« • rrumani Vsi so si edini v tem, da je letošnji misijonski zbornik z naslovom MISIJONSKA NEDELJA 1952 nad vse dragocena knjiga, ob kateri se obogatiš in razvedriš. Vse' buje 180 strani s 110 slikami in trobarvnim ovitkom. Stan® samo: v Argentini 10 pesov, v čileju 60 pesov, v Združenih državah Severne Amerike in Kanadi 1 dolar, v Italiji 400 lir, v Avstriji ^ šilingov, v Angliji in Avstraliji pol funta, v ostalih deželah 1 dolai"' KJE JO DOBITE in plačate? ’Na sledečih naslovih: Argentina: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires U. S. A.: Wolbang Karel, 500 East Chelten Ave, Philadelphia 44, Pa — Rudi Kntz, 990 E. 63 St., Cleveland 3, Ohio — Tushar Anica, Box 705, Gilbeilt, Minn. Kanada: Kopač Janez, 38 Uxbridge Ave, Toronto 9, Ontario — Turk France, 263 Oakwood Ave, Toronto, Ontario. Trist: Stanko Janežič, Mačkovlje 7, Dolina, Trst. Itaiija: Dr. Kazimir Hutnar, Corte S. Ilario 7, Gorfzia. Avstrija: Luskar Alojzij, Kamen 14, P. Tainach, Kärnten. Anglija: Grkman Maria, I. Mayfair Gardens Sudden, Rochdale, Lancs. Na istih naslovih lahko dobite še drugo nanovo izišlo knjigo PRED BOGOM POKLEKNIMO ki se uporablja že pri vseh slovenskih molitvenih urah v Argentini' Vsebuje 11 večinoma nanovo napisanih molitvenih ur, med,njimi za misijone in eno za zedinjenje, ki jih je sestavil dr. Franc Jakh®’ ! ter 64 strani splošnega molitvenika z novostjo: premišljevalnimi t°c' kami k vsaki zdravamariji vseh delov rožnega venca. Poleg bogat6 vsebine priporoča (knjigo velik tisk. močna vezava v usnje, okusu0 oprema in zmerna cena. V usnje z rdečo obrezo vezana stane: 23 Argentino 20 pesov, za USA in Kanado 2 dolarja, za Čile 100 P6' sov, za Italijo 600 lir; z zlato obrezo in zlatim okraskom pa stau 30 pesov, 3 USA dolarje, 150 čilskih pesov ter 800 lir. Za Itah-l0 bodo v kratkem na razpo’ago še v mehko vezani izvodi po 400 lir' Na/iste naslove lahko pošiljate tudi naročnino in nove naročnike za list „KATOLIŠKI MISIJONI" ESLOVENIA Y LA CRUZ A PROPOSITO DEL DIA MISIONAL Mientras los Misioneros del mundo grecorromano, en abierta oposi-a] ^ ^nJas autoridades que los perseguian, tenian que ganar para Christo en* i V*đuo ^ P°r conquistar a los mismos emperadores y principes, . el mundo germano y eslavo sucedio lo contrario: organizados estre-amente en danes familiäres, formando estos, pueblos que se inte-aban en tribus, las cuales se strechaban, sobre todo en epoca de Sj e?"ra> en unidades compactas bajo la direcciön de un caudillo, la Igle-od ^a^ria d® dirigirse especialmente a las cabezas y por medio de ellas er ejer conversiön —a veces instantanea— de todo el pueblo. Es la ]j a ae los grandes exitos exteriores. Despues quedaba la ruda tarea de gar a čada individuo, pues si a las aguas del bautismo se puede ir en Sa> a la fe y a a las costumbres hay que ir individualmente... ’jj ,. De las ideas religiosas paganas de los eslavos (de „Slovan“: el que en i ^ ^en poco se sa^e clert0- Da imaginacion ha trabajado mucho y °s historiadores de religiones que en las cronicas de la Edad Media eslavo han intentado reconstruir sus viejas creencias. djos Svetovit tenia su santuario en Arkona, representändoselo por ftid a°l0 Pelleefülico. Bog era la palabra sagrada para significar la divi-0». Dntre otras deidades se rendia culto a Svarog, dios del cielo, ^g°ni, dios del fuego. Stribog, dios del vento, Perun, dios del trueno Sv lm^ginarse una triada esl^va pagana, diriamos que la formaban jtovit, Perun, y Radegost, que corresponderian al Marte, Jupiter y rcurio de los latinos. % AURORA EN EL MUNDO ESLAVO es, Cuando se trata de estudiar la conversiön de la gran familia S aVa al cristianismo, se acostumbra distinguir entre: Eslavos del > del Centro, del Este y del Bältico. A los primeros pertenecen los 0venos, a quienes en forma especial nos referimos en esta nota. h Por su proximidad con los dos Imperios ya cristianizados — y Constantinopla— los eslavos del sur fueron los primeros, entre oormanos, en recibir la fe cristiana. tor '^a exPansiön misionera que parte de la ya cristiana Baviera ea niuy pronto a los eslovenos, que ocupaban la Carintia, Carniola Pärte de Estiria. El apostol de Belgica, San Amando, en su afän de ha + rinar por Crist0 al estil° mildes y anglosajön, parece que llegö sta el Danubio para predicar a los eslavos, a mediados del siglo VII. g . Un siglo mds tarde se operaba la conversiön de los eslovenos acias a la acciön misionera combinada de los obispos de Passau, £ensburgo y Salzburgo, con la colaboraciön del de Aquilea, junta-e,eate con la acciön de los principes. Se distinguieron particularmente 'mque de Carinthia, Chetamary ferviente catölico educado en el mo- nasterio de Chiemsee; Paulino de Aquilea y Virgilio de Salzburg^ Virgilio enviö a Carintia al Obispo Modesto. Es de notar que —contr®' riamente a lo ocurrido con otros pueblos germänicos y eslavos—■ incorporaciön \de los eslovenos a n® se ejercitö desde Salzburgo y Aquilea, limitando sus respectivos pos de acciön el rio Drau. La conversiön de los eslovenos, como ta^ bien la de los avaros, facilitö notablemente la incorporaciön de los servi y croatas a la fe catölica. Finalmente los mas grandes apöstoles es* ^ vos, San Cyrilo y Metodio, radicaron al pueblo esloveno para siemPr a la Iglesia catölica, apostölica, romana. Desde entonces la fe cristiana prendiö hondo en el pu^lo esloveno. A todas las vicisitudes histöricas, sociales „ r sobreviviö imperterrita por obra del comunismo rojo. Mas no ha _ desaparecer —seguramente— de su pueblo la semilla evangelica deP\ sitada por los abnegados misioneros que en la aurora de los sig‘°“ VII y VIII vencieron por el persuasivo poder de la Cruz las obscur* creencias del viejo y definitivamente superado paganismo. corazön 0 v nolitic*9 TAMBIEN EN SUELO ARGENTINO Hasta las hospitalarias tierras del Plata llegaron tambien }°^ hijos de Eslovenia para mezclar sus afanes, sus sacrificios y sus de trabajo y progreso con todos los pueblos que se confunden en e® americano crisol de razas. Y con ellos, vino asimismo la honda cristiana arraigada en sus almas. . Los eslovenos radicados en la Argentina no han olvidado du —como todos los pueblos de America y Europa— son hijos espiritualee * de los Misioneros Catölicos enviados por el Papa. Conscientes de beneficio gratuito de la Fe Catölica, comprendieron que era su deb cooperar a la evangelizaciön mundia] de muchos otros pueblos lejano y desconocidos, que son tambien hermanos por la humanidad y por 3 voluntad salvifica de Dios y que pueden y deben ser tambien man»d hijos —como nosotros— adoptivos de Dios por la gracia santifica11. y herrederos del cielo. Por eso, respondiendo a las directivas P01?*:, ficias, han secundado generosamente a las Obras Misionales cias, oficiales de la Iglesia Catölica, en sus tres instituciones: Fr°P0 gaciön de la Fe, Santa Infancia y San Pedro Apostol para el C\et Indigena. El esfuerzo misional de los Eslovenos en la Argentina les 11 merecido el ano pasado conquistar el primer puesto entre los Centi? Particulares de la Repüblica Argentina. Destacamos con intima sat1 ^ facciön esta circunstancia, pues demuestra que, a pesar de sus Pr°P^e necesidades, habiendose alejado a tantos kilömetros de su patria, ent»-gentes de razas tan dispares y distintas, los hijos de Eslovenia -siglie j. ^0. »catölicos“, es decir, „universales“ ,—como la palabra cat6-p^? significa—, miembros de la gran Comunidad de la que es Cabeza fer-’ Preocupados por hacer participes a todo el mundo de la gran icidad de que gozan: ser hijos adoptivos de Dios, regenerados por 8 aguas bautismales y poseedores del tesoro inefable de la Verdad ae »os Sacramentos. ANTE LA JORNADA MUNDIAL DE LA CATOLICIDAD tie ^ara ?ue’ ejeniPl0 cas^ todas las actividades humanas que ^ aen un dia especialmente consagrado a honrarlas, tambien los fieles todo el mundo pudieran exaltar la accion evangelizadora del Misio-ftio0- Stolico en una Jomada especial, el Sumo Pontifice de feliz me-0.nl Pio XI estableciö que universalmente, el penültimo domingo de de ,!)re —oste ano el dia 19— se consagrara, con la denominaciön j0 P^A MISIONAL, a conmemorar el deber misionero que a todos freies incumbe, espolear la comprensiön y carino hacia el apostolado ]ar ^as almas inmortales de nuestros hermanos paganos, y redoblar ayuda espiritual y material de todos a la evangelizaciön mundial. Hohl muy natural es ^116 haya un dia en el ano consagrado a tan s e frn. jSi lo hay para las demds actividades a que el hombre con-defr SUS ener£*as- Dia del Trabajo, del Estudiante, de la Industria, j0 -fromercio! jHasta hay un dia del Arbol y del Animal! iPor qud no airi a”ria para recordar esa labor silenciosa pero proficua y ütil como re ^Uaa otra, a que se consagra la Iglesia desde hace dos mil anos, t,Jp0IU*iendo al premioso mandato del Redentor: „Id y ensenad a as las Naciones“? jj-Ahondando en el sentido del Dia Misional nos encontramos con de tm^?s aspectos del mismo, que responden a las diversas necesida-jj . afrngentes a la accion misionera. En primer lugar, la Jornada en !Versai de las Misiones nos trae a la memoria el deber de cooperar jia medida de nuestras posibilidades a la conversion del mundo infiel, gen •recuerda que mientras vivimos reducidos a las pequenas contin-d acias del diario vivir, alla en inmensas regiones del mundo verdate °sl,ei?jailabres humanos carecen por completo de los auxilios de esa ne Catölica que constituye nuestro norte y guia. i Mil trescientos millo-deÜ infieles aguardan todavia —despues de dos mil anos de la Re-ftah °-n— la Epifania del verdadero Dios! i Cifra de pesadilla que tor-Pj imposible el descanso al apostolico corazön del inolvidable Papa pj0 AI, y qUe oprime al no menos paternal y universal del Pontifice All felizmente reinante! e Pero el DIA MISIONAL nos advierte tambien que en medio de 23 humanas! alienta un fermento cristiano llevado por nuestros ne misioneros y 33.656 misioneras, esos hombres y mujeres ab-los n °S ^an dejado todo en sus propias patrias, renunciando a v . aiagados legitimes del hogar, la civilizacion, la amistad, el por-lr humano, para ir a predicar el Evangelio —como otrora los ap6s- toles de Eslovenia— a esas tierras donde todavia no ha rezonado e* Verbo de la Vida Eterna: la Palabra de Vida que Dios trajo a la tierr* con orden formal de difundirla. Y esos apöstoles que siembran la simiente cristiana en los suelos äridos del paganismo, ejercen aquella caridad que brota del Corazöfl de Cristo. Los Mlsioneros sostienen, en tierras de mision, 41.632 escue-las primarias, con 3,200.000 educandos; 3.881 escuelas secundarias qu® forman a 550.000 alumnos; 1.700 Colegios Superiores, con 285.00® estudiantes; 740 escuelas profesionales, en que adpuieren un ofici® 35.000 aprendices; 3Ü7 escuelas normales, con 19.000 aspirantes magisterio; 3.132 dispensarios que atienden a 34.000.000 de paciente3^ 1.119 hospitales donde se prodigan cuidados a 69.000 enfermos; l^-J leprosarios que albergan a 32.000 victimas del mal de Hansen; 1.72® asilos con 94.000 huerfanos; 260 refugiados para 14.000 ancianos des-validos. Tenemos la seguridad de que la gran Jornada Universal de ^ Catolicidad en Octubre, hallara eso en el generoso corazön de los eslO' venös residentes en la Argentina, y que una vez mas se pondrä de relieve, con la plegaria y la accion por medio de las Obras Misional®3 Pontificias, su gratitud hacia los „pioneros“ que un dia lejano abrieroi1 una picada en la muralla del viejo paganismo eslavo para injerta1* en el pueblo esloveno el Arbol saludable de la Cruz. R. P. WINFRIDO BÜTTGEN SS. C. C. Director de las Obras Misionales Pontificias en Argentiea V naslednjem prinašamo prevod gornjega članka v ka' steljaščini, ki nam ga je ob priliki letošnje misijonske nede' Ije za „Katoliške misijone“ napisal vodja Misijonske pisar116 za vso Argentino in za nekatere druge južnoameriške države; Storil je to prav z veseljem, saj se s slovenskimi misijonskih1.1 delavci že dobro pozna radi naših ponovnih obiskov v Misl' jonski centrali na ulici Medrano 735 v Buenos Airesu, katero bomo v besedi in sliki opisali v eni prihodnjih številk, saj 1,1 lahko služila za zgled bodoči Slovenski misijonski pisarni. Medtem, ko so morali misijonarji v grškoromanskem svetu, stalh preganjani od oblastnikov, pridobivati za Kristusa posameznike in šel6 potom le-teh osvajati vladarje in kneze, je bilo v slovanskih in ger' manskih deželah ravno nasprotno. Slovani so bili tesno povezani ^ zadruge, srenje in rodove, ki so se zlasti v primerih vojska združili enoto pod vodstvom staroste. Zato je morala Cerkev pričeti svoje dej najprej pri teh veljakih in šele potom njih ji je bila omogočena pot fr naroda. Večkrat se je zgodilo, da se je skupaj s starešino spreobrnil vsa srenja. To je bila doba velikih zunanjih uspehov. Toda tej J. sledilo trdo delo preoblikovanja posameznikov, kajti lahko je krščeva v masah, a vsaditi vero in spreobrniti poganske navade, zahteva dela od duše do duše. O veri starih Slovanov (Slovan: od slovo = beseda, tisti, ki go-?ri), nam ni mnogo znanega. Domišljija je močno vplivala na zgodo-inarje, ki so v srednjem veku mnogo o tem pisali. Bog Svetovit, bog vetlobe, je imel svoje svetišče v Arkoni. Bog nebesa je bil Svarog, bog £nja Ogoni, bog vetrov Stribog in bog bliska in groma Perun. Tako 0 sestavljali nekako pogansko trojico bogovi Svetovit, Perun in Rado-e°st, ki spominjajo na Marta, Jupitra in Merkurja pri Rimljanih. ZARJA VERE VSTAJA V SLOVANSKEM SVETU Kadar govorimo o pokristjanjevanju Slovanov, ponavadi ločimo jur6“ njimi južne Slovane, srednjeevropske Slovane in severne Slovane. ec* prvo skupino spadajo Slovenci, na katere se nanaša ta članek, p. Po svoji legi med dvema že krščanskima velesilama: Rim in izanc, so južni Slovani od vseh ostalih slovanskih rodov prvi sprejeli Scansko vero. Prvi tokovi krščanstva, ki so izhajali iz že krščanske Bavarske, P kaj kmalu zadeli tudi ob Slovence, ki so bili poseljeni po Koroški, panjski in delui Istre. Zdi se, da je apostol Belgije sv. Amand v svoji '^jonski gorečnosti dospel prav do Donave in tam oznanjal novo vero Ovanom v sredini VII. stoletja. p . V naslednjem stoletju se je izvršilo pokristjanjenje Slovencev. D tem so sodelovali škofje iz Passaua, Regensburga in Salzburga, v o 621 ? oglejskim patriarhom in z domačimi knezi. Med zadnjimi je zlasti vmeniti karantanskega kneza Hotimira, odličnega katoličana, ki se je Ugajal v krščanskem samostanu. Veliko zaslug imajo tudi oglejski ra flar-k Pavün in salzburška škofa Arno in Virgil, ki je poslal v Ka-atanijo škofa Modesta. Treba je pripomniti, da se je pokristjanjenje kaTen^ev ’zvršil° brez vsakega nasilja, samo z dobroto in ljubeznijo, k°r je pohvalno zapisal slavni Alkuin, šk sta si slovensko ozemlje razdelila v upravljanje salzburška Sofija do reke Drave in oglejski patriarh južno od Drave. Spreobr-Jenje Slovencev, kakor tudi Avarov, je mnogo pripomoglo k pokristjanjevanju Hrvatov in Srbov. Ko se je tako med Slovenci krščanska j era dobro razširila, sta jih velika slovanska apostola sv. brata Ciril Metod dokončno zasidrala v rimskokatoliški apostolski Cerkvi. Od tega časa dalje gori živa katoliška vera globoko v srcih Slo-6ncey. Obstala je kljub vsem zgodovinskim, političnim in socialnim __d^rjem in napadom. Mnogo so morali verni sinovi tega naroda trpeti . .m strašno trpe danes pod rdečim brezboštvom — toda ni in ne bo krnila iz njih src vera, ki so jim jo v zarji VII. in VIII. stoletja prižgali eutrudni katoliški misijonarji. V ARGENTINI j Prav do gostoljubnih poljan ob La Plati so prišli sinovi Slovenije, a se s svojimi načrti, žrtvami in težnjami po napredku vključijo v množice ljudstev, ki so našla tukaj svoj novi dom in kruh. A z njiB1* je prišla, zakoreninjena globoko v srcih, katoliška vera. Slovenci, došli v Argentino, niso pozabili, da so — kakor vsi drug1 narodi Evrope in Amerike — duhovni sinovi katoliških misijonarje^ katere je nekoč poslal mednje rimski papež. Zavedajoč se velike sreče» ki jo imajo v sveti veri, dobro razumejo, da je njih dolžnost sodelovat1 pri pokristjanjevanju daljnih in neznanih rodov, ki so jim bratje P® človeškem rodu, pa tudi po volji božji in ki morajo postati čimpreJ tako kot oni božji otroci, dediči nebeškega kraljestva. Zato so se Sl0" venci lepo odzvali papeževemu pozivu in velikodušno podprli papešk® misijonske družbe: Družbo za širjenje vere, Družbo sv. Detinstva J? Družbo sv. apost. Petra za vzgojo domače duhovščine, tudi v Argentiu1, S svojim misijonskim sodelovanjem so si v preteklem letu P11' dobili prvo mesto med darovalci kategorije „Centros Particulares“ ’ Argentini. Povdarjam to z velikim veseljem, kajti to je dokazy da čepr^ tako daleč od svoje domovine, ob tolikih lastnih potrebah in težavah' sinovi Slovenije še vedno hočejo ostati „katoliški“, to je: vesoljni, ud]® skrivnostnega Telesa Kristusovega. Nosijo v sebi res pravo katoliŠ** težnjo, da čimprej ves svet začne črpati srečo in milosti iz neskončn**1 zakladov sv. katoliške vere. OB SVETOVNI MISIJONSKI NEDELJI Da bi mogli vsi katoličani na isti dan proslaviti veliko delo katO' liških misijonarjev, je sv. oče Pij XI. določil predzadnjo nedeljo oktobru, letos 19. oktobra, kot dan, ko naj se proslavi junaštvo kaJ?' liških misijonarjev, verniki pa se spomnijo na veliko dolžnost, ki imajo kot katoličani, namreč pomagati duhovno in tvarno pri P0* kristjan j e vanju sveta. Skoro vse, čemur se človek danes posveča, ima’ svoj „dan“. dela, dan industrije, dan trgovine, celo dan drevesa in dan živali imah1 ^ Zakaj bi ne imeli določenega tudi posebnega dne, na katerega^ bi ® spomnili tihega a najbolj koristnega dela, ki se mu posveča s ' Cerkev že 2000 let po naročilu svojega Odrešenika: „Pojdite in uci vse narode!...“ Ako se poglobimo v smisel Misijonske nedelje, bofl1 našli mnogo razlogov, ki jo utemeljujejo. Misijonska nedelja nas spon111 ’ da moramo po svojih možnostih sodelovati pri pokristjanjevanju V^ ganskega sveta. Prikaže nam, kako med tem, ko se mi izgubljamo vsakdanjih malenkostih, v daljnih in širnih deželah mase ljudi zlVv brez resnic vere, ki nas tako varno vodi skozi življenje. 1300 milij011® poganov — po 2000 letih obstoja Cerkve — ne ve še ničesar o Pra^-a Bogu. število, ki ni dalo miru apostolskemu srcu velikega papeža P1^ XI., in ki prav tako teži nič manj očetovsko in vesoljno srce našeg sv. očeta Pija XII. ^ Toda misijonska nedelja nam tudi prikliče v spomin, da sre te človeške bede razširja dobroto in ljubezen 23.856 misijonarjev Vt*** (Ory/mmi M / ■. Hmlötoft&fflhüWtft MM' — xj- Clwvo SMOCIO;*, SAVGitPiöS **,* »> tisuniw^’^- ~ Ml'20XM.tUXQ.*.- COtMttlSUHfM™- ,wywicx>.,~ *"2»g“££J« «ftnawa,... .■ ».SHUTM:..—- ■ &**,feP/fJD UmODtlKF ■'■Z&“tlvsiiv*2?s£?fi. i;::' fetw •^?W^S!KWÄ*{3Ö.Ä&.^^* Ä' ee» iüis« iw. ■■$aM.mm%oMW~ ■ssg© rp , . . ip zmanjšan posmctck dveh strani uradnegia misijonskega glasila v Argentini. e debelo tiskanimi imeni zgoraj desno se vidi .1 .,..c... _______vidi: Colonia Eslovena, kot ena devetih misijonskih prvakov leta 1951 v Argentini '‘^•656 misijonark. Kakor nekoč apostoli Slovenije, tako so se danes .j «atoliški možje in žene odpovedali vsem udobnostim družine, izacije, prijateljstva in napredka ter odšli v kraje, kjer še ni odjek-ja božja beseda, oznanjat večno resnico, katero je Bog sam prinesel a svet in dal povelje svojim apostolom, da jo ponesejo do kraja sveta. jr . Ti misijonarji in misijonarke sejejo v trda poganska srca pravo Rusovo ljubezen. V misijonskih deželah vzdržujejo danes katoh-,, 1 misijonarji in misijonarke 41.632 ljudskih šol s 3,200.000 učenci; v- ”1 srednjih šol, v katerih se vzgaja ' 50.000 dijakov; 1.700 višjih J01 s 285.000 slušatelji. 740 obrtnih šol s 35.000 vajenci; 307 učiteljišč ~ t^.OOO učiteljiščniki; 3.132 dispanzerjev, kamor se zateka po pomoč 34,000.000 pacijentov; 1.119 bolnišnic, kjer se zdravi 69.000 bolm-'i°v: 174 gobavskih naselbin, kjer oskrbujejo misijonarji 32.000 žrtev !;e. strašne bolezni; 1.720 sirotišnic s 94.000 sirotami; 260 zavetišč s l4-000 onemoglimi. Prepričan sem, da bo letošnja Misijonska nedelja spet lepo odjek-. a v srcih Slovencev, ki se bodo z molitvijo in žrtvijo papeškim misi-®pskim družbam izkazali hvaležne „pionirjem krščanstva“, katoliškim yijonarjem, ki so v davnih dneh med njihovimi predniki zasadili sveto, rešilno drevo sv. Križa. OB MISIJONSKI NEDELJI OZKOST Očitali so nam Slovencem zaprtost vase, ozkost. Tud} sami smo si to očitali in dobili razlago v majhnosti in zaprtost* naše zemlje, v maloštevilnosti, revščini in hudi sreči pretek' losti. Kdor je nasproti temu navajal vseslovansko razpol0' žen je Levstikov, Jurčičev in dr. ali ilirsko-jugoslovansko naV' dušenje Vrazov, Majarjev, Ilešičev in dr. in štel večkrat ste' vilne pristaše takih idej, ni nič dokazal. Zakaj to so bila te' ženja iz strahu. Ne želja po širjenju, po razlivanju pre°' bilja, marveč nagonsko hotenje iz majhnosti v nič je vz^ poskusov „izginotja v slovanskem morju“ ali v jugoslova1*' skem jezeru. Tisto, kar vede iz ozkosrčnosti, ni strah, temveč življenj' ska sila. Ta pa priteka duhovni človekovi plasti iz večnost1. Človek, ki se hoče omejiti samo na sestavine trenutka, osta^6 poniglav omejenec, sebičnež, volk drugemu človeku. To Je usoda „čiste človečnosti“. SADOVI ČLOVEČNOSTI BREZ BOGA V smoking čiste človečnosti se napravljajo najbolj n?' varne zmote in najbolj zločesta dejanja. V nje imenu ubijaj0 nerojena življenja in more na smrt bolne ljudi; zagovarjaj0 pravico ene rase ali naroda, da zatira druge; preganjajo Boga iz javnega življenja in uvajajo laično šolstvo; trdijo, da nadnaravnega sveta, ne božjega življenja v dušah. Zato J° geslo čiste človečnosti: „Kaj meni mar moj brat!“ — Kajno zagovor. Človek, ki noče biti božji otrok in torej vsakemu Čl°' veku brat, mora živeti po tem geslu, in član katerega ko* ljudstva, ki noče svoje narodne zavesti razširiti v vesoljstvefl0 cerkveno zavest, ostane omejen zagrizenec. Med takšni11)1 ljudmi ne morejo vladati mir, dobrota, blagostanje, in zveh' čati duše v takem ozračju more samo čudež. SADOVI KATOLIŠKEGA DUHA Vsemu svetu je potreben vesoljstveni duh rimske Cer-kve. Ta duh podira pregrade, ki bi mogle ali hotele prekiniti tok ljubezni, obenem pa preprečuje izenačevanje poedincev v Astern smislu, kot so si enake živali. Ta duh odkrije nesmisel-k°st, ki je v panteizmu: da bi bili Bog, človek in narava le iazlične oblike enega in istega, obenem pa onemogoča poljub-ideologijam razkosavanje človeštva na skupine, med ka-ei’imi ni sporazuma, ker imajo vse prav. Cerkev prinaša res-ttico vsem. Ta resnica ni samo matematična gotovost, ki nima nobene moči niti nad telesnim življenjem; niti ni igra spret-^nsti omejenih človeških umov. Ne — resnica je tu večna, ne-fcrpna in stvarnica življenja. To je Resnica, ki je bila v za-C8tku in je obenem pot in življenje samo. Ta resnica daje svobodo duhu; tej pa sledi socialna in Politična svoboda. Ta resnica obsiplje ljudi s srečo; človeška narava doseže 11 svoj smisel. ČLOVEŠTVO SE DELI V TRI SKUPINE v Misijonska nedelja kaže zrcalo. V njem razpade člove-stvo v tri skupine. V največji so tisti, ki Resnice ne poznajo, zato ne morejo biti srečni, ne žive svobodno in jih ne ogreva o^atski čut do bližnjega. V drugi skupini so tisti, ki o Resnici yedo, pa je nočejo v celoti sprejeti in tako k žalostni usodi, ki «k dele s prvo skupino, dodajajo še težo odgovornosti in kriv-ye- V tretji skupini so blagoslovljeni, ki so Resnico sprejeli 111 v njej in po njej žive. Ti blagoslovljeni so žive stanice skrivnostnega Kristusovega telesa. Kot vse živo, morajo rasti in Se siriti. ALI JE V NAS DOVOLJ ŽIVLJENJSKE SILE? Katoliška Cerkev mora rasti in se širiti. Misijonska ne-uolja opozarja, da imamo vsi katoličani delež pri tem. Vest ysakega bo ta dan presodila, ali je bila zavest o tem dovolj •lasna, ali je bilo trpljenje smiselno prestano in darovano, ali je molitev podpirala delo misijonarjev in klicala božjo milost v „mrtve duše“. To nedeljo se moramo Slovenci v tujini vprašati, ali smü dovolj širokogrudni, ali znamo delati drug za drugega, drug z drugim in „prenašati drug drugega slabosti“. Vprašati se moramo, kako globoka je naša narodna zavest, kakšne kore' nine ima in ali je povečana in poplemenitena s katoliško vesoljstveno zavestjo. Pomanjkljivosti, ki jih bomo pri tem spraševanju vest1 odkrili, bodo znamenje, da je v nas še premalo življenjske sile» da smo torej premalo v stiku z večnostjo, ali z drugo besedo-da smo premalo božji. In tu zastavimo vse sile. Prof. Lojze Gerzinic Ob narodnem evharističnem kongresu v Buenos Airesu v dneh od misijonske I,e.”. delje do praznika Kristusla Kralja. „Kristus kraljuj. Kristus zmaguj, s hosW sveti nam gospoduj!“ — Slika kaže monštranco in s|večnika, na svetovni n»,s _ jonski razstavi domače umetnojsti v misijonih, prirejeni ob priliki zadnjega sVC" tega leta v Rimu. RESOLUCIJE odseka za misijone in zedinjenje Na SLOVENSKEM KATOLIŠKEM SHODU AVGUSTA 1952 V BUENOS AIRESU o L Ker ni pravega katolištva brez misijonstva, hočemo katoliški .venci združiti z delom za lastno versko poglobitev sodelovanje pri Pridobivanju sveta za Kristusa. Zato: , v. 1- bomo gojili globoko misijonsko mišljenje, pri čemer nam bo Uzil zlasti misijonski tisk; 2. bomo molili kot člani misijonskih družb, zlasti Družbe za šir-JenJe vere, za splošne misijonske namene in jih gmotno podpirali; j 3. bomo podpirali vsestransko slovenske misijonarje v misijonih Pospeševali vzgojo slovenskih misijonskih poklicev; ^ 4. bomo podpirali Slovensko misijonsko zvezo s sedežem v Bue- 1108 Airesu. s. D. Potrebno je tudi delo za zedinjenje vzhodnih kristjanov 0 Cerkvijo. Ti ločeni vzhodni kristjani so skoraj vsi slovanskega rodu. rim- Zato: .1- bomo spoznavali vzroke, ki so v preteklosti odcepili vzhodne od rimske Cerkve, prav tako bomo preučevali možnosti za ločenih vzhodnih kristjanov s katoliško Cerkvijo; $• . . 2. bomo podpirali Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki naj se po-1 ^ obnovi; 0^y,. 2. bomo vzgojili čim več slovenskih duhovnikov in laikov, ki bodo d ?.> kadar bo božja Previdnost dopustila, med ločene kristjane, pri-lvat jih za zedinjenje s katoliško Cerkvijo. ‘‘“tjane 2edin.ienje dci ***• Z nadnaravnimi in naravnimi sredstvi hočemo pospeševati r °’ da bi bila škofa Irenej' Friderik Baraga in Anton Martin Slomšek Uglašena za blažena in svetnika. Prvi je vzornik za naše misijonsko 2f?.vanje, drugi pa za naše prizadevanje, da bi se vzhodni kristjani lnih s katoliško Cerkvijo. v .Priporočamo, naj bi vse slovenske družine imele po svojih stano-]etn'n'1 slike Baraga in Slomška ter prebirale njuna življenjepisa. Vsako .i 0 paj se priredi v vseh večjih slovenskih središčih enkrat Baragov, ugič pa Slomškov dan. OČETOVA BESEDA MISIJONSKA OKROŽNICA PIJA XII. „EVANGELII PRAECONES“ Prevedel in razlago napisal Karel Wolbang C. M. — Nadaljevanje 3. IZOBLIKOVATI IN UTRDITI JE TREBA V BOŽJEM DUHU KREPKE ČETE DOMAČE DUHOVŠČINE Jasno pa je, da se Cerkev v novih pokrajinah ne more primerno in pravilf10 utrditi, če ni v njih odgovarjajočega in dogovorjenega organiziranega sodelovanj8« in zlasti, če ni pravilno poskrbljeno za potrebam primerno utrditev in formacij0 domače duhovščine. Z.a'to želimo ponoviti iz okrožnice HERUM ECCLESIAE ns" kako izposojene važne in modre misli: .