■izhajala* četrtek in velja ^ pOSQmczn& Številka stane I SO din. * poštnino vred ali ▼ Marh ~ ■bora a pošiljanjem na dem M» celo leto 32 D, pol let* 16 D, četrt leta 8 D. lire» Jugoslavije 64 D, Naročnin» se pošlje na apravntštv« -»Slov. Gospodarja« ▼ ttari-L.-m, Koroška cesta št. S. —»'> List ae do pošilja do odpo« ^ vcdL Naročnina ae plačuje ^ • v naprej. Tel. iaterarfcan 113, Poštnina plačana v gotovinL ^ V-,*»—* j nif*5 Uredništvo je v Maribor^ . f koroška cesta št. 5. Rokopisi M ne vr£,čajo. Upravništv« jKfJ KT'\ I sprejema naročnino, inserato |pj 1-3 g^vifc.J» Cene inseratom po dogovorili • K h i Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije W te* LJ \ so poštnine proste. čekovnf v- ' : račun poštnega urada Ljub* V» «. > « '^Ojana 10.603. Telefon inters "^.V urban 113. ■'■k Jk i X A /. . . A h I I . /. ! Maribor, dne 30. septembra 1926. 60. letnik. Mehika — opomin. Preganjanje kristjanov v Mehiki se nadaljuje z isto brezobzirnostjo in srditostjo, s katero je bilo započeto. — Dnevno prihajajo iz Mehike vesti o zatiranju in preganjanju tistih, ki so ostali katoliški Cerkvi zvesti ter tudi svoje zvestobe ne prikrivajo. Pretekli teden so v mestu Zamori vojaške čete zaprle dva moža, katerima so očitali, da agitirata za Cerkev in proti državi. V njih stanovanju so našli puške in nekaj dokumentov, katere so proglasili za obtežilne. Nato se ta dva moža, ne da bi jih izročili sodišču, kratkomalo ustrelili. V glavnem mestu Mehiki so v noči od 21. do 22. sept. zaprli 300 katoliških žensk. Kaj so te žene zakrivile? Ali so tudi agitirale za Cerkev? Ali so dvignile revolucijo zoper državo? To so bile mirne in pobožne žene, katere so se zbrale k molitvi. Med njimi je bil duhovnik, ki je z njimi molil molitve ter jih opominjal k zvestobi veri in Cerkvi. Ta moleči sestanek je kajpada bil revolucijski čin zoper državo. Policaji, pomnoženi in ojačeni z ognjegasci, so te žene napadli ter vseh 300 žensk zaprli v podzemeljske zapore policijske direkcije. Zoper nasilno vlado framasonskega predsednika Cal-lesa so se dvignili Indijanci ter zahtevajo njegov odstop. Proti upornikom je vlada odposlala 4 infanterijske bataljone, 1 artilerijski polk in več zrakoplovnih eskadronov. Calles je tem četam dal strogo povelje, naj proti Indijancem najstrožje postopajo. Ker so se Indijanci poskrili po gozdovih, je Calles zračnemu brodovju zapovedal, da jih z bombardiranjem iztirajo iz gozdov. Vojaške čete so dobile povelje, da ne samo zatrejo vstajo Indijancev, marveč da celo indijansko pleme popolnoma uničijo. Tako ravna ta zagrizeni framason. To je kajpada vse v skladu z ono človečnostjo, katera je glavno načelo fra-masonov. Saj so framasoni še ta mesec med drugim na svo jem občnem zboru v Beogradu tako slovesno izpovedali človečnost kot svoje prvo vodilo in poglavitni cilj. Ali je to človekoljubno, kar počenjajo fanatični framasoni v Mehiki? To je taka divjost in surovost, da je kaj '«takega mogoče samo med brezvestnimi nasilniki. In vendar se najdejo po svetu ljudje in časniki, ki branijo in zagovarjajo divjanje framasonske klike pod vod stvom Callesa in socialističnih zagrizencev. Tudi na Slovenskem so takšni časniki, ki