CENTER (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, številka 6/97) SKLICUJEM 17. sej(0 ^-veta mestne četrti Center v razširjeni sestavi s krajani Maistrove ulice, mestne četrti Center, h. št. od 1 do 18, ki bo v PETEK, dne 25. marca 2005, ob 18. uri, v prostorih Šolskega centra Ptuj, Volkmerjeva cesta 19, sejna soba štev. 206. PREDLAGANI DNEVNI RED: 1.) Problematika prometne varnosti na Maistrovi ulici Vljudno vabljeni! Predsednik sveta MESTNE ČETRTI CENTER: mag. Metod GRAH, s. r. Foto: MG Maročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________ss_________ NAR0ÙLN1CA ZA .Staimi^z TEDNIK Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj AEROBIKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AERèDIKE MÍŘM Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: me in priimek: Silva Ciglar naslov: Kraigheijeva 88,8880 Pti^ Nagrajenec prejme nagrado po pošti. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DOPONEDEUKAZJVTRU DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRIKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radlo-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite. Vsak četrtek ob 20.00 uri moćm í©- miómus^' 7 7 -X 7. Ans. BRANETA KLAVŽARJA - Ptica selivka 6. Ans. DORI - Ljubim in ijubijen sem 5. Ans. MARZEL - iHuziica nocoj igra 4. IGOR in ZLATi ZVOKI - iVIiniii sla že ieti dve 3. JOŽE GALiČ in GLASBA iz SLOVENIJE - iMoj Abraham 2. ROKOVNJAČI - Naš Čas 1. Ans. CVET-Spiavar 1. NATALIJA & BOMBASTIK FANTASTIK - Dva poiicaja 2. KOMPROMIS - Vročina in mraz 3. HELENA BLAGNE - Zreie ženske 4. KORADO - Oprosti 5. NINA PRIGL - Dežeia sanj 6. DANI GREGORC-Ničveč 7. OBJEM - Kavboj -crciHHU'^- Poskočnih 7 Veličastnih 7 Ime in priimek: , Tfel. Stevlllea: _ _ Giasujemza:_ . Nasiov:_ A na naslov: MEGA MARKETINC d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Orfejčkove SMS glasbene želie: 041/818-666 Nagrado prejme: Marija Šibila, Gromova 4, 2250 Ptuj (§) centerjurkovic www.center-jurkovic.com VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC IN KOSILNIC NA NITKO IZKORISTITE 107o POMLADNI POPUST pri vsaicem gotovinsicem naicupu nad 10.000,- sit pri iUliHAELA d.o.o. v času od 16.3. do 26.3.2005 Navedene cene že vsebujejo 10% pomladni popusti iVIiHAELA D.O.O., Hardeic 34f, 2270 Ormož, TEL: 02 74 00 155 ERA OTlïIMMllfg [Pïïa GŒIPllIMliMSlîg Ponudba velia dn 26. marca 2005 Sonikov klub v BOHINJU 3* Zlatorog, uporaba bazena, brezplačno za otroka do 12 let 24.4y2D/POL 15.900 Sonikov klub v POREČU 3* Zorna, Plavi, aktivne počitnice, brezplačna pijača ob večerji 27.4y5D/POL 25.900 BAVARSKI GRADOVI 2-dnevni avtobusni izlet, odlično slovensko vodenje 2.472D/POL 29.900 Sonikov klub v ČRNI GORI 2* Obala, rafting po Tari, izlet na Skadarsko jezero, obisk Sarajeva 21.,27.4J6D/P0UBUS od 54.900 TUNIZIJA, Hammamet 3* El Fell, polet letala iz Ljubljane (14D od 107.900) maj,jun|jy7D/AI od 78.900 GRČIJA, Kreta 3* Erato. polet letala iz Ljubljane (14D od 113.700) junijA7D/P0L od 86.400 TURČIJA, Alanija 3* Alara Park, polet letala iz Ljubljane (14D od 107.000) maj/7D/AI od 98.800 ŠPANIJA, Mallorca 3* Venecia, polet letala iz Ljubljane (14D od 137.900) junij/7D/P0L od 98.900 Izkoristite prednosti Sončkovega poletja 2005!* • do 15% popust za rezervacije do 31. marca! » plačilo na 10 obrokov (do 31.3.)l •s.ntk.