če je skrbeti, da ima vsak izmed vas čim večje število domačih bogoslovcev, se morate razen tega truditi, da jih usnU’i' jate in oblikujete v duhovskemu življenju primerni svetosti in v onem apostol' skem duhu, združenim z gorečnostjo za zveličanja lastnih bratov, da so pripravljeni tudi žrtvovati življenje za svoje rodove in sodržavljane.“8! ,,Recimo, da se v kakem misijonskem ozemlju zaradi vojne ali drugih političnih dogodkov režim zamenja z drugim in zahteva ali odloči, da morajo tul1 misijonarji določenet narodnosti oditi: postavimo tudi — kar bo v bodočnosti 80 težje —, da hočejo domačini, ki so dospeli do višje stopnje civilizacije in doseg11 neko politično zrelost, v želji po osamosvojitvi, pognati iz svojega ozemlja oblastnike, vojake in misijonarje tujega naroda, od katerega so odvisni, in da tega morejo storiti razen s silo. Kakšno uničenje, vprašujemo, bi grozilo tedaj v te»1 deželah Cerkvi, če ne bi bilo poskrbljeno za potrebe h krščanstvu spreobrnjene^8 ljudstva, razpolagajoč kot z neko mrežo domačih duhovnikov po vsem ozemlju? Ko opazujemo, kako se je v mnogih deželah daljnega Vzhoda uresničilo, kar je kot s preroškim duhom zapisal naš predhodnik, nas navdaja globoka žtJ0?1' Naj bdi j cvetoči misijoni namreč, ki so tam že beli za žetev,88 so žal sedaj stiskani največjih preizkušnjah. O, da bi nam bilo dovoljeno upati, da bosta korejsko i1* kitajsko ljudstvo, slavni po prirojenem človečanstvu in plemenitosti duha, kak°r po sijaju svoje stare kulture, čimprej osvobojeni ne samo prekucuških sporov 10 vojnih grozot, marveč tudi onega škodljivega nauka, ki išče samo zemeljske dobri110 in odklanja nebeške; in da bi tako pravilno cenili krščansko ljubezen in krepo? tujih misijonarjev in domače duhovščino, ki za ceno svojih naporov — in, če j treba, žrtve lastnega življenja, ,ne iščejo drugega, kot pravo in iskreno blaginj ljudstva. Neprestano moramo zahvaljevati Boga, da je v obeh teh narodih v up8nj Cerkve zrastla številna iz ljudstva odbrana domača duhovščina in da so bil? t3*’’ že mnoge škofije izročene v vodstvo domačim škofom. Če je bilo končno možno 1 doseči, gre zahvala tujim misijonarjev. , Mislimo, da je primerno, omeniti k tej zadevi nekaj, kar je trtba imeti Pr® očmi, kad.ar se predajajo škofom in duhovnikom domačega klera v obdelavo 1 vodstvo misijonska oizemlja, ki so bila v preteklosti zaupana tujim misijonarje10' Ni potrebno, da one redovne družbe, kateirfe člani so v potu svojega obraza nb1* lovali Gospodovo njivo, sedaj že bogato sadov, le-to popolnoma zapuste, kadar 0 sveta Kongregacija za širjenje vere smatrala za primerno, da jo zaupa drugj10 delavcem; napravili bodo marveč koristno i.n primerno, če bodo nadaljevali s sV<,I’ j delovanjem kot pomočniki iz domačega ljudstva odbranega novega škofa. so namreč v vseh drugih škofijah katoliškega sveta redovniki pogostoma Pon,'j() niki krajevnega škofa, tako tudi v misijonskih, čeprav iz tujega rodu, ne bo° prenehali kot pomočniki bojevati sveti boj; in tako ste bo srečno izpolnilo, kar tj izrekel božji Učenik pri vodnjaku Sihar: „žanjec prejema plačilo in spravlja 8,8 za večno življenje, da se bosta skupno veselila sejavec in žanjec.“84 31 A. A. S. 1926, str. 76. — 32 Istotam str. 75. — 33 Pr. Jan 4, 35. — 34 Jan 4, 36. „HVALITE GOSPODA VSI RODOVI“ Na rimskem griču Giauicolo ponosno kraljuje „Collegium Urbanum de Propaganda Fide“. Misijonska univerza za bogoslovce vseh misijonskih dežel sveta, ki spadajo pod cerkveno upravo Kongregacije za širjenje vere. V tem zavodu, ki šteje zadnja leta nekaj nad 160 gojencev, je do 50 Kitajcev, nekaj Indijcev, Japoncev, precej Afričanov. Ob slovesnostih misijonskega značaja doživiš v tej skupnosti vseh ras, barv, narodov in rodov ter najrazličnejših jezikov in dialektov, čudovito harmonijo katoliškega univerzalizma ob najpestrejši zunanji raznolikosti. Sv. maše v raznoterih cerkvenih obredih. Asistenca iz najrazličnejših delov sveta. Petje posameznih skupin, ki vsako odkriva svojsko lepoto na poseben način. Na tej univerzi, kjer poučuje tudi naš rojak profesor dr. Janez Vodopivec in vzgajata to pisano množico bodočih pionirjev svete Cerkve v poganskih domovinah podrav. zavoda dr. Rafko Vodeb in dr. Jezernik, ki sta sama v zavodu študirala in promovirala, se zamenjevajo izkušnje vsega misijonskega sveta. Vsi gojenci pa se v dobi svoje priprave na duhovništvo čimbolj posvečujejo, umsko razgledujejo in študirajo metode, kako •na najbolj učinkovit način zaeajat v bodočnosti Cerkev med njihovim ljudstvom. Vsako leto odhaja iz zavoda lepo število novo posvečenih duhovnikov, ki postajajo polagoma nosilci cerkvene hierarhije v poganskih pokrajinah. Veliko misijonskih domačih škofov je izšlo iz tega zavoda. Ko sem nekoč za misijon-‘ ski praznik živel nekaj ur v kapeli in dvorani med raznovrstnimi prireditvami gojencev tega zavoda, sem doživel lepoto psalmistove besede, ki sem jo poprej tolikokrat le z ustnicami ponavljal: „Hvalite Gospoda vsi rodovi...“ SVOJI SVOJIM! Sveta Cerkev se zaveda, da je z misijonsko dolžnostjo, ki jo v Jezusovem imenu vrši, združeno oigromno težav in težka odgovornost. Približati narodom Boga v njim primerni obliki, ne da bi žalil njihove starodavne običaje, upoštevajoč vse, kar je v njih morda tisočletna tradicija plemenitega utrdila, računajoč s pozitivnimi činitelji v njihovih sicer zmotnih verstvih, je ogromna nalog*' ki jo bodo morali izpeljati predvsem *f' novi in hčere lastnega rodu, ki jih F vera prevzela in za osvajalno ofenziv* med sorojaki najuspešnejše izoblikoval*1 Čeprav Cerkev roti katoliški svet, d* žrtvuje čim več misijonarjev in misijo* nark za odhod v misijonske pokrajin6' se jasno zaveda, da je njena naloga up0* rabiti te moči predvsem za vzgojo domače duhovščine, redovnih bratov in sester, ki naj delo pokristjanjevanja, spre* obračanje poganov, pospešijo in polagom* prevzamejo samostojno v svoje roke. TUJ* misijonarji imajo silno važno dolžne* čim boljše formirati duhovski naraščal zaupanega jim misijonskega narod*1 Domačini se bodo svojim ljudem veli*.* lažje približali, ga bolje razumeli in hitreje osvojili. Misijonska naloga Cerkve bo izvršen* šele, ko bo v vseh poganskih misijonskih pokrajinah domača duhovščina tako mo®* na, da bo mogla brez pomoči tujih miši', jonarjev opravljati med lastnimi roja*1 v celoti vse redne dušno pastirske posle« kot n. pr. slovenska duhovščina v pop0.1' noma katoliški Sloveniji. Razumljivo Je' da bo cerkvena hierarhija takrat P°' vsem v rokah domačih škofov. DALEČ OD IDEALA Kljub precej razgibanemu misij00' skemu prizadevanju Cerkve v zadnjih desetletjih in kljub vsem modernim Pr)c' voznim olajšavam, obstoja danes dežel*' imenovana .streha sveta“, kamor že ^eP čas misijonar ne more prodreti. To J® visoki Tibet, domena lamaističnih b°n-cev. A tudi v Arabiji in Afganistanu t° Rusiji, vsaj uradno, katoliškemu misij0' nar ju v sedanjosti ni dovoljen apostolat-Za ogromno Rusijo se pripravljajo bodoče misijonsko delo v Rimu 6in°v različnih, največ slovanskih narodov, p* duhovništvo v zavodu „Russicum“, kj°‘ so svoje študije končali tudi Slovenc Puhar, Krajnik in Ilc. Kdaj bo Bog P°l odprl, ve najbrže samo On. V ogromno drugih misijonskih P°' krajinah je delo spreobračanja šele začetkih in cerkvena uradna poročila 11 P" neprestano presenečajo e poročili, da. 3 bil n. pr. pravkar posvečen v duhovni* prvi član tega ali onega poganske? rodu. . Najboljše je v Indiji in Kitajski, dveh ^•tajski škof-domačin (v beli obleki) v družbi z evropskimi misijonarji (Foto J. J.) ajvečjih misijonskih deželah. Indija je !mela prva srečo dobiti redno cerkveno lerarhijo, v kateri je danes polovica »cofov že Indijcev, duhovnikov pa 70 % j domačinov. Apostolska nuncijatura je otl leta 1948 v New Delhi. ,. Kitajska je dobila redno cerkveno ^rarhijo in svojega prvega kardinala Alcna leta 1946. Internuncij, zastopnik .vete stolice na Kitajskem, je bival od eta 1946 v Nankingu, glavnem mestu Racionalistične Kitajske, kjer je bil nad-®K°f Kitajec Yu Pin. Več nadškofov in Precej škofov jo že Kitajcev. Odličnemu "'tajskemu nadškofu Chou-u, preganja-ePiu hierarhu iz nadškofije Nanchang, katero spada tudi področje slovenskega Baragovega misijona, so komunisti Ponujali celo „kitajsko papeško čast“. *“r je odločno odklonil, dela v ječi hudo Pokoro. . Poudariti moramo, da je kljub lepim j^kdom za misijonsko raet Cerkve v P®" največjih misijonskih pokrajinah, l 5totrk katoličanov približno 1 na 100, rej 1%. In na Kitajskem je odprto komunistično preganjanje Cerkve, ki žene v katakombe še preostale vernike. Krščevanje so duhovnikom že pred dve-mi leti prepovedali, „ker je pridobivanje novih članov za imperialistično propagando Cerkve v nasprotju z Mao ovo ustavo“. Tako so nam uradno sporočili po zadnji večji ekupinski krstni slovesnosti v ningtuški cerkvi. RAZMERJE MED TUJIMI MISIJONARJI IN DOMAČIM KLEROM Številčno domača duhovščina lepo napreduje, dasi so potrebe vedno bolj kričeče. Tako n. pr. naglo spreobračanje Afrikamcev stavlja cerkveni hierarhiji na dnevni red težko vprašanje: Kako sedaj primerno poskrbeti za pouk vedno številnejših katehumenov (kandidatov za krst) in kako zagotoviti redno dušno pastirstvo med novospreobmjenci, ker vzgoja vsakega novega duhovnika terja veliko let. Po uradni statistiki za leto 1950 — dodati moramo nekaj stotin novopoevo- čenih duhovnikov in odšteti, zlasti na Kitajskem precejšnje število nasilno pregnanih tujih misijonarjev, ki pa mnogi odhajajo na druge misijonske položaje — je bilo sorazmerje med tujimi misijonarji in domačo duhovščino sledeče: dom. tujcev Afrika (z bližnjim otočjem) 1.096 6.366 Ameriških 67 mis. ozemelj 397 1-223 Kitajska, Japonska, Koreja 2.886 3.549 Ostala Azija (z Indijo) . . 3.867 2-292 Avstralija z Oceanijo .... 2.113 2.067 Skupaj ..................10-359 15.497 (Novejša celotna statistika navaja okrog 11.139 domačinov in 15.701 tujca.) Vsak izmed teh približno 27.000 misijonarjev bi v idealnih prilikah moral skrbeti za 1000 zaupanih mu katoličanov, katerih duše naj bi z redno pastoracijo reševal, in 60.000 poganov, ki naj bi jih spreobrnil. Med tem se moč poganstva silno množi z novimi rojstvi, preganjanja hromijo delo tisočev misijonskih delavcev, mnogi misijonarji so zaposleni izključno v eemeniščih in šolah z vzgojo. Tako pride dejansko na posamezne misijonarje še veliko več duš, ki jim seveda ne more, kot bi želel, niti zdaleka zadovoljivo pomagati. PROCENTUALNA RAZDELITEV DOMAČE DUHOVŠČINE PO MISIJONSKEM SVETU Daši ta razdelitev ne pokaže problema misijonskega pomanjkanja delavcev v eni ali drugi misijonski pokrajini v vsej aktualnosti, ker je razsežnost ozemelj in število prebivalstva dokaj različno, je vendar zanimivo ugotoviti, kako je dobrih 11.139 domačih duhovnikov procentualno porazdeljenih po misijon- skih deželah. Kitajska ........................ 26.4% Indija, Ceylon, Birmanija .... 22,7% Indokina ........................ 15.7% Afrika........................... 10.7% Avstralija z Oceanijo ......... 16 % Japonska, Koreja, Siam ........... 4.3% Obe Ameriki (vsa mis. podr.) 4.2% UPANJE BODOČNOSTI V RAZVOJU MIS. BOGOSLOVNIH UČILIŠČ Bodoča domača duhovščina se vzgaja v številnih velikih semeniščih misijon- skih dežel. Večne revolucije so pregnal® mnoga misijonske bogoslovce na vse ve» trove sveta, da končajo v tujini svoj® študije. Redovne družbe imajo tako danes v Rimu, Parizu, Genovi in drugje.^ Evropi polno bogoslovcev iz misijonski» dežel, ki naj kot oni bogoslovci iz za' voda rimske Propagande, ponesejo kasneje novega poleta in mnogo božjeg® duha med svoj narod. Misijonskih velikih semenišč je skupt® 91, v katerih se vzgaja okoli 4.120 bog?" slovcev iz misijonskih pokrajin. Stat1' stika je iz -leta 1950, ko so obstoja*9 razna velika semenišča, ki so dan®9' zlasti na Kitajskem in Koreji, uničen9-Podeljeni so bogoslovci takole: duh. kan. v v. sefl1. Azija 2051 Afrika 1247 Obe Ameriki 160 Avstralija in Oceanija 641 Evropa 21 Kar Evropo in obe Ameriki zadev?* se tičejo vse navajane statistike le n11.' sijonskih pokrajin v teh deželah, ^i?1! jonski gojenci, ki v Evropi ali Amerj? študirajo, so šteti pri lastnih doma®1 deželah, dasi študirajo zunaj. TEŽAV NIKOLI NE ZMANJKA Ob prvem srečanju našega misij011 skega škofa O’Shea v Kanchowu, j® ** mož, ki od 1. 1921, ko je odšel v misij0?®’ ni nikdar šel domov v Ameriko na oddi»* zavzdihnil ob razgovoru o možnostih ra*T vijanja misijonskega apostolata: „K° ” ne bilo tudi na Kitajskem težkega vpr9'. šanja malih semenišč.“ Predno bodo duhovniški kandidat doštudira, p°t*f \ Cerkev zanj lepo število bankovcev. Samo vzgoja 1 bogoslovca za 4 leta v velikem semenišču stane povprečno dolarjev. Mnogi, ki odhajajo v mala 9?. menišča, ne vzdrže in po nekaj lej _ šolo zapuste. Številne spravi v m a19' dušje učenje latinščine. Nekateri g®6®; v malo semenišče za poskušnjo, v0 oficirji in vojaki. največje žrtve niso v ta namen prevelike ysak misijonar iz izkušnje ve, da je adnja Cerkvo med pogani žrtev. Če bi Urn 1,6 Uubil, bi v misijone ne šel. A v ob dnevnih žrtvah, ko vidi pola-•^a zoreti sadove svojega trpljenja, j,” radosti prepeva srce. Tako so na itajskem slovenski misijonarji, ki so v.1, žrtvovani vzgoji duhovskega nara-lazarist časi v največjem kitaj-g. ^ bogoslovju Chala, Čarga v Ka n lnjf!rU’ ^errnan v San Carlos Seminary it? j an'li, frančiškan Pifko v Honanu - ,ug' Po ostalih deželah, Boga hvalili g , Np°, dasi težko nalogo, če drži be-aa velikega dušnega pastirja in refor- matorja sv. Karla Boromeja, da je „ena duša dovolj velika škofija za življenjsko delo enega škofa, ako jo hoče temeljito obdelati“, potem nam more biti razumljiva sreča misijonarjeva, ki vidi, da gre vsaj kako posejano seme božje besede v klas, kot nedavno piše misijonar Majcen, ki je s tako ljubeznijo delal za duhovniške poklice med svojimi fanti: „Dva bivša gojenca našega salezijanskega zavoda iz Kunminga sta vstopila pravkar v naš novicijat. Ta dva sta veliko moje upanje. Molite, da vztrajata.“ In pred nekaj leti je iz trudov mons. Kereca in Majcena vstopil v bogoslovje prvi Kitajec iz številnega rodu Lolo, malo poprej pa eden iz drugega rodu Miao. Svet se žrtvuje često za nesmiselnosti. žrtve za Boga so sladke. Koliko bolj, če so darovane za rešitev ene same duše, ki je vredna več kot vse vesolje. Ali celo za oblikovanje duše bodočega domačega duhovnika, ki bo rešil s svojim apostolatom morda na tisoče svojih poganskih rojakov in zakoreninil Cerkev v svoji rodni deželi še globlje. Literatura : Poleg že navedene še „Gentes“ 1951-52 in „Mission“ 1952. KRŠČANSKI VZHOD IN SLOVENCI RAZGOVOR S P. FILIPOM DE REGIS, DUŠNIM PASTIRJEM ARGENTINSKIH KATOLIŠKIH RUSOV VZHODNEGA OBREDA Katoški Rusi vzhodnega obreda imajo v Buenos Airesu kapelo in versko središče v enonadstropni hiši v ulici Giie-mes 2962 blizu Plaza Italia. Vodi jih francoski jezuit p. Filip de Regis, ki govori tudi rusko in špansko. Pozvonil sem pri vratih, na katerih je vzhodna slika svetega Petra in Pavla, nad njimi je pa lesen vzhodni križ. Odprla mi je vratarica Rusinja in šla klicat „atjeca Felipa“. Po stopnicah je prišel duhovnik z dolgimi sivimi lasmi in sivo brado. Prisodil bi mu kakšnih 55 let. Pisal sem mu bil, kdaj in po kaj bom prišel. Prijazno me je sprejel in me najprej peljal v kapelo. Kakor je na Vzhodu v navadi, sta mašna miza in Najsvetejše zadaj za no, ki je okrašena s slikami (ikonostasi in ki med bogoslužjem loči mašnika vernikov. Mašnik pride zdaj pa zdaj skozi srednja ali „carska“ vrata bla' goslovit ljudi. — Ob vstopu v kapeis sva pozdravila Najsvetejše, p. de z globokim priklonom v pas in z dotik0" tal z desno roko, jaz pa po naše. Ikonostas ne sega do. stropa. Zadal na steni se vidi slika Matere božje. Detetom. Vzhodni kristjani zelo ča.std. svete podobe, ker so grško-bizantins.“ cesarji več ko sto let prepovedovali 11 i' hovo češčenje in dali pomoriti na ti®0^ pravovernih. L. 787 je 2. nicejski v " soljni zbor slovesno potrdil in pripor£j čil češčenje svetih kipov in podob, *■ sega še v prva krščanska stoletja. Ose0_ na vzhodnokrščanskih slikah izražajo J-63' nost in svetost, mnoge pa tudi milin j Pri nas ima krščanska likovna umetn0 veliko svobodo; na Vzhodu pa Staroda^0 izračilo podrobno predpisuje, kako J treba naslikati posamezne svete ose°_j — Na ikonostasu te kapele so na ^eSv, strani carskih vrat podobe Kristusa» ® ' Petra in enega nadangela. Na desni st ni je 12 slik poglavitnih praznikov 00 kvenega leta, izdelanih v novgorodsk® slogu. V kapeli je še več drugih sVot slik in sličic. P. de Regis me je potem peljal V f?®, vorilnico. Stavil sem mu vprašanja ,e on mi je odgovarjal. V pojasnilo dal tudi nekaj svojih člankov. (Mes * y roisses paysannes en Russie Blanch0-Construire VIII, Paris, Dumoulin — II Cattolicismo in Russia. —- ^0 tacts with Russian Orthodoxy. V J Month nov. in dec. 1948, London, mans, Green &Co. — La „convereion la Russie. — Rokopis.) 1. KDAJ SE JE ZAČELO DELO JBZ^' ITOV MER RUSKIMI EMIGRANT1 g Jezuiti so imeli že od nekdaj stik0,r slovanskim krščanskim Vzhodom. ^ jina se je leta 1595 zlasti po njih°v filip de Re^is med sv. mašo po vzhodnem obredu v katoliški ruski cerkvi v Buemos Airesu obhaja tudi pod podobo vina svoje bogoslovce P 'zadevanju zedinila s katol. Cerkvijo, r ° Jev bil 1. 1773 jezuitski red začasno zPušČen, carica Katarina II. (ki je pa - cer zelo preganjala in zatirala katoli-'‘nfitvo) ni pustila v Rusiji objaviti ta P peski odlok; jezuiti, ki so delovali kot znanstveniki, profesorji in vzgojitelji, so ‘tali v Rusiji, dokler jezuitski red ni 11 leta 1814 spet obnovljen. — Ko so po astopu boljševizma začeli posamezniki ezati iz Rusije in so se ustavili v Ca-..gradu, Parizu in na drugih krajih, so J ai tudi jezuiti lajšali zapuščenost in P njanjkanje. Na papeževo željo je p. Le-chowski, glavni predstojnik jczuit--•p ka reda, po rodu Poljak, pozval svo-1 mlade redovnike, naj se nekateri po-p 00J Pripravijo za dušno pastirstvo med usi Nekaj Francozov se nas je pri-**asuo. Jaz sem 1. 1925 z enim sobratom j Potoval v del Bele Rusije, ki je ■ 1918 ostal pod Poljsko, v mesto Alber-yn. Naučil sem se rusko, sprejel vzhod-} obred in pet let tam pastiroval. Pra-oslavni Belorusi so začeli vstopati v atoliško Cerkev. V 2. svetovni vojski l6 bilo tudi od njih nekaj postreljenih ali zaprtih, drugi so prišli pod oblast sovjetov. Kakor druge katoličane vzhodnega obreda, so komunisti tudi nje z nasiljem silili nazaj v pravoslavje. 2. KAKŠNE VTISE STE DOBILI O BELORUSIH? Belorusi, kar jih je 1. 1918 prišlo pod Poljsko, so spadali v vojvodstva (guber^ nije) Vilno. Novogrödek, Brest in Bjali-stok. So po jeziku podobni Velikorusom in tudi po značaju, v kolikor teh ni po svoje oblikoval boljševizem, — oblikoval bolj po zunanje, saj v življenju tako številnega naroda tudi doba 35 let le malo pomeni. Tudi Belorusi so pravoslavne vere. Večinoma so kmetje, molčeči in ne-zaupni, saj so bili že tolikokrat žrtev politike, različnih nazorov in osebnih koristi in častihlepja. So precej revni in v vseh ozirih zaostali. So pa zelo gostoljubni. Značilni zanje sta krotkost in dobrota. Včasi pa bruhne iz njih, kakor iz Velikorusov neverjetna krutost. Pretepajo živino, ki ne more več peljati težko obloženega voza. Doma pretepajo Sveta brata Ciril in Metod, s ovanska apostola Sv. Ciril (827—869) menih, „Filozof“ visoke bizantinske kulture, izumitelj slovanske abecede, prevajalec svetih knjig, umrl v Rimu, pokopan v baziliki sv. Klemena Sv. Metod (815—885) pravnik, državni upravnik, pozneje menih, panonski in moravski nadškof, papeški legat, umrl in pokopan na Vclehradu ženo, da pritečejo sosedje mirit; včasi pa tudi zena nabije mo-ža. Taka zmes značaja je možna le pri ljudeh, ki jih ne vodi toliko razum kakor čustvenost. Tudi oni mnogo pijejo žganje. Kakor Rusi in Ukrajinci so tudi oni zelo nadarjeni. Zmožni so^ velikih, junaških del jn pri tem ne iščejo lastne koristi ali slave, ampak ker tako veli dolžnost. Zunanje okoliščine vzbudijo v njih sile, ki so veli-karske, a se jih še ne zav dajo. Kar so o ruskem prepro tem člov ku lepo pisali Tolstoj, Turgenjev in drugi, velja tudi o Belorusih, čudil sem se. kako lahko umirajo. Smrt jim je nrkai preprostega, nabavnega, dobrega, saj jih r ši t žkega življenja in p'dje k Bogu: zato s1- zanjo tudi dobro pripravijo. -7- Od vseh, kat jih je v mojem delovnem področju vstopilo v katoliško Cerkev, je samo eden vstopil iz umskih razlogov. Drugi so pri' hajali k naši službi božji, iz radovednosti ali ker jim je bila naša cerkev mnog0 bliže kakor njihova. Videli so, da je naše bogoslužje prav tako kakor njihovo. P°' slušali so naše dobro pripravljene g.?' vore. Zacenili so naše duhovnike, njil* življenje, izobrazbo in apostolsko goreč' nost, in so jih vzljubili. Po daljšem času smo jih vprašali, ali. so se pa vprašal1 sami: zakaj bi ne pristopili k tej žup' niji? Preprostim kmetom ni bilo težk° priznati papeževega cerkvenega prven; stva, saj je Rim daleč, mi smo jim bij] pa blizu. Bolj izobraženim smo moral* seveda podajati dokaze iz svetega pisma, izročila in zgodovine. 3. VI, PATER, STE BILI PO ODHODÜ IZ BELE RUSIJE RAVNATELJ RUSKEUA SEMENIŠČA (RUSSl' CUM) V RIMU. KDAJ SE JE ZA' ČELO TO SEMENIŠČE IN KAKŠNE NAMENE IMA? Rusko semenišče je ustanovila P9' peška Kongregacija za vzhodno cerk®^ pod vlado Pija XI. leta 1929. V nj3,) se naj vzgajajo predvsem mladi RnsP pa tudi sinovi drugih narodov, da 01 bili dušni pastirji katoliških Rusov vzhod' nega obreda in da bi delovali za zed|' n jen je krščanskega Vzhoda. Papež Pjl XI. je vodstvo semenišča izročil jezu*' tom. K modroslovnim in bogoslovni*11 predavanjem hodijo gojenci na bližn)0 Gregorijansko univerzo, na kateri tud* poučujejo jezuiti. Veste, da so v Ruske*1! semenišču tudi trije Slovenci: špiritu» jezuit p. Koren in nedavno posvečena d**' hovnika Ilc in Krajnik. — Rusko so^!?* nišče je po drugi svetovni vojski vrši*0 dobrodelnost med Rusi, ki so jih bu1 Nemci zajeli v vojski ali so jih bili 0. gnali v Nemčijo ali v Avstrijo na.P1*1“ silno delo in ki se niso hoteli vrniti ’ Sovjetijo, kjer bi jib čakal strel ali P9 dolgoletno prisilno delo v Sibiriji. U nemških in avstrijskih taborišč so vnn°e prišli v Rim, sestradani in brez varg9' Bali so se Angležev, da tudi nje na'?iln0 ne vrnejo Sovjetom, kakor so jih n. Pr' leta 1947 vrnili Ruse iz begunskega ta' orisca v Rimini. Brei vsakega pritiska Je Mnogo teh pravoslavnih ruskih begun-ev zaprosilo la sprejem v katoliško erkev. — Jaz sem bil ravnatelj Ruske-«a eemenišča od leta 1933 do 1940 in P tem v letih 1945 in 46. Pripominjam, ia. versko-kulturno središče ruskih Vp.1^anov v Parizu. Tam imajo cer-®v in srednjo šolo za rusko mladino. a,n se tudi natisne večina naših molit-enikov in drugih verskih knjig. 4- Kako da ste potem, pater, PRIŠLI v ARGENTINO ? Mnogo ruskih beguncev se je iz Rima snfSe^° v Argentino. Z dobrimi zvezami ',rno jim več od njih preskrbeli potrebno °voljenje. Nismo jih hoteli pustiti brez e csne in dušne pomoči. Zato je redov-V0(istVo poslalo za njimi mene in dva nrata, moja bivša gojecca. Mene so viri'*' .samo za en0 ie^°> a sem> kakor yrilite, §e 2(jaj tukaj. Lani sem potov.il v Rim, da poročam o našem delu in da :6 za naprej dobim podporo od svete sto-fe- ,Eden od mojih tukajšnjih sodelav-v Je p. Georgij Kovaljanko, Rus, ki je J;?, Prvi svetovni vojski vstopil v kato-. ®ko Cerkev in v jezuitski red in bil več Predstojnik ruske katoliške cerkve v imu. Vseh ruskih jezuitov je do zdaj pet: od njih je pa samo eden v Argentini. 5- Kakšno je tukaj vaše delo TN KAJ ŠE NAMERAVATE? Opravljamo dušno pastirstvo med Vjj.mi katoličani v vsej Argentini, ki ■j . Je zdaj kakšnih 300. Mnogi živijo iih- 0t* ,tu^aj. raztreseni po raznih kra-• a! z obiski, pismi in tiskom ohranjamo yezo z njimi. K nam pa prihajajo tudi Pravoslavni Rusi in eo nam prav tako j^rodošli in dragi, kakor katoliški. Ko-kor moremo, pomagamo tudi njim, če Mijo. Nekaj jih prihaja tudi k naši °zJi službi. Ne prigovarjamo jim, naj stopij0 v katoliško Cerkev, ker nas «usnja uči, da taka spreobrnjenja niso u°sti vredna. Pač pa včasi pridigamo o erkveni edinosti, da je prava Kristusova ^erkev ena sama in za vse narode. Pripravljati moramo tla za zedinjenje, ki J® morda še zelo daleč. Treba je podirati Pfedeodke in popravljati napačne nazore, i so od Grkov prešli v vse pravoslavne t Vx6-- ® pravoslavnimi moramo vsi ka-0 Rani ravnati i veliko širokosrčnostjo Škof Anton Martin Slomšek, apostol zedinjenja, ustanovitelj Bratovščine sv. Cirila in Metoda in ljubeznijo; videti morajo v nas resnične in iskrene prijatelje, ki jih spoštujemo in jim želimo dobro. O mnogih tukajšnjih pravoslavnih Rusih lahko rečem, da nas imajo radi in nam zaupajo. V stiku smo tudi s tukajšnjimi pravoslavnimi ruskimi duhovniki. Po bratsko smo tudi njim pomagali, da so od argentinskih oblasti dobili naselitveno dovoljenje za tiste, za katere so prosili. — Začeli smo z ruskim tednikom ,,Za prav. du“, ki s krščanskega stališča poroča o svetovnih dogodkih. Skoraj vsi sedanji ruski emigranti so doraščali v ozračju brezbožnega materializma; s tiskom bi jih radi učili po krščansko misliti in po krščansko gledati na svet. — Radi bi ustanovili zavod, v katerem bi ruski dečki imeli dobro krščansko vzgojo; hodili bi pa v javne šole. Tudi za ruske deklice želimo ustanoviti vzgojni zavod. Irske redovnice, ki so že v Šanghaju na Kitajskem vzgajale mlade Rusinje, so se nam že priglasile za vzgojiteljice. In še marsikaj bi radi, če bi nam katoličani pomagali. Č. g. Pavle Krajnik kot katoliški novo-mašnik vzhodnega obreda, potem ko je dokončal svoje študije v Russicum 6. SVETA STOLICA JE ŽE NEKOLIKO-KRAT IZREKLA ŽELJO, DA BI ZA CERKVENO ZEDINJENJE DELALI ZLASTI KATOLIŠKI SLOVANI, KI SO PO KRVI IN JEZIKU BLIZU SVOJIM PRAVOSLAVNIM BRATOM. KAJ NAJ MI SLOVENCI, RAZTRESENI PO SVETU, STORIMO ZA ZEDINJENJE? Rusi so narod, ki je velik po številu, zgodovini in kulturi. Tega se dobro zavedajo, zato spoštujejo zlasti največje in najkulturnejše narode in se hočejo učiti od njih. Mnogi so pa tudi zavedni Slovani in se čutijo povezane po krvi in jeziku z drugimi, ki so si bili tudi s pravoslavnimi zmerom dobri: s Čehi, Slovaki, Bulgari in tudi & vami Slovenci, — v kolikor sploh vedo za vas. S Poljajf1 pa ne, ker so imeli stoletne borbe z nji' mi, ki so izvirale iz versko-cerkvene razlike ali so jo še bolj poglabljale. Katoliška vera velja v Rusiji kot „poljska vera“ in jim je bila do zadnjega časa mrzka, kakor jim je bilo mrzko osvobodilno gibanje Poljakov. — Vi Slovenc1 poslušajte sveto stolico in molite in de' lajte za zedinjenje. Treba je, da Ruse bolj (spoznate: njih jezik, zgodovinoi slovstvo in drugo kulturo. Kar vas J® po svetu, iščite osebnih stikov z njimi. y nadnaravnih pripomočkih za zedinjenj® Vam ne bom govoril podrobno, saj J1'1 sami poznate in gotovo tudi uporabljat6; To so zlasti molitev, darovanje sv. ma3 in obhajil, še posebno pa darovanje žrtev in dušnega in telesnega trpljenja. Pjj' poročajte vašim bolnikom, naj za zedinjenje darujejo svojo bolezen in drug® križe, ki so z njo v zvezi. 