blatijo mehikanske katoličane in zlasti mehikanske duhovnike, češ, da so oni s svojim klerikalizmom, s svojim stremljenjem po nadvladi Cer kve zakrivili sedanje razmeTe v Mehiki. Na te gnusne laži odgovarja »Amerikanski Slovenec« v svojem broju od 31. avgusta tako-le: »Resnici na ljubo pa je položaj vse drugačnejši. Ves «vet ve, kdo je povzročitelj spora, ki je nastal med Cerkvijo in državo. Mehikanski katoličani so bili zadnje čase celo preveč popustljivi, zato je tistim par odstotkom, ki tvorijo veri sovražne elemente, zrastel greben, poslužili so se pravcate surove diktature in s pomočjo te preganja par odstotkov framasonov in rdeokarjev nad 95 odstotkov vsega ljudstva v Mehiki, ki je več ali manj katoliškega prepričanja. Katoliški duhovniki v Mehiki so bili zadnja desetletja preveč popustljivi, tako tudi lajiki. Ko bi bili malo bodj oprezni, bi sploh takih sporov kot je sedanji, Mehika ne poznala. To ni naša konštatacija, temveč onih, ki opazujejo potek mehikanskega spora s čisto nepristranskega sta lišča. Mehikanski duhovniki so delali le med štirimi stenami in se niso menili mnogo, kaj ostali svet dela proti njim zunaj cerkve. Mehikanski katoličani nimajo vzornih kulturnih in družabnih društev in organizacij, kakor jih je «———........................i ...ii— .....„—......m Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B en kovic. £7 16 »Ako je mogel sin Izaije ukrotiti hudega duha Sav-lovega s petjem in harfo, poizkusim tudi jaz, kaj premore petje.« In pričel je peti svoje psalme s tako čistim, daleč na okrog slišnim glasom, da ga je bilo slišati celo v splošni zmešnjavi. Priskočilo je nekaj divjakov, da bi strgali s sester obleko in odnesli njiju skalpe. Ko pa so ugledali čudovito pevčevo postavo, so obstrmeli in ga poslušali. Njih strmenje se je kmalu izpremenilo v občudovanje. Mislili so, da beli vojščak poje svojo predsmrtnico. Spo-štljivo so se umaknili in se vrgli na druge žrtve. Ta uspeh je vzpodbudil Davida, da je napel vse svoje moči in prepeval z vedno večjim navdušenjem. Neznani glasovi so vzbudili tudi pozornost divjaka, ki je kot besen tekal od gruče do gruče, kakor bi iskal prav posebne žrtve. Bil je Magva. Ko je ugledal svoje prejšnje ujetnike, je zmagoslavno grozno zakričal. »Pojdi z mano«, je viknil in Koro z okrvavljeno roko zgrabil za obleko. »Koča Huronca je še odprta. Ali ni tam boljše kot tu?« »Proč od mene!« je zakričala Kora in si zakrila oči pred groznim pogledom. Indijanec se je porogljivo zasmejal in ji pokazal krvavo roko. .... »Roka je rdeča, a kri je iz belih žil!« n. pr. najti v Zedinjendh državah. Nimajo močnega tiska; mislili so, da so varni, pa so se pri teh mislih pošteno ure-zali. Zdaj so jih dobili po glavi in zdaj šele se zavedajo, kako velika napaka je bila, imeti svoje prepričanje in svoje ideje zaprte samo med štirimi stenami. Nasprotniki so se desetletja mirno in skrivaj pripravljali za ta odločilni napad na katoliško Cerkev v Mehiki. V svojih rokah imajo vse politično časopisje. Skovali so celo postavo, da noben verski list ne sme jx>segati v politiko itd. Vse to so naredili na račun katoliške zaspanosti. Katoličanom je proti verska klika zavezala roke