^tai.iogpoi.»;«» C«! H v S(T n na vUři&iv> P.B. SONČEK TUI potovalni nnUr Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82 Tel. prodlela: 02/22 080 33 • www.sanchek.cam World of TUI SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj Telefon: 02 748 29 99, 02 748 29 63 Telefaks: 02 748 29 44 E-po{ta: sou@ptuj.si Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03 - ZZK-1) in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS; št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Ob~ine Podlehnik, vabi na PRVO PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt za južni del območja P21-S1/1 v naselju Podlehnik, ki bo v ~etrtek, 31. 3. 2005, ob 14. uri, v prostorih Ob~ine Podlehnik, Podlehnik 9 Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Občini Podlehnik, Podlehnik 9, in tudi na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj, (soba 36), in sicer v času uradnih ur. Predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj Telefon: 02 748 29 99, 02 748 29 63 Telefaks: 02 748 29 44 E-po{ta: sou@ptuj.si Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03 - ZZK-1) in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS; št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Mestne občine Ptuj, vabi na DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt za del poselitvenega območja P11-R4 Toplice - območje hotela in lokalne obvozne ceste, ki bo v četrtek, 31. 3. 2005, ob 12. uri, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga občinskega lokacijskega načrta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevani v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj, soba 36, II. nadstropje, in sicer v času uradnih ur. Predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast Svet zavoda OSNOVNE ŠOLE ŽETALE Čermožiše 45/b, 2287 Žetale Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Svet OŠ Žetale, Čermožiše 45/b, 2287 Žetale, razpisuje delovno mesto ravnatelja. Kandidat mora za imenovanje ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja -ZOFVI (Ur.l. RS, št. 115/03 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 18. 06. 2005 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, pošljejo kandidati najkasneje 8 dni po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Osnovna šola Žetale, Čermožiše 45/B, 2287 ŽETALE, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja« Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku. Mali oglasi STORITVE GUME ZA TRAKTOR ugodno: BRAUM 12,4 x 28 - 35.000 SIT, 11,2 x 24 RADIAOL - 42.000 SIT, REKORD 11,2 x 24 - 25.000 SIT, 11,2 x 28 - 26.000 SIT 12,4 x 28 -30.600 SIT, 14,9 x 28 - 47.000 SIT, 16,9 x 28 - 54.000 SIT vodilne 600 x 16 - 7.500 SIT Vulkanizer-stvo Ivan Kolari~, s. p., Bukovci 121 /c, Tel. 788-81-70. ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasana-gič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. KMETIJSTVO PRODAM brejo kravo. Tel. 041 650-959. PRODAM SENO v balah. Tel. 751-39-91._ PRODAM predsetvenik, 2,6 m, dvo-brazdni plug, 4-delne klinaste brane. Tel. 041 689 1 93. PRODAM semenski krompir, desiree. Tel. 041 368-475._ PRODAM 6 mesecev brejo telico. Tel. 031 582-934._ BIKCE simentalce kupim. Tel. 041 825-057. PRODAM OKROGLE silažne bale. Tel. 751-39-31._ PRODAM semenski krompir, beli in rdeči. Tel. 796 72 71._ SPET na zalogi tritikal rinfuza po ugodni ceni 33 