7. V KAKŠNEM SMISLU NAJ MOLIMO „ZA SPREOBRNJENJE R11' SIJE“? Moliti, da bi se ruski narod v celot' spreobrnil od sedanjega brezbožneg? materializma, bi bilo pač žaljivo zanj' To bi se reklo zamenjavati rablja in nJ6' govo nedolžno žrtev. Ruski narod je doprinesel brezštevilne in največje žrtve odporu zoper materialistično brezboštvO' In še sedaj, po 35 letnem dušnem sužnjevanju in zapeljevanju, nikakor 11 neveren. Ko so Nemci v zasedenih ruskih pokrajinah dovolili spet odpret cerkve in začeti z verskim življenje111’ so množice hitele v cerkve, se cerkven poročale, dajale krstit svoje otroke ^ hodile k božji službi je dalo misliti tudi kom in pripomoglo, da so sprejeli l,u_ nudbo nadškofa Sergija, poznejšega P® triarha, da priznajo rusko pravoslavP cerkev in ji dajo nekaj pravic in op0® — za ceno popolne predanosti sovjete* ‘ Tudi še zdaj ni pri njihoveh oblasteh o bro zapisan, kdor hodi v cerkev; vend so cerkve, kar jih je še ostalo, PP1,. četudi moramo ob nedeljah in praznik1 vsi na delo. Od Nemcev zajeti ruski jaki in od Nemcev na prisilno delo 0 gnani Rusi in Rusinje kažejo veliko nobo in spoštovanje do vere. Moliti n1 i-amo torej ne za spreobrnjenje Rusu ’ in zakramentom- \ sovjetskim oblastn1' net?'3^ rešena jarma brezbož- ttiolit' ma*;e^*a''zma- — Potem moramo 2j •« ^ *11 ötl Uo Uel 11 V l/^ ^iuii /j v uc*11 Po r ’ ,'.meli so pa zveze tudi z Rimom, ci .Y®S04nem cerkvenem zboru v Floren-gi P. Je moskovski veliki knez Vasilij ralf1 0<^ obeh. Ustanoviti so mo- kev lastno, nezavisno rusko cer_ tesii ' Je ^''a Potem vseskozi kar naj-,eje. Povezana z narodom in njegovo kg aoVlno- Zapustiti svojo narodno Cer-Svo.Se Husom zdi isto kakor zapustiti isto V1?*0 nar°dno občestvo; zdi se jim dra j j or izneveriti se svoji zelo jim 2a “uhovni materi, ki je toliko storila luni6'- ^ krstom so postali njeni otroci; Cerka>? Ji torej ostati zvesti. Katoliški Qri .yi uiso sovražni, kakor so ji n. pr. ras-1’ k-ier nimajo lostnih cerkva, gredo pr l.y katoliške, so pri božji službi in S.*J0 za zakramente. Če pa kdo pre-»j.P1. v katoliško Cerkev, se drugim to CerkZdaja; uzaljeni 80 in do katoliške Za KVu zaSrenjeni. Kadar torej molimo VspCeraVeno zedinjenje, ne molimo pred-^ za zedinjenje posameznikov, saj ^ aJo tudi v svoji pravoslavni cerkvi sv. v.-!?0* Zakramente in zakramentale, am-p0, niolfjno za zedinjenje celih ruskih ’"aJui ali pa celega ruskega naroda. 8- Kakšni moramo torej biti do VZHODNOSLOVANSKIH PRAVOSLAVNIH ? ;_A/^ajprej jih moramo spoznati. Vsaj *razenci bi naj proučevali njih misel-L. slovstvo, zgodovino itd. Papež Pij t„ ' l6 v posebni okrožnici leta 1928 k jtamu Pozval katoličane. Zlasti jim naro-’ naj spoznajo vzhodne cerkvene ob-Po G ’^njlk besedilo. — Zapadnjaki smo in SV°jl. navadi bolj zaprti vase, molčeči Čn iiePr.lstopni. Vzhodni Slovani so pa i «veni; želijo si iskrenega pomenka, ri, a^erega naj vejeta srčna toplina in i:-uPn°st. Pritožujejo se, da smo kato-ani hladni in nezaupni do njih, zlasti i Pogovorih o veri in Cerkvi, in da se jih rpoK--am°- — Mnogi pravoslavni imajo o^no spoštovanje do katoliške Cerkve; sp' i-jej0 njeno trdno organizacijo, di-‘Plino, delavnost in podjetnost. Pravijo da so katoličani prav zato eamoza-estni Jo prevzetnosti in da z viška in V imenu njegovih tirolskih dobrotnikov poklanja novomašniku Krajniku deklica kelih pri [njegovi novi maši v Tirolah po vzhodnem obredu koncem preteklega leta s prezirom gledajo nanje. Ali smo katoličani res prevzetni v tem smislu in se tega ne zavedamo? Res da imamo edino pravo vero in smo v edino pravi Cerkvi; toda ali je to naša zasluga? Zato moramo v stikih z vzhodnoslovanskimi pravoslavnimi vedno izvrševati krščansko ljubezen in pa krščansko ponižnost, ki jo imajo oni v tako visoki meri, da je že kar značilna zanje. Ne smemo delati niti videza prevzetne samozavesti, češ: mi smo v posesti polne resnice, vi pa ne. V 18. stoletju so se jezuiti in kapucini v Grčiji svobodno bratili s pravoslavnimi. V cerkvenih oblekah so hodili v njihovih procesijah; spovedovali so in pridigali tudi v pravoslavnih cerkvah. Pa ni noben katoliški cerkveni predstojnik tega obsojal, da je nevarno, nemodro in napačno. V 19. stoletju je pa katoliška Cerkev prepovedala svojim članom iti k pravoslavnemu bogoslužju; prepovedala je svojim duhovnikom pravoslavnim pridigati in deliti zakramente. S temi prepovedmi je hotela svoje vernike zavarovati pred zmoto in še bolj pred versko ravnodušnostjo (indiferentizmom). Gotovo je prav ravnala. Pravoslavni imajo pa drugačno miselnost in jih to zelo boli. Oni ne čutijo nobene težave iti h katoliškemu bogočastju. Tudi zakramente bi radi prejeli od katoliškega duhovnika, če bi jih jim hotel podeliti. Tudi nam je težko, da ne moremo biti skupaj z njimi pri sv. maši, obhajilu in cerkvenih molitvah. Res ne moremo; imamo natančne predpise in se jih moramo držati, zaradi višjih dobrin.To je pa tudi res, da sveta stolica ne govori o pravoslavnih tako kakor n. pr. o protestantih in ne ravna z njimi na popolnoma enak način. Pri prestopu n. pr. ne zahteva od njih, da se odpovedo kakšnim zmotam, ampak samo, da odmolijo vero. Vsekakor pa teh cerkvenih prepovedi glede udeleževanja pri bogoslužju ne smemo pretiravati. Nemški in avstrijski škofje so med zadnjo vojsko in tudi še potem dovolili ruskim pravoslavnim vojakom in beguncem nekaj izjem. In govorilo se je, da je to več pripomoglo k zbližanju s pravoslavnim vzhodom kakor cele knjige bistroumnih prerekanj. 9. KAJ PA RUSKO „MESIJANSTVO“ ? Mlad, močan človek bi rad vršil velike reči. Istotako mladi, močni narodi. Ruski narod je razmeroma mlad, saj se je šele v zadnjih stoletjih začel zavedati samega sebe in se uveljavljati, šteje 160 milijonov in ima šestino vse zemeljske površine v lasti. Zmožen in nadarjen je, pa tudi plemenit. Rad bi za Boga, za Kristusa mnogo storil, pri sebi in pri ostalem človeštvu. Prepričan je, da mu je Bog dal za to posebno poslanstvo, „mesijanstvo“, o katerem pišejo Dostojevski, Solovjev in drugi njegovi glasniki. Pravoslavni Rusi si pa mislijo: „Dokler imamo svojo lastno, rusko cerkev, bomo svoje poslanstvo lahko izvrševali neovirano in po lastnih željah in zamislih; nikdo nam ne bo strigel peruti. Če pa vstopimo v katoliško Cerkev, bomo postali njena navadna, zakotna in malo pomembna pokrajina. Rimski centralizem nas bo vladal in oblikoval po svoje, ne po naše. Hromil nam bo moči in za- drževal polet. Saj nam katoličani tolik govorijo o potrebnosti in koristi dis«1' pline in pokorščine. Vključili bi ee Y °r” ganizacijo vesoljne Cerkve in ji bili P°' korni, a le, če bi tudi sami odločali, P®“ menili in vplivali.“ — Ta strah in P/" mislek bosta ruske pravoslavne dolgo plašila in odvračala od zbližani, in zedinjenja, dokler ne bomo imeli v vo* popolnoma varnih in nepreklicnih zagn' tovil, da bo katoliška Cerkev spoštova^ in upoštevala to zavest njihovega V°' slanstva in še bolj, če bodo imeli vaiT jamstvo, da ga bo podpirala in mu vsenarodna božja organizacija čala še vse večji razmah kakor pa ni ” gova ruska, eamo na njegov narod ome' jena cerkev. Ali jim katoličani ne i,l!nL želeli tega v polni meri? Zdaj izrablj8^ in zlorabljajo ruski narod železno org*' nizirane in do zob oborožene napačne id je, da se utrjujejo in širijo. Zlorabljal ga proti njegovi volji. Ali bi ne mogel veliki in širokosrčni narod prav toliko } še mnogo več pomeniti pri utrjevanju > razširjanju Kristusovih idej, po če n1 tako zelo hrepeni? Naj mu Sveti Du ohranja, izčiščuje in krepi to njeg0^ hrepenenje, to njegovo mesijanstvo! Pr ' simo Svetega Duha že zdaj, da ko bo počil veliki čas za razgovore o cerkvene zedinjenju, bodo imeli katoličani mn0»^ dobre volje, razumevanja, ponižnosti 1 širokosrčnosti! ZAKLJUČEK Priznati moram, da sta me odgovor® na zadnji dve vprašanji nekoliko osnP' nila. Pa vedel eem, da je ta, ki govor; jezuit, ki je več let deloval v pravoslav deželi in bi] potem ravnatelj papeškeg^ zavoda za vzgojo dušnih pastirjev me Rusi; zdaj je zaupnik svete stolice in L v tesnih stikih z njo, pa tudi z drug'm cerkvenimi dostojanstveniki po svetu s strokovnjaki za krščanski Vzhod. Za je gotovo vse prav rekel. DR. FRANC JAKLIČ Op. uredništva: Patru de Regisu ^ prof. dr. Franc Jakliču se za gornji ur®' goceni sestavek prav posebno zahvaljuj mo! Bralcem pa priporočamo, da se vy,i nijo v ,Apostolat sv. Cirila in Metoda • Zaenkrat se lahko prijavljate kar ce.e trali Slovenske misijonske zveze, Ca* Cochabamba 1467, Buenos Aires. ir°f- dr. Franc Jaklič predava o zedinjenju na zborovanju Odseka za misijone Ln zedinjenje ob Katoliškem shodu v Buenos Airesu APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA Dr u&a točka druge resolucije Odseka za misijone in zedinjenje na Slo-Venskem katoliškem shodu v izseljenstvu določa, da bomo Slovenci "Podpirali Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki naj se poživi in obnovi“. Fjodhodnik Apostolstva je Bratovščina sv. Cirila in Metoda, ki jo je ® Slomšek ustanovil 1. 1851 in jo je sveta Stolica odobrila. Zamišljena ?e kba kot apostolat molitve za zedinjenje. Najbolj se je razširila med ..oliškimi Slovani, bila je povod številnim novim pobudam in veliki eJavnosti v prid zedinjenja. Ko je bila preosnovana, se je Slomškova j”atovščina 1. 1891 na pobudo nadškofa Cirila Stojana spremenila v "Apostolat sv. Cirila in Metoda pod varstvom presvete Device Marije“. Ud ’ UJe tega Apostolata (ali Apostolstva, kakor smo bili doslej vajeni) folijo vsak dan Oče naš, Zdravamarijo z vzklikom: „Sveta Devica Ma-sv. Ciril in Metod, prosite za nas!“ in prispevajo določeno vsoto za apostolat zedinjenja. p.s-e ^ ju / n MAliOAN MAR.OLT ČRNA AFRIKA Pri presojanju črnske domače umetnosti je najprej treba razlikovati one mojstre, ki so že pogledali kaj v Evropo, in vemo, da se črnci znajo prilagoditi belcem — od onih, ki živijo še popolnoma v svojem domačem svetu. Tako bi na str. 367 objavljeni kralj iz skupine Treh modrih, ki jo je izklesal domačin iz apostolskega vikarijata Bahn el-Gebel v Sudanu, krasil lahko tudi kakšno evropsko cerkev. Precej drugačen pa je njegov črni tovariš Boltežar istega umetnika; ko je klesal Zamorca, so se mu pač vzbudili stari domači umetnostni instinkti, in ta Boltežar je dosti bližji splošnemu afriškemu kiparstvu (str. 366). Evropske umetnostne revije pred 25, 30 leti go rade prinašale posnetke črnske umetnosti, kajti v dobi vihravega ekspresionizma se je pokazala marsikatera sorodna črta v delu iskajočega Evropejca in z živahno domišljijo obdarjenega zamorca. Gotovo so se tudi že francoski in angleški znanstveniki pečali z oblikovalnimi težnjami „divjakov“ v svojih afriških kolonijah; morda je kdo tudi že napisal kakšen sistematičen pregled tega snovanja, a jaz ga ne poznam. Pičla literatura ob rimski razstavi, kolikor jo je prišlo semkaj, kaže, da tam niso kaj dosti vedeli o tem. Medtem ko so za druga področja podali precej točne analize razstavljenega materiala, so pisali o Afriki bolj esejistično in se jedra nekako izogibali. Iz belgijskega Konga je bilo na razstavi precej oltarjev in vzorcev za po-Slikanje sten. Za primer objavljamo na naslednjih straneh en tak oltar. Iz teh predmetov bi mogli sklepati, da je tudi tam kot v Oceaniji slikarstvo zgolj geometrična dekoracija, vendar ne tako natrpana, temveč bolj velikopotezna; jasna in svetlejša. Enake značilnosti kažejo istovrstni predmeti iz francoskih kolonij. Ne vemo seveda, koliko francoski in belgijski misijonarji sami umet< nostno-vzgojno vplivajo pri tem na ljudske umetnike domačine. Nekaj zapadnoevropskega bo morda zraven. Iz francoskega Dahomeya objavljamo medeninast kip Kristusa na križevem potu (str. 369). Kompozicija in Gospodov» drža sta zelo nenavadni; kip bi lahko im®' novali: Kristus pred padcem pod kri*-Težki križ toliko da je še v oblasti no' silca, le i levico ga še komaj drži, ^ levica je pa poudarjena v svoji nemoči-kot bi v njej ne bilo kosti in sklep0. več. Z desnico se bo Zveličar zdaj, z to pač lahko verjamete, da Šibu Ka v Zar®? 2 nvionom potuje, kajti fotografirali so »Hm resničnem avionu, ki ga je nosil na eno izmed in i znainenitih konferenc za imperijske kolonije ra&a0 j 6a!Tlostojne državice albionskega leva, ki od Lon i a° rasa sklepajo o usodi afriških narodov v ške a°,vl' ^‘t)u Daku ni edini; z vseh vetrov afri-Sibfa rrontinenta takole avioni prenašajo še premnoge Podob aku, tudi na konference v Londonu in prav stnJ-i0 ^°t ®it)U Daku opravljene. Nič ne pomaga: Wi'1 i S' boče prijateljstva mladih afriških kraljičev: klorf- ep° ravnati z njimi in ohraniti si njihovo na-Vre ,Jen°st, kot pa prezirati jih in imeti jih za manj let ne’ k°t so to počenjali očetje in dedje nekaj deset džn na,zaj > tile afrikanski princi in kar še ti sinovi v _ne e takšne gospode imajo, so danes že presneto VaSv6*- Pogledali: njih učitelji že zdavnaj niso več Verz parovniki in vrači; šolale so jih evropske uni-SVobe ,ln Mnogoterim od njih je ameriško pojmovanje oocJe precej po svoje zlezlo v glavo; k vsemu jih rno^rppe. snubijo različni rdeči emisarji, ki jim pač ne e biti vseeno, čigava utegne biti jutrišnja Afrika. DVIG ČRNEGA SVETA je n vsai nac* VSe velik del njen, je dežela, ki elovv °č- morda bila zares skrivnostna evropskemu da n U’ 'etudi se že štiristo let sem ponaša in oholi, V «.e verjame v nobene skrivnosti; ampak danes tudi äej ,riki zares nobenih skrivnosti več ni: skrivnostna 0Pis 1 k' ^ več skrivnostna. Tiste Afrike, ki jo je je gaJ,..angleški raziskovalec Stanley in ob kateri se j)a- “Ml protestantski misijonar Livingstone, že zdav-jp ai več: danes plesni samo še po knjižnih policah ki J^rda v fantaziji kakih holiwoodskih režiserjev, iz a* avojih kalifornijskih setih snimajo „Kraljice 2uaglf“> „Tarzane“ in podobne zaslužka vredne laži. zadnji dve vojni, ki sta na bojiščih po vsem svetu jj^POshh kar lepo število afriških bojevnikov — krepki Seri Vo.i®raki so sulice in fičafaje zamenjali za mau-boi^ 'n brede — pa k vsemu še nenehno in čedalje va*„-vn.et0 stikanje evropskih raziskovalcev za pre-v j, 'P11 surovinami, ki jih v evoji najtišji notranjščini esluteni bogatiji še skriva kontinent, vse to je Črnski domači duhovnik bilo zaprav samo na srečo afriškim rodovom, ki so se jim, sitim počasnega tradicionalnega razvoja, kot so ga velevali mogočni čarovniki, nenadoma odprla nova, neslutena obzorja. Danes je seveda še prerano govoriti o učinkih te čudne prekueije, ki je kar takole čez noč prišla; a prav gotovo je, da bo to, kar bo sledilo, važno nad vse, kajti mirno, patriarhalno, kot polž počasno afriško življenje se je zdaj nenadoma pretrgalo in to s takšnim sunkom, da bi še najbolj pripravljenemu sapo zaprlo. Od vseh strani čujemo danes, da se Je afriška zemlja znašla v svojem kriti®' nem in odločilnem trenutku: oba miselna pola, ki se danes potegujeta za nadvlad® v svetu, podplačujeta s težkimi denar)} vsemogoče propagandne podvige, da^ p1 se črni svet za enega od njiju dokončn® odločil. Rdečkarji so, kot je kazno — P1^1 so to novico svetu odkrili švedski čaS' nikarji — na svojem veleposlaništvu v Addis Abebi ustvarili pravo središče ^ pordečenje črne Afrike, saj imajo tafl* uradnikov, kot jih ne premorejo vsa dru; ga tuja poslaništva v celi Etiop1)1 skupaj. Bodoči rdeči afrikanski diktator, ce' tudi bo na zunaj vedno črn ostal, le Felix HouphouetiBoigny, ustanovitelj ‘n vodja znamenite črne osvobodilne fr°n:*' „Raet m Moment Democratique Africa'1* —Afriško demokratsko združenje“ iu1®' novane. Ni neumno, če vemo, da ga J šolala pariška univerza Sorbona... Pra vijo, da je tale politični strojček že ka krepko pognal svoje kolesje v osW> francoskih kolonijah zapadne Afrike, Pa da ima kak poldrug milijon gorečih ve®' nikov.. .Navodila za zdaj se prejema) naravnost od komunistične partije.. • ^ _ Zlati obali so morali Angleži, hočeš u® češ, razpustiti pravo tajno organizacij®; ki si je v svoj program napisala uresničenje „Afriških sovjetskih rep1}' blik“ — med drugim! Tole gibanje J. tamle v marcu 1949 povzročilo precy krvave prekueije v Acra in Cuvvass > oboje na Zlati obali... • Seveda je takšnole stanje med at® . kanci kar se da ugodno, da se sine» džungle odločijo za ene ali za drug®' Tudi njim je namreč že odbila tista u® ; ko si lahko mirno hodil po sredi m® dvema ognjema... Komunistje udarili v napad. A v gorečnosti za f1)1^, nrav .nič ne zaostaiaio katoliški mi®1! zviSf prav nič ne zaostajajo katoliški narji, ki se za uspehe svojega nega poslanstva, kakor bomo pozneje ? deli, poslužujejo prav posrečenih sred3ty, in načinov dela. Dobro pa je, če se n.jJ koliko pomudimo pri vsaj nekate® oblikah afrikanskega življenja, ki 1,0 prihaja ura odločitve... DRUŽABNO ŽIVLJENJE MED Prav značilno za črno skupnost ^ tista trdna družbena povezanost, čut, zna posameznika pripraviti do tega> Pozabi samega sebe in se povsem potopi skupnost. Vse črnčevo življenje, od ojstva do smrti, je na tesno povezano ® uPOostjo. Poedinec se povsem pod-edi občestvu, to pa po svoje predstavlja ornelj družbenega življenja, saj le po Jem vsi drugi izrazi družabnega življe-Ja zadobe svojo pravo potezo in obliko, sta • ^ru^^en.a zadruga (njega dni so jih tari Slovani prav dobro poznali!) oživ-Ja vedno znova čut dolžnosti do skup-ost! in hkrati odloča svojim članom 0'n naloge, ki naj spet služijo skupnosti. _ es. Je> da je tudi med črnci občutna zlika med tistimi, ki velevajo, in tisti-’> ki se pokoravajo, a vendar je smisel a^ enakost še mnogo večji. Prav tod je v Ka.'-1 vir tisti, po vsem svetu občudo-b ^1 Povezanosti afriških rodov med se-žin u nec •*e tako tesno navezan na dru-v^ega glavarja, na modre starce, na voskega, občinskega in plemenskega gla-«rja. črnec, ki bi s to tradicijo prelo-,1 > Je tako izgubljeno samoten sredi apnosti, da je njegovo življenje kar na j s Podobno drevesu, ki so ga izruvali n- Zeinlje in katerega najgloblje kore-ne zdaj brez hrane prosto podrhtevajo s Zraku... Ker je črni človek tako stra-Psko tesno povezan na svojo plemen-0 skupnost, si pač lahko predstavlja-0._ kakšno veliko žrtev predstavlja k ^.spreobrnjenje, menjava vere, ne le, r Je moral stare dedne versk tradicije » menjati s povsem drugimi, marveč Uč' Vue. bolj, ker ta premena strahotno ^ mkuje na njegovo, naši tako odmak-Jeno duševnost. Spreobrnjenec velja pri sta ■ KV°j^ bratih, ki še verno slede c rim dednim izročilom, ne le za uhaj-Po’ za pravega odpadnika, saj je "Jihovo s svojim kaj tujim dejanjem sv a^°st onečastil najosnovnejše silnice nib“11^ s°rodnikov, prijateljev in zadruž-sodrugov. črnčevo delo služi edinole vi^evanju življenja; v njem ni nobenih Van' smotr°v po napredku in napredo-del . Yne P°zna zaslužka, ne plačanega Zer«i’--v®paris^a vas mu J® individualna . mipgka posest; tudi porazdelitev dela Pe a • °^.a^1 mu Je povsem tuja. Za kako , s°dje j;m nj jnar; E najmanjšim se kar srT ZjldovoIje; žive in delajo napol nagi, deKi-var P°2ez na posekanih drevesnih del u ’ ^er 80 v nekaterih afriških pre-n v1.”’ navkljub tropsko vročemu dnevu oci precej hladne, se prpd mrazom žanjejo z bananimi listi ali s palmovo vejo. Telesno pa so sila zdravi; njih organizem z nasmehom prenaša bliskovito menjavanje ozračja in je skoraj nedovzeten za premnoge nalezljive bolezni, ki sicer kar na debelo kose med belci. Družina sestoji iz moža, žene in otrok, ki tako predstavljajo živ primer skupnosti, kjer so medsebojno žrtve, čustva nežnosti, medsebojnega razumevanja in zaupanja skoraj nepoznana nadloga, ki črncu prav nič ne služi in mu ne p.rinese nobene koristi, črna družina je mnogo prej gospodarska celica, katere člani se skupno prizadevajo za nje vzdrževanje. Sorodstva med poedinci ni, kajti pridržano je zadrugi: otroku, postavimo, so bratje in sestre staršev prav toliko kot starši sami; zato bo tudi nje enako klical za očete in matere in jim bo dajal taisto spoštovanje kot lastnim roditeljem. Žene so poročajo že v rani mladosti; seveda si svojega bodočega moža n izberejo same, ker jim je bil kar po pogodbi med dvema zadrugama odbran. Žena predstavlja za črnca samo materielno vrednost kot jo predstavlja živina ali kateri koli druga za življenje potrebna stvar. Na splošno je razširjeno mnogoženstvo, ki se mu pa žene nič ne upirajo, saj jih prenekaterikrat lastne koristi naravnost silijo vanj. Eno-ženstvo je pravzaprav razvito edinole med prav mladimi, a še to iz povsem gospodarskih koristi: za moža, ki v ženi gleda samo materielni kapital, tako več žena večje bogastvo predstavlja. Prav zato pa je reševanje tega nesrečnega vprašanja med črnci zelo zamotano in na vid skoraj nerešljivo. Žena se z vsem zadovoljstvom uklone možu in mu je v vsem pokorna; preseli se k njemu in živi v njegovi kolibi kot ujet' niča pradavnih običajev; je tako zveste v ohranjevanju fetišističnih izročil, da je najmanj sprejemljiva za kako drugo vero, pa naj bo. to potem krščanstvo a11 Pa islam. Njena življenska naloga, ki 3e nad vse drugo, je slepa pokorščina drU' žinskemu glavarju; druga, tej blizu ®e' lo, je rojstvo otrok, kajti nje rodovitnost ji je največje jamstvo, da bo za življenj® preskrbljena; zraven mora seveda opraf' Ijati tudi najtrša dela, pobirati sadež® in spravljati les, pa tovoriti slednjič vs® pridelke na trg; splave in prešuštvo k*2' nujejo z najhujšimi kaznimi, saj žena» ki jo je bil mož kupil, vendar nima Pra' vice, da bi bila porabno sredstvo še ko' mu drugemu. Vdove se morajo poročiti ®e enkrat in to z enim od pokojnikovih a®; dičev. Najstarejši moški v zadrugi noSJ nravno odgovornost za vse njene člati®» prav zato pa ga morajo vsi spoštovati ubogati. VERSTVO Po veliki večini so črnci animist*» se pravi, da pridajajo dušo naravni111 itam, ki jim tako predstavljajo utele-božanskih moči. Malikujejo pred-T® . > o katerih so prepričani, da so obarjeni z nadnaravnimi močmi; prav ato.Bo črnci tako strašansko prazno-erni. Vendar je v dnu njih duševnosti viHVera v .ne*i0 najvišje bitje, ki je ne-mno in visoko nad vsemi drugimi. Tako ° se pri črncih ohranili ostanki eno-ostva. Značilno za njih vero pa je ob-utno pomanjkanje nravnosti, saj jim ne arekuje nikakih nravnih dolžnosti; po rugi strani pa je prav tesno navezana a socialno življenje. Tako so tedaj pre-nti i- nad dednimi izročili kaznovani z el£akšnimi naravnost verskimi kaznimi. ie prenekaterimi črnimi rodovi se čp ^0110 zasidral islam, ki je prodiral z Saharo v Sudan, v Nigerijo in v rednjg pokrajine. Že tamle krog XII. , . etja 6o se črnci kar na debelo pre-ajali islamskim vplivom. Črni Afričani v , * Ul 2>1V1 U1I1111X1 llt/O XV X jxi» so V?m^vo svojim vernikom ukazuje: saj . skoraj vse zapovedi obsežene v izpeljevanju „ramazana“ — mohamedan-?a Posta —, v vsakdanji molitvi, v Plačevanju novčiča za uboge, v razširjanju vere, v sveti vojni in romanju. Siam ne pozna verskih resnic, ne skriv-°sti, nima ne duhovščine, ne samosta-Dovoljuje pa mnogoženetvo, suženj-in sužnjem nalaga opravljanje polj-Kih del. To pa se pravi, da v ničemer e pretrga z ustaljenim družbenim re-°tn črne skupnosti. Hkrati pa je moha-i edanstvo črnce naučilo pridelovati bom-az> prineslo jim je pletilno obrt in jim nkazalo vse mogoče oblike države kot Umstvene sile. rili, da se morajo za svoje blagoslovljeno delo med črnci najprej in povsod zanašati le na črnce. Prav ti morejo biti danes edini uspešni misijonski propagandisti; in vsa propaganda se mora strogo ogibati slehernega političnega pridiha. Podobne taktike se pri svojem podtalnem rovarjenju poslužujejo tudi komunisti, čeprav je njih glavno orožje netenje Moderni podvigi misijonske akcije Krščanstvo pa prav uspešno deluje P0vsod tam, kjer so se črnci srečali z evropsko civilizacijo in kulturo. Seveda vstajajo danes na črnem ob-°rju povsem nove zagonetke, ki jih bo ,r ,a reševati; evropski politični ugled, * Je prej bil morda krepka opora mi-Jonarjem, je v črnih očeh danes zelo, eJo padel. Misijonarji so se že preve- sovraštva do kolonialnih afriških oblasti. Komunistom je na mari samo podpihovanje nezadovoljstva; na vse eile si prizadevajo, da bi zlomili tisto, že precej zrahljano ozračje spoštovanja do kolo-nialnil velesil, upraviteljic črne zemlje, ki je še precej ostalo med črnci. Nič ne more komunistu omajati vere, da bo prav ob tej črnski miselnosti o manjvrednosti in danes že precej zavestni mržnji ter sovraštvu do tujcev lahko žel vse bogate sadove svoje satanske setve. Izrazit primer modernega delovanja katoliških misijonarjev med črnci je domačin Joseph Des Bordes, poznana in spoštovana osebnost med črnimi katoličani Zlate obale. Poslali so ga bili v Združene države, da bi tam študiral po različnih vzgojnih in znanstvenih zavodih za črne katoličane, pa da bi svoja izkustva potem prenesel na Katoliško akcijo v vikariatu Akra. Des Bordes se je nadrobno seznanil z ameriško katoliško mladinsko organizacijo, študiral je sociologijo na Ksaverijski univerzi v New Orleans, vse oblike katoliške propagande v USA nosi v mezincu: ta način propagande utegne biti resnično nadvse uspe- šen prav med njegovimi črnimi rojak4 saj je enako kot v Afriki, tudi v USA občutno nerazmerje med katoličani )B drugoverci dokaj podobno panorama111’ ki se misijonski akciji odpirajo v poganskem svetu. Ves sistem Des Bordesoveg® delovanja gre za tem, da bi med samin? črnci ustvaril posebne skupine izbrani katoličanov, nekakšno katoliško elito, k bi jo tvorili razumni, študirani in vodstveno usmerjeni ljudje, taisti, ki naj zasedejo vsa odločilna mesta v javnen* življenju: ti naj vodijo vso bodočo jo, zdravstvo in tisk v deželi, da bi tak izoblikovali novo mladino, ki bo juw morda prevzela v svoje roke vajeti vseg duhovnega razraščanja črnih rodov. ^ zaznavamo danes v tej moderni in.0-” lično organizirani misijonski akciji ,8 posebe na Zlati obali, takšno mnozi^ ameriških katoličanov, naj nas to n. čudi: pomislimo, da je prav med Amerl čani mnogo, premnogo črncev, žalostna a vendar pomenljiva ostalina nekdanjeg. suženjstva v USA; prav ti, v Amern^ sami formirani črni izobraženci so v likansko korist imponentni akciji Josep118 Des Bordes: njim je zbližanje s svoji'11 črnimi rojaki na afriških tleh mnpg lažje kot belim, saj so jim že po svoje1 nj rasnem izvoru mnogo bližji kot kdorko drugi: predstavljajo se jim ne kot vs Ijivi tujci, ki jim hočejo naprtiti svoj ’ v drugih deželah spočeto miselnost, 1110 ” več kot resnični bratje, ki so se oK ^ ristili z višjo duhovno izobrazbo, kat® ro zdaj hočejo s svojimi rojaki v nJ1 dobro deliti. Novi način misijonske akcije j® B pohodu! Črni svet se dan na dan v? _ vdilj odmika svoji prvotni podobi dM0'. štva in primitivnosti. Bolj in bolj hleP po novem, človeka vrednejšem življ®nI ' Katoličan ne bo dvomil, da mu ut0 takšno življenje prinesti edinole eV* gelij Kristusove Cerkve. Prav zato P^ ", katoliški misijoni s tolikšno Priza0 a je v naglem razvoju in obeta Postati ena naših največjih postojank, ornaj tri leta je tega, ko se je tam za alno naselil en misijonar. Sedaj so poleg dveh misijonarjev, še tri se-tre usmiljenke in štirje šolski bratje, Pjed temi en domačin. Prvi tam naseljeni Wijonar je pravi stavbenik, saj je on Postavil vse zgradbe in ga čaka še mno-g0 zidanja, zlasti cerkev. Imenovani mi- sijonar je že 21 let tu; prišel je kot študent in bil tu ordiniran. Od začetka se je posvetil stavbarstvu, ker pač treba koga tudi za to stroko. Kar je starejših stavb tu v Bikoru, so njegovo delo. Kar (je brat Marcel za spodnji del prefekture, to je oče Ludovik za to pokrajino. Poleg stavbarstva je seveda vedno vršil svojo dolžnost kot misijonar-duhovnik in je zelo pobožen. — Sestre imajo šolo za deklice in katehumenat za odrasle žene. Zraven je dispanzer in nekaj postelj za porodnice. Enkrat na teden sestra potuje po okolici. Šolski bratje se ukvarjajo z moško mladino: ljudska šola in normalka. — Jaz sem moral v Itipu najprej spraviti v obrat stroj za razsvetljavo pri sestrah, ki jim je že dolgo delal veliko preglavic, odnosno ni vršil svoje Zamorski fantje iz druge misijonske postaje v Južni Afriki: Glen-Cowie, kjer delujeta dva slovenska misijonarja: ,p. Bratina in br. Poznič, oba FSC. naloge. Nato so bili na vrsti trije šivalni stroji in drugo. Tiste dni je misijonska postaja dobila po nakupu iz druge roke večji motor, ki naj bi dal električni tok za ves ostali misijon. Naloženo mi je bilo, da ugotovim, kaj in koliko električnega materiala je treba za vso instalacijo. V avgustu, ko sem imel vse potrebno, sem potem dtlo dovršil. Kakih tisoč metrov žice za 32 žarnic. Zraven sem pregledal motor kamjončka in drugo. MED PIGMEJCI V Itipu in na sploh v tej pokrajini žive pomešani med ostalimi z-morci tudi pigmejci. V resnici je njih naselje vedno ločeno od ostalih koč, nekoliko bolj v gozdu. So nekaki služabniki, svoj čas sužnji, ostalih ljudi. So skrajno zaostali, nezaupni do belih. Ko kateri pride v njih vas, se brž razbežijo v gošča- vo. Misijonarji in sestre jih počasi pr1' dobivajo z dobroto in prizanesljivostjo-Treba jim je marsikaj prezreti. Neka' tere redke matere so že prišle za porod k sestram, pa bolj radi bolezni. Treba jih je tam videti, koko so revni ti ljudj6: Mati ne pride sama na porod, vsi njenj jo spremljajo. Ostati morajo seveda vlC časa in je v tem težava, ker je treb® vse te ljudi hraniti na misijonu. NočeJ0 pa stanovati v zidanih stavbah in celo porodnica ne strpi v dispanzerju na P°' stelji. Videl sem tako revico v koči P°' leg misijona ležečo na dober decimet?