in značilno je to, da borih pet ali še manj odstotkov veri sovražnih elementov gospodari in zapoveduje najmanj kakim 95 odstotkom mehiškega naroda. Tako je in drugače biti ne more, kjer katoličani spe. V Franciji je bilo ravno tako in šele, ko so jih katoličani po revoluciji dobili po glavi, šele tedaj so se zdramili in so začeli z energičnim delom. V Zedinjenih državah Severne Amerike bi bilo prišlo na to že zdavnaj, da niso katoličani bolj oprezni. Da niso prišle v veljavo protikatoliške postave v Mičiganu, Orego-nu, Koloradi in drugod, se je zahvaliti le vzornim kulturnim in socialnim katoliškim organizacijam v Ameriki. Nevarnost pa še vedno preti in sovražniki so še vedno na delu.« Da, sovražniki so povsod na delu in samo čakajo prilike, da bi mogli udariti po Cerkvi in njej vdanih vernikih. Kjer katoličani nimajo močnih krščanskih organizacij, pro svetnih, kulturnih, socialnih in političnih, kjer nimajo dobrega in razširjenega časopisja, kjer se ne brigajo za volitve, kjer ni tega, kar nasprotniki zlobno imenujejo kleri-kalizem, skratka, kjer je udomačeno ono krščanstvo, ki se ga samo do zakristije, tam je najugodnejše polje za uresničenje protiverskih in proticerkvenih nakan takozvanih liberalcev in svobodomisleoev v gosposki suknji in delavski obleki. Iz tega sledi za nas jasen in glasen memento: pomnožimo in okrepimo naše politične in nepolitične krščanske organizacije, razširimo in ojačimo naše krščansko časopisje! i. tumii iiiinwi»a—i^iini^Mn Hiw«Lui_itiiLai ijii—jm^^—— Politika miru in sporazuma med Nemčijo in Francijo. Od razmerja med Francijo in Nemčijo je bil dostikrat odvisen mir v Evropi. Zgodovina zadnjih stoletij dokazuje, da so politični zapletljaji med tema dvema sosednima državama velikokrat povzročili krvave spore, v katere so tudi bile zapletene druge države. Ta večstoletni spor med Nemčijo in Francijo je tudi bil eden izmed najodločilnejših razlogov, ki so dovedli do svetovne vojne. Izid te vojne pomenja za Francijo veliko zmago, ki je mednarodnopravno dokumentirana v določbah versailleske mirovne pogodbe. Bremena, ki jih ta pogodba nalaga Nemčiji, so težka in naravno je, da njihova teža pritiska nemški narod ter vzbuja med njim odpor v nacionalističnih krogih. Bil je čas, ko so nemškonacionalni krogi v Nemčiji vodili prvo besedo, katera je ostro zvenela proti Franciji. V tistem času so tudi Francozi proti Nemcem izgovarjali koničaste besede. Prvi besednik Francozov proti Nemcem je bil Poincare, nekdanji predsednik francoske republike za časa vojne, jx>zneje pa predsednik francoske vlade. Njegova zahteva se je glasila: »Nemci, plačajte vojno odškodnino! Dajte nam jamstva, da bote proti nam vodili politiko »Grdoba! Kri se drži tvoje duše. Ti si kriv vseh teh grozot!« »Magva je velik poglavar!« je odgovoril divjak, veseleč se zmage. »Ali hoče črnolaska k njemu v vigvam?« »Nikdar! Kar ubij me, da nasitiš svojo maščevalnost!« Magva je pomišljal za trenotek, potem pa je dvignil s tal omedlelo Elizo in tekel z njo proti gozdu. »Stoj!« je zakričala Kora ter obupno tekla za njim. »Pusti otroka!