SIT/kg. Zbiramo naročila za žive purane za mesec april. Trgovine Polje dom, tel. 799 00 80. PRODAM krompir za seme, sorte desiree, lanski uvoz. Jože Peršuh, Lovrenc na Dravskem polju 51 A, tel. 02 790 54 21._ PRODAM gemaj. Tel. 02 755 87 51. SADNO DREVJE: jablane starih in novih sort, češnje, višnje, marelice, breskve itd. po ugodnih cenah vam nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, pri gasilskem domu Grabšinski breg, tel. 02 758 08 91, 041 391 893. NEPREMIČNINE PARCELO, zazidljivo, 1000 m2, prodam ugodno, vsi priključki so na parceli, lokacija Ptuj-Turnišče. Tel. 041 920-200. 12 AROV gradbene parcele v Rabelčji vasi, komunalno opremljeno, prodam. Tel. 041 495-099. Bolečino si prestal, zdaj boš mirno v grobu spal. SPOMIN 24. marca 2005 mineva leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Janez Druzovic KRATKA ULICA 3, ROGOZNICA Težko je dojeti, da te več med nami ni, v spominu in srcu te nosimo vsi, saj radi imeli smo te. Hvala vsem, ki ga nosite v lepem spominu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Ni smrti, so samo neskon~ne poti, poti hrepenenja in ljubezni, poti razmi{ljanja in pri~akovanj, ni samote. Je samo upanje, da pridemo naproti. ZAHVALA ob boleči izgubi draga mame, babice in prababice Marije Petrovič IZ OSTERČEVE UL 4., PTUJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše ter ustno in pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala gospe Veri za lepe besede slovesa in g. patru Pavlu za opravljen cerkveni obred, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoci: vsi njeni NA PTUJSKEM območju kupujemo manjšo kmetijo ali gradbeno parcelo s kmetijskim zemljiščem. Tel. 041 680 000. PRODAM vikend na Kogu. Tel. 041 672-449. BELA TEHNIKA *NOVO*NOVO*NOVO*NOVO* TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER, Vida PERNARČIČ, s. p., Cankarjeva ul. 5 (enosmerna ulica mimo restavracije Ribič proti Kinu Ptuj), Ptuj, telefon: 02/779-40-51, 07. 03. 2005 ODPIRA PRODAJNO-RAZSTAVNI SALON, kjer si lahko poleg aparatov iz kataloga GA ogledate tudi ostale aparate različnih blagovnih znamk. MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA NA 3, 6, 12 in 18 mesecev. Nove akcijske kataloge GA (akcije od 03. 03. do 31. 03. 2005) že imamo v prodajalni samo v Cankarjevi ul. 5, Ptuj. VSE FORMALNOSTI UREDITE SAMO PRI NAS V CANKARJEVI ULICI 5! Nudimo vam tudi HITRO, kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7,00 SIT, obojestransko A 4 - 12,00 SIT, vezava -180,00 SIT OBIŠČITE NAS! DVA APARTMAJA v Filip Jakobu (eden za 2 do 4 osebe in za 6 oseb), 200 m do plaže (klima, KTV), dajemo v najem. Tel. 00385 98544-127. V NAJEM dam enoinpolsobno stanovanje v Ptuju, opremljeno ali neopremljeno, po dogovoru, z uporabo garaže. GSM 041 478-476. PRODAM trisobno stanovanje na Ptuju v Kraigherjevi ul. Tel. 041 715-201 ali 041 598-096. MOTORNA VOZILA PRODAM 4 platišča z dobrimi letnimi gumami za golf serije IV. Tel. 783 41 81, zvečer. DELO IŠČEMO čistilko. Tel. 771-09-64. ZA DOLOČEN ~as sprejmem delavca za delo v kamnoseštvu, Darko Korpar, s. p., Dvorjane 65 B, Sp. Duplek, tel. 681-01-31. RAZNO PRODAM drva. Tel. 031 623-356. DOM - STANOVANJE MENJAM dvosobno stanovanje za enosobno. Tel. 775 47 01. IZDePLSI Eno leto na tvojem grobu svečke ie gorijo, v ialostnih očeh solze se iskrijo, naše misli so vsak dan s teboj, čeprav košček naših src si vzela s seboj. SPOMIN Skrita bolečina spremlja spomin na 21. marec, ko smo te pred letom dni za vedno izgubili, naša draga žena, mama, babica Kristina Kostanjevec IZ GRLINCEV 20 Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in počastite njen spomin. Tvoji najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa ialost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otoien, ker tebe, oče, več med nami ni. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 81. letu po kratki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Anton Čus IZ MIKLOŠIČEVE ULICE 8, PTUJ nazadnje varovanec Doma upokojencev Ptuj Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 22. marca 2005, ob 15. uri izpred vežice na hajdinskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico ob 10. uri. @alujoci: vsi njegovi DOBRODOSU NA 2. VLAK ZVESTOBE! v SOBOTO, 21. MAJA 2005 Slovenske železnice FUtonlte in ostaoite naročnik Stajo! Na vlak zvestobe bomo z žrebom povabili bralce, ki bodo odgovorili na vprašanja v tej in naslednjih številkah Štajerskega tednika. Danes vas vprašujemo: V STAJERSKEM TEDNIKU JE ... (ustrezno označite) □ preveč športnih novic Ime in priimek:_ Naslov:_ □ premalo športnili novic Kupon nalepite na dopisnico in jo do sobote pošljite na naslov: sodelujejo lahko samo Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj naročniki štajerskega tednika. n Ptuj • Razširjeni sestanek o Maistrovi ulici Bodo prisiljeni Maistrovo zapreti? Vsi dosedanji predlogi, ki so jih je za zagotovitev varnosti v Maistrovi ulici na Ptuju doslej predlagali v mestni četrti Center skupaj s prebivalci Maistrove, so naleteli na gluha ušesa v ptujski občinski upravi, čeprav jim novi zakon o cestnem prometu, veljati je pričel januarja letos, nalaga prav to. Zaradi številnih nesreč, ki so zahtevale tudi že smrtne žrtve, so v mestni četrti Center namreč skupaj s prebivalci Maistrove predlagali več zelo konkretnih rešitev, da bi povečali prometno varnost v tem delu Ptuja. Njihove predloge je podprl tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Kot je pred petkovim razširjenim sestankom četrti Center, ki bo potekal v Šolskem centru (soba številka 206) in na katerega vabijo vse prebivalce Maistrove ulice, občinsko upravo, direktorja občinske uprave in komandirja Policijske postaje, povedal predsednik četrti mag. Metod Grah, so se zanj odločili, ker so občani prepričani, da se njihove želje s strani občinske uprave ne upoštevajo, zato razmišljajo, da bodo cesto zaprli. Ker je zaprtje skrajnost, bodo občinski upravi dali še eno priložnost, da jim prisluhne in prične konkretno ukrepati. Nejevolja je velika, ker ne predlagajo nič posebne- Foto: Črtomir Goznik Vse dosedanje ovire za omejitev hitrosti na Maistrovi ulici na Ptuju so se izkazale kot neuspešne. Večina jih ne upošteva, mladci se po njej zapeljejo tudi s hitrostjo do 150 km na uro. ga, samo to, kar v drugih občinah že poznajo. V občinski upravi na Ptuju jim namreč že od vsega začetka ne verjamejo, da je možno na regionalni cesti, kot je Maistrova, postavljati ovire. V Murski Soboti jim je na primer uspelo, pridobili so si projekt in soglasje, da bodo lahko tudi po tej strani pomagali ptujski občinski upravi pri realizaciji njihovih zahtev. Za osvežitev spomina: že pred dvema letoma so v četrti Center predlagali, da