^ debelih polenih, ki niti ravna niso, J" ob njej ogenj in še poleg zibelka, P^1' nesena iz dispanzerja, ter v njej dete-Bilo je še več drugih otrok, pa so s razbežali, še preden se je beli bradač m0 gel približati. Zamorci imajo navado® sredi vasi skupno lopo, kjer se ob °£nL zbirajo na brezkončno polegavanje }? klepetanje. Pigmejci imajo tako ogoJ1 Zamorska vas. V «ppredju fantič z gongom. Včasih je vabil k malikovalskim praz«10' vanjem. Danes pa morda nadomešča zvon za Ave Marijo. .. V V ce sredi koče, ki je skrajno enostavna y jV^hna. V njej ni skoro ničesar, saj ‘Jiidje nimajo potreb. Mnogokrat so ^1. zlasti otroci so prevečkrat zelo -vi. Da si utešijo glad, kadijo ko-Barf • ’ slabotne kmalu omami, da pv^Jo v ogtnj in se mnogokrat pošteno t ?tJ0- V omamljenju ne čutijo ognja in g 0 °«tanejo, če je kateri sam, dalje a na žerjavici. Videl stiJi dva reveža del tS?anZer',U- -*e ves sP°^n^ ^ telesa v obvezah, drugi pa levo nogo. ter'0^0- ^rP’j° tudi radi gozdne vlage p Bočnega hlada, ker nimajo obleke, not ■iZeviu j® tudi preveč hladno za ne-i, vrit° telo. Razni mrčes vrta v njih ki °’ z^a.®ti neznosni so neki črvički, se S\pijejo pod nohte na nogah, kjer n Zatubij° in povzročajo vnetja in nez-v j?1.0 srbenje; tudi jaz sem se nalezel Žen 1PU *"e golazni. Po rojstvu otroka se v0 6 ?° vsem telesu barvajo rdeče. Bar-pripravijo z v prah zdrobljenim rde-si m s?m *n palmovim oljem. Tudi lase nnl ‘0Ze s Palmovo mastjo, da so po-rn,nonia zlepljeni in si vanje vtikajo jjifGn ojjras. Krpa okoli ledij mora tudi Bee r< e?e barve, če je ne nadomešča ve-v .. 'stja. Take seveda ne smejo unii-si Vi1 .fi0 Prave pošasti, posebno kadar ..fdajo 0gj z belimi kolobarji. Tako bak °Va mo<^a- Sem spadajo še težki na obroči na zapestjih in nad glež-nr' .fabp obložene se precej nerodno dnvstoPajo in drže podlakti pri tem vo-v n^Vn°’ Podobno kot tekači. — Tako Biet a^ozdu. V večjih središčih in ob pro-Sv .n,bv točkah pa rdeča pošast že išče taln zrtve- Komunistične sile so pod-in 0°.na dolu in mešajo glave delavcem zir-i sc čutijo že dovolj poevropei- ski-;111 .'n znajo brati podtalni tisk, ki se Bo vtihotaplja čez morje in se širi Tnj. tranjostj v več zamorskih jezikih. Vpg]1- oddaje po radiju te barve so že ščrVTne: belega okupatorja in izkori- Knv,a ,a j® treba izriniti in dati Kongo «-ongolce m.. ŽIVAHEN RAZVOJ Yun!v!a* ^arool pridno dela na postaji ki o -Dotos je dovršil hišo z,a sestre, Post^ -S-e 7 juliju že naselile. Na omenjeni p ' a-11 je še mnogo zidanja v načrtu, .l.oorkev in bolnišnica poleg drugih JSlh stvari. Katoliški misijonarji mo- rajo tam konkurirati s protestantskimi tekmeci, ki so močni zlasti na zdravstvenem področju, ker razpolagajo s svojimi zdravniki, česar nam manjka. Sedaj, ko so se sestre pojavile in lajšajo telesne rane v svojem dispanzerju, se protestanti pripravljajo, da postavijo lastn dispanzer na nasprotnem koncu kraja, ki ga Del krasne skupine „Žalostna Mati božja“ s Kristusom v naročju pod križc1^’ delo črnega umetnika, izrezano iz lesa. Po slikah črnske domače cerkvene um® ' .nosti res lahko vidimo, kako 'raznolika je kulturna stopnja teh narodov. bo iz bližnjega večjega njihovega središča redno obiskoval zdravnik. Konec junija smo dobili na našo' postajo, tu v Bikoro, novega misijonarja, pravkar došlega iz Evrope, ki je zaenkrat prevzel vodstvo tukajšnje šole, do prihoda novih šolskih bratov, ki so napovedani za prihodnje leto. Trenutno je tu le eden, ki vodi pedagoški oddelek, dva letnika, kjer se formirajo domači učitelji. Za prihodnje leto je v načrtu otvoritev rokodelske šole za stavbarstvo, mizarstvo, mehaniko in kovaštvo. Državna uprava zahteva od misijonarjev tudi to. Praktično je vse šolstvo belgijskega Konga v rokah misijonarjev; država deloma prispeva za vzdrževanje, a od svoje strani stavi nezmogljive zahteve ter pošilja svoje nadzornike, ki niso ved- no misijonarjem naklonjeni. Tudi so za bele otroke so bile do nedolgo vse v skrbi misijonov. Sedaj se vpe‘Ju^ jejo laični zavodi, kjer se neločeno vzgs' jajo dečki in deklice. Seveda stane vo ogromnega denarja in bi ga bil® tr ' očasn0 niso mogli dovolj hitro zadoščevati 11 glo naraščajočim potrebam. Ista if?ra bo prej ali slej ponovila na področju, zadeva zamorce. Misijonar mora v®*1 ^ več dati, kot pa prejme; z napredk® civilizacije tudi potrebe rastejo, ki lij. misijonar eam ne more zadostiti. -K radi tega ni na višku, se mu odpove v in se ob mnogo večjih i^atkih uPe‘J -laična šola, na veliko škodo božje stv v dezeh. KAREL KERŠEVAN C BO TISK MISIJONSKA VELESILA? TISK — VELESILA .•L ^0. da je tisk velesila, je vendar že tisk Jena ^raza- Težko je tedaj pisati o v še posebe o svetovnem tisku in o prav posebe — o katoliškem tisku v tik1JOn^’ Pa začeti prav s tißto že žuž° •Znano> da jo vrabci na žlebovih Tinajo in se nihče več ne zmeni zanjo: še h ^ Ve^es>la... Pa je vendar res, in veJlvakrat res, in smo se lahko ven in V ? v zadnjih desetletjih prepričevali, ato Vavo res je tisk vdlesila. Ni sama tioV1S^a ^omt>a ne zmore tega, kar zmore v : v dobrem ali slabem. Kdo še zna samem trenutku milijonom res-'pi ? Prikazati kot laž in laž kot resnico? Pa “ Počenja. Pa mu verjamejo ? O, nnli6 kako! Kdo zna v enem samem po-nnS> 6VU razdražiti človeške mase in jih v, v.CUvati v očiten upor, ki podira in Zrn * VSe’ ^ar mu na Pride ? Tisk to tr;°Fe. živi dokazi takšno resnico po-gjj ^JO-' Pa je morda še. kje kaka vele-j •’ i° je ustvarila človeška pamet tuJ° vodijo človeške roke, ki bi znala, v trenutku, preklicati blagoslove PokU’ ^Puščanja, vere, upanja, ljubezni, nP °re’ Zmagoslavja in veselja, a bi se nmiu^Pdvala tisk? Skoraj je ni; kajti Zga'teV’ ot^ tiska močnejša, saj st‘n,® samega Boga in more gore pre-Pa - J'’ jo P° milosti od zgoraj. Tisk siln'10 c*ov?kovega uma orodje; pa tako g^ 0’.-da si nocojšnjega sveta brez tiska v i.’jaj ne moremo predstavljati. Saj je nip' ,skim množicam več od vsakda-Prifa Hruka: ne enkrat ee zgodi, da si kUnM?njem° v hrani, samo da bi si lahko Pni časopis. Res, človeška radovednost otr^k*211*1 meja: *0d smo bolj otročji od ki PjP.dan smo brali vrtoglave številke, turn ')'e °^javila UNESCO, nekšen kul-n„„nd Pr°Pagandni pododsek Združenih Piri ^^vdke o tonah in tonah pa-]eTa’ Ki ga velike svetovne države leto za »,.• artl Porabljajo za tisk svojega časo-v vJa' Seveda, kot USA v zadnjih letih čii Sa*cr®ni človeški vrtoglavici prednja-4 Tfir ak° 80 tudi pri teh številkah prve; v.’ OO.400 ton papirja tam na leto tro-J0 samo za tiskanje časopisja! Angleži, na prvi pogled znatno zaostajajo s svojimi 412.500 tonami; Rusi so na tretjem mestu — 327.900 ton; Kanada ni dosti dlje------278.000 ton; Francija pa pred- njači na evropski celini sami z 216.000 tonami... Številke na številke, tisoči na deset in stotisoče... Nazadnje bi človek le verjel, da bo držalo, če 'trdijo, da zna kar polovica človeštva brati. Škoda samo, si pri teh gromozanskih številkah mislimo, ker so deset in stotisoči ton tegale svetovnega branja na vso nesrečo tako zasuknjeni, da več škode kot pa dobrega bralcem store! Ampak kazno je, da smo ljudje pri vsej tej milijonski grmadi časopisja ven in ven bolj nenasitni. Spet prav tamle v USA: smo brali, da vsi pol četrti milijoni ton časopisnega papirja ne nasitijo strašanske duševne lakote, ki se tam bohota. Tako se je v zadnjih časih namerilo, da okrog 800 mesečnikov, ki tam po senzacijah in napihnjenosti drug z drugim tekmujejo, životari edinole po „bratski milosti“ kakih petnajstih velikih časopisov, ki se iz meseca v mesec naravnost velikodušno odpovedo kakemu tisoču ton papirja in ga onim malim bevskačem naklonijo... Da je namreč volk sit in koza cela! Tisk je v zadnjih desetletjih pray zares tolikšno moč zadobil, da bi se javna ustanova ali kakršna koli organizacija, ki hoče delati z velikimi množicami, že v prvem dnevu sama sebi grob izkopala, če bi z njim ne računala. Res je: danes ne radio, ne televezija, ne kino niso več skrivnost; marveč dobrine ali zlosti — kakor pač hočete — ki so vsakomur na stegljaj roke dostopne. Pa je vendar tisk v armadi propagandnih in obveščevalnih sredstev še vedno general in zastavonoša hkrati, kot je včeraj bil in kot bo, po vsej verjetnosti, tudi jutri še oetal. Kako naj bi se tedaj Cerkev, katere eden glavnih namenov je, da se zasidra in zraste v poslednjih kotičkih zemeljskega planeta, za tisk ne menila; kako naj bi njegove vrednosti ne vrednotila v vsej veličini, kot mu pristoji? Res, prav Cerkev je, ki je menda prva in najbolj spoznala vso vrednost in veličino tiska, saj ga je pravilno sprejela po ge- nialnem Gutenbergovem izumu kot dar od zgoraj, ki utegne biti vesoljnemu človeštvu, če bo znalo pravilno ravnati z njim, v največji blagoslov. Prve tiskane knjige sploh so bile Sveto pismo in bogo-Ijubno pisana dela! Seveda v naših dneh zares ne moremo več enačiti pojmov tiskarna in časopisni tisk, kot je to morda bilo še lahko mogoče tamle štiristo let nazaj. Med vsemi mogočimi oblikami današnjega tiska, je časopisje neki j posebnega: po svojski zunanji obliki, po širini, po strašanskem vplivu na množice (mnogo silnejši je od najsilnejše knjige!), pa po svojem značilnem slogu slednjič in ne nazadnje po odličnem in prvenstvenem mestu, ki si ga je sredi moderne družbe osvojilo in ei ga tudi znalo obdrž :ti. Na vse tole menda mislijo, kadar govore, da bi bil sveti Pavel, če bi v naših časih živel, prav gotovo časnikar ; četudi si ga morda kar težko predstavljamo kot kakega poročevalca Združenih narodov ali pa morda kot urednika dnevnih reportaž v slogu povprečnih, vsakdanjih časnikarjev! Ko takole razmišljamo o Cerkvi in njeni zavzetosti za tisk, kot odlično orožje za dobro, pač ne moremo prezreti tele dvojne resnice: da je tiskarska umetelnost resnično v okrilju Cerkve luč sveta zagledala in v svojih otroških letih vneto nji poslušna bila, kot je otrok materi poslušen; da pa je današnji ti'k daleč od Cerkve, izven nje ali celo proti nji... res, kot prevzeten sin, ki mu materino krilo ni bilo zadosti, pa se mu je zahotelo tuje učenosti... Kot najboljša mati vesoljnega človeštva Cerk v pač ne more brezbrižno gledati na tole k’j čudno stanje v današnjem svetovnem tisku! Saj ji je tisk od prvega dne potreben in prepotreben in še celo krvavo potreben prav v misijonih! TISKARNA V KLASIČNIH ČASIH MISIJONOV Belci vedno mislimo, da v vseh stvareh po svetu prvačimo. Pa se vendar prav v naših časih korak ra korak prepričujemo, če smo si seveda iskreni in odkriti, kako daleč in presneto daleč smo v prent katerih stvareh za drugimi, od nas prav gotovo nič manj sposobnimi rasami! Tudi v tisku, še posebe v časopisju, bi resnica, ki je ni. mogoče tajiti, da so Kitajci že leta 911 pred Kristuso® imeli v Pekingu svoj časopis „Kin Ban nazvan, že spet lahko, kot drugih sto in sto, klicala belce k ponižnosti. Zgodovin® pripoveduje, da je tisti dnevnik kar tri' krat vsak dan izšel: zjutraj rumeno bar' van, opoldne belo in rdeče zvečer. samo mimogrede, za tih dokaz mordai kako je za Cerkev prav v daljne azijsknj deželah, ki imajo od naše mnogo visj° kulturo in jim je slast po časopisju 20 tisočletja v krvi, tisk še posebne važno' s ti. V krščanski dobi je tisk v svoji ši' roki, mnogopestri obliki (ne zgolj nas0' pisje, kar danes izvečine razumemo P0® besedo ti:k!) prekoristno in zares usp6®" no služil Cerkvi prav v nje misijonske® poslanstvu. Spomnimo se samo mehiških mis|J0j nov. Ko se je Hernän Cortes s svoji® vojščaki pognal na obale Nove špaml (tako so Španci v tistih časih am6® škega osvajanja nazvali Mexico), ie prvem odskoku trčil na poročevalce mačega cesarja Moctezuma, ki so n_ dvor v Tenochtitlän v neprekinjeni ve rigi, nekakšni štafeti, pošiljali slika0 poročila in popise o vsiljivih tujcih. Sf' veda ti zvesti cesarjevi podaniki niso bi nikajeršni časnikarji, prej signalisti, k° bi jim danes dejali. Tiskarna je 01 okl®' pa v tistih krajih neznana stvar, p1 no ukvarjanje s poročanjem tujeL tudi ni rtisfa podobarska pisava v,nU dila kakšnih posebnih možnosti s|r kega in pestrega in nadrobnega op',s(!' vanja, kot to lahko črka stori. A jonarjem, ki so Cortesovim armada sledili, je bilo brž očito, da Meksika®^ niso trde butice, da so marveč presne . razgledani, pa da so za uk nadarjeni b'-kot marsikatero drugo ljudstvo, ki =o £ v tistih časih tudi hoteli nakloniti eva,„ geliju. Tako so se ti znanilci božje ke.sl,ii kaj brž zavedali, da bodo morali p® " e ljudeh uporabiti vsa nevsakdanja in ,0 ravno najprepro^tejša sredstva, če b° hoteli v svojem poslanstvu uspeti. Lotili so se bojevnikov in vpli®1^ domačinov, da bi po njih osvojili za nico ves narod; potem so prišle na v°‘v. šole in kolegiji za sinove poglavar) ' vzgojili so si vrste odličnih katehist ’ iz domačinskih sinov so si v svojih ^ legijih izšolali preodlične propagandi’ Kristusovega nauka, ki so neustra» ^esed° božjo med rojaki; zaceli so sraditi tipične odprte meksikanske cer-Ve z velikanskimi preddverji, kjer so e zbirale tisočglave množice, Blagovest ? °v!’e®er'ju vsega človeštva na Križu se Je sirila po Mek iku s tolikšno naglico i. ^magoslavjem, da je takratnim učenim ‘JUdem sapo zapiralo... ^va bi bili misijonarji v vsem svojem 8 rečem prizadevanju ostali vendarle Vf,1«0 nepomembne kapljice v morju ma-“Kovalstva med milijonskimi množicami, a ni prišel drzni fray Juan de Zuma-^raKa in prinesel Meksikancem tiskarno časih, ko so severnoameriški Indijan-ne °kro8 New Yotka še lovili bizo-• vPodobopisje so zamenjale črke! Do-acini so se na velikansko zavzetost in Vn + starib, ki so jim očitali čarovnije, st* .nprijeli pisanja in branja; prepe-k ro okrašeni katekizmi, prava čuda ta-rnt ne tiskarske umeteino ti, so šli iz in • V ro^0: krščanske resnice, določno naSi^n0 in nespremenljivo zapisane so v.asle častno mesto v slehernem mehi-skem domu. Nič ni tedaj neresničnega, če zatr-n>°, da je Cerkev v Meksiko prišla s skom v roki in da je bila prav Cerkev n!vfa’ k- se ie premnogoterih preu peš-n možnosti tiska poslužila prav v eni ovoodkritih pokrajin; zato so Khko ^Pisali, da od apostolskih časov sfm q vsej misijonski zgodovini katoliške eikye ni pomembnejšega poglavja, kot ® tisto o oznanjevanju Evarge ija v Španiji, prav po njega b iskoviti guci in preši netijivih uspehih v šir dol nove zemlje. s. umetelnost tiska ni bila misijon-vu manj koristna in manj uspešna tu-Pri drugih oivajanjih za Cerkev božjo deželah kot so Perü, Filipini, Para-fdpy, Čile... Da, tudi na Kita.i.kem je Ze v Riccijevih časih katoliški tisk teodlično sredstvo... Na Korejo je j SCanstvo sploh po tisku prišlo!... Ce-i? »Pp J-ponsko so nasledniki velikega j,. ,zJcga neugnanca — Frančiška Ksave-LIJa mimo govorjene ponesli tudi tiskano esedo krščan kih resnic; prav krščsn-^ ]m knjigam na Japonskem gre hvala, a Je neustrašena vera tistih prvih ju-jj .. h japonskih katoličanov navkljub klYPm in krvavim preganjanjem, nav-Jub popolnemu pomanjkanju duhovnov, navkljub satanskim mukam — tako dolgo in vztrajno držala! Fray Juan Tadeo, karmelitanski naškof v Ispahanu, je že 1065 ustanovil prvo tiskarno v Perziji, ki je rojakom mornai.a Sim-bada dala evangelije in psalme — v domačem jeziku! Pa ni manj pomemben kapucin Joseph de Tremb ay, svetnik kardinala Richelieu-ja, ki je osnoval posebno tiskarno s posebnimi črkami za tisk v arah kem, perzijskem, sirskem in turškem jeziku. Celo kapucini, ki so na skrivaj vdrli v Tibet, so nesli tiskarno s seboj... DOBA MILIJONSKIH ROTACIJ Če je že sam izum tiska pomenjal v svetovni zgodovini pravšno revolucijo, prav gotovo ni manj pomemben presenetljivi današnji njegov zagon z v emi najrazličnejšimi oblikami, ki ga spremljajo. Posebe pa še njega velikanski, naravnost usodni pomen na poročevalskem polju! Ves ta revolucionarni razvoj tiska, ki mu nobena sila ni več mogla poleta zastaviti, je danes svoj bleščeči se vrh dosegel v pojavu velik n kih rotacij, ki kar ,na tekočem traku“ v eni sami uri lahko natisnejo 80.000 in več izvodov enega samega časopisa! Kadar govore ali pišejo o rotacij .h, skoraj vedno kot značilna zgleda omenjajo znamenita japonska dnevnika Mai Ni Či in Asahi; vsakteri od njiju izhaja v štirih milijonih izvodov! Še močnejša sta angleška Daily Mirror in Dai y Express; eden se ponuja s 4,600.000 izvodi, drugi pa s 4,150.000, medtem ko v Franciji le en časopis seže do pol milijona izvodov. Seveda, po skupni množici dež Inega tiska so spet USA na prvem mestu _— 52 milijonov 285.000 izvodov! Pa da je pred Japonsko celo Sovjetska zveza s skupno 31,107.000 izvodi vsega časopi ja, ki tam komunizmu življenje daljša... Japonska sama je pred Nemčijo: 18,423.000 izvodov azijskih proti nemškim 16,500.000.. Kra1 jica evr. kultutre Francija je tudi v tisku močnejša od svoje nič šibk jše sestre Španije: 11,790.000 proti 1,570.000. V Indiji tiskajo kar 60 dnevnikov: 20 v angleškem, 40 pa v indskem jeziku. Pa trdi Dev:das Gandhi, da jih je še mnogo, mnogo premalo; ni pet let tega^ kar je vsej Indiji zadostovalo 30 ti’oč ton papirja, danes ga troši tamkajšnje ča-- sopisje 60 tisoč ton, pa bi ga vendar po- trebovali vsaj še 100 tisoč ton več!... Največje čudo pa to, da je v Indiji še milijon milijonska kopica ljudi, ki sploh brati ne znajo! Če drugega ne, vsaj tole korist so v sedmih letih svojega življenja dali Združeni narodi (po pravilu, da čez sedem let vse prav pride!), da nam je najnovejša statistika UNESCO matematično točno razdelila časopisje in bralce vsega sveta. Tako tedaj trdi, da je razdelitev približno naslednja: v Aziji najdeš 27,423.400 izvodov časopisja za prebivalstvo, ki šteje 1.247,731.000 ljudi... Posamično pa si v Indiji, Afganistanu in po Indoneziji 1.000 ljudi deli 4 časopise; v Birmaniji prejme tisoč ljudi 6 časopisov; v Perziji in Kačemiri 7; v Iraku in po Kitajskem 10; v Siriji 27; po Maloaziji 32; na Koreji (navkljub vojni!) 50; v Libanonu 82; na Japonskem pa 230... Verjeti skoraj ne moremo, da je Španija, evropska in tako kulturna, kjer skoraj ni človeka, ki bi brati ne znal, komaj malo višje od Koreje — s 56 časopisi na 1.000 ljudi... Siam, Pakistan, Saudova Arabija skoraj ne predstavljajo ničesar, saj pride v teh deželah komaj 3, 2, 1 časopis na tisoč ljudi. Spet višja je številka v Afriki, v Belgijskem Kongu, kjer 1000 črncev bere 5 časopisov. .. Tele neevropske in neamerike številke se nam zde posebe važne prav zato, ker nam pr očito kažejo, kakšno skoraj odločilno vlogo pri duševni vzgoji nekrščanskih narodov igra danes tisk, še posebej pa časopisje. Kdo nam bo drznil oporeči, če trdimo, da ima tisti, ki ima danes v misijonskih pokrajinah v svojih rokah tisk in časopisje, že tudi ključ do miselnosti in čustvovanja milijonskih narodov vseh neizmernih pokrajin! Komu bodo služili sto in sto tisoči ton papirja, ki ga zahteva Devadas Ghandi? Osebnim koristim tistih, ki so tisk in časopisje spremenili v donosno trgovino! Tak naj tedaj Cerkev nev-kljub vsej apostolski vnemi tisočev misijonarjev, danes prenekaterih od njih resničnih mučencev, preplavijo> valovi tuje, poganske ali celo brezbožne miselnosti? Katoličana zazebe, če pomisli, da silovita japonska časopisna organizacija, ki iz Tokija in Osake vlada javno mnenje Dežele vzhajajočega sonca in vrti miselnost 80 milijonom duš, dela povsem in docela, kot da Cerkve spl0*1 ni... Kako drugačna bi bila pot tega rn<>' gočnega naroda, če bi se njegov tj®1: rodil, kot se je meksikanski — v sluzD Resnice, v senci Cerkve! ČASNIKARSTVO V MISIJONIH Pa bi vendar krivični do Cerkve bilb svoje lastno katoliško ime bi blatili, čejj ne priznali, da je Cerkev tudi v naši*1 dneh, zares, še posebe v naših dneh sto' rila veliko več kot veliko tudi za čašo-pisje v šir in dol po svojih misijonski" pokrajinah. Spomnimo se samo niisl' jonskih tiskarn v mestih kot so Beyru > Dakar, Leopoldville, Tananarive, H®111” bay, Hongkong, Nagasaaki, Tokio, S»' pporo. Prva tiskarna v Maroku je bd — misijonska tiskarna, ki jo je vod oče Lerchundi... Pa se spomnimo tud vseh premnogih združenj, katerih osnovn namen je prav širjenje misijonskeg^ tiska v misijonskih pokrajinah ali P? zaledju; tistih, kot so že znane Družb svetega Petra Klaverja, afriškim d'1131" jonom namenjena; Družba sveteg Pavla, ki je s svojim apostolatom Pr0^ drla.prav na Japonsko; tiskarska °r^3 nizacija frančiškanskega konventuak® očeta Maksimilijana Kolbeja, znamenl. tega „viteza Brezmadežne“, znanega tu kot mučenca iz Ausschwitza, ki je skorij po pretresljivem razletu atomske b0111 be nad Nagasaakijem spet začela S ®v ^ jim blagoslovljenim delom — to pot na ruševinami! Kdo bi našteval vse brezštevilne .' stiče, liste in mesečnike, ki jih tiekaj misijonske tiskarne po vsem svetu, pa ^ lo vrsto tistih, ki jih izdajajo misijonar!1 a jih morajo zaradi pomanjkanja l*1, u tiskarne tiskati v tujih protestantski" židovskih ali celo poganskih tiskarna ; Če služimo resnici, priznajmo odkrit • v naših dneh skoraj ne bomo našli 111 sijona, ki bi ne premogel svojega las nega tiska, pa naj bo ta primitiven tako! Čudno se morda bere, pa je .ijen^v0 res, da je prav na Kitajskem misijons . časnikarstvo cvetelo bolj kot kjer ko drugje: pred „osvoboditvijo“ seved Letos smo žalostno mogli našteti s®1” še dva tednika in dve reviji v —- ”0”®, kongu, ki je v angleških rokah! .?