« A Magva je bil gluh za njene prošnje in ni pustil plena. Zvesti David je tekel za njimi in naprej prepeval svoje psalme. Tako so bežali preko ravnine, kjer bi bila Kora gotovo padla pod tomahavkom, ko bi je ne bila čuvala čudna postava pevca, ki so ga divjaki imeli za blaznega. Magva je krenil v gozdno grapo, kjer je čakal divjak s konjema, ki ju je bil med tem ujel. Elizo je položil na konja, na drugega pa je morala sesti Kora. Konja je prijel za brzde in jih peljal v goščavo. Ko je pevec opazil, da je sam neopažen zaostal, je sprožil svoje dolge ude in kolo-vratil za njimi po grapavi stezi. Pot je bila od začetka zelo strma, nazadnje pa so prišli na ploskast gorski vrh, odkoder sta sestri pred nekaj dnevi s prijatelji gledali v taborišče. Tu jima je Magva dovolil, da sta razsedli. Z grozo sta gledali doli na grozni prizor. Grozovitosti še ni bilo konec. Smrt je nehala kositi šele potem, ko je lakomnost postala hujša kot maščevalnost. Potem so se šele polegli kriki ranjencev, dokler niso popolnoma umolknili, ali pa jih je bilo zadušilo zmagoslavno tuljenje divjakov. bmm&MSm - - « ¿s; .,... .11 miru in pravice brez vsake misli na revanžo = maščevanje!« Ker Nemci teh jamstev niso dali ter tudi niso plačali odškodnine v zahtevani meri, je Poincare dal leta 1921 zasesti pokrajine ob Reni, zlasti Porurje. Razmerje med Nemčijo in Francijo je bilo napeto. — Francija se je trudila dobiti jamstva za svojo varnost in za nedotakljivost francoskega ozemlja, zlasti tistih pokrajin, ki jih je dobila kot uspeh svoje zmage. To jamstvo bi ji naj dali Anglija in Amerika, ki bi naj s Francijo sklenili varnostno pogodbo. Anglija je bila nekaj časa pripravljena za sklep take pogodbe, Amerika (Zedinjene države Sev. Amerike) pa ni hotela o tem nič slišati. Pač pa se je Amerika trudila nagniti Nemčijo k temu, da sprejme Dawesov načrt — Dawes je amerikanski general — o izplačevanju vojne odškodnine. Po dolgotrajnem obotavljanju je Nemčija naposled leta 1924 v Londonu sprejela ta načrt. S tem je Nemčija pokazala vsaj nekaj dobre volje napram Franciji. To razpoloženje je rastlo in se je jačalo od dne do dne ter je bilo kronano z lokarnsko pogodbo v septembru 1925. S to pogodbo je Nemčija pod jamstvom in kontrolo Anglije priznala in zajamcila Franciji in Belgiji njune sedanje državne meje, torej je tudi Alzacija in L,o-taringijo prostovoljno priznala Franciji. Obenem sta obe državi med seboj sklenili razsodiščno j>ogodbo, s katero sta se obvezali, vsak medsebojen spor rešiti ne z orožjem, marveč ga predložiti mednarodnemu razsodišču. V septembru 1926 pa je lokarnski pogodbi sledilo to, kar je v njej bilo za Nemčijo določeno, namreč njen sprejem v —■ Društvo narodov. Po sprejemu v Društvo narodov je Nemčija storila nadaljne korake na miroljubnem potu sporazumevanja s Francijo. V mestu Thoiry blizu Ženeve sta se namreč sestala francoski zunanji minister Briand in nemški zunanji minister Stresemann ter sta se v neturnem raz govoru dogovorila o najvažnejših medsebojnih zahtevah. Francoska vlada, kateri zdaj načeluje isti Poincare, ki je leta 1921 in 1922 govoril tako ostre besede zoper Nemčijo, je glavne točke tega dogovora v načelu sprejela. Tako sta se Francija in Nemčija približ li druga drugi ter izjavili svojo odločno