se v predhodni fazi, dokler ne bodo urejena krožišča (predlagali so ureditev dveh: v križišču Maistrove z Raiče-vo in v križišču s povezovalno ulico z Volkmerjevo) postavijo ležeči policaji. Na Maistrovi so se sicer izvedla nekatera dela, med drugim je urejeno križišče, iz predala so potegnili neke stare projekte, ki pa z vidika prometne varnosti razmer na tej cesti niso izboljšala. "Vsi dosedanji ukrepi občine in policije na tej cesti so stanje le še poslabšali, čakati na učinke pravosodnih organov, kjer zadeve potekajo zelo počasi, pa zaradi kritičnosti razmer ni več mogoče," poudarja mag. Metod Grah. MG Zavrč • Prenovili ambulanto Za zdrave zobe V prostorih ob kulturni dvorani v Zavrču so v petek, 18. marca, svečano odprli popolnoma prenovljeno in na novo opremljeno zobno ambulanto. Svečanost so s kulturnim programom obogatili učenci osnovne šole Zavrč, društvo gospodinj iz Zavrča pa je za vse udeležence slovesnosti pripravilo domačo pogostitev. -OM Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj dr. Metka Petek Uhan je zbranim na Goričaku ob odprtju povedala, da je celotna investicija veljala dobrih 10 milijonov tolarjev, od tega je kar 7 milijonov veljal sodoben zobozdravstveni sedež, za katerega je polovico sredstev, 3,5 milijona tolarjev, prispevala tudi občina Zavrč. V preurejeni in sodobno ^IfRAlirOif Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141 - garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljnčavniiarskadela - manjSa gradbena dela opremljeni zobni ambulanti bo za bolj zdrave zobe zavr-ških pacientov skrbela strokovno dobro podkovana ekipa na čelu s prim. dr. Jožico Reberc, specialistko pedon-tologije, ter medicinsko sestro Mojco Klemenčič. Ordinacij-ski čas ambulante je ob ponedeljkih od 12.30 do 19. ure ter ob četrtkih od 6.30 do 12.30. Ob pomembni pridobitvi je vsem, ki so zanjo zaslužni, iskreno čestital tudi župan občine Zavrč Miran Vuk, posebno zahvalo pa je izrekel vodstvu Zdravstvenega doma Ptuj, direktorici dr. Metki Petek Uhan in vodji organizacijske enote zobozdravstvo Alenki Krabonja. Foto: M. Ozmec Trenutek ob svečanem prerezu vrvice: (z leve) prim. dr. Jožica Reberc, župan Miran Vuk, najmlajša in najstarejša udeleženka slovesnosti Maja Ožinger in Hanika Vidovič ter dr. Metka Petek Uhan. Napoved vremena za Slovenijo Matija (24.) led razbija, če sa ni, ga pa naredi. Napoved za Slovenijo: Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do O, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 9 do 14, na Primorskem do 16 stopinj C. Obeti: V sredo se bo od zahoda oblačnost povečala. Pihal bo jugozahodni veter. V četrtek bo v severovzhodnih krajih delno jasno, drugod pretežno oblačno. V zahodni Sloveniji bo občasno lahko rahlo deževalo ali rosilo. Še bo pihal jugoza-hodnik. Vidi se ... ... da se nas je po dolgem zimskem spanju sedaj lotila nova nadloga -pomladanska utrujenost. Hvala bogu, da bo tej sledil poletni dopust Osebna kronika Rodile so: Alenka Vindiš, Šerovo 3, Šmarje pri Jelšah -Leona; Slavica Vuk, Breg 21/a, Majšperk - Miha; Andreja Breznik, Vodovnikova 25, Slovenska Bistrica - Katarino; Helena Šeruga, Žerovinci 49, Ivanjkovci - Klaro; Suzana Kaisersberger, Gerečja vas 52, Hajdina - Nala; Mihaela Vesenjak, Vičanci 10, Velika Nedelja - Aneja; Mojca Krajn-čič, Zg. Velovlek 22, Destrnik - Aneja; Nevenka