£:}, leti pa je bilo na Kitajskem 5 katolis® dnevnikov, ki so jih vzdrževali izkljuc katoliški laiki, pa brez števila revij in Mesečnikov. Afrika se danes lahko ponaša kar z ;J^eri}a katoliškima dnevnikoma: enega aaja katoliški laikat v Leopoldville, rugega pa jezusovci v Tananarive. Več izd ^ • seve^a tednikov in revij, ki jih tn ajai° misijonarji Kongregacije sve-_ ea "liha, Beli očetje, jezuitje, Družba afriške misijone, oblatje Marije Brez-Madežne in drugi. , .Lidija za Afriko noče zaostajati: dva a tonska dnevnika, v Enakulam in v rp°. .ayam, sedem tednikov in dolga vrsta evij jn mesečnikov — vse to zgovorno , lc,a o nenehnem prizadevanju Cerkve kr ..atoliški tisk tudi v misijonskih po-k ajMah. Korejci berejo v svojem jeziku ^^liški dnevnik Kyong-hyang-shm-j . > ki ga tiskajo v Seulu; Japonci iz-Jajo Komyo ali Luč, po naše, ki ga „aPPoro izdajajo fračiškani, zraven fodn'k Sedem mesečnih revij in nekatere Pa Indoneziji, Australiji, Oceaniji in Pek . tajskem otočju bomo našli sicer .faj revij, mesečnikov in manjših misi-nskih lističev; zaman pa bomo stikali katoliškim dnevnikom. ŽIVA NUJNOST VrvPriznali smo in dokazali vsaj po-li-°, da prizadevanja Cerkve za kato-nn / ^^k v misijonskih deželah ne gre da K-njevati; težko pa je seveda trditi, ka i P0ni6njal kaj več kot neznatno B P'jlco v milijonskem morju papirja, ki Ji|,?a y svoje namene poslužuje nekato-^ l^i tisk, prenekaterikrat zagrizen sov-,.znik Cerkve. A to trdo in hkrati živ-Cel8^0 vPrašanjo tiska za katoliško bol ‘ 6V n‘ samo v številu, marveč še vee ^ v. -7 kakovosti. Prav nič se ni motil, je zapisal, da je svetovni kato-Kim premnogokrat daleč za dru- kaC ^rav Po strašanski revščini in do-, jsnjem pomanjkanju poklicne izobraz-r,r. casnikarjev, pa po njih tehnični pri-slp1 • tenosti. Ne delajmo si utvar in ne ceš>,n,°. se ®e naPrej 8 svoje majhnostjo, £ ’ saj za naše ljudi je vse dobro...! jj ^Mkarstvo je danes, ne več samo za-Hin a aJ‘ Pošteno tratenje prostega časa, da veda, ki kot vsakršna 'druga ve-no t ria Poseben študij! Tiskarska umet-st> znanje postavljanja naslovov, čas- nikarski slog, zmožnost pisanja reportaž, tehnika poročevanja in skrivnosti propagande — vse to so stvari, ki jih danes ni mogoče več improvizirati! Premalo in manj kot premalo je sama dobra volja, ki bi hotela nadomestiti popolno pomanjkanje poklicnega znanja in usposobljenosti. Kaj se ne zdi, da se laičnemu misijonarju tudi v časnikarstvu odpira nov poklic, kot v medicini, v šolstvu, v znanosti, v stavbarstvu in drugih izo-braženskih poklicih? Če kje na svetu, prav v misijonskih pokrajinah je danes katoliški tisk živa in pereča nujnost, mimo katere Cerkev ne sme in ne more. Kdo, če ne prav katoliško časopisje, naj bo kos s svojo načelno jasnostjo, s svojim nenehnim nakazovanjem poti k rešitvi — iz teme k luči, poplavi marksistične in poganske miselnosti, ki zdaj očito, zdaj prikrito, v rokavicah in s hinavskim nasmeškom lovi v svoje lovke milijone ljudi? Kdo, če ne prav katoliško časopisje, naj v misijonskih pokrajinah, ki so v veliki večini dežele z nič manjšo ali pa še večjo in silnejšo kulturo, kot je evropska, odstrani vse namerne ali nenamerne predsodke o katoliški Cerkvi ? Kdo naj pokaže na njeno vzvišeno socialno poslanstvo v socialni zmedi današnjega sveta; kdo spet naj s krščansko miselnostjo prekvasi mišljenje in čustvovanje milijonov izobraženih, ki iščejo, pa ne najdejo — k Luči? In kdo, slednjič, naj ustvari pravilno, jasno in dobrohotno vzdušje med neverniki za prospeh, rast in dokončno, zmagoslavno utrditev Cerkve y pokrajinah, kjer je še ni? Samo in edinole katoliški tisk! Bedak, ki se trka na svoje katoliške prsi in zatrjuje, da mu je katolištvo že po narodni tradiciji v krvi, pa nima razumevanja za to najživejšo nujnost ali pa celo zavrača pospeševanje in dvig katoliškega tiska v misijonih z izgovorom: Kaj pa je divjakom potrebno katoliško časopisje... ? Vloga katoliškega tiska v misijonskih pokrajinah je prav tolikšna, če ne večje važnosti kot prizadevanje misijonskih delavcev za vrsto bolnišnic, šol, dispanzerjev, znanstvenih institutov in podobnih nujnih ustanov. Dajmo tedaj, molimo in tudi v dejanju storimo vse, da bo Cerkev v misijonih tudi s svojim tiskom osvajala povsod in vse! ALADIN O KITAJSKEM PESNIŠTVU V naših časih, ko so svetu kulture vseh narodov in dežel .na ogled (saj se ti ponujajo kar same od sebe, ni roke ti ni treba stegniti za njimi), ni pač nobenega dvoma več — otipljiva dejstva preveč zgovorno dokazujejo! — da so vzhodni jeziki mnogo bližji pesniškemu izrazu kot naši, indoevropski, če se vprašujemo po vzroku, je odgovor nanj dokaj preprost, pa trdno reeničen: vzhodnjaško izražanje se je mnogo manj naravi oddaljilo kot naše. Prezgovorni primer te resničnosti je prav kitajščina. Povprečnemu človeku se pač malokdaj porodi misel, da bi Kitajci, ki so mu tuji bolj in mnogo dlje od najskri-tejše španske vasi, mimo drugih nerazumljivih stvari (vsaj na vid nerazumljivih!) utegnili imeti celo svoje lastno pesništvo. Pa je vendar, prav kitajščina, eden tistih redkih svetovnih jezikov, ki mu je pesem naravnost življenska nuja. Pesem, če je res živa in pesem v resnici, je nujno vezana na življenje, hkrati z življenjem pa povsem razumljivo, na tisto resnično okolje, v katerem življenje je: se pravi na naravo samo; na taisto, ki je prečudežni, nikdar umljivi produkt Stvarnikovih rok. Pesem je iz človeka in za človeka: njene podobe, misli, klici, želje, utripi in nje skrita notranja, pa vidna zunanja moč, ki jo izkazuje oblika, tedaj no morejo in ne smejo segati za neotipljivimi pojmi; tudi če poje o njih samih, je sredstvo njenega izražanja prej in slej beseda, ki stoji na trdnih tleh žive narave z vsemi njenimi pre-pestrimi in desetkrat mavričnimi raznolikostmi, ki pa imajo svoj vir in izhodišče vrdno v določnem, resničnem, ne pe umišljenem življenju. Težko pa je v svetovnih jezikih najti besedo, ki bi bila z naravo bolj povezana, kot je prav kitajska. če je tako, potem pač ni nobeno čudo, da težko najdeš pesništvo, ki bi bilo bolj pesništvo, kot je prav kitajsko! Kitajska beseda se plodi in živi. * kraljestvu trdne, žive, otipljive resnic' nosti. Odtod ta nenehna, nikdar končan» vrsta živih podob, ki se točijo kot Č3' rovit slap celo v najpreprostejših govorih. Belci, postavim, se ob slovceni®’ izrednih priložnostih zadovoljijo s kr3 kim, rezkim in, če do dna razmislil®0’ skoraj brezmiselnim „čestitam“, beseda» ki nam je že naravnost vsakdanja in res ničesar več ne pomeni; kako pestrej' ši, kako mnogo bolj življenjski, in čloVC" ku se zdi, da tudi mnogo iskrenejši * bolj ljubeč je v takšnih in podobnih Prl' merih Kitajec, ki bo namesto naše?9 mrzlega „čc.stitam“ čudovito visoko Z® želel: „da bi ti srce prekipevalo v vC. selju, kot luna, prepolna jeseni“. P® ništvo prav gotovo ni mehanično snovj1® rimanje dveh besed, ki se enako konc® jeta; to je morda umetelnost kovanj verzov; a še dolgo ne poezija! Pesništva je in ostane tisto skrivnostno, prelep ( recimo mu rima prav ta®0^ in podobo. Tako tedaj soglasje — med mislijo stoji in drži: čim manj se °dda]i*,^(j naravi — v svetu misli so najdlje vsega prav gotovo pojmi! — prozornejs » čistejše, bolj sveže, bolj jasne, lepše 1 bogatejše so podobe. Liki kitaj°kemu jeziku se tudi nje kitajskega umetnika nenehno in odvija v naravi, ob nji in z „ sama kitajska bivališča so P1"60^1. ;j dokaz temu: rumena hiša se ne.°d zemlji po nadstropjih in nadstropjih, 9 . je v zapadni civilizaciji doseglo s oholo predrzni porog materije sarn nebu v ameriških nebotičnikih. PraTl£l’ resnična, klasična kitajska hiša ne PoZ stopnic. Med trtjo se je skrila, ^ •ostrešje pa, namesto da bi sililo k ’l6 jj po zanadnjaško, se razpenja in ra^ c v ravno posnemajoče drevesno v°je , Težko, prav težko, se kitajski dom ^ reče vrtu, pa naj je majhen še 9 ^aJti vrt predstavlja rumencu vedno — Vet v malem. Kitajec, enako kot Ara-ec> ceni in ljubi veličanstvo, skrivnost-v° Vrednoto vode kot okrasni izraz; a tern, ko jo drugi vodi v potokih in postih, vrelcih in vodnjakih, jo prvi za-avlja v majcenih jezerih. Da bi ee mu osmiaidila, jo potiplje z lotosom, rugšen okras kitajskega vrta so po-netki gora, podzemskih votlin — vse c 'ltrivi, lični obliki... Kitajec ljubi Vetje, a ljubše mu je na drevju, kot Pa na gredah. Pa so spet že te rože ■nme vsekdar nekaj izrednega, nena-^ndnega, redkega in izbranega. Letne aSe — kajti z naravo rumenec živi kot kdo — spremlja Kitajec z vso spošt-^OBctjo prav po raznovrstnem cvetju nj rrne dobe, ki ga ljubkuje v cvetlič-cah sredi svoje sprejemnice. Iz vsega kitajskega življenja ven in en veje nek literarni, pesniški, globoko Potniški dih in čut. Saj crlo pri tako Za>nanS^° Pr0,zaičnih dejanjih, kot so Otrk, kosilo, večerja, ne pozabljajo po-svoj p0 vsem svetu občudovani in aJbolj cenjeni porcelan plemenitijo s Votjem, s pticami in ljubko lepimi iz- reki. Zapadnjaku morda nekaj izrednega, skoraj neumljivega, Kitajcu pa povsem naravno, skoraj nujno, da na skodeli(!), iz katere pije vino in ki je čez in čez posejana z najživejšim in najnenavadnejšim okrasj.m, bere: „cvetni vonj in ptičji spev...“. Morda je prav zato kitajska poezija tako daleč pred evropsko. Saj je pesnikom, kot sta Li Po in Tu Fu v VII. stoletju, že povsem lastna, naravnost nujna ta prečudovita popolnost in jasnost, ki odlikuje našr moderne. Kitaj ko pesništvo se je težkih, dušečih form sprostilo mnogo prej kot evropsko. Kdor prebira pesniške utrinke Li Po-ja tamle iz sedmega stoletja po Kristusu, se nehote domisli kakega modernega španskega Antonia M?chada, francoskega Rimbauda, nemškega Rilkeja ali Georgeja in drugih velikih mojstrov pesniške besede naših dni. Prav Tu Fu in Li Po, pa kitajska poezija na sploh, so bili, ki so tako mogočno vplivali na oblikovanje današnjega, tako visokega pe~niške-ga čuta, ki je skupna last vse knjižnosti našega stoletja! V klasični evropski knjižnosti o stva- reh govorimo, v kitajski si jih umišlja-mo. Morda prav zato, ker zapadnjaki pišemo, Kitajci pa — slikajo. Saj njih črke niso ne več ne manj kot stilizirano podobarstvo. Prav tiste značilno mnogovrstno zlaganje in menjavanje, družitev in skladnost kitajskih znakov je skrivna moč, ki odločilno ravna notranjo vskladje bralčevo, nujni, temeljni predpogoj, če si hočemo duhovnega užitka pesniške umetnosti. Tisto vidno spreminjanje in menjavanje znakov, ki je tako neznansko pri srcu Kitajcu, je nam Evropcem nekaj neumljivega. Zato je skoraj nemogoče, da bi kitajsko poezijo občudovali po prevodih. Vsi poznavalci kitajskega jezika so si edini v tem. Nikjer in nikoli ni prevajalec večji slepar in izdajalec kot takrat, kadar se loti prevajanja' in presajanja kitajske poezije v druge, evropske jezike! Za popestritev teh bežnih misli o kitajskem pesništvu, zdaj nekaj utrinkov te svojske umetnosti — v slovenskem prevodu (ki je vrhu vsega še po-prevod iz španščine!). Pri takšnem dokaj tveganem, skoraj že vnaprej na smrt obsojenem poskušanju nas vodi edina želja, da bi slovenski bralec vsaj zaslutil morda, če ne že dojel, čudežni napoj, ki ga skriva kitajska lirika. Li Po: Povratek s pomladjo Nad travo, kot svila mehko, sredi vrta zelene veje činovih domov kipe v pričakovanju, da se vrne roka, ki ljubkovala spet bo mladi, že prebujeni list nabreklih krošenj. Pomlad se je vrnila... Zaprti vrt moj dolge dni že čaka nate. Žalobna tuga me duši, srce mi zdvaja. Ga vidiš, sladki dih, ki skoz zavese mi prihaja v goste? Da ti si z njim prišla... ah! da prišla si s taistim mehkim svitom, ki zdaj prek gričev z daljami beži... Li Po: Jasna noč Krade se bela mesečina skoz cvetoče ek*10 v moj stan. Nje krhki žarki sedajo kot biserni [preproga pred moje ležišč6' Prav počasi prihajam in razmišljam, če ni morda na moja polja legla slana-Prelepa mesečina... Gledam jo z zavzetimi očmi; prisluhne111 [duši in zre«1 razsijane širjave; žalostne sence mi P0” [ljubijajo li6«' Joj, ta spomin na mojo daljno, sladko spokojno vas! Li Po: Samota Vse ptice so odšle. Le samoten oblak še nekje visoko krn1' Oblak in vrhovi gora so osameli v moj1 [očeh- Li Po: Brezplodni obisk samotarju S prepevanjem voda se bliža pasji lajež-Dež je izmil žametno listje. Včasih uzrem jelena, ki beži med [vejevje111- Bambus trepeče v divjih objemih vetrov-Z gore se spušča potok. Vzpenjam ®c" [Poldne J6' Le bron v starem svetišču govork ^ Kam se je umaknil menih, ki ga iščem V tišini, na smreko naslonjen, . z obrazom obrnjenim v zapuščeno zmJ ’ z razdvojenim srcem, otopel ves..-razmišljam. Li Po: Očitek Z rokami, ki so posejane z dragulji, je deklica zapahnila polkne in se zleknila na div»11' Solze, samo solze ji vidiš v očeh, a bridkosti, ki jo duši, ne vidiš..- Tu Fu; Večer na Jang Tse ^Hiee Pađa na to zapuščeno Fu. Moje misli pa hite v začarano ®esarsko prestolico, ki se potaplja množici spomenikov; jočem, ,? Poslušam ihtenje, 1 Prihaja iz zateglih vrtincev Jang Tseja. oo mi bo lunino ladjo dal ? rad bi jadral 0 samega Tschanga! Piv dale«. čutim, je že stara pomlad! j£a ače, tajni obred, vrh griča stolp, 1 s svojimi zobci čara obzorje, Se moti moj sen. a3 z griča proti džunkam tam ?lte mesečne niti, ,Z ®voje ječe jih gledam, ako se umivajo v zalivu... Tu Fu. Svetišče vojakov >z Čeng Tu se med cedrami z«va svetišče Kunmingovo. ( enkasta, cvetoča trava mu daje ridih večne pomladi; petje zlatega sna 0 tegobno lije med težkim vejevjem. Dvoje vladarstev je ustvaril, bil nebeški obstret cesarstva samega. Odpeljal ga je vilinski kralj, prav takrat, ko so povsod zmagovali njegovi vojščaki. Prša junakov so bila kot z dragulji posejana, ko so objokovali njegov odhod. Tu Fu: Dvorana s harpami V Mao Ling pojema, v svoji dolgi bolezni, a srce ji je še vedno prepolno sanj: bleda kraljična si sna več ne greni. Nad šiljasto zakrivljenim ostrešjem se zlati nebo. Res, tod so prodajali vino, in njih harpe so na zeleno pot rosile sanjave melodije. Še vedno utripljejo na listih divjih cvetov, tenje tistih rdečkastih zavojev v mraku. Brezploden je moj trud: ne ujamem več rahlih tresljajev, ne mehkega petja tistega daljnega feniksa. Za sklep še primer moderne kitajske Religiozne lirike. Pesniški utrinek akade- mika Lo, ki je bil slušatelj na univerzi v Hwai Spa in je deset dni po svoji pesnitvi prejel sveti krst v cerkvi španskih redemptoristov. Pesem je očiten dokaz, kako zna krščanska miselnost tudi književnost oplemenititi, ne na škodo, marveč vse prej na korist lepi umetnosti. Mladi akademik, ki si je za svojega patrona izbral svetega Frančiška Ksaverija, jo je imenoval: Katehumenova molitev S sklenjenimi rokami molim po obredu: Veliki Gospod, deset tisočerih stvari, prosim, daj mi pomoč k spreobrnjenju. Vroče pričakujem veliki dan (da bi Te videl), saj Ti si mi upanje, Ti življenje in zvezda vodnica, tki mi kaže k obalam miru; Gospod, usliši to mojo iskreno prošnjo; nimam zlata, ki gane ljudi, ne visoke in prostorne hiše, da bi Te obdaril z njo. Drobno srce samo imam, a je prepolno ljubezni in bo ugodilo Tvojim željam ecela vse-Nimam obrušenega lin kot snežni lesk belega noza> ki si z njim odprl moje ljubeče srce. Le plameneča kri mi kipi v prsih in mi vžiga hrepenenje, da se uvrstim [med Tvoje neustrašene vojoS6, Tvoj nauk je rešil mojo dušo in Tvoja čuda so omehčala moje srce. Jaz, tvoj suženj vdani, hočem s Teboj prav tja do smrti! V pričakovanju hrepenim po tistem velikem dnevu, ko Te bom mogel gledati onstran tega sveta. Saj, če si že zdaj tako ljubeč, kakšna bo moja radost šele takrat! NIKOLAJ JELOčN# ČUDNA SO KITAJSKA IMENA Kakor je Kitajska za nas čudovita eveta dežela in nas zanima vse, kar je nj° v jrygj,^ ta]{0 se tuc}j Kitajci čut-1J0 vsemu ( ne samo našemu dolgemu ^0^), kar opazijo in slišijo o nas. Mno-®°krat sem moral odgovarjati preprostim Judem na prav smešna vprašanja: ali *)ri J'S-s doma govorimo kitajsko? Ne! ■ v®en jezik pa potem govorite, an-Seški? Razlagati sem moral, da kot Ki- ^r* 'las doma govorimo kitajsko? Ne! akšen jezik pa potem govorite, an-& eški? Razlagati sem moral, da kot Ki-»v. ne govore japonščine, ampak kitaj-Cln°> tako mi Slovenci ne govorimo anf?leško, ampak slovensko; vsak narod 8°Vori svoj jezik. Pa so rekli: če ne go- --- avuj jezne, jra so rejen, ee jjc , °,rite kitajsko, kako pa znaš govoriti gajsko? Odvrnil sem jim, da sem se 'tajskega jezika s trudom priučil med v '^aJci, da ga preje nisem znal. ,|Kaj pa ce bi ■ — ... — . -- mi (Kitajci) prišli v Evropo, ali ,! so mogli naučiti vašega jezika? To 'moralo biti zelo težko.“ Potolažil sem da bi se lažje priučili našega jezika, °t se mi kitajskega, kajti kitajski jezik e*ja za zelo težki, če ne najtežji jezik a svetu. Zadovoljil sem jih. Drugig ®o me vprašali: ali imate v vropi tudi ,,sing“ in „ming“, t. j. rod-'"sko in osebno ime? Seveda ga imamo, Samo da je naš „sing“ rodbinsko ime k? j dolgo kot kitajsko. Za kitajsko rod-'"sko ime je dovolj en sam znak, za ase rodbinsko ime pa bi bilo treba casih 2—3 ali še več znakov, za vsak /8 .en znak. Pa niso mogli doumeti, altaj so naša imena tako dolga in zakaj ^ *a Evropejca pišem Pokorn, za Ki-aJce pa Kuo, zakaj imam drugačno ime doma in drugačno na Kitajskem. Ni jim bilo mogoče razložiti točno, ker niso poznali.naše zapadne pisave, ki vsebuje črko za vsak glas in ne znakov za vsak zlog in pojem. Rodbinska imena (glej risbo spodaj) Rodbinskih imen („sing“) imajo Kitajci ne mnogo več kot sto. Vsaj prvotno je bilo tako. Zato imenujejo ljudstvo z besedo „lao-pai-sing“, kar bi mogli prevesti z: ljudstvo stotih družin (rodbin). Najbolj običajna imena, oziroma najbolj razširjene rodbine so: Džang, Wang (kralj), Ly (češplja), Kao (velik) in druga... Ta rodbinska imena im,'jo le en zlog in tudi le en znak zanj, kajti Kitajci nimajo črkopisa, ampak za vsak naš zlog in pojem poseben znak. Rodbinsko ime ima običajno le en znak, le redko (na jugu) dva znaka, ki ju pa pišajo skupaj, kot bi bil en sam sestavljen znak. Osebna imena Za rodbinskim imenom, ki je na prvem mestu, je osebno ime, ki sestoji običajno iz dveh znakov, včasih pa tudi samo iz enega. Vsi poznamo voditelja kitajskih nacionalistov Kiang kai-šek-a, kot mi izgovarjamo, kot bi bilo to enotno ime, recimo rodbinsko ime; pa ni, rodbinsko ime je Kiang, osebno ime pa Kai-šek. Tudi komunističnega voditelja poznamo Mao-dze-tong-a; vrhovni komunistični general Džu-te ima pa le dva znaka, prvega ,Džu“ za rodbinsko ime in drugega „te“ za evoje osebno ime. Prav tako neki drugi znani komunistični general Lin-piav. Pomun imen Oba znaka za osebno ime imata mno1-gokrat svoj pomen, ki pesniško izraža dostikrat v zvezi z osebo, ki nosi to ime, bodisi značilnosti, bodisi samo želje, nekak življenjski program te osebe. N. pr. te-pao; prvi znak pomeni krepost, drugi pa dragulj, zaklad, torej bi bil pomen tega imena zaklad kreposti ali pa oboje i krepost i zaklad, t. j. obdarjen i z duhovnimi i materialnimi dobrinami. Med brati in sorodniki (gl. risbo spodaj) Bratje imajo, se razume, isto rodbinsko ime n. pr. Wang (kralj); pa ne samo to, tudi prvi znak osebnega imena je mnogokrat vsem bratom skupen, n. pr. Wang Kuo-lan, Wang Kuo-p’ing, Wang- Kuokang. Prvi znak Kuo pomeni državo ali tudi domovino. Ime prvega sina bi pomenilo: država v neredu, anarhija; ime drugega sina država ali domovina uživa red in mir; in ime tretjega sina izraža željo, naj bi bil nosilec tega imena steber (podpornik) domovine. A ne samo bratje imajo prvi znak (zlog) osebnega imena skupen, ampak tudi vsi bratranci, t. j. vsi v istem kolenu sorodstva. Vsi vnuki, ali vsi strici, ker so v drugačnem kolenu so- rodstva, imajo zopet kak drug znak eku* pen. Sorodstvo je na ta način zelo lahko ločiti. Važno je to zlasti pri velikih drU' žinah s številnim sorodstvom. Poneko imajo številna osebna imena sinov napj' sana z velikimi znaki na kaki tabli a* sliki in obešena v hiši pod stropom. ^ je številno sorodstvo, ni lahko najti novih imen, ker se nobeno ne sme ponoviti» tudi praznoverje včasih zahteva, đa^s® ne sme ponoviti ime, ki ga je v družim že imel kak član, čeprav je že umrl. Zato seveda ne more vsakdo dajati imen, ah1' pak le tisti, ki so kaj študirali, ker rn°'. rajo biti vsaj pismeni in ki imajo kaj skušnje v teh stvareh. Običajno vrši t nalogo vaški učitelj ali kaka druga vaŽh9 osebnost v družini ali pa v kraju, h-hodi otrok v šolo, mu nadene to ime um-telj; to ime se imenuje „šolsko“ ime» ali „veliko“ ime, „ta ming“; dočim ß,e ime, ki ga je nadela mati otroku ob r°l' stvu oziroma pozneje, imenuje domace ime ali „malo“ ime, „siao ming“. Slovesnost poimenovanja Ko je otrok po rojstvu dopolnil m®' sec dni, mu šele dajo ime, „siao ming » t. j. „malo“ ime. Je to poseben družin®9 praznik, na katerega povabijo sorodnik«; in srečni družinski oče mora žrtvova1 precej žita za pojedino došlim gosto111-Otroka okopljejo in ga oblečejo v živobarvno, rdečo obleko in sploh j® P°* sebna ceremonija za to. A ]& 0 4 £ 4 /i/ !g? /i ti f JtL £ i' . b c/h Tt ÄMO /fU>o ii i rr . 'f1'*J1 Jfomj “p v JZ ^ Ž i X T e/sit. c ^ v-vt “ V v /1 Is* ^ ^ 'v/o-'Y i j i -a * -to A O "A -A' . / . /9 • cfl-O •A £ » * C-O Ct-Tt rt ^ ~J 'O e e. J ~ • />«. Slot 1 *-iL čudna imena (glej risbo zgoraj)) dostikrat nadenejo za naše pojme ka° CUt*na 'Juena; n. pr. imenujejo otro-Po prvtm predmetu, ki pride ob ^ftvu otroka materi v roke ali pred / ' j>siao-mao“, kar pomeni mucek keo “ mačka)> »tač’e“ velik voz, „siao-ot°V psiček; drugič zopet poimenujejo oka p0 razmerah, v katerih je bil s,Jeri: >,ta-loan“ t. j. nemir (bodisi voj-Vo^ S Bovra^nik'> bodisi državljanska JPa, bodisi da radi razbojnikov ni mi-aH „ta-šoei“ velika voda (namreč g^oPj). To so zelo običajna imena. Pa .. razun,ljiva so nam imena „siao-’ »pao-pei“, „siao-cin“, mali dra-^ zaklad, malo zlato, kot če pri nas 3 j,1 Pravi svojemu otroku, da je njen jjr ad> da ji je nadvse drag, „moje zlato“. zopet se dobe imena „ho-šeng“ jjj bonec ali „ša-mi“ mali bonec, t. j. Se aele pripravlja, da bo kdaj postal Pec. Praznoverje je krivo takih imen. oz • ",e 6 tem nekako posvečen Budi, Va ^ V nie?ovi službi in ga bo torej da se mu ne bo nič hudega pri-v ali pa hočejo s tem imenom pre-* ’ zlega duha, češ fant je bonec in zli (Juh ne sme škodovati. Z istim in nadenejo fantu dekliško ime, j; , 1 duh, naiven kot je, oziroma le da jS^Vo j® naivno, ko to verje, misli, dekvJd in fant, ampak punčka, ker nosi hsko ime, in dekletu škodovati s -J- ß’ JZ /o> cko fieon /IkKG slo smi’tjo se ne splača. Ponekod imajo običaj, da dajo deklici ime „yow-ti“, kar bi se prestavilo: ima bratca. Zakaj? Starši si žele sina; ko prvi otrok ni bil fant, naj bi bil vsaj drugi; in to naj bi bil način, kako ga dobiti. Dostikrat imajo bratje imena, kot so jih imeli Rimljani: Primus (naš Primož), Secundus, Quartus, Quintus... Tudi Kitajci jih kar štejejo: „Lao-ta“ — prvi, „Lao-eul“ — drugi, „Lao-san“ — tretji in tako dalje. Včasih pa je morda fantič edini sinko v družini, a mu dajo ime: šeeti, Sextus, ne ker ima že pet večjih bratov, ampak ker je on šesta oseba v hiši: morda stari oče in stara mama, oče in mati, sestrica in sinko je šesti. Deklice imajo še bolj pesniška imena, ali imena cvetlic, ali kar je v zvezi z nakitom, z zlatom, s srebrom, draguljem itd., mi bi rekli Zlatica, Biserka, Marjetka, Kitajci pa pravijo „Yü-t’ing“, „Cin.t’ing“, „Yinjt’ing“ t. j. utica (kiosk) iz dragega kamna, zlata utica, srebrna utica. To so sestrice med seboj, ker imajo vse en znak (zlog) „fing“ (utica, kiosk- skupen. Mlajši in starejši Zanimivo, mlajši brat ali mlajša sestrica ne sme nikoli klicati starejšega brata ali sestro s pravim imenom, ampak samo: „ko-ko“ brat, „cie-cie“ sestra. Če ima več starejših bratov in sester, potem jih kliče: „ta-ko“ veliki oz. prvi brat, „eulko“ drugi brat, „san-ko“ tretji brat; „ta-cie“, „eulicie“, „san-cie“ t. j. prva, druga, tretja sestra. Za naše pojme se čudno sliši, ko bratec kliče starejšega brata h kosilu: Prvi brat ali drugi brat, pridi jest. Pri nas ne bi tako nikogar priklical. Isto je, če je pri hiši več svakinj, nikoli jih ne imenujejo s pravim imenom (to le starši, oče in mati), ampak le „tao-sao“, „eul-sao“, prva, druga svakinja. Pokitajčenje evropejskih imen Ko pride Evropejec na Kitajsko, mu je treba priimek in ime pokitajčiti, oz. toliko prikrojiti, da ga je mogoče označiti s tremi kitajskimi znaki, ali pa, če ne gre drugače, nadeti novo ime. Kajti naša imena so za Kitajce dostikrat neizgovorljiva in se ne dajo točno napisati, točno označiti s kitajskimi znaki. Kit. zlogi se navadno ne zlagajo z našimi, nekaterih glasov nimajo n. pr. r. Kitajci imajo za priimek in ime skupaj le 3 znake (zloge), naše rodbinsko ime samo ima pa že 3 ali še več zlogov; to je za Kitajce nepraktično. Naša imena so ali predolga ali prekratka, zato jih je treba prikrojiti, včasih pa čisto spremeniti. Gospoda misijonarja Ruparja so Kitajci imenovali Lü-pa-eul; se sliši precej po naše; pa bi bilo lahko še bolj, če bi vzeli mesto LÜ, Lu. Mislim, da je bilo vzrok temu to, ker je že neki drug misijonar imel „sing Lu“ (rodbinsko ime Lu). Po naše je Lü-pa-eul, vsi trije zlogi g. Ruparjevo rodbinsko ime; po kijtajsko pa ne; le prvi zlog je rodbinsko ime, pat eul pa osebno ime. G. Jereba ime se po kitajsko piše Ye-li-p’u. To ime je zelo posrečeno, ne samo da se sliši zelo podobno našemu, ampak ima tudi zelo lep pomen. Ye drevesni list; li = korist; p’u = povsod, splošen. Nosilec tega imena Ye (običajnp rodbinsko ime), je koristen za vse ljudl’ ali pa za ves svet, ali povsod. To za katoliškega misijonarja lepo ime. Ko katoliški misijonar, oznanjevalec Kristfl' sovega evangelija, je zares koriste11 mnogim! Znani belgijski misijonar Lebbe, ki j® govoril in pisal kot Kitajec ter bil naV' dušen govornik in pospeševatelj n0X7 idej, ter je šel glas o njem po vsej Ki' tajski, se je imenoval po kitajsko ming-yucn. Prvi znak Ley (rodbin3»( ime) pomeni grom, „ming“ ime, „yuen daleč; njegovo ime oz. glas o njem Ä1® daleč na okoli, kot grom. Tudi to i®6 se po kitajsko zelo lepo sliši, Seved* njegovo ime Lebbe ima le dva zlo£a’ torej prekratko za Kitajce in so vzeli prvi zlog in dodali dva druga, s kate" rima so karakterizirali njegovo oseP' nost. G. Prebil ee po kitajsko imenuj® Tong-süe-ven; torej nič podobnosti s slovenskim, ker Kitajci nimajo zlog® Pre. Pač pa se je tako imenoval bi. P®r' boyr, ki je umrl kot mučenec pred do brimi 110 leti na Kitajskem. Tudi osta ® dva znaka sta mu v čast, saj pomeni znanje, znanost, učenost, in gospod g°' vori jezikov, da jih na pretih ene san» roke ni mogoče prešteti. Moje ime se po kitajsko glasi Ku® cia-lu; tudi skoro ni zveze s prvotni imenom; bi rekli, Kuo (rodbinsko ime' naj bi bil pač drugi zlog v Pokorn, P Ve. § Ai A r v/. / —r ^ p ^ /t €W' m A 'it cfe f / nem f n m- M * t e seveda zmaličen. Cia-lu pa je moje fstno ime Karl (Karlo), na jugu ga Ogovarjajo Ka-jlo, kar je zelo podobno nasEmu imenu. __ G. Kopača ime je Kao-pao-čen; Kao '' Velik, g. Kopač ni velik po telesu, ac Pa po duhu in krepostih. „Pao-čen“ farski minister, kot duhovnik in mi-s|3onar je služabnik (minister) Naj-visjega. Krstna imena t ,?rv°blem krstnih imen na Kitajskem udi še ni rešen. Misijonarji in katoli-Cerkev žele, da bi kristjani rabili j. anska imena tudi v vsakdanjem živ-ispju. Težava je v tem, da so mnoga asa krstna imena predolga in torej za Kitajce nepraktična; potem, da skrajšana ali tudi cela ljudem, zlasti poganom, nič ne povedo, so jim tuja, se ne slišijo po domače, nepriljubljena. Jessu (Jezus), Ma-li a (Marija), Jo-se (Jožef), Pau-lu (Pavel), Ma-teou( Matevž), Lu-cia (Luka) itd. Taka bi morala biti vsa; pa sem nekoč naletel na fantiča, čigar krstno ime je bilo Pa-tuo-lo—meon t. j. Bartoi-lomej (Jernej), nekaj nezaslišanega za Kitajca, kako naj si zapomni to ime in vse se mu je smejalo, če bi ga rabil v dnevnem življenju. Zato se misijonarji trudijo, da bi tudi krstna imena približali duhu kitajskega jezika. Pa ni lahko. DRAGO (KARL) POKORN CM &UA Mii Ubijem te, če izvem! Marija, ki je v misijonu obiskovala že 2. razred, je morala na zunanji šoli spet v prvega. Oče ni upal povedati, da je že napravila z odliko kot prva v razredu prvi razred ljudske šole v misijonu, ki je bila daleko najbolijša v kraju in so na splošno oni povprečni učenci, ki so se episovali iz nje na zunanje šole, napravili sprejemne izpite navadno vsaj za en razred višje kot so pričakovali. Kajti na zunanjih šolah je bil pod komunizmom glavni predmet ples in rdeče petje, kar v misijonu kljub pritisku rde-čih ni bilo uvedeno in so mnogi starši pošiljali dekleta v misijon tudi zato, da se izognejo plesom po ulicah v mešani družbi in so jih pridržale lepo za pomoč v družini, ko so rdeči vedno bolj zahtevali vpis v njihove šole. Lo se je zbal komunistov. Celo Marijino spričevalo je skril. Učiteljstvo zunanjih šol je vedno bolj odkrito napadalo misijonsko šolo, njene učitelje in učence. Bili so tudi zavistni boljšim plačam in svobodi katoliških učiteljev v misijonu, ki jim ni bilo treba kot njim zunaj mazati si značaja ter sodelovati z rdečimi, kar je značilo onemogočiti se za bodoče delo v svobod-ni Kitajski, ki bo prej ali slej gotovo prišla. Starši, ki so poslušali po mestu najbolj čudne vesti o našem delu in šoli, So se vedno bolj bali in temu primerno polagoma začeli braniti otrokom vsak etik z misijonom. Marijo je doslej redno reševala njena neponarejena odkritosrčnost. Sproti je svoje težave potožila misijonarju, ki ji je mogel s pametnim svetom navadno vedno pomagati iz zadrege in stiske. Odkar je Marija hodila v zunanjo šolo, ni smela več svobodno v misijon. Oče je zagrozil v strahu pred rdečimi preganjalci svojim otrokom, da b0 ubil vsakega, o katerem b0 izvedel, da je šel v cerkev. Gotovo ni mislil tako hudo, a otroci so se bald. V tolažbo jim je dejal, da bodo smeli spet v misijonsko šoj0; čim bodo časi boljši, ker so se v nj°J gotovo največ naučili in jih imajo nj1' sijonarji in učitelji zelo radi. Misijone*3 šola je brezdvoma najboljša v mest3' Na ulici je Marija skromna stopala v. šolo in se vračala naravnost k m«111}1, domov. Ljubeznivo je pozdravljala m1' sijonarje, kadar jih je na cesti srečaval3-Tovarišicam, ki so jo venomer kldcale-„Marija!“ pa je ponavljala; „Oče le rekel, da sem Yi Ying, ne Marija! OJ! je tako naročil.