voljo, da hočeta v OKrilju Društva narodov svoje medsebojne razmere urejevati in svoje zadeve reševati v sporazumu ter pospeševati politiko miru med poedinimi državami in narodi. Tako je mir v Evropi dobil tako trdno jamstvo, kakršnega dosedaj ni imel. .X'iiiJ.iftJffi' r "''^lUflll Hi H. >l|imi|' i |||t n III Ml II— I h I— Ob 7001etnici sv. Frančiška, Vsi katoliški narodi, pa tudi drugi, nekatoliški, ki poznajo zgodovino narodov v Evropi, se hočejo letos na poseben način spominjati sv. Frančiška in njegovega velikega dela. Povod temu je dal jubilej, ki se letos obhaja, ko je namreč 700 let od tega, kar je umrl sv. Frančišek, doma iz Asiisi. Kaj je vendar bil ta mož, da ga še po 700 letih njegove smrti tako proslavljajo. Ni bil kak imeniten vojskovodja, a vendar je še danes na svetu njegova armada, ki šteje milijone zvestih. Ni bil kak velik učenjak, ki bi napisal knjig, a vendar so dandanes kar velikanske knjižnice, ki obsegajo dela pod njegovim imenom in vplivom. Ni bil revolueijonar, ki bi prevrgel ves družabni red, a vendar ga je izpremenil v svojem času bolj kot vsaka revolucija, in njegova načela so ostala kakor kvas, ki je pripravljen, da ga sprejemajo vsi njegovi in ga uporabljajo za pre-kvašenje, za zboljšanje človeške družbe. Sv. Frančišek je bil le mož preproste vere in preprostega življenja, človek, X. Grozepolno prenočišče. Trije dnevi so minili po predaji forta Viljem-Henrika. S krvjo omadeževani zmagovalci so odšli, njih taborišče je bilo prazno in zapuščeno. Trdnjava je bila samo še kadeča se razvalina. Nasipi so bili razstreljeni, dogoreli tramovi, počeni topovi, podrtine in ostanki zidov so ležali naokrog. Tudi vreme se je bilo na slabo prevrglo. Solnce je skrivalo svoje tople žarke za neprodirnimi meglami. Mrzel veter je bril preko pokrajine, kakor bi žalobno pesem mrličem pihal v ušesa, ali pa je z vso silo vihral skozi gozde, da je listje in vejevje letalo po zraku. Pičlo uro pred solnčnim vzhodom omenjenega dne je stopilo pet mož iz goščave ob jezeru. Počasi so se bližali razvalinam trdnjave, kjer so bili divjali Huronci. Naprej je stopal mlad Indijanec vitke rasti, varno in previdno, kakor mu je bilo prirojeno. Drugi, ki je bil tudi Indijanec, je hodil bolj ob strani in opazoval rob bližnjega gozda z očmi, ki so bile navajene zaslediti najneznatnejše znamenje bližajoče se nevarnosti. Ostali trije so bili belci, a njih obleka in oprava je pričala, da je njih namen, zasledovati sovražno armado skozi divjino, in da se dobro zavedajo s tem združenih nevarnosti. Vpliv groznepolnega kraja na to petorico je bil prav tako različen kakor njih značaji. Mladenič, ki je bil za vodnika, se je resno oziral na grozno razmesarjene mrliče. Videlo se mu je, da se boji izražati svojo grozo, vendar je bil premlad in premalo izkušen, da bi jo popolnoma utajiL Starejši rdečekožec pa je bil vzvišen nad take slabosti. S trdnimi koraki je stopal mimo mrtvecev in pri tem kazal hladnokrvnost, ki si jo osvoji človek le % dolgo vajo. Tudi belokožci so kazali precej različna čuvstva. Eden izmed njih, sivih las in razoranega obličja, je kazal ki se je znal približati svojemu Bogu. Zato se mu je pa tudi Bog približal, kakor