Božičko, Stojnci 52, Markovci - Stašo; Simona Valenko, Gorišnica 90, Gorišnica - Evo; Janja Erbus, Brstje 24/a, Ptuj - Žana; Alenka Helena Žmauc, Zagorci 66/b - Maksa; Šemsa De-mirović, Regentova 10, Maribor - Adno; Brigita Rojs, Zg. Korena 33 - Vito. Poroka - Ptuj: Mladen Zajko, Kozminci 11/a in Marina Lamot, Ježovec 132, Hrvaška. Umrli so: Marija Kos, Čermožiše 54, umrla 11. marca 2005; Neža Voglar, Moškanjci 75, umrla 8. marca 2005; Marija Simonič, Vintarovci 43/b, umrla 13. marca 2005; Anton Arbeiter, Meje 16/a, umrl 15. marca 2005; Gizela Vidovič, Rogaška c. 44, Ptuj, umrla 14. marca 2005; Marija Petrovič, Osterčeva ul. 4, Ptuj, umrla 12. marca 2005; Avguštin Anton Prapotnik, Hum pri Ormožu 36, umrl 6. marca 2005; Albert Seka, Maistrova ul. 2, Ptuj, umrl 7. marca 2005. Črna kronika Spet nesreča v Maistrovi 17. marca ob 19.35 se je na regionalni cesti v Maistrovi ulici v Ptuju zgodila prometna nesreča, ko je 20-letni voznik osebnega avtomobila honda civic med vožnjo v desnem nepreglednem ostrem ovinku v križišču z Volk-merjevo ulico zapeljal na nasprotno smerno vozišče v trenutku, ko mu je nasproti pravilno pripeljal 48-letni voznik avtobusa. Kljub umikanju voznika avtobusa v desno, pri tem je z desnimi kolesi zapeljal na pločnik, je voznik osebnega avtomobila trčil v prednji del avtobusa. Voznik osebnega avtomobila je bil v nesreči hudo telesno poškodovan, 22-letni potnik v njegovem vozilu je utrpel lažje telesne poškodbe, voznik avtobusa in potnik na avtobusu pa sta dobila lažje telesne poškodbe. Materialna škoda na vozilih znaša po nestrokovni oceni milijon SIT. Na nasprotno vozišče 16. marca ob 5.45 se je izven Lenarta zgodila prometna nesreča, ko je 22-letni voznik osebnega avtomobila renault clio, doma iz okolice Murske Sobote, med vožnjo iz smeri Lenarta proti Benediktu zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v nasproti vozeči tovorni avto znamke mercedes vito 41-letne voznice. Clio je nato trčil še v osebni avto daewoo racer, odpadli deli udeleženih vozil pa so poškodovali tudi osebni avto toyota yaris 48-letne voznice, kije vozila v smeri Lenarta. V prometni nesreči sta bila potnika v vozilu clio telesno poškodovana. Policisti so na kraju ugotovili, da je voznik clia vozil pod vplivom alkohola, saj je alkotest pokazal 1,66 g/kg alkohola. Skupna materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 2,8 milijona SIT. Z avtomobilom v pešca 18. marca ob 18.22 je 45-letna voznica osebnega avtomobila vozila po regionalni cesti v Dupleku od Sp. Duple-ka proti Dogošam po klancu navzgor. Ko je pripeljala v bližino hiše Zg. Duplek. 9b, je z njene desne strani vozišče prečkal izven prehoda za pešce 70-letni pešec. Kljub zaviranju je s prednjim levim delom vozila trčila v pešca in ga zbila po vozišču. V trčenju je pešec utrpel hude telesne poškodbe. Prevažal ilegalce Policisti PP Podlehnik so 15. marca ob 5.20 na Zg. Hajdini ustavili 19-letnega voznika osebnega avtomobila znamke lancia, ki so ga ustavljali že v Gruškovju, vendar je pospešil hitrost vožnje. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da je voznik, drž. Slovenije, v vozilu prevažal štiri državljane Srbije in Črne gore, ki jih je v našo državo prepeljal na ilegalen način, mimo mejne kontrole. Policisti so zoper vse tujce podali obdolžilni predlog, voznik pa se bo moral kazensko za