“ Oče se je bal, da 01 rdeči zvedeli, da go njegovi otroci kr1' stjani, ker s0 rdeči že javno grozili, 03 bodo katoličane pobili' ali pa izgnali 2 misijonarji vred v tujino. Učitelj Cbo3 pa ni prišel na svobodo. Trdili so icel°> da bo kot špijon tujcev ustreljen, ker da je organiziral mladin0 proti sedanj1 oblasti, ki je Kitajsko osvobodila. Kij30 bolehnosti so ga vlačili s tremi in °el0 petimi vojaki, oboroženimi do zob, na VT}' silno delo v daljne hribe sekat drva 13 prenašat kamenje. OdlašaM pa so z vsakim resnim njegovim zaslišanjem, razeIJ prvi dan po aretaciji vpričo staršev, k° so zahtevali njegov podpis, da je prej6' mal od misijonarja denar za protikomunistično propagando, pa je z glavo odkimal in se raje vrnil za resnico trpcJ med uši in podgane ter pičel riž, kot da bi prodal resnico in misijonarja, kar so rdeči želeli. Mamina modrost Mamo močno ljubeča Marija pa i® vendar še večkrat pritekla počastit J?" zusa v tabernaklju in celo kako nedelj0 k zgodnji sv. maši, čeprav je oče o3” slej še bolj budno pazil na otroke. Maj3 Marija se je z mamino pomočjo najlažj® izmaknila. Navadno je kmalu za njo VT}' hitel brat Janez. In ona je misijonarj3 hitela dopovedovati: „Duhovni oče, n13” ma me je poslala, naj grem v cerk°v molit.“ raK^86.8^118^0 za misijonsko delo upo-bil n. 'n ?ajbo'.j vpeljan učitelj Chou je dov*TVa ^rtev- Učenci so nam pripove-].• all.> kako grozijo javno našim učite-in učencem, da so v službi sovraž-i °v države, ker imajo še stik s tujimi 8 S?r.laliati. Trdijo, da bodo misijon za-SQ In vse zaplenili. Marija je pod vtiral j govoric ostajala izven šole naj-. Je doma pri mami. Pomagala ji je, kjer Po Njena sestra Tereza je precej n krivdi očetove neprevidnosti, prenag-j .n°sti in poganske neodločnosti v novi šoli zašita v rdeče mreže. In ker je bila bil zeln živahna ter sposobna, je Zaa kljub svojim 13 letom že izvoljena rensko odbornico v ženski komuni-jj c!n organizaciji. Izjavila je misijo-ie sprejela mesto pod priti-da0^1 ^ vs* 80 ve(jel'’ j® krščena in j® kila med najbolj gorečimi. Po pre-.'Oknju ni bila nikoli komunistka. Za-hin ena j® Prihajala od časa do časa za v P pred tabernakelj in bila zadovoljna, Je mogla dobiti od misijonarja spet malo duhovne pobude. Neprestani nastopi, plesi, petje, kino in rdeči teater, sirensko prišepetavanje o potrebni osamosvojitvi deklet in žena izpod oblasti staršev in mož, vse je Terezijo v verovanju hromelo, čeprav je njeno povra-čanje k sv. spovedi in pred tabernakelj prepričevalo, da ni srečna, kot je bila po krstu, in da jo je vrag hotel za vsako ceno prikleniti na rdeče vajeti. Malo pa je Tereziji spraševala vest mala Marija, z vsem svojim obnašanjem že tako umerjena in resna. Marija se ni udeleževala komunističnih plesov po ulicah, kjer so se rdeči izživljali v nemogočem zviranju, trgali copate in se potili ter trosili svoje mnoge sile za norenje. Vse pametne je to odbijalo. Marijina mama je rdečim propagandistkam kar ponavljala, da Marije ne pusti k plesom, ker je „za take stvari še premajhna“. In čeprav so njo najbolj lovili, je Marija z mamino pomočjo vedno znova zmagovala in vztrajala. (Se bo nadaljevalo) Borut , “tfanjščina kitajskega doma iz časov, preden je zapadna civilizacija začela "■odirati v življenje kitajskega človeka. Danes vplivi zapadnega sveta verjetno vedno bolj spreminjajo starodavne kitajske običaje ŽE DRUGI RENTGEN KUPLJEN Z „DR. JANEŽEVIM RENT. SKLADOM“ Spoštovani g. Lenček! Dobil sem Vaše pismo, a nisem bil v stanju takoj odgovoriti. Začetek je povsod težak in tu to še posebno čutimo, zlasti ker se je takoj po prihodu začelo težko delo: naval bolnikov poleg organiziranja in urejanja nove bolnišnice. Tu sem malo časa, a je povest že dolga, vesela — a tudi grenke primesi ne manjka. Našel isem tu toliko dela, kot še nikdar in nikjer v življenju. Včasih sem imel tudi po 10 operacij na dan. Te zelo zmučijo, ker je že izven operacijske sobe vročina huda, zadušljiva — kaj šel€ v operacijski sobi, ki ni klimi primerno zidana in od človeka direktno voda lije med operacijo. Telesno dokaj trpim radi vročine. Pred kratkim sem zvečer operiral težak slučaj. Po zadnjem šivu kože se mi je v glavi zvrtelo in sem se zvalil po tleh. Ko sva oba z bolnikom bila v redu, sem še 3 ure nadaljeval z operiranjem. Že v prvem mesecu sem dvema bolnikoma dvakrat dal kri — na žalost sta oba umrla —, pa tudi izgubo krvi nekoliko občutim, ker se v vročini ne more mnogo jesti in se kri ne more hitro nadomestiti — poleg vsega pa nisem več mlad, kostni mozeg se stara. Zdi se mi, da sem bil za preteklost nagrajen s tem otokom, je pa v dobri meri poskrbljeno z obilnim in odgovornim delom, da mi ne ostaja časa niti za spanje, kaj šele za kaj drugega. Poklic kirurga je že v normalnih razmerah nekaj težkega, kaj šele v izrednih razmerah, v katerih zlasti ob prihodu navale bolniki, ki so že povsod iskali pomoči in je niso našli — pa jo pridejo iskat h novodo-šlemu zdravniku, ki neredko stoji pred bolnikom v težkih mislih, ali naj ga sprejme ali ne... končno se le odloči naskočiti težko bolezen, pa ga neredko potem grize, da je to storil... če seveda vse ne gre kot bi rad. Sedaj pa druge stvari. „Janežev rentgen“ je vzdignil mnog0 prahu. Rentgen je bil kupljen in tudi z bolnišnico vred izgubljen. Pozneje sen* Vam radi denarja pisal to in ono. Ta te* den sem bil v Tajpei in v dobri uri reš» problem tega denarja. Prevzeli smo pr1' vatno bolnišnico z malim japonskim rentgenom. Pred 2 tednoma je aparat od' povedal in postal neraben. Poslati bi ga bilo treba na Japonsko... Te dni sein šel v Tajpei radi aparata. Videl sem, 08 delo v bolnišnici ni možno brez njega m da število bolnikov pada, ker ni rentgena oz. ker smo začeli pošiljati bolnike n? rentgen drugam, a se niso več vračali-Tu ima skoro vsak privatni zdravnik rentgen... Videl sem, da novega karni' lijani trenutno ne morejo kupiti, ker s° itak padli v velike dolgove, poleg teg» pa z vso naglico zidamo nov del bolniS' niče, vse z dolgovi... Po kratkem pr®' mišljevanju sem naredil sklep in ga tudi izpeljal. Šel sem h škofu in mu svoj-nažrt povedal. Dejal sem, da bi rad kupil _nov rentgen, da imam denar v Ameriki Jn da bi rad kje dobil posojilo. S škof018 sva dobra prijatelja. Šel je nekam za Pet minut in mi prinesel 1000 USA dolarje'1 ter naslov, kamor naj bi se denar iz USA poslal. Naslov spodaj prilagaj8’ Takoj sem šel v trgovino in za 1100 USA dolarjev kupil nov rentgen, katerega b°' mo te dni montirali ‘in začeli rabiti. ' Jaz sem torej rentgen kupil — 100 d°' larjev sem dodal še iz svojih preostankov, rentgen je moj in sem ga dal n» razpolago bolnišnici. S kamilijanci sej8 se takole dogovoril: Rentgen naj sluz1 bolnišnici. Ko ga bodo lahko plačali, £8 bodo pač plačali — kakor koli in kjer koli že — v tuji valuti, če bi mene kal doletelo, smrt ali kaj podobnega, sel8 jim dal Vaš naslov in bodo rentgen pl8' čali Vam, toda ne morem reči kdaj. Hf' nar za rentgen sem torej že porabil 18 lepo prosim, da uredite, da se čimpreJ denar na priloženi naslov pošlje. Misll81> da sem storil prav in tako s tem denar- Voh 26 ^Va rentgena kupil, denar pa še zve?0 ostaJa last Slovenske misijonske ali v naj s* ga P^a^aj° enkrat meni den .m- Tudi če ga vrnejo meni, jaz k- arja nočem in ga bom Vam poslal; če Jiaiia ^az nnirl, vedite, da imajo oni Vaš in naročilo, Vam ga poslati. Pre •'ßem na kitro storil tako, sem bil bofJj an’ da delam prav, prepričan, da ,ja 0 darovalci zadovoljni, ko bodo vedeli, za sem.z denarjem že dva rentgena kupil 8lo misijpne, denar pa še vedno ostaja n0i„enski misijonski organizaciji na raz-Morda ne bo treba niti zelo dolgo na at*>. da ga bodo vrnili. Lahko moje aan3e s tem denarjem javnosti pobov 'n Mrazite darovalcem mojo po-n° prisrčno zahvalo za oba rentgena. £aT^u So tudi Amerikanci, ki pomagajo Ka a'’ Pa s Koreje na odmor pridejo. osbiv6 katolikov, pridejo k nam k maši, Tak Pa *;uc^ Pridejo k meni zdravit ee. ijj ,° s®«» še z njimi zaposlen, a je dobro hitti-0riS^n° za rnisijon. Tudi z nacional-i' Pridem veliko v stik in sem pred tkim zdravil čangovega prijatelja, ke8a generala. PROŠNJE DEŽUJEJO... Rektor sirotišnice „Dominic Savio“ v Tirupatturju, naš rojak g. Pavel Bernik, salezijanec, dobrim srcem takole opisuje prošnje, ki naj bi mu jih po-1 magali uslišati: Tirupattur, 27. maja 1952. Pišem Vam iz moje nove postojanke. Pred par tedni sem prispel sem v Tirupattur, da prevzamem vodstvo zavoda in šole blaženega Dominika Savia za sirote. Do sedaj je bilo sirotišče priključeno zavodu presv. Srca Jezusovega z gimnazijo in visoko šolo za salezijanski naraščaj. Da bi se pa bolje razvilo in na novo sezidalo, so ga predstojniki ustanovili kot zavod zase. Do sedaj obstoja iz štirih podolgastih koč, pokritih s slamo in palmovim listjem. (Naslovna stran zadnjih „Katoliških misijonov“ kaže pogled na misijon in sirote.) V začetku maja nam je veter podrl eno ter poškodoval druge. Prošnje za sprejem pa kar dežujejo. Pišejo jih ubogi starši ter misijonarji naše madra- 1 ške ter sosednjih pet ali šest škofij. Ne- katere so res pretresljive, pa jim kljub temu ne moremo ugoditi. Prostora imamo komaj za 180, sprejeli smo že skoraj 200 sirot, zavrnili pa kakih 150. Navedem Vam nekaj takih prošenj za primer: „Častiti gospod ravnatelj! — Prosim Vas za veliko uslugo. V župniji imam sedem na novo spreobrnjenih vasi. Letam je mnogo otrok, ki so zelo potrebni prehrane, šolanja in vzgoje. Rad bi poslal v Vaš zavod vsaj 12 takih sirot. Upam, da moje prošnje ne boste odbili. — V Jezusu Kristusu vdani J. M. Pa-rampet, župnik.“ — Sprejeti nam je bilo mogoče samo dva otroka. „Častiti g. ravnatelj! Že tri leta se trudim, da bi sprejeli v Vaš zavod kot sirote nekaj ubogih fantov iz moje župnije, pa vse zaman. Upam, da se mi bo posrečilo vsaj sedaj. Preden sem jaz prišel v to župnijo, so od tod šli v Tiru-pattur 4 fantje. Vsi razen enega so se že izšolali in so vsej župniji v dober zgled in spodbudo. Zelo lepo Vas pro-' sim, da sprejmete še pet drugih, šola v tukajšnji župniji ima samo pet razredov. Učenci, ki bi radi šli v višje razrede, morajo hoditi vsak dan 5 milj (vsaj 8 km) daleč v pogansko šolo. Me zelo skrbi za te fante. V trdnem upanju, da boste moji prošnji ugodili, se Vam podpišem v Kristusu vdani Anton Nazareth, župnik.“ — Iz le te župnije smo sprejeli samo enega fanta. Zanimivo in ganljivo je tudi sledeče pismo, katerega indijski slog se razvidi tudi v prestavi: „častiti g. ravnatelj! Po milosti Vsemogočnega Boga mi je dobro. —• Sem slišal o Vašem zavodu in Vaši dobrodelnosti napram ubogim otrokom. Ubog pa je tudi moj sin Na-rayan. Lepo Vas prosim, sprejmite ga v Vaš zavod in v Vašo vero. Sem namreč hindujec po veri in parijec po kasti. Se Vam že vnaprej najlepše zahvaljujem, Vam vdani Raghavan.“ — Ta prošnja je prišla prepozno. Nimamo več prostora. Prva skrb v začetku šolskega leta je pač ta: kam bi sirote vtaknili; druga in nič manjša skrb je pa: kako bi nasitili toliko lačnih želodčkov, poskrbeli za obleko ter šolske potrebščine. Po večini gojenci nič ne plačajo. Za nekatere, ki se jim posreči dobiti posebno spričevalo uboštva od županskega urada (za kristjane to ni lahko; jih včasih silijo, da naj gredo v hinduistične zavode) vlada plača eno tretjino stroškov. Za vse druge pa moramo poskrbeti h11-Imamo torej dvojno nalogo: prva "T zidanje novega zavoda, ki bo kljubova^ tropičnim viharjem, druga pa: prehj"3' na, obleka in šolanje dan za dnem. mo li vse to zmogli? Odgovor nam bodo dali dobrotniki širom sveta, tudi »10" venci, posebno Slovenci. Za to se Va® zelo toplo priporoča vdani rojak misl' jonar Pavel Bernik PRED NOVO MAŠO Salezijanski bogoslovec č. g. Nac® Kustec je pisal g. Grdinu Antonu st. USA tole lepo pismo, ki nam ga J. prejemnik prijazno odstopil v objav®- Velespoštovani g. Grdina! . Pred tremi meseci sem se preselil 1 Yercauda sem daleč na sever pod Hi®a lajsko gorovje. Skoraj cel teden sem P°' toval s temi umazanami indijskimi vlaki. Pot ni bila nič kaj prijetna; tako J^ bilo vroče, da sem po treh dnevih zace krvaveti iz nosu. No, pa sem končno 1 prišel na cilj. . Tukaj imamo bogoslovci študenta • Moji predstojniki so se odločili, da ® pustijo v miru preštudirati zadnji l®^!-bogoslovja, brez vsake skrbi za sirotis® ali za misijone. Mawlai je mala vasica blizu Shill°nl ga, ki je glavno mesto Assama. je lep, toda zelo daleč na hribih, in s velike težave za redno življenje. Ljudje se pečajo z živinorejo, polj®^ delstvom, itd. So zelo podobni KitaP cem, in tudi govorijo čisto poseben je*' ki jih razlikuje od vseh drugih nar°?°. te velike Indije. To so takozvani si“ in živijo na „Khasi Hills“. skupaj je okrog 200.000. Med tem ljua stvom še komandira žena, možje pa n® rajo ubogati. Nimajo iste vere kot °s-ja0 Indijci: hinduizem, ampak kot navadn vsi drugi pogani po svetu. Stara m» ali prastara mati vodi vse družinsko 1 socialno življenje. Dokler so bili tukaj Angleži, so Prj. testantski pastorji zelo uspešno delov» med tem narodom in katoliški mi®1! nar ji niso smeli stopiti v nekatere kral • Odkar pa so jo Angleži popihali, s°.Kjj toliški misijonarji prodrli povsod,_ t ,, v takozvane „protestantske trdnjave > in sedaj delajo precej uspešno. Prvi salezijanski misijonarji so P®' °sIopja sirotišča „Dominik Savio“, ki ga vodi naš rojak salezijanec Pavel Bernik. Ena lod teh koč se je v viharju ses dla, ositale so poškodovane. ne]. ?m Pred 26. leti in so našli tukaj Pin na<^ katolikov, v celem Assa-Še j. ®^aj jih je že skoraj 100.000, in ŽeteJU.Je vedno prosijo za misijonarje, v Je res velika, a delavcev je malo. ki Khasi mejijo z drugim rodom, Pon?6 ^^PJe Nagas. To so še popol-.djvjaki. Država ne dovoli, da bi g0 * j ' misijonarji šli delat med nje. je nevarni sosedje, kajti med njimi ]ja 1'cd;.1 najbolj spoštovan in največ ve-haiv ' u^’je več sovražnikov in ima sovražnikovih glav v svoji koči. Uja a .° ponoči udarijo na kako vas, dejg e^° m pobijejo prebivalce, pokra-svoi’, Lar se da, in potem se vrnejo v v hi-ifr^oge- Država se noče vmešavati chvjak‘°Ve zadeve in samo pazi, da ti ^aši•n® Pridejo predaleč v ravnino, tudi i^^Denarji vseeno upajo, da bodo v t0 brez državnega dovoljenja stopili sv -,Pl’eP°vedano zemljo in prižgali luč ’ evangelija. V našem študentatu nas je 36 bogoslovcev, ki se pripravljamo na bodoče misijonsko delo. Prihodnje leto nas bo' 10 posvečenih v duhovnike. Lepo število res za naše revne misijone. Nekateri bodo po posvečenju odšli na jug, drugi pa bodo ostali tukaj na severu. Zaključim. Toda prej se hočem še enkrat prav lepo zahvaliti Vam in vsem drugim misijonskim prijateljem, ki ste1 tako velikodušno priskočili na pomoč nam misijonarjem. Bog plačaj! NOVICE IZ SIAMA Potom g. Wolbanka smo poslali č. m. dr. Ksaveriji Pirc O. S. U. skromno' vsoto 60 dolarjev iz letošnjega sklada „2000 dolarjev za vse slovenske misijonarje“ (kakor že tudi nekaterim dru- j gim). Sedaj se misijonarka za poslani dar zahvaljuje: Kako veselo nas je presenetilo Vaše' I bogato pismo danes zjutraj. Kar celih 50 dolarjev! Bog Vam stotero povrni kakor tudi vsem velikodušnim darovalcem! Kako dobro je imeti požrtvovalne misijonske prijatelje v zaledju. Brez njih naše delo uspevati ne more. Pravkar smo v velikih denarnih stiskah. Zidamo. Sa< mi ste videli, kako polna je naša šola. Vse sili k nam. Ne moremo si razlagati tega čuda. Krasne sijamske šole so le deloma polne, naša skromna poslopja pa prekipevajo mladine in to najvišjih krogov. In potem otroci so tako sprejemljivi! Velika večina veruje naš krščanski nauk, ki ga razlagamo vsem vsako jutro na prvem mestu urnika. Vsejano zrno bo obrodilo sad ob svojem času; mogoče šele po dveh ali treh generacijah. Otroci sami ne morejo prelomiti s tradicijo kar čez noč, še posebno deklice. Čakati morajo, da postanejo samostojne... in nekatere ne bodo nikdar. Izpod oblasti staršev preidejo v družino moža. Na sijamskem je patriarhalno družinsko življenje še zelo v navadi. Ima marsikaj dobrega, a za prestop v krščanstvo je velika ovira. Pri nas imamo vedno kake izpre-membe. Ob Vašem obisku smo bile 4 Jugoslovanke v Mater Dei, sedaj sem ostala sama. M. Avguština (Hrvatica) in m. Frančiška Novakova sta premeščeni v čijeng Maj na severnem Sijamu, kjer imamo uršulinke cvetoč zavod. M. Deodata pa odide te dni za nedoločen čas na Javo. Misijonarji smo pač vojščaki Kristusovi in gremo, kamor nas pošljejo. Jaz sem še vedno na starem mestu v šoli. Kako lepo je delovati med mladino, ki je dovzetna za vse dobro. Prav radi se imamo in kar pozabimo, da nismo iste narodnosti. Sijam se pogumno bori proti komunizmu. Mnogoštevilne knjižice, ilustracije in letaki skušajo odpreti ljudem oči o. pravi naravi komunizma. Sijamska tla mu niso pripravna. Tu nimamo proletarijata. Vsa dežela je v blagostanju in prosta. Sijamci so po naravi optimisti in gledajo na življenje od sončne strani. Seveda, dežela ni velika, le 18 milijonov. Kitajci bi jo utegnili preplaviti. A dokler drži Indokina, se nam ni treba bati. Pred letom ste nas obiskali Vi, sedaj nas je pa mons. Kerec presenetil s svojim obiskom v Mater Dei. Z njim je bil mons. Geder in 5 slovenskih sester. Vkljub temu, da so se oni bolj žalostni vračali z misijonskega polja, smo se zgrnili okrog harmonija in zapeli Marij| v čast v materinščini. Skupno smo pisali dr. Janežu, da ga pogrešamo. LEPA ŽETEV IN JUBILEJ NAŠE MISIJONARKE O slovenskih šolskih sestrah, ki de' lujejo med čulupi Indijanci v notranjosti Paragvaja (Južna Amerika)» z® dolgo nismo nič poročali. Tu navajanio nekaj zanimivih vesti iz dveh njihovih pisem z dne 26. XII. 1951 in z dne III. 1952, ki jih piše s. Serapija Černe: Včeraj za polnočnico je prišlo tolik0 Indijancev, da je bila misijonska kapel* dvakrat premajhna. Vsi, kolikor jih z® prejema sv. obhajilo, so pristopili k sV-obhajilu, to je blizu 40 Indijancev. 3. decembra na praznik sv. Frančišk* Ksaverija smo imeli pa prvo sv. obh*' jilo 8 mož, 7 žena in 4 dečkov. Do sol* sem bila ganjena, ko sem jih gledala z gorečimi svečami stopati v kapelo. Ij110' la sem čast, moliti jim naprej obhajil*® molitev, seveda v čulupejščini. V nedeljo v osmini praznika Razgl*' šenja Gospodovega sem imela pa *® večjo čast krstiti mlado indijansko zej no, našo nekdanjo gojenko. Nekaj dn preje sem jo malo učila, nekoliko se } pa še iz šole spominjala. Ker so b» še počitnice, sem jo hodila potem vsa dan z otroci obiskovat; 12 dni po krst^ je umrla, potem ko je prejela še zakr?'" ment svetega maziljenja. Nje i**. hčerko so nam potem pripeljali na ih* sijon. Prvo noč nam ni dala počivati» potem se je pa kmalu privadila. __ Dne 3. marca smo imele že ob dve zjutraj sveto mašo, nakar smo jo sostr in otroci mahnili proti misijonu Sa Jose, kjer je naslednji dan praznoval 25 letnico svojega redovnega življenj naša sestra m. Tobija Fideršek. velike vročine smo morali potovati P noči, kar na volovskem vozu, ker oD naša misijona ne premoreta niti eT\e^0 auta. Jubilantki so pripravili prav 1®P slovesnost; kakor se je sama izjavil ' se je počutila celo srečnejšo kot na d* preobleke pred petindvajsetimi leti--' Zvečer sta ji obe šoli priredili m*0 proslavo, nakar smo še malo pokrai* Ijali. Blizu polnoči smo se pa spet spr*g vile na ,.kareto“. Domov smo dospe ravno do jutranje svete maše. ŽRtve komunizma na kitajskem }anj ek° Poročilo trdi, da so komunisti p...,,.v .drugi polovici leta v eni sami nov nCl Koangtong, ki ima 32 milijo’ kakihP5oo onnCe">, ?°bili 250-000- 'M' pomili- u,00° imajo pa v ječah, če Prnv; m°’ da ima Kitaj'ska kakih 30 kom^akko računamo, da j‘e žrtev že Ul}lzina na Kitaj’skem zadnja leta Vec milijonov. 0tROšKO ČASOPISJE V ITALIJI Zadnjega 31. decembra je bilo v Italiji 179 časopisov, namenjenih izključno — otrokom! V Milanu 141„ v Rimu 23, v Fi-renzah 3, v Turinu 2, v Benetkah, Veroni in Napoliju po 1. Ves ta otroški tisk je izhajal v 4,114.000 izvodih: od tega je bilo 3 mi-s].:, lijone 372.000 teden- tjSo-’ 429.000 štirinajstdnevnih in 313 ^Plc .mesečnih izvodov. Komunistični k, 'Tr“ meša laškim otrokom glave s *ar 70.000 izvodi.'.. KRAVA V INDIJI Če bi naše krave vedele za srečo indijskih sestra, prav gotovo bi rekle zbogom argentinskim pampam in severnoameriškim prerijam, si poskrbele vsaka svoj „affidevit“ ^ in „libero sbarco“, pa „i, se ko j jutri ukrcale hod k--v — Indijo, kjer bi se namesto ul>r .- cem pastirjevim, ali celo v plug k; uZene> svobodno smukale med ljudmi, da * se jim do tal priklanjali... Dobro, Šan;?a ne vedo, sicer bi bili prikraj-zda' 80 ?a malo „beefov“, ki jih n*kih!°d ^asa d° časa najdemo na krož- sknY Indiji namreč kravam strašanske, Samaj božje časti izkazujejo: človek iz pa ® radovednosti odpahne težka bro-de a vrata starih svetišč, pa se že znaj-sebn e<^ marmornim kravjim kipom: po-So ••a čast, seveda... Na obeh straneh San- namestili bronaste ponve za zaži-Jo kadila... Nad rpgovi so ji po- božni indijski verniki namestili nekšen ventilator, ki noč in dan zumzi, da bi živali ne bilo prevroče... ali pa da bi se ne onesvestila zaradi preobilja kadilnega dima... V svetišču samem pa — gola resnica! — naletimo na pravo živo kravo! Gela vrsta služabnikov ji streže noč in dan. Kravji častilci pa padajo pred njo na kolena, dvigajo oči k nji in srkajo čudne vonjave, ki jih žival nemoteno od sebe daje... Preden odidejo, pomakajo svoje dlani v kravje blato in si z njim mažejo obraz: ta prej umazani kot smešni obred, naj bi jim prinesel poseben blagoslov... Uboga Indija... uboge — krave! DVESTO LET STAR RAČUN... Med pisarijo nekega starega župnika, ki ga je bil Bog poklical po zasluženo plačilo, so našli kaj čuden račun. Daleč iz XVIII. stoletja je in napisal ga je bil neki slikar, ki je opravil različne slikarije in presli-karije v župni cerkvi. Takole se glasi: 1. Za pomladitev 10 božjih zapovedi: 12 “tolarjev in pol- 2. Za umivanje Poncija Pilata, za nov okraj ek na njegovem klobuku in za na- , ravnanje njegovega nosu: 18 tolarjev. 3. Za nove krivce pri petelinu sv. Petra in za poživitev svetniškega sija j na glavi: 10 tolarjev. 4. Za umivanje obraza dekli velikega duhovna Kajfe in za drobec rdečice na njena lica: 16 tolarjev. 5. Za britje brade sv. Frančišku Ksa-veriju: 20 tolarjev. 6. Za očiščenje in postavitev Dobrega Pastirja: 20 tolarjev. KUPČIJA BREZ BESED... Starodavni indski trgovci so imeli kaj čudne navade pri svojem trgovanju. Kadar so mešetarili, niso ne ene besede izgovorili; čudovita ceremonija je nekako takole potekala: kupec je kramarja prijel za roko in mu jo prekril z nekšno rjuho; ne da bi črhnil, je trdno stisnil prste njegove roke in tako naznačil vsoto, ki jo je bil pripravljen plačati za blago; kramar spet, pa je prav tako storil- in naznačil ceno, ki jo je bil 'blagu nastavil; to sta počenjala tako dolgo, dokler se nista zedinila, da je bil volk sit in koza cela... Tisto pogovarjanje s prsti je bilo namreč kar zadosti jasno: prvi stik je pomenjal tisoč, drugi sto, tretji deset, četrti pa enojko. Ker pa je bila ceremonija zelo slovesna, je moral seveda med enim in drugim stiskanjem miniti lep čas. Kadar pa sta si trgovec in kupec prevzela še posrednika, ki je mešetaril za oba, je bil ta, ki je roki obeh strank pokrival s tisto rjuho, najprej trgovčevo, nato pa še kupčevo, in stiskal prste zdaj temu, zdaj drugemu, kot so Se pač kresale ponudbe in protiponudbe. Ampak kupčijo so nazajdfnje le sklenili... v splošno zadovoije... Tako so stari Indijci kar lepo varčevali z besedami in seveda tudi z — lažmi. MISIJONSKI MOLITVENI NAMENI ZA LETO 1953 Sveti oče Pij XII. je odobril in blagoslovil naslednje misijonske molitvene namene za leto 1953: Januar: Za papeško Družbo svetega Detinstva. Februar: Za junaško vztrajnost kitajske duhovščine in vernikov. Marec: Da bi bili Srednja in Daljna Azija rešeni komunistične nevarnosti. April: Za katehiste v misijonih. Maj: Da bi Cerkev cvetela v Seve* ni Indiji. . Junij: Za Cerkev v obmorskih ai*1 ških in azijskih pokrajinah. ,, Julij: Za tisk, radio in film, da D bili v službi Resnice. Avgust: Za Cerkev v Avstraliji. . September: Za oblikovanje katoH' ških strokovnjakov v industriji in kia® tijstvu v misijonskih pokrajinah. .. Oktober: Za spreobrnjenje pregnani Kitajcev. _ ^ November: Za svobodo vzgoje Afriki. .• December: Da bi Japonci Cerkev boU poznali. KATOLICIZEM V LIBIJI Ustava nove kraljevine Libije ni na* sprotna katoliški veri. Nasprotno! ______ katoliški veri. Nasprotno! ^ toličanom dovoljuje iri priznava popoln^ svobodo nauka in bogoslužja. In kat°' lištvo v Libiji si tako dan na dan žad?' biva vse večji ugled, celo pri musliman**1 in drugovercih. KRISTJANI IN HINDUJCI PROTI LEPOTNIM TEKMAM Indijski časopisi, o katerih čujen*0' da ne zaostajajo za angleškimi ali ame' riškimi, so zagnali strašansko propa' gando za lepotne tekme, kjer naj bo voljena „Miss Indija“, ki bo potem tej? 1953 kandidirala za „Miss sveta“. ™ propaganda — kljub strašanskemu P° manjkanju časopisnega papirja po vs^111 svetu, kot trde statistike UNESCO!, P? je med Indijci zbudila silovito ogorčenj® proti te vrste „olimpijadam“, češ da J® takšno tekmovanje naravnost nasproti}® in docela tuje „poznani skromnosti srčni kulturi indijske žene“. Prvi je sv?.J „nočemo tega!!“ zaklical katoliški tedni" „Sarvaviyaba“, takoj za njim pa naJ' važnejši indijski časopis v anglešken} jeziku „Hindü“. Vseučiliščniki so skorM do zadnjega vsi odločno nastopili pi'otl lepotnemu tekmovanju. V svojih prot®" stih so načrt ožigosali za „razkazovanj® nizkotnosti in čutnosti...“. Uspeh zdr*}' ženega razburjenja indijskega pošten.}** je bil ta, da so organizatorji tekmovanj® odločili, naj indijske žene pri tekmova*' nem sprevodu nastopijo v tradicional' nem indijskem oblačilu! Torej — n® gole! Pa še to — cela vrsta kandidat" se je odpovedala tekmovanju; prav born® številce se ga bo udeležilo... Nevarnosti za katoliško mladino v indokini “itilin ■ ?. dP0St0ISKa vikariata v inai- štirid m ?u'^u> prišle rdečim v roke. Od cijj krščanskih občin v provin- niSo haibinh jih je samo še devet, ki Pom;7 .območju komunizma. Ko so se Opri1 komisarji vietminha (indokinska miJ.Pojastili teh pokrajin, so planili po Tarnfantih in jih odpeljali na sever, vil; So jih tri tedne, dan in noč, gnja-njili c/d^° učenostjo in prenekatere od aim ■ 0rd’ za Prave janičarje! Bolj upor-^'.