malokateremu človeku. In ravno s tem je postal sv. Frančišek svetilnik narodom, da morejo najti pot k Očetu. Življenje sv. Frančiška. Družina, po kateri je Bog poslal na svet sv. Frančiška, je živela, v Asisiju v Zgornji Italiji. Oče je bil premožen trgovec. Frančišek je bil rojen leta 1182. Dobro vzgojen, je imel priložnost videti in uživati blagostanje očetove hiše,^ ki ga pa ni zadovoljilo. Njegovo dobro srce, ki ga je večkrat pregovorilo celo tako daleč, da je svojo vrhnjo obleko slekel in oblekel siromaka, ga je pa vodilo od tega blagostanja k odpovedi svetu. Doma v družini je sicer nekaj časa imel neprilike, a v poznejših letih so videli, kako je imel prav. Leta 1209 je v San Damianu v napol podrti cerkvici dobil poklic božji, da je to cerkvico, porcijunkula imenovano, popravil, nato pa začel oznanjevati evangelij Gospodov. Ker je imel vedno več učencev, tudi učenk, ki so hoteli po njegovem zgledu živeti, je ustanovil 1. red za moške, 2. red za ženske, 3. red pa za ljudi, ki morejo poleg svojega življenja in delovanja med svetom živeti po njegovih navodilih. Želel si je le še mučeniške smrti za Kristusa. Zato je šel v sveto deželo in govoril celo pred sultanom samim. Od tam je kot spomin vsemu svetu prinesel jaslice, a mučeniške smrti ni dosegel. Leta 1224 je na gori Alvernijii prejel odtise ran Gospodovih, kar je potrdilo njegove velike svetosti. Leta 1226, dne 4. oktobra, je umrl in je bil že dve leti nato proglašen za svetnika. Na njegovem grobu so postavili veličastno cerkev. Preprosta vera sv. Frančiška. Sv. Frančišek se po svojih molitvah in verskih premišljevanjih nikdar ni potopil v kaka globoka, modroslov-na razmotrivanja, ampak je iskal le preprostost svoje vere. Našel jo je v tem, da je gledal Boga kot Očeta svojega in vseh drugih stvari. Molil je, kakor če govori otrok z očetom, z drugimi je občeval, kakor da je z njimi že od rane mladosti v družini, čeprav je bil morda prvokrat z njimi skupaj. Vse stvari, živali, rastline, vso naravo je smatral kot dom Boga Očeta, pa se je pogovarjal z njo, kakor da razume on njeno tajno, ona pa njegovo, to je zavest: delo Očetovo smo. Ta zavest je sv. Frančišku vzbudila vero, ki ni bila vera težkega izpolnjevanja božjih zapovedi, ampak vera veselja, vera hrepenenja božjega otroka. Zavest — otrok božji sem — mu je prinesla pravo spoznanje, koliko je vre den svet in vse njegove dobrine, čast, oblast in premoženje, za katerimi so ravno v času sv. Frančiška ljudje hlepeli kakor dandanes. Zavrgel je čast sveta, oblekel kuto. Zavrgel je oblast in obljubil pokorščino. Zavrgel je premoženje in obljubil radovoljno uboštvo. In postal je ves — otrok božji. V tem je vsa preprostost njegove vere, ki ga je pripeljala Bogu tako blizu, da je nosil na svojih rokah in nogah in srcu rane Kristusove. Delo sv. Frančiška. Če bi sv. Frančišek po svojem življenju le on sam . aašel pot k Očetu, je njegovo delo veliko. In če bi pripeljal le enega s seboj, bi to delo bilo še večje vrednosti. On pa ni pripeljal k Očetu le enega, ampak milijone, ne le v življenju, pač pa vseh teh 700 let, kar jih je do zdaj preteklo od njegove smrti. Kralji so odlagali svoje krone, papeži