^ieiat t:rdo^iav*m 80 prihranili daljši žaW? s° 'irugi katoliški mladeniči, ki jih jim s aa usoda še ni zadela, zvedeli, da Ij P'«« nevarnost ne samo izgube živ-doniJa’.maivcč tudi vere, so pobegnili od 'leže?1 blodijo zdaj križem kražem po aikp Ycim dlje od fronte. . . Mlade ujet-Tro» komunisti prisilijo, da vstopijo v jo v ^'.len> nekšno masonsko sekto, ki Pa s * ne^' odpadli duhovnik; starejši Nop^ Morajo priglasiti v zvezo Chang-kjg .. (komunistična kmetijska šola), tar s V v!11 kopajo v glave pojme o prole-‘h agrarnih reformah... »O SALUTARIS HOSTIA“ Med japonsko-kitaj-sko vojsko. Dan za dnem zračni alarmi, a navadno vedno isto uro: od devetih zjutraj naprej. Semenišče v Yuang-lingu (Kitajska) takrat prične šolo. Ali naj jo ukinejo? tirjJ. rreba se je aklimatizirati, adap-Pra '• Torej: nov urnik. Ob pol 7 prva ča a n?to zajutrk, nat0 druga ura. Kotv 9 Ze Y nekem notranjem nemiru. Ob r6 s grabijo semeniščniki knjige, koša-b0]: "rano in ven iz mesta, preko reke, ponsra Varno. Tam gre šola naprej. Ja-in fa pripadajo ameriški redovni družbi „M0' dical Missions Sisters — Misijonske b°*' niške sestre“. V zavodu zapišejo dneva0 čez 200 porodov. Zraven pa vodijo se' stre še šolo za babice, kjer je ta nasl°^ do zdaj prejelo že 24 domačink, 33 j*** Pa še študira. IZREDNE DUHOVNE KORISTI ČLANOV DŠV ki* Da ne upoštevamo ostalih, je J samo med argentinskimi Slovenci okrog 1000 članov Družbe za šh--cin •■’enje vere, od katerih velika ve-v ^ IZPolnjuje svoje članske dolžnosti: akdanja molitev Očenaša, Zdrava-ve 5'Je 'n vzklika: Sveti Frančišek Ksa-Prosi za nas, in letni misijonski pr>spevek 6 pesov. D6rTerj.etno Pa Je> Je mal° članov br fk* vedeli, koliko duhovnih do-Čb Prinaša članstvo v tej družbi, Se jih le hočejo posluževati. v .?ai je res, da je najbolj idealno, žrtvo-pi i. kaj brez pričakovanja in iskanja dri'3’ z^asti v zemskih stvareh. A na čin 1 shrani je pa tudi res, da nam iz Poi?S|'Va DšV izvirajoče duhovne dobrote bili 3 ^erkev ne le iz kakih propagand-otr 1°z*rov. ampak ker želi svoje dobre s v»? v .c*uk°vno obogateti, še bolj poba 1 *n s tem povečati slavo božjo in „„naravno sii° Kristusovega kraljestva na zemlji. se Y sniislu je še posebno važno, da v. tudi slovenski člani DŠV oklenejo bujenih duhovnih darov. Zakaj jih ne se Grabili, saj jih tako potrebujemo za-’ Za naše drage, za narod in človeštvo! Duhovne dobrote pa so te: ki K Soudeležba na milostih vseh maš, škof j ^bbbjojo misijonarji in misijonski sil Soudeležba na zaslugah vseh mi-^jgbbarjev in misijonark in spreobr- Vs PD Za pokojne člane DŠV se daruje Sv f5 dan ena sveta maša nad grobom teKa Petra v vatikanski baziliki. IV. Popolni odpustki: 1. Na dan vstopa v DšV. 2. Vsako leto tele dni: Januar: 1. Obrezovanje Gospodovo — 2. Sveto ime Jezusovo; — 6. Razglaše-nje Gospodovo. Februar: 24. Sv. Matija, apostol. Marec: 19. Sv. Jožef; — 25. Oznanjenje Marijino. # April: Velika noč; — 24. Sv. Fidelis de Sigmaringa; — 25. Sv. Marko, evangelist; — Varstvo sv. Jožefa (tretja povelikonočna sreda). Maj: Vnebohod; — 1. Ss. Filip in Jakob, apostola; — 3. Najdenje sv. križa. Junij: Binkošti; — Presveta Trojica; — Sv. Rešnje Telo; — Presv. Srce Jezusovo; — 22. Obletnica ustanovitve Svete Kongregacije za širjenje vere; — 24. Rojstvo sv. Janeza Krstnika; — 29. Sv. apostola Peter in Pavel. Julij: 2. Obiskovanje Device Marije; — 2. Sv. Jakob, apostol. Avgust: 15. Vnebovzetje Marijino; —• 24. Sv. Jernej, apostol. September: 8. Rojstvo presvete Device; — 14. Povišanje svetega Križa; — 21. Sv. Matej, apostol; — 29. Sv. Nadangel Mihael. Oktober: 2. Sveti angeli varuhi; — 18. Sv. Luka, evangelist; — 28. Sveta Simon in Juda, apostola; Misijonska nedelja (predzadnja v mesecu). November: . Vsi sveti; — 21. Darovanje presvete Device Marije; — 30. ■Sv. Andrej, apostol. December: 3. Sv. Frančišek Ksave-rij; — 8. Brezmadežno spočetje; — 21. Sv. Tomaž, apostol; 25. Rojstvo Našega Gospoda J. Kr.; 27. Sv. Janez, apostol in evangelist. Pomni: Vsi ti popolni odpustki se morejo zadobiti bodisi na navedeni dan, bodisi na enega naslednjih sedmih dni; potrebno pa je opraviti sv. spoved, prejeti sv. obhajilo in obiskati kako cerkev, kjer se pomoli za širjenje vere in po namenu sv. očeta. 3. Trikrat na mesec, kakor si član sam izbere. — Na spominski dan vseh pokojnih članov škofijske DŠV in na spominski dan pokojnih iz desetnije, h kateri se pripada. Pogoji za te odpustke so isti kot zgoraj, razen da se morajo izpolniti v roku od opoldne prejšnjega dne do polnoči izbranega dne. 4. Ob smrtni uri, po sv. spovedi in sv. obhajilu ali vsaj ob klicanju Svetega Imena Jezusovega. IV. Nepopolni odpustki: 500 dni vsakokrat, kadar se član udeleži kake devetdnevnice, tridnevnice ali osmine o priliki praznikov Najdenja sv. Križa in sv. Frančiška Ksaverija, ali če moli zasebno v iste namene, v primeru da se pobožnosti ne more udeležiti. 300 dni vsakokrat, kadarkoli se član udeleži kake prireditve v smislu pravil DŠV. 200 dni ob vsakdanjem opravljanju predpisane članske molitve in vsakič, kadar bodisi z molitvijo bodisi kako drugače kaj stori po namenih Družbe za širjenje vere. Poleg tega imajo še posebne privilegije duhovniki, ki sodelujejo pri misijonskih akcijah papeških misijonskih družb. Obilje duhovnih dobrot, ki so na razpolago članom DŠV, je res veliko. Ali ni to en razlog, močan razlog več, da se vključimo vsi Slovenci v Družbo za širjenje vere? Ali ni tudi na te duhovne koristi članov mislil papež Pij XI., ko je v svoji misijonski okrožnici „Rerum Ecclesiar“ napisal: Nič ni bolj želeti kot to, da vsak katoličan postane član Družbe za širjenje vere?! Slovenska misijonska zveza „MISIJONSKA NEDELJA 1952“ „Katoliški misijoni XXVI., 9—10a-‘. v osmerki. Strani 176. Uredil Ladislav Lenček CM. Tiskala tiskarna „Federico Grote“ (Vilko Čeč), Buenos Aires. Ce«8 10 pesov. Zbornik misijonskih sestavkov, ob' ravnav in poročil o sodobnem misijo*1' skem delovanju katoliške Cerkve, s P°J sebnim ozirom na nas Slovence, na nas pogled, razgled po misijonskem svetu lJl klic na sodelovanje. Knjiga obsega 30 sestavkov z 10 so* delavci. Vsi prispevki so tehtni, neka' teri vredni, da jih človek vzame za P?' globitev in premišljevanje, ker odkr1' vajo grehe „opuščanja dobrega“, razp' devajo našo mlačnost, našo versko in duhovno sebičnost, ki je brez prave !j’J' bežni do najbolj bedrih, do tistih, ki j1111 je brez osebne krivde zagrnjena svet? loba Kristusove rt snice in so jim zapttf studenci njegovih milosti za duhov*11 prerod in posvetitev duš. Naj sodelavce in prispevke navede' mo po vrsti: Urednik L. L., C. M. J.e napisal plameneč klic z uvodom „M1' sijonska nedelja“. V zadnjem slove8' skem misijonskem delu knjige razkazuj6 delovanje naših misijonarjev in misij0" nark po vsem misijonskem svetu v P°' ročilu „Slovenski misijonarji“. Dr. Alojzij Odar opozarja z tnocj’0 svoje znanstvene besede in nazornost1 (on ima to prednost, da njegove obraV' nave niso tcžke ali težko umljive, ket je v njem vse jasno in dobro določen0» brez iskanja, kako naj snov poda in P°' sreduje, bralcu v čim večjo korist) 88 gigantski „Boj dveh svetov“. Iskrena .'J1 preprosta nazornost ter kričeča res8lC' nost pretresata. Tu je glasna obtožb8 za našo lenobo, mlačnost, iskanje udobj/ v tem velikem boju, ki se v njem sovra*' ne sile ne ustrašijo nobenih, tudi najv°c' jih žrtev, medtem ko jih je takoj Pre' več. Kdo bo zmagal — Bog, ali človek v službi satana, ko zadnja desetletja tan drvi od zmage do zmjgc- čez svet-Resničnost njegovih besed nasilno o0.' pira slepoto sebičnega srca: „Na 111 sijonski fronti je boj teh dveh svet°’ najbolj izrazit... Mnogi žive lahko811' sclno kot otroci, ki plešejo nad preP8' W*1 ^a^an ™a pri njih kaj lahko na-kje 50Inunizcm z lahkoto osvaja tam, ka,r.bi pričakovali največ odpora. Žabo Zato, ker... se naravnost resnico. Zapirajo si oči, si Krf?0 u®esa> ker se boje srečati Boga, Bn* i a’ Cerkev... Nekoč bodo sicer p egledali vsi, a takrat bo prepozno“. «V drugem delu knjige pod naslovom “ »rago „a 0]tar“ je opisal bogoslov-tar'Z«ail8^veno »Baragovo pot do ol-zdn3" ’ •V kateri z njemu lastnim duhom Vek*12-^6 ztlanost s poljudnostjo. Sestaja« • ^ vreden branja, ker vobče po-j pot do oltarja slehernega bež- Knf služabnika ali božje služabnice v Jiei °. lskl Cerkvi do blaženega (blaže-' >u do svetnika (svetnice). je j ^ tretjem svojem sestavku dr. Odar ploraat° pokaže bogato in nenavadno tov^?10 ^el° sedanjega vrhovnega sve-»P tta fratlčiškanskega reda v sestavku 0(l'k ■ K° ®ren’ Baragov življenjepise«?“. njegove skrite zasluge na teo-g ^^tnoralno.znanstvenem polju, nje-nie ° navzg°r do najvišjega vrha, te/cve posebne sposobnosti in darove v .^govo osebno in pisateljsko delo-jj, Je za Baragovo kanonizacijo, širše-nial °b6irjStvu je morda p. Hugo Bren o znan, pa je velik po sposobnostih, svojem delu, velik tudi pred Bogom. nat^6'0 sv°jska in nekako robato jedr-»ič‘l.Sta prispevka prof. Lojzeta Gerzi-delf«: "Misijoinski apostolat“ in „Raz-nekv sre?e P° svetu“. Njegov včasih Žar' •° jasni in preprosti slog kar ji L čutiš za besedami osebnost, ki Ve^v?ls?ne besede niso le besede, mar-ke Zlvljenje, ki ga živi. Skoraj pri vsa-in njegovem stavku imam presenetljiv ZaH rileben občutek, da z njim ,,Žebljico glavico“. V „Misijonskem apo-j.eg a. u“ ošiba našo mlačnost in odgrne . lc°. da ta naša mlačnost, nepresta-Sojlzgov°ri in opravičila za misijonsko -Ivanje „več energij porabi za svojo ' in ^no, kot bi jih bilo treba za težko 6eh;-° gotrajno delo“. In spet: „Uničimo na cnost!“ zapoveduje kot geslo straš-člov 1?1rz'0ta kapitalistične organizacije b0i-esk'h atomov. Sebičnost pa je naj-delit ?nusna v pobožnosti...“ V „Razje Vlvsreče po svetu“ osvetljuje, kako me(j rt'ca razdeljena med narode sveta, r,j - vsa plemena, bela, rumena, črna in a> Po zakladih sv. katoliške Cerkve. In na koncu pregleda sledi obtožba: „Zapadnim narodom, včeraj še gospodarjem sveta, manjkajo predvsem ustvarjalne lastnosti narodov, o katerih so mislili, da jih bodo vsega naučili do konca sveta... Narodi, ki imajo Resnico, so se je začeli sramovati... Potrkati se moramo na prsi, sprejeti spet ponižnost za temeljno krepost in pustiti, da Bog v nas in po nas dela...“ Visoka omika za-padnih narodov, ki se je po udobju in napuhu prelevila v moderno poganstvo, je hotela nadomestiti vero ter je z vseh svojih vodilnih mest odstavljala Kristusa. In zdaj je ta omika zadela z glavo ob napadalno brezboštvo komunizma, medtem ko je bila zapadna omika dejansko brezbožna zaradi svoje lenobe, ki se je valjala v udobju... Pisatelj dr. St. Kociper je pod naslovom „Sejalci gorčičnega semena“ na leposlovni način predstavil 6 najbolj izrazitih svetovnih in slovenskih katoliških misijonskih delavcev in delavk: sv. Pavla, sv. Frančiška Ksaverija, Pavlino Ja-ricot, ustanoviteljico DŠV, našega velikega Barago, sv. Terezijo Deteta Jezusa in dr. L. Ehrlicha. Pisatelj je te velike duše prikazal na leposlovni način z žarečimi izseki iz njihovega življenja, po njegovem okusu najbolj značilnimi za sleherno osebnost, pogledane skozi prizmo svoje umetniške osebnosti. Menim pa, da le manjka nekaj skrite srčike, da bi tak pogled objektivno zadovoljil. Sicer pa ima sestavek vse odlike njegovega peresa, v katerem je mnogo lirike in včasih zares nekaj dekliško nežnega tudi kadar prikazuje življenje na splošno. Aladin nam razgrinja pomembnost misijonskega delovanja velikega baskovskega sinu v zaledju s „Pismi sv. Frančiška Ksaverija“. Dala so velikih in novih misijonskih pobud v Evropi ter storila v dušah mnogo dobrega. Dalje se sprašuje ob pogledu na sedanje verske razmere v Sovjetski zvezi, ali je „Pravoslavna duhovščina — klonila?“. Vprašanje zase, danes zelo zamotane, zlasti še, ko vsi upamo, da se bo Rusija spreobrnila. Pota božje Previdnosti so skrita, najboljše sodelovanje pri tej Previdnosti pa sta molitev in — pokora. Takšno je oznanilo Matere božje iz Fatime in taka je pot svetovnih dogodkov po letu 1945 do danes in samo Bog ve, doklej in kako se bo končala. Manjka nam vsem notranje obnove in pravilnega gledanja na sedanje svetovne razmere. Samo eden je, ki iz porazov, ki jih dopušča v očiščenje, vodi k zmagi: Bog! Rudolf Smersu oriše s štirimi misijonarji — Fray Junipero Serra, Abbe Juel Monchanin, oče Roberto de Nobili in oče Vincencij Lebbe — „Nove načine apostolata“, s katerimi so ti misijonarji odkrili nove poti za osvajanje nekrščanskih narodov in dosegli velike uspehe. Plameneč je klic misijonarja Karla Woibanka C. M. „V misijone za božjim klicem!“ V njem navaja in razlaga, da so „nepregledna polja zrela za žetev“, delavcev pa ni. Še vedno je 1.555 milijonov poganov, mohamedancev in Judov, medtem ko je le 400 milijonov katoličanov in 423 milijonov pravoslavnih in protestantov. Še bolj pretresljiva je resnica, da se vsako leto rodi na enega spreobrnjenega katoličana 50 poganov. To je huda obtožba zoper našo malomarnost, mlačnost, zoper našo „duhovno sebičnost“, zoper našo nedelavnost, medtem ko je satan tako delaven ne le med pogani in mohamedanci in Judi, marveč tudi med pravoslavnimi kristjani e komunističnim zavojevanjem nad skoraj vsem pravoslavnim svetom. Smo pač vse preveč zavzeti s prizadevanjem za ,trajno“ srečo, polni duha sodobnega materializma, ki duhovno podreja tvar-nemu in večno časnemu. Obrača se na idealne slovenske katoliške duše, ki čutijo v sebi klic za ta veliki poklic. Dr. Ignacij Lenček ima kar 9 prispevkov in vsi so zelo tehtni. Tako „Redovnice v misijonih“, kjer opisuje katoliško dekle in ženo v najvišjem junaštvu pri delih telesne in duhovne ljubezni v osvajanju sveta za Kristusa, ki vzbuja občudovanje poganov in posnemanje nekatoličanov. V „protestantizmu v misijonih“ prikazuje delavnost protestantov zlasti z razširjanjem svetega pisma v vseh jezikih ter njihovo delo na polju splošne omike narodov z univerzami, raznimi učnimi zavodi, kar jim omogočajo bogata denarna sredstva, ki jih prejemajo od svojih vernikov in mecenov. „Al-Azhar, središče muslimanstva“ je poročilo o največjem islamskem semenišču v Kairu, o novi duhovni smeri islamskega bogoslovja, ki se približuje krščanstvu, kajti tudi „Al-Azhar“ ^ ločno obsoja materializem in razbrzda® svobodo, obsoja izgon verskega iz teh' ničnega in socialnega življenja ter l®*' zacijo ved; obsoja ločitev ljudi po bari®» potnem listu in socialnem položaju t«* narodom vedno poudarja: „Ne iščite r®* šitve v jeklu in na papirju, marveč * Gospodu!“ V sestavku „Mohamed 1^ našel Kristusa“ poroča o vzrokih sp®6' obrnitve mladega muslimana iz FeZ®> Mohameda Abd-el-Yalila, sedaj sina Frančiška Asiškega, p. Janeza Moha* meda OFM, kako ga je sama Ijubez®1* pariških katoličanov privedla do Kristus®» ter zatrjuje, da je to edini uspešni ap°^ stolat in da bi bil uspešen tudi pri drU* gih mohamedancih. Razcepljenost Juu®j predočuje v orisu: „Judje razcepljeni^ njihovo prizadevanje za vrnitev v Pal®' stino, za povečanje svoje države t®. njene neodvisnosti, obenem pa že pešajo®^ vpliv na vodstvo in gospodstvo nad n®' rodi. Premisleka vreden in poln gre11” kih resnic in očitkov na račun popog?®' « 4 s««*»*-« rf .. .1 .. -C Tn rvstmolr-m m «« rr I Tl Žl ’ njenega Zapada je „Japonska družina^ nevarnosti“, ki jo je v tej državi 6pr° plaz bele kuge, nastopek poražen države. Iz poročila se vidi, da to brohotno in prijazno ravnanje z gl®*' nim sovražnikom od včeraj“ le ni tak presenetljivo krščansko kakor je videt» na prvi pogled. ^ Misijonar Janez Kopač v orisu ®®"* voja in sedaj tragičnega začasnegj* konca Baragovega misijona na Kital' skem z naslovom „Baragu najdražji spf' menik“ oriše nastanek, delovanj®» preganjanje in izgon slovenskih niisU®” narjev iz tega misijona. Poudarja n koncu, da Baragov misijon pričakuj vstajenja, ter opozarja, „da bodi®1, vedno pripravljeni na to uro, kajti °® te naše pripravljenosti zavisi, ali vS1*I jenje ali življenje, ali razpad ali si®1,1 Baragovega misijona na Kitajskem“-Misijonar Karel Wolbang C. M. sestavku „Delo ob dvanajsti uri“ P°' pisuje osebna doživetja, delovanje, P*®' ganjanje in izgon po komunistih iz ,>”®' ragovega misijona“. Misijonar Karel Kerševan C. razgrinja čudovito blagoslovljeno del®' Slika desno predstavlja zadnjo ®tra ovitka „Misijonske nedelje 1952“^_sai® da je tam tiskana dvoibarv.no, dočim 1 naslovna stran trobarvna. peklenska vrata JE NE BODO PREMAGALAJ vanje slovenskih misijonarjev v afriškem misijonu, ki vzbuja v teh časih veselo upanje in vidno potrdilo, da se delovanje milosti božje ni ustavilo, marveč samo premaknilo na drugo točko zemeljske oble. Istega blagoslova lahko pričakujemo tudi na drugih misijonskih področjih, kadar bo moč sv. Duha podrla zapreke in moderne kitajske zidove in železne zastore. Karel Wolbang še poroča o „Znamenitem obisku pri Baragovem zgodovinarju“ mr. Gregorichu, kjer odkriva ve-lepomembnost tega dela ter njegov veliki trud in nenavadno vztrajnost mr. Gre-goricha, ki nam pripravlja tako odlično delo ter s tem Baragi odpira pot do oltarja. „Iz misijonskega zaledja“ obsega poročila o delovanju tega zaledja predvsem v izseljenstvu. Zbornik zaključuje Kopačeva „Misijonska pot po Franciji“. Veliko duhovnega bogastva in novih spoznanj je zbranih v tem zborniku, ne le zgolj strogo iz misijonskega sveta, ampak vsem se jasno opaža podoba sedanjega sveta, njegove rane in bolezni in vsi pogubni nastopki modernih zablod omikanega Zapada, ki zdaj žanje, kar je nekaj stoletij sejal, opirajoč se na svoje spoznanje, na svoj razvoj in omiko in oliko, ki naj bi nadomestila resnico in milost Kristusovo. Knjigo krase in besedilo ponazarjajo mnogi fotografski posnetki. Naj bi ne šel noben katoliški Slovence mimo nje! Bogdan Budnik „PRED BOGOM POKLEKNIMO“ Molitvenik. Izdala Slovenska misijonska zveza v Buenos Airesu. 1952. 416 str8' ni. Gena v močno usnje vezani 20 pes0'’’ z zlato obrezo 30 pesov. Napisal g® p, naš znani in priznani dr. Franc Jakbc' Molitvenik je predvsem nameni61’ častilcem presv. Rešnjega Telesa t6^ ima enajst molitvenih ur pred NajsV®' tejšim. Molitvene ure si slede: V 6a® presv. Rešnjemu Telesu, v čast preS^ Srcu Jezusovemu, v čast sv. Duhu, v čast Materi božji, za sveti adventni 2as’ za sveti božični čas, za sveti postni čas' za sveti velikonočni čas, za misijone, zedinjenje in za blagoslov narod8' Razen tega ima v prednjem de ^ molitve za vsak dan, e veto mašo, l*"8’ ni je presv. Srca Jezusovega, lavretansk6 litanije Matere božje, spovedne in ob' hajilne molitve, sveti križev pot in_ pre' potrebno razlago celotnega sv. rožne# venca, kar je prijetna in zaželel. novost tega molitvenika, ki je po vs^j svoji vsebini zelo sodoben in v sesta’ precej izviren, zares Jakličev ter se tem zelo razločuje od Molitvenih ur dr' Vrečarja. V pričujočem molitveniku je pouda1'' jena premišljevalna stran molitve, k8^ kor je doslej nismo bili vajeni. PoS^ mezne molitvene ure so prepolne v, ^ skih resnic, bogoslovnih spoznanj o sk11^ nostih vere ter tako osvetljuje na* notranje življenje v zvezi z zunanjosti katoliškega sveta. Molitveniku se pozrl • Jakličev znanstveni slog in izbor P’e sestavi sleherne molitvene ure, ki l ne omejuje le na čustvene izlive Sore 0 nosti, marveč poudarja versko spoznav®^ p’at ter tako osvetli in prodre v bistv predmeta vsake ure. Kako mojstrsko ® razporejene in prikazane prednosti M8 tere božje, bistvo češčenja presv. premišljevanja in molitve k sv. Duh ' molitve in premišljevanja v svetem 8 __ ventriem, božičnem, postnem in velik ' nočnem času! Tu se nanovo odkrije > ^ pota in resni pomen cerkvenega let8 vsej njegovi zakriti lepoti, svetosti ^ bogastvu milosti, mimo katerega bog8j stva več ali manj hodimo slepi nepoučenosti v verskem, duhovnem z’ Ijenju posameznih razdobij cerkvene# leta. Te molitve dopolnjujejo v?r znanje in spoznanje in prav zaradi te# vaj”laj0 srce in krepe voljo, ko razkri-®tvo in zanemarjeno boga- 0gr - * naravi človeka je, da se ne jijm Va z» tisto, česar ne pozna. In me-litur ßmo Prav v *em spoznanju dili ^lcn'^ obdobij cerkvenega leta ho-velj,Po vrhu, ne zavedajoč se njihovega naš aa pomeria Za naše zveličanje in lity6 m, ovno življenje. Novost v mo-in fniau 80 tudi prelepe molitve, vzete tak P ki cerkev oskrbujejo, vso stavbo lepo in dobro popravili in ravno tako staro Baragovo župnišče, župnišču so celo dostavili lepo prostorno obednico, dve spalnici in veliko verando. Tako da župnišče sedaj zadostuje za največje slovesnosti. Ob 4 popoldne v nedeljo je bila cerkev nabito polna, pa ni tako majhna. Verniki so molili najprej sv. rožni venec, nato pa je ganljivo pridigal predsednik Baragove zveze mons. Joseph L.Zryd. Povzpel se je na starodavno Baragovo prižnico, ki jo je Baraga kot misijonar naredil z lastnimi rokami. Prižnica je zanimiva, ker je združena s spovednico: spodaj spovednica, zgoraj prižnica. Vse v cerkvi spominja na Baraga. Oltar je prav tisti, oltarna oljnata slika je še tista, prinesel jo je Baraga sam iz domovine. Klopi so še iste in od zadaj nad zakristijo sta še dve mali sobici, kjer je stanoval Baraga kot misijonar. Vse to je mons. Zryd pri svoji pridigi povedal. Predvsem pa je poudarjal molitev, da Bog svojega služabnika poveliča ter navdihne sv. Cerkvi misel, da ga postavi na oltar. In takrat bo Eagle Harbor velika božja pot, ko bomo lahko klicali in molili: „Sveti Friderik Baraga, prosi za nas.“ Vsi romarji smo se navdušeni in poživljeni razšli. Med slovenskimi duhovniki smo bili pričujoči samo trije: že omenjena dva, g. Scheringer in p. Ciril in iz Lemonta je dospel tudi p. Odilo. Kakih pet slovenskih duhovnikov pa je poslalo brzo-jave na zborovanje. Reči moramo samo eno: Hvala Bogu, da je zadeva prišla v pravi tir in trdno upanje lahko imamo vsi, da bo kmalu prišla do težko zaželjenega uspeha. Zanimati pa se bomo morali vsi. Svetnike dobi samo tisti narod, ki svetnika hoče imeti. V tem oziru se bomo morali vsi zdramiti. Ko sva se zvečer ob 7 z Mr. Gregoričem vsedla na Calumetu na vlak in sva gledala na mogočna zvonika ponosne slovenske cerkve sv. Jožefa, ki stoji ravno za železniško postajo, sva si oba mislila: Slovenci so postavili ta mogočen spomenik v tej deželi, Bog daj, da bi bil kmalu postavljen drugi še večji spomenik našemu narodu v teh krajih: Oltar slovenskemu svetniku. Več ur sva se potem v vlaku še pogovarjala o Baragovi zadevi ter sva snovala načrte, kako bi zadeva stekla prej do cilja. SIMFONIJA IZ NOVEGA SVETA MISTERIJ — NAPISAL NIKOLAJ JELOČNIK — PETA PODOBA ANDANTE MAESTOSO Kosem svetlobe objame samo obe postavi na levi. Domovina se je očem skrila povsem. V tej menjavi teme in bledikave luči pa je že zazvenel prvi odmev V. stavka Antonina Dvoraka 5. simfonije... „Iz novega sveta“. Melodija raste bolj in bolj, dokler slednjič z najslovesnejšim akordom ne oznani, da je milost božja blizu... in v trenutku utihne. Dolg molk, ki ga slednjič zmoti samo trpki vzdih sestre-bolničarke... SESTRA (kot da je pravkar končala svojo povest bolnemu možu; s tiho radostjo trpeče duše v očeh mu pravi): .. .Tako, glejte, se v življenju namerijo stvari, ki si jih naša bedna p.amet ne zna razložiti. Človek brez vere bi dejal: na-klučje, usoda ali kaj. Pa je vendar treba samo malo, čisto malo vere in veš: Bog vse uravnava, On da-, On vzame, nič se brez Njega ne zgodi. (Trenutek molka. Nato z globokim prepričanjem): Naj bi mi bil pred šestimi leti dejal nekdo, da bom šla v Ameriko, več, da se bom iztrgala življenju v svetu in se vsa dala 'Bogu med gobavci kot sestra, smejala bi s® mu. In vendar: eno samo pisanje — da je moj brat bil s tistimi, ki so rovtarskemu kuratu sekali roke in mu bodičasto žico potiskali v glavo, preden so ga napol živega treščili v brezno — je spremenilo vse. Vse, kar sem sanjala, je minilo. Nekdo mora zadostiti, nekdo se mora žrtvovati: čemu bi se jaz ne? Za brata, za tiste, ki so z njim vred z našimi grdo počenjali, da bi se jih Bog usmilil in jim odprl oči! Bog vse to hoče: če smo se Njegovi volji vdali z veselim srcem, je zadoščenje dopolnjeno. (Dolg molk. Sestra ždi v svojih spominih. Mož tava s svojo mislijo, kot da ne najde luči, ki bi mu razsvetlila pot...) MOŽ (čez čas, s tožno mrtvim glasom): Zame je vse končano. To, kar je zdaj so samo dnevi počasnega umiranja. . . SESTRA (ga je toplo pogledala): Čemu vodno govorite o smrti? Dokler je samo utrip življenja še v vas, mora bn tudi^ upanje. MOŽ: življenje mi daje slovo: iz tr®" nutka v trenutek manj ga je v >1,ei’Jj To žalostno slovo me ubija, če bi mog® kako, konec bi storil vsemu... SESTRA (se zgrozi): Kaj vam h<^> na misel! Bog v,am je bil to trplj®11^ poslal, ne da bi obupali, marveč sp®1 našli do Njega. MOŽ (se bolestno nasmehne): Midf* z Bogom sva si kaj daleč vsak sebi. D v®' mim precej, da bi se utegnila najti »«• Nazadnje pa: kaj mi Bog in kaj 1* Njemu? Prej ni vedel same, zdaj J meni... SESTRA (ga pretrga sredi beseder Nikar prijatelj! Trdno verujem, da Bog še nikoli ni bil tako blizu, kot va je prav zdaj. Zapomnite si: KRIžb POT JE POT V NEBESA: VSI SVE*' NIKI SO PO TEM POTU HODILI. MOŽ: Jaz nisem svetnik. SESTRA: SVETOST NI V TEM, BI SLUŽILI BOGU, KJER BI SAN* HOTELI, AMPAK KJER BOG HOČE- MOŽ (jo neverno pogleda): Da n'sejH ob vero in bi veroval, kar pravite, zatrdil, da ste vi svetnica, ker svoj®10 Bogu služite, kjer On hoče!... SESTRA (zmaje z glavo): Pr®"®' vredna Sem, da bi si samo v misli . drznila. Vse, kar me vodi v to, kar s®,^ zdaj, je le misel na žrtev za drug®> e, bi zadostila za bratov greh. Ko sem 0 koč razmišljala, kako bi to storila, S?, se domislila, da sem brala tole: ČE L J. BIŠ BOGA, LJUBIŠ TUDI SVOJE^g BLIŽNJEGA. NE OSTANI PA SAl» PRI LEPIH MISLIH: TVOJA DUL BEŽEN MORA BITI DELAVNA. LIKO ŽALOSTNIH POTREBUJE TV^ JIH TOLAŽILNIH BESED: KOLjEg NESREČNIH JE POTREBNIH TVO®-, POMOČI. BOG PRIPUSTI, DA JIH J**: ZELO VELIKO NA SVETU, KI SI RAJO S TRPLJENJEM ZASLUŽI ZVELIČANJE; DRUGI PA GA DOSa ŽEJO Z USMILJENJEM DO TEH SREČNIH. (Posmehljivo): Hočete reči te-„ J’ si jaz služim vaš drugi svet z *>S(d>o te svoje bolezni, ki je pač nisem „„ 'P.21!« vi pa svoja nebesa dosezate z spVem do mene-- j “ESTRA (pol začudeno): čemu vam to smešno? Meni je vaša zgodba samo dvP°*^enje tistih besed. Nikdar nisem litv-mJla’ da vam tudi po moji mo-> Bog pokazal pot k sebi... Sl? (osuplo): Molite zame? ... Vpt tt (iskreno in preprosto): Sp£iiK0KRAT SE KAKŠEN GREŠNIK PREOBRNE LE ZARADI PRISRČNIH GaHTev. KI JIH TA ALI ONA BO- DTT«rJEeA> pbed svetom skrita k Bogu?ŠILJA IZ SV0JE samote be (^tuoiči, kot da razmišlja nje- SESTRA (se je namerila k izhodu °]W dju)- bie Ož (se zbere. Nekaj toplega je v vli„^?Veru glasu, ko se rahlo obrne za J op ^‘^10 pokliče): Sestra... 0v f’KSTRA (v trenutnem začudenju Ha? ne’ s (tt^toui obrnjena k njemu): MOž (počasi): Stopite bliže, sestra! jbESTRA (kot da bi se pomišljala. *5® Počasi k njemu). 0r ttlž (tiho in proseče): Dvignite svoj sestra... LE®tra (ga globoko pogleda). PbiČ k • tiš-ie’ da velikega Sl. v3.oje v njenem odgovoru): Ste vi o J,’ sestra?... b3g PSTRA (za trenutek molči. Nato se korn e"ne 'n Prav( z globokim poudar-geJnJ Pfedano in iskreno): Res, srečna Oblah^se z toflto napol dvigne. Nato dot' i ? na kolena pred njo in se hoče w,- ,. *ti. roba njene halje: v silni dušni ‘oi^bihti); Odpustite, sestra... bavkr (ga dviKne v začudenju, 11,100 njegovemu odporu). -J; Vioro nHmnlčnr 8g Peče); (se ji hoče odmakniti, v strahu bw '''• dotikajte se me... Zazna- se’*" sem • • • Po ESTRA (se mu nasmehna in ga kot n v ’n de): n' lopšeg'3 Olat'08'^ 'na se*,‘ znamel,ie trpljenja. Vpra? . se postavi preden in iskreno Pbsti^?: ste llwteR’ nai v,am 0<1' l^ez čas): Ker vem, da mi zdaj Vl se morete odpustiti... SESTRA (je sedla v stol ob njem): V vaših očeh berem, da si želite odpuščanje tam, kamor zdaj ne morete. Kaj ni tako? MOŽ (molči in gleda topo predse). SESTRA (tolaži ji vo): če vaša žena ve, kako je bilo in kako je z vami, zdavnaj že vam je odpustila. Ljubi vas še bolj. MOŽ (dvigne lice): Vi to mislite? SESTRA (zaupno): Jaz to vem. MOŽ (rahlo osupnjen): Vi veste? SESTRA (preprosto): Tudi jaz sem ženska, prijatelj. Če komu na svetu, ženi je dano, da odpušča! MOŽ: Mislite tedaj, da mi je odpustila ? SESTRA: če bi mogla sem, kjer ste vi zdaj, prišla bi. .. MOŽ (se zgrozi): K meni, ki me noge več ne nosijo, ki mi je levica že mrtva, ki gnijem živ in umiram... SESTRA: še ljubši bi ji bili. Tudi ta plamen, ki vas zdaj razjeda, je od Boga. Kdo bi se mu mogel upreti? MOŽ (se zamisli v mehke spomine): In moj otrok... moj fant... (Nato z grozo spet): Kaj poreče, kadar mu bodo •povedali: tvoj oče je — gobavec...? .SESTRA (verno): Blagoslavljal bo očetovo trpljenje! (Dolg molk.) MOŽ (čez čas nenadoma vpraša): Sestra, kakšne so moje oči?... SESTRA (umakne svoj pogled njegovemu licu in usmiljeno reče): Modre, se mi zdi, da so... MOŽ (jo ostro pogleda in vprašuje naglo): Čemu pravite, da se vam zdi? (Grenko): Vem, hoteli ste reči: modre so bile... Zdaj niso več, kajne? Zdaj je modrina v njih ugasnila. . . SESTRA (mehko): Kadar vam bodo objele nebo, bodo bolj modre kot prej! MOŽ (trpko): nebo... SESTRA (verno): Da, nebo!... Tja vodi vaša pot! MOŽ (pikro): Kaj še vedno mislite, da se bova z Bogom našla? SESTRA: Nikoli ne bom jenjala verjeti. da Ga boste zares našli. Takrat bo spet zdravje v vas. MOŽ (odločno): To se ne more zgoditi. Ni ga, ki bi mi mogel vrniti zdravje. Na smrt obsojenim ni milosti. SESTRA: Pri Bogu je milost za vse: tudi za tiste, ki so obsojeni na smrt... (Zaupno in proseče hkrati): Kaj ne čutite, da vas Bog čaka? MOŽ: Mene? SESTRA: V sleherni bolečini, ki nad nas pride, je božji nasmeh. MOŽ (molči. Daleč predse se je zagledal. Nato preprosto): Kje pa imate tisto podobo, ki ste mi jo obljubili? SESTRA (ga z veselim upanjem v očeh pogleda, nato lista po knjigi, ki jo drži v rokah in izvleče podobico iz nje): Tule je... (Mu jo ponudi). MOŽ (vzame podobico, dolgo jo ogleduje, nato skoraj razočarano): Pa tako majcena? .. . SESTRA (preprosto): Meni je zadostovala. MOŽ (z očmi na podobici): Lep mož je bil. SESTRA: V njegovem licu berem svetost. MOŽ: Jaz berem trpljenje. SESTRA: Ker ni šlo mimo njega. Prav v trpljenju je še posebe velik. MOŽ (jo pogleda, nato): Vi ga častite, sestra? SESTRA (se zamisli) :V mnogoteri stiski že mi je pomagal. MOŽ (se spet zagleda v podobico: sam sebi počasi odgovori): Irenej Friderik ... SESTRA (kot v snu): ...Baraga... naš rojak... MOŽ (v odmevu): ...naš rojak... SESTRA (potiho, a živo): Zdaj služabnik božji, da v nebesih milosti prosi \za .nas... (Nato s poudarkom ponovi): .. .za nas, da, za nas še posebe! MOŽ (jo pogleda in odsekano vpraša): Mislite — zame? SESTRA (nasmejano): Kdo pravi, da ne? Zdavnaj že sem mu izročila vašo stisko. Prosila sem ga za vas. MOŽ (osuplo): Vi?... Zame?... Njega?... (Molk. Nato v silni ihti); Vi mislite... sestra... SESTRA (ga skuša umiriti): Nič ne mislim: prosim samo, nič drugega. MOŽ: Ne, ne, to ni mogoče, ne! že sama misel se mi zdi abotna! SESTRA: Pri Rogu ni nič nemogoče. MOŽ (se prisiljeno zasmeje): čujte /sestra, to bi bil čudež... čudež na meni, ki ne verujem v čudež! SESTRA: Morda pa boste verjeli nekoč... Kdo ve?... MOŽ (vzburjen ves suče podobico med prsti; nato se počasi umiri in reče): Sestra, dajte mi papir in kredo... SESTRA (ga začudeno pogleda): Kal hočete spet risati moj obraz? MOŽ (se nasmehne, nato dvigne podobico in pokaže nanjo): Tokrat ne vašega, tega tu! SESTRA (z vzklikom notranje sreče in upanja hiti v ozadje): O Bog. • • MOŽ (bolj in bolj zaverovan v obra* na podobici ji kliče): Dajte mi, sestr»1 SESTRA (se vrne s skicirko in kredo; oboje položi možu v naročje, mu na' ravna kredo v desnico, podobico pa ’ obvezo na levici): Tu je... MOŽ (s kredo v desnici kaže na P°' dobico): Tale Baraga tu je premajhen za naju, sestra... Midva bi rada večjega kajne?... ^ SESTRA (kot da mu noče verjeti)1 Vi ga boste risali?... MOŽ (toplo): In čemu bi ga ne? (Grenko): Tako bom vsaj za nekaj tre' nutkov pozabil na vse... SESTRA: Takšno moč ima umetnost- MOŽ (odbije): Jaz nisem umetnik-Tako visoko nisem segel .nikoli. SESTRA: Mar je umetnost samo tisto, kar drugi tako imenujejo? MOŽ (nestrpno): Kdo ve? Morda bj si sami lažje odgovorili. Vaš Baraga m* ugaja, zato hočem risati njegov obraz* Po vsem, kar ste mi govorili o njem ^ teh zadnjih dneh, me je zares zanimal-(Toplo in žalostno hkrati): Ko od teg* mojega gnijočega telesa že ničesar v^' ne bo, se boste morda ob pogledu na to podobo spomnili bednega gobavca, ki | umiral brez sonca in za katerega s^c vi prosili Barago! SESTRA (z visokim prepričanjevnL Kdo ve, če ga tudi vi ne boste prosil1- MOŽ (se bolno nasmeje): Jaz? ga nimam česa prositi. Zame je sam rojak, ki mu priznavam vrednote velikeg® moža! SESTRA (prizanesljivo): In veno®r ste mu blizu! MOŽ (se zamisli, dolgo molči,^nata počasi, kot v sanjah pove): Jutri že_ s bo izkazalo, če sem mu bil zares bliz*1' (Molk. Nato še tišje): ...jutri, da---podoba bo povedala... Skrivnostna senca teme je objela ši in ju ovila v svoj čad. Nevidna mil°3 SAMOTNO BIJE URA NEKJE Rodovinski roman o jezuitu misijonarju očetu mateju ricciju aPisal p,austo Montanari, za „Katoliške misijone“ iz italijanščine prevedel M. T. XIV. PRVI KRST 2a ^ se je vendar stvar čisto drugače gu ukala. Lepega dne sta, ob rečnem bre-bal t0t^ nekim padajočim nadstreškom etu]a na starca) jfi ga je bil zgrabil ila Voud. Sorodniki so ga dolga leta imeli Pai^K-Z(^aJ Pa 80 mu obrnili hrbet. Kaj iti a z. ni'm> nekoristnim samemu sebi ijen.ru8im; saj mu je bilo zdajšnje živ-Pori k vendar samo v muko. Temu starcu tiis obno so izpostavljali dojence, ki jih Pri? rediti; da bi jim .mrčes ne olizuj so jih prekrivali z Žakljema ^°dncž je čemel tam s hrbtom oprt oCuP stare šare, obraz pa trmasto tilu - H.v srebotasto steno: dolga bodica s*lda v trepetavo lice; a kazno je čn].’, a Je starec ne či^ti. Otopel ves je tn0„d‘ SrnJ't zdaj, ko od življenja že ni Več upati, ne vihravega pirovanja, bež j.. Tajijo8® k°t slutnja spušča nad bedno V, dalje nekje zaplavajo zvoki 'Pije TVka Antonina Dvoraka 5. simfo Veže- Z novega sveta“. Bliže in bliže se Vesrij°* dokler nam slednjič s široko slo-11:1 akordom ne oznanijo misterija. (Se bo nadaljevalo) ne sladko vobljivih žena, ne otrok... Morda pa sploh ničesar več ni pričakoval; le duša, ki je nobeno upanje ni živilo več, mu je medlela v osupli nemoči. Na vprašanja ni- odgovarjal in obraz je vztrajno tiščal v steno... Tako si ga je bil tedaj oče Matej oprtal na rame in ga zanesel v misijo-nišče. Komaj je starec zaznal, da so ga položili na pošteno ležišče, da ga je bil nekdo očedil in opravil, je zajokal, tiho, brez glasu: ihtel je kot v obupu ob najtrši nesreči. In je zamomljal, da tega noče: pretuja da mu je ta nenadna sprememba; svet, da se bo zamajal in zrušil, se mu zdi, da bodo zdaj, ko so ga lastni otroci zavrgli, tujci skrbeli zanj. Matej se je nagnil nadenj s toplo besedo: da se ta naš svet zares maje, ker ni večen. Pa da se mu odpira zdaj drug svet, ki se nikoli zrušil ne bo, če bo veroval v večnega Gospoda nebes. Poučil ga je o glavnih resnicah in ga vprašal, če želi biti krščen. Zdelo se mu je na.mreč, da bo starec le še nekaj ur. Stari pa se je branil, češ da on, ki so ga bili lastni otroci vrgli na kup plesnive stelje, ni vreden stopiti pred samega Vladarja nebes. Ljubezniva tujca, da bi ga morda lahko predstavila kake- mu visokemu knezu; še to je preveč zanj. Tedaj sta mu začela govoriti o Mariji in ga prosila, naj se nji priporoči. Krstna voda je skoraj oblila bedno glavo; in prosila sta ga zdaj, naj prosi za spreobrnjenje kralja, Drugo jutro je sirotnež umrl in odšel v nebo, mandarinom pripravljat pot... XV. SKRITA NEVARNOST In vendar se zdi, da je bil celo ta prvi, tako nezaznavni krst, prezgoden, pa da bi skoraj utegnil zrušiti sleherno poznejšo možnost. Pokojnikovi sorodniki, ki jih je grizla dobrota obeh tujcev, so zdaj zagotavljali na vse sile, da sta učena moža prav gotovo v starčevi glavi zasledila kak dragocen kamen. Z uroki, pa z začarano vodo, da sta mu ga izvlekla, starec Pa da je seveda prav zato umrl. Sicer pa, od česa pa živita vendar ta tuja bonca, ki od nikogar nočeta denarja? Ali pa ju je bil morda celo sovražni kralj poslal, da bi upropastila Mezzovo kraljestvo; kaj pa, če sta čarovnika, ki znata z zaklinjanjem kovati srebro ? ... Prav tejle čenči, ki je že nekaj tednov sem romala od ust do ust, je oče Matej, iz same gole gorečnosti za resnico, za vso ceno skušal zaviti vrat. In oče Ruggieri je s svojim svarilom, naj to bedastočo vnemar pusti — ob tolikšni poplavi laži je bila prav ta najbolj nedolžna in od vseh morda najmanj iz trte zvita — le prepozno prišel. Če že ni res, da kujeta srebro, mora biti vsaj to res, da živita od nečesa, čemur imena nihče ne ve. In mora biti tedaj resnica tudi to, da sta si svet v bližini stolpa, ki naj nad mesto dobro srečo kliče, samo zato prilastila, ker hočeta kraj s svojo vragolijo okužiti. Tako tedaj fantinov, ki so kar goreli ob takšnih pomenkih v domači hiši, nič na svetu ni več zadržalo, da bi z zlo-srečno lopovščino ne okronali kipečih sanj zadnjih dni: pognali so se s polnim naročjem kamenja na nedograjeni stolp in začeli obstreljevati beraško streho obeh tujcev. Strešnik; so zvenčali in se lomili z rezkim trklanjem pod takšno nenavadno ploho. Oče Matej, ki je bil v tistih trenutkih sam doma, je hitel k vratom; stal je na pragu z rokami na glavo, kot v obrambo, neodločen, v trdem Pre' pričanju, da bo dečad vsakršen odp nJ®' gov tolmač, ki mu je sledil prav iz M8' cao, je za vso ceno hotel z njim; te zamišljenost mu je sedla v lice. Šla ®;' tedaj z biričem oba in stopila pred rd®®^ mizo mandarinovo. Grozeče ju je Vre' meril oblastnik in jima začel z obtožb0' Oče Matej je začuden, pa neučak® spet poslušal dolgo vrsto izmišljotin m zdaj, zdaj skušal ugovarjati. Dobri F’*1? ga je v takšnih trenutkih obupno vlek®, za rokav; pater ga je jezno pogleda^8 in se pri tem ves živčen ščipal v brad0: kaj to fante res ne ve, da obtoženec, ^ obtožbo brez ugovora posluša, s tem ®8' mim krivega prizna ? Pa vendar prav ,®8.j vaHi Filinrwo vzt.rr»■mne+i TVTn+oi ni radi Filipove vztrajnosti Matej ni z nobene. Ampak tolmač je imel tehtnejše ra ^ loge: kaj oče ne ve, da obtožbo sam0.^ dokazi zavrneš? Ko je tedaj mandat’ z glasom sodnika, ki razglaša smrt11 t ' končal obtožnico in je oče Ma-svn’Ze ^v*^al roko, da bi povzel besedo v p J. Ogovor, je Filip mirno stopil na-rlnJ’ razPrl toad rdečo mizo manda-), °va svoje rokave in stresel iz njih ■ l>ek kup kamenja. S temile je fantalin obmetaval as° streho. Se ^avzoči so zamrmrali, mandarinu pa v. vi® razjasnilo namršeno čelo in je ce naročil za naslednji dan. a v^Var.se je tedaj na dobro obračala; Vs anu je še vedno mozgal strah, da bi g. ' s*cuPaj utegnilo končati spet v iz-2(nna- Če bi podkralj zaznal za tele Pr«1 S1Vave’ ee prav zares ujezil in gr T .^ko bi oba samostanca spet po-ta'al 12 dežele z naročilom, naj se vrne-gY, Macao, naj se odtam ne drzneta Mat * Veä' Ob sami tej misli se je očetu h. ,1 vJU> ki so ga zadržali v mandarinski k? biia"“11“ s krepka ----- ------- ------- g otT[> da bi le o stvari nihče več ne Cenorn In vendar je bilo treba za vso kaz° Uc^arce preprečiti, saj bi ga takšna pev€n za vse večne čase osramotila s Žar °m krivde; takšen bi potem izgon sv®? zaslužil. Po dolgem iztegnjen na v ceH> ki so mu jo bili od-st- a’ J® oče Matej hrepenel, da bi PryZ sI)ranje v vratih sinila bledikava luč tol® zore; ni se ganil, da bi ne prebudil oh .Ca Filipa, ki je ves otopel spal Pjcrn. «e. ^»lednje jutro so ee predstavile pri-Prit častitljivi starci, ki so v polno je rrcl“i tolmačevi izpovedi. Mandarin se rilj.“zjezil nad tožniki, ki so ga preva-očir' tiskal je ustne, mršil obrvi in z A v',i .kal Po dvorani, kot da jih išče. Pat1(le* rii> ali pa jih ni hotel videti. trij®r vMatej je tedaj opazil, kako so Za(j ’. stirje po vseh štirih lezli skozi iztrnil?!•Vrata se prihuljeno, brez besed videi .v on je storil, kot da ni božj ničesar; zahvalil je namreč Mater J0> da se je vse tako mirno izšlo. XVI. UTRUDLJIVI DNEVI Tal tninjj Prva večja nevarnost je tako pa(jna z nekšnim zmagoslavjem za za-®kora' ^000.6- vendar bi bilo muke SlchgJ1 rnanj* če bi takšne zmage ne bilo; rno zmago je namreč kar brž čez in čez prekrila mlakuža podeželske revščine: čenčanje, hinavščina, prezir, sumničenja... šest mesecev, brez postanka so se tistikrat zibali po morju, vedno naprej; pa potem še dva meseca iz Indije naprej; smrti so kljubovali, vrsto nezgod srečno prejadrali, vse zato, da so se zdaj našli nekje sredi bede, ki je bednejša od najbednejše rovtarske vasice v Apeninih. To zdaj še dolgo ni bila tista prasketajoča grmada suhih butar, ki so jo v zamaknjenem miru sanjali v kolegijski kapeli sredi brezskrbnega detinstva; to mučeništvo je izgorevalo v počasnem ognju, liki pečenju ob prazničnih dneh, ki ga ure in ure obračajo ob ognju, da se ožge, pa ne izgori. Pusti utrudljivi dnevi, brez počitka do zadnjega vsi, prenasičeni z drobnimi skrbmi, ki zadoščenja vidnega uspeha ne rode in o katerih morda prav zato velja verjeti, da bodo pozneje kdaj sad obrodili. Res, tam, kjer Boga ljubijo, je že zdaj vse v sadju, le da je ta bogatija našim očem prikrita. S pazljivo skrbnostjo so natisnili prvi katekizem v kitajščini; tako sta misijonarja začela tudi javno oznanjati božji nauk; prvih štirideset Kitajcev je oblila krstna voda: izvečine so bili preprosti ljudje, niti bogati preveč, pa tudi revni ne preveč, ne preučeni, ne preneuki. Saj tole je bilo nazadnje že več kot precej, sta ob večerih razmišljala patra; v togem molku sta bila na vid vsak v svoje misli zatopljena, beseda jima čez ustne ni ušla, pa sta bila vseeno kar sveto prepričana, da oba isto mislita. Prav za prav pa je bilo kar dobro, da se vse tole ne ljudem, ne njima samima ni zdelo mnogo: ljudje se niso razburjali, ker ni bilo vredno, tadva pa sta dobro vedela, da si počitka privoščiti ne smeta, marveč morata zagrizeno delati naprej, vse dotlej, dokler jima ne bo uspelo spreobrniti kralja. Za nizkimi, golimi griči je sahnilo sonce; čudna rumenkasta luč je dihnila v krajino. Noč se ni obotavljala več. Iz bojazni pred ponočnimi napadi nista imela v kapeli Najsvetejšega. Pa saj je bila prelepa že sama ta misel, da se bo jutri pri maši na oltarju znova spet rodil Qo-spod, znova rodil, da bo koj spet umrl, res, tudi sredi te kitajske dežele, ki bo nekoč zagotovo dokončno odrešena. Za zdaj pa je bila kar očitna milost že to, da je deželni glavar, ki so ga bili povišali, živel v veri, da ga je ta sreča prav zaradi prisotnosti zapadnih boncev doletela: tako je bil tedaj v misijon poslal pohvalno tablico, kjer so skrivnostni, poslikani znaki do neba povzdigovali prepoštena moža brez madeža, ki sta prišla z zapada... Tega srečnega naključja sad pa je bil, da sta v Šao čin smela še dva patra, De Almeida in Duarte, ki sta se za delo na Kitajskem že prej po navodilih očeta Valignano pripravila v kolegiju Macao. Misijonarji so bili zdaj štirje; tako sta tedaj Ruggieri in De Almeida lahko krenila kot izvidnika proti Pekingu s spremstvom deželnega glavarja, ki se je po povišanju odpravil v prestolico, da bi se poklonil na dvoru in skoraj uredil vse, kar mu je nova njegova čast nalagala. Sicer pa je bilo kar prav, da so se ločili: Ruggieri, ki je bil najbolj Kitajske vajen, se je odločil na pot, da bi si ogledal še nove pokrajine; spremljal ga je mladi De Almeida; Ricci, tudi on že rumene dežele vajen, je ostal v šao Čin, ob njem Duarte, ki si dolgih potovanj zaradi svojih osivelih las privoščiti ni mogel več. Takšen sklep je velevala pamet, četudi je bolečina vžgala tistega, ki je ost3 doma —. . Oče Matej, ki mu je samoto bi3*’ Duarte, duhovnik že skoraj pri šest' desetih, se je zdaj še bolj zagrizel . katehezo in spet krstil nekatere; del3 je neutrudno, ves srečen ob misli, da o pozneje kdaj tudi zanj udarila ura, ko 8 bo dvignil na pot proti severu, pekin škemu dvoru naproti. A zgodilo Se je, da je 1587 deželoj glavar Ruggierija in De Almeida n% nadoma odslovil, ko niti do Kjan ® še nista prišla; razočarana sta se vrni’ v Šao Čin. Skoraj nato pa je vse šti*! kar čez noč zadel ukaz, da so izgn3” v Macao. Prosili so, ugovarjali, dokazovali da se ne morejo načuditi dovolj, so z3' trjevali, kako vendar morejo v kraljesty3 Mezzovega Cveta, ki jih je bil s svojU" opojnim vonjem privabil z daljnega z3' pada, brez vzroka izganjati učene j miroljubne ljudi. Po vztrajnih, brezkon8' nih ugovorih so slednjič vsaj to doseg’1’ da sta smela Ruggieri in Ricci, nekak po pravu dolgoletnega bivanja, ostat’’ druga dva misijonarja, ki sta šele P1^ kratkim prišla, pa sta Se morala odpr3' viti nazaj v Macao. Pa tudi ponašanje novokrščenih. ki,8® jih misijonarji tak0 dolgo in s toliksn skrbnostjo na krst pripravljali, ni b>’ zmerom veselja vredno. Najmanj vre®’ pač ponašanje nedavno krščenega M3’' tina. Martin je bil iz Macao; misijon®^ jema znan že od tam kot šibek, boJe9 silno razumen, odličen na sploh. ZdM; ko je prišel v Šao Čin, ga je oče ^ajf:j vzljubil še bolj; spet in spet ga j® ^ povabil v misijon k borno preprosteni obedu; tako so pač misijonarji živ®*^ Ampak takšno skromno življenje je I1®-ve ga kristjana kaj brž razočaralo; skoff’ je začel iskati drugačnih zgod: P°®eZ. ^ povprek je meril mesto, pa prosil za ob® in posteljo pri premožnih kristjanih, k® izuril se je bil v tem svojem novem P®. klicu gostaštva. A tistih nekaj im®® tejših kščanskih družin si takrat la'“!-e na prste preštel; mladi Martin s® ^ tedaj odločil za hišo, kjer sta ie oče in sin, kristjana oba, ki jim® L zaradi alkimističnih vragolij skopnelo skoraj povsem; prav spoštlj’^ sta prikrivala svojo stisko, pa sev® slf3 hrepenela iz srca, da bi ji že , raJ ušla. Njima je tedaj Martin na i ° ^upal, da se je bil pri obeh misi-naučil, kako z nekšno travo,, ki na tibetanskih skalah, lahko tVa- v11 svinec v najčistejše srebro preiti uspelo mu je, da sta ga stari ker' ^ ^^ole kake tri mesece redila, v Je znal, ves poln izgovorov iz dneva anodlašati z razkritjem svoje skriv-^1- V neki ugledni družini sta mu celo Un-,? j P^a> ker jima je bil Martin za-dnr/’ 816 rac^ oženil. Poslednji svoj . ar sta vtaknila v to pustolovščino; r*. čudno, ‘»mila. da ju je bila potrpežljivost OKIMfrtm J® hil v precepu; odšel je z Jiet' 0’ se bo čez uro ali kaj vrnil z jo-A1? Pisanjem, ki da ga je bil v misi-r>n<+SCU Pustil; tani, da je popisan ves opek. Tako se je tedaj nameril k ten« 0narjema; kaj naj stori, ni vedel; ves v ihti je stopil pred patra zag?Pa' Ker ni vedel, kaj naj reče, je h; 1 govoriti brezmiselne stvari, kot Pokf ■ p.ri Pravi I slednjič je z mnogimi bil f011' lni®ii0,narja tako premotil, da ni Pil ^ °Pazii prav nič, ko je lopov vtak-Pri? V sv°j žep znamenito stekleno ^kšen uspeh ga je seveda ne-Va, sk? pomiril; z globokimi, kaj nena-aimi pokloni, je vzel slovo, ki ,• spet, s tisto stekleno prizmo, te,,:®, ni imel kaj porabiti, ga je obšla njo )~a» natekel se je bil v temno luk-skrn' Be ^'e tiščala neke žganjarne, na Jnem koncu naselja, in se tam skril. oba k18*' in ae ^rugi dan je čemel tako: Ve,.;, lstjana alkimista pa sta se pre-Jijstaa’ Ju j« bil prevaral; in črhnila bost ?lkomur o svoji nezgodi; narav-svojp ao niandarina sta jo mahnila in ga sovernika obtožila prevare, sta ,° sta naisijonarja za to izvedela, sti ivr® ^Pogledala in molčala. Tako zve-Sem ar^u» ki je menda iz Macao prišel bi) t H°- ?.a^°» ju sPe*; videl, je g]e(j 0ciaj čisto navaden spletkar, za-konig.b ,o° dna edinole v svojo lastno sli] ’ ln oba kristjana tod nista pomi-bjun', A*1 P'® na pohujšanje, ki ga bo san,a Potožba rodila; saj ju je gnala ki j .'“ta, da bi se znesla nad njim, Tak1 .v ujune nesreče. Mislit'° a^'. tako, stvar je veljalo pre-Prenii’ ] v, miru, dobro premisliti in spet Kitajska „dvorna dama“ iz Riccijevih časov. Kitajci so od nekdaj veliko dali na bogastvo v obleki. Sicer pa: če so skoz in skoz še vedno z napakami predrti že stoletja krščanski narodi, kot so Italijani ali Španci, kako do vratu v slabostih tiči tedaj ljudstvo, ki se je komaj k Resnici obračati začelo! Ljudje pa seveda mislijo, da so novo-krščenci, ki jih je bila krstna voda komaj prerodila, že kar svetniki vsi do zadnjega, svetniki kar tako, brez vsakršnega prizadevanja. Pa vendar niso bili svetniki niti vsi tisti davni učenci, ki so videli Gospoda in bili z njim. Misijonarja sta spočetka hotela naravnost k mandarinu, naj obtožbe vendar ne objavi; pa sta se zbala, da bi stvar tako morda še poslabšala; prepustila sta se tedaj povsem pomoči Matere božje. Ni pa jima pomoči dal tudi Martin. Presenetili so ga in zgrabili krepko okajenega v bližini žganjarne; moral je v ječo, da bi bil sojen potem; tam je med kaj čudno in pestro druščino naletel na nekega peščarja, ki naj bi ga bili naslednji dan izpustili. Martina je pijanost že minila; ni in ni se mogel sprijazniti s tem, kar se je zgodilo. Zgrozil se je ob sami misli, da bosta proti njemu pričala tudi oba misijonarja, pa se je brž pogodil s peščarjem, kako bo ta očeta Ruggierija obdolžil nečistovanja: vsaj enega duhovnika bi ee bil tako v boju odkrižal. Peščar se je drugo jutro zares vrnil domov; zgrabil je ženo, jo potisnil na kolena ter ji z brcami v trebuh in z ugrizi v lice izsilil izmišljeno priznanje, kako ga je varala s tujim boncem. Ljudje so se razvnemali bolj in bolj; odličniki so si meli roke, ker se je zdajle slednjič le ponujala priložnost, ko bodo vendar lahko izgnali vsiljive tujce; saj je bilo že smešno in naravnost žaljivo, ko je brezglava drhal prav tem neznancem pripisovala, da so tudi srečonosni stolp tako zgledno dogradili. Z delom pri stolpu so skoraj potem, ko je bilo misijonišče pod streho, zares krepko nadaljevali; od tistih časov so čudno zgradbo vselej imenovali „tuji stolp“. Častitljivi starci, ki so ves svoj trud tja vložili, so naravnost besneli od jeze. Leta in leta se trudiš, zbiraš potrebni denar in ga desetkrat obrneš, preden ga daš iz rok, strpljivo čakaš ugodne dni in ure, ko se bo sreča nasmehnila vsemu mestu. Pa ti prideta potem dva tujca, ki prezirljivo na malike gledata in se posmehujeta svetim obredom^ nazadnje pa je žlota še sveto prepričana» da sta prav ta dva, ki sta od sameg3 zlodeja, vse storila. Obtožba je našla tedaj kaj rodovitna tla; to pot ni prišel v misijonišče le ®n sam birič, ne, cela četa marveč. Oč® Ruggieri, ki ga je spremljal Matej, je šel z njimi ves predan, sredi mrmrajo30 množice, ki je grozila z besedo in z zlobo v očeh. Mandarin je poslušal priče, poslušal oba misijonarja; potem se je zagrnil v nedostopen molk. Martin Se je v zadnje®* trenutku uprl in ni hotel pred sodnika» češ da ga strašansko ščiplje po trebuhu-Peščar je zagovarjal svojo trditev, spr^3 v mrzli nedostopnosti, potem pa bolj J*1 neučakano; ko pa je slednjič zaznal, 33 se mu v obtožbi ne pridruži nihče, se J® sesedel tam ves zapuščen in poslal * očetu Ruggieriju soseda, češ da bi 00 tožbe za skromno plačilo odnehal. M1' sijonar je odbil in spet prosil za besedo-V tem pa je v skrajnem koncu soban® nastal strašanski hrušč in trušč; vsi d» zadnjega so se zamaknili tja; takrat s0 izginili i tožnik i priče... Vse skup3! se je tedaj končalo s popolno oprostit' vijo zaradi neveljavnosti obtožbe. Kitajski zakoni v tistih časih nis0 dovoljevali, da bi mogel tožnika kd0 klevete obdolžiti; sploh pa je bilo modr mnogo bolj odnehati, saj je bilo ze*0 verjetno, da bi vse nekje v zraku 00' viselo, kot je bilo že v navadi. Tako st3 se tedaj misijonarja zadovoljila z boko zahvalo mandarinovi modrosti i*1 skušala oditi, ne da bi ju opazil. Pa sta se morala drugi dan sp0*” vrniti k sodniku; to pot, da bi poprosil3’ naj bo milosten Martinu, ki je po r3?a pravi o svoji goljufiji, oba misijonar!3 prosil za pomoč: ruval si je kito, ® vreščeče obtoževal najstrahotnejše kri'J' de in dodajal še nove grehe, ki jih spl0!j storil ni, samo da bi čim globlje g3®1 sodnika in poslušalce. Mandarin ga je bil navkljub vse*®^ obsodil; a je razglasil, da mu bodo k3' zen iz spoštovanja do obeh učenih tuje® za polovico zmanjšali. Pa so mu J' vfseeno tolikšno mero naložili, da 1 bedneža že po nekaj dneh pobrala si®1* (Se bo nadaljevalo) TRIDESETLETNICA 'KATOLIŠKIH MISIJONOV' v letu 1953. Za ta jubilej se bodo „Katoliški misijoni“ povečali in j^lepšali. Namesto letošnjih šest dvojnih številk na 504 straneh bo 2 s 0 skupno 10 številk na 680 straneh! A naročnina se radi te povečave ,a 176 strani razen v Argentini ne bo nikjer povečala! Teh 176 navr-e!1m strani naj bo jubilejni dar „Katoliških misijonov“ vsem svojim dragim naročnikom in bralcem. kaj boste pa naši bralci poklonili za TRIDESETLETNICO .KATOLIŠKIM MISIJONOM'? Gotovo najbolj zaželjeni dar so ŠTEVILNI NÜVI NAROČNIKI katere se Vam „Katoliški misijoni“ prav lepo priporočajo! čim več 0 Naročnikov, tem lepši in cenejši bo list; tem bolj zadovoljni bomo vsi! |y vsebine pričujoče 9.-10. številke „katoliških misijonov“ jRovenia y ia cruz (R. p. Winfrido Büttgen) — Ob misijonski nedelji (Prof. Gerzinič) — Resolucije odseka za misijone in zedinjenje — Očetova beseda >n Q,1JOriska okrožnica Pija XII. z Wolbankovim komentarjem) — Krščanski vzhod ^b't jVenci (P- Filip de Regis, prof. dr. Franc Jaklič) — Apostolstvo sv. Cirila jm Vfr'E5 ~7 P°mača umetnost v misijonih: Črna Afrika (Marjan Marolt) — črna Rtrik ’ ,sJ5r*vnCl3tna dežela, ki ni več skrivnostna (Aladin) Pesništvu (Nikolaj Jeločnik) (Karel Kerševan CM) Misijon v sredi Bo tisk misijonska velesila? (Aladin) — O ^Urn „ -------- v-_____j _____-lik) — Čudna so kitajska imena (Drago Po- tjA .CM) — Mala misijonarka 'Borut) — Misijonarji pišejo (Dr. Janež, Pavel p SDB, Nace Kustec SDB, m. dr. Ksaverija Pirc O. S. U., s. Serapija Černe) ° m*s'jonskem svetu — Misijonsko zaledje: Izredne duhovne koristi članov »Misijonska.nedelja 19B2“ in „Pred Bogom pokleknimo“ (Bogdan Budnik) arago na oltar: Zgodovinska proslava — Simfonija iz Novega sveta (Nikolaj Jeločnik) — Samotno bije ura nekje (Montonari — M. T.) K p .na ovitku: Predstavljajo prizore iz „mandarinske naselbine“ kitajskih ko '^“••'unističnih beguncev v Hongkongu. Posn’il jih je naš misijonski zdravnik, *80^-?® t',n,kaj mudil. Naslovna stran kaže begunska otročiča, zadnja stran pa Km /,.'^esno slovenske, iz čaotu.nga pregnane misijonarke v družbi z drugimi be-Ih>gl'»jmisijonarji na obisku kitajskih beguncev; ostale slike kažejo različne ,tle na naselbino. A'i se ne čutimo tesno povezane s trpečim kitajskim narodom tudi mi, begunski Slovenci? Ä°RIL0: NOVI LETNIK „KATOLIŠKIH MISIJONOV“ BOMO POŠILJALI «U TISTIM, KI BODO IMELI LETOŠ. NAROČNINO DO 15. XII. UREJENO! R'hžb '^1 m’sij°ni -o splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijon kih Ul'6dnivf1 s'?venskih misijonarjev. Izdajajo ga slovenski lazaristi. Za izdajatelja, Coeh-- V° 'n unravo: Lenček Ladislav CM. Naslov uredništva in unrave: Calle ^ m. C% V v • J-J C i 1 v. v- tv A i CV C 4 1.1 CI V 1"X • ju amba 1467, Buenos Aires, Argentina. — Tiska tiskarna Federico Grote, °ntes de Oca 320, Buenos Aires, Argentina. — S cerkvenim odobrenjem.