svoje tiare in se podajali v preprosto Frančiškovo življenje. Bogati so se olajšali bremena svetnih skrbi in revni so našli zaklad sreče in zadovoljnosti v prostovoljnem uboštvu. Vsi pa so začutili na ta način, da so srečni, ker so otroci božji. Delo sv. Frančiška je torej bilo v tem, da je ljudi vseh stanov, obeh spolov, v vsaki starosti osrečil. Tudi dandanašnji čas želi sreče in vse prizadevanje ljudi, ki se glasno izraža v pritožbah nad seda jnimi razmera mi, kaže, da človeštvu manjka prave sreče. Zato se je ves svet, ne le katoliški, obrnil letos ob 7001etnici k svetniku, ki je toliko ljudi osrečil. Človeštvo želi spoznati, odkod je sv. Frančišek zajemal skrivnost svoje sreče, ki se je razodevala posebno še v solnčni pesmi njegovi, ki so mu jo bratje redovniki peli pri njegovem umiranju. Sv. Frančišek to željo danes izpolnuje, ko stoji pred svetom in kaže na odtise Kristusovih ran na svojem telesu in v' tem razodeva: ^»•Ktmaiaiaiiiiuiiiii iiiii.i» ■«.L.. ij_i.JLmiii ■ iiii .... .........m—J! vojaško nastopanje. Kljub temu, da je nosil lovsko obleko, mu je bilo videti, kako je navajen vojnih grozot. Vendar je večkrat glasno zavzdihnil, kadar se mu je nudil kak posebno grozen prizor. Mladega moža ob njegovi strani je stresala groza, pa je očividno zaradi postarnega spremljevalca krotil svoja čuvstva. Samo tisti, ki je hodil zadaj, se je oziral na strašne prizore s pogledi in obrazom, ki ni poznal strahu, vendar pa z gnusom, ki je jasno pričal, kaj si je mislil o takem barbarskem klanju. Bralec je v petorici gotovo že spoznal oba Mohikanca, Munra s Keywardom in Sokola. In res je bil to sivolasi oče, ki je iskal svoja otroka, spremljan od Heywarda, ženina ene njegovih hčera, in od trojice gozdovnikov. Ko je prišel Unkas na sredo ravnine, je kriknil, da so vsi drugi skočili k njemu. Mladi vojščak se je bil ustavil pred kopico ženskih trupel. Munro in Heyward sta se takoj sklonila preko njih ter iskala, če se med njimi nahaja katera izmed pogrešanih deklic. Olajšana sta se oddahnila, ko nista ničesar našla. »Huk!« je naenkrat kriknil Unkas, se strumno vzravnal in gledal nekam pred se. »Kaj je, dečko?« je vprašal Sokol. »Da bi bil le kak zapoznel Francoz, ki bi rad tukaj plenil. Takoj pokažem, kaj zna moj zveromor.« Unkas pa je bil že skočil h grmu, z veje snel kosec Korinega zelenega naličja ter ga zmagoslavno vihtel nad glavo. »Moje dete!« je razburjen vzkliknil Munro. »Dajte ml moje dete nazaj I« »Unkas bo poskusil!« je bil krgilfi in odločni od- Kristusa v življenje! Na naših rokah naj se pozna pečat Kristusov! Naše vsakdanje delo bodi izvršeno po njegovi volji. Še tako pri-| prosto delo naj uživa spoštovanje vseh in ljubezen tistega, f ki ga izvršuje. In ne bo pritožb, da delo človeka ne živi. Na naših nogah naj bo pečat Kristusov! Vsa naša pota naj bodo pota otrok božjih in ta pota naj hodijo vsi, oni ki imajo oblast, ker je to pot pravice, oni, ki imajo čast, ker je to pot resnice, in oni, ki imajo premoženje, ker je to pot pravega bogastva. V našem srcu naj bo pečat Kristusov, ljubezen božja, ki bo prestvarila vse sedanje mrzle in neobčutne razmere med posamezniki in med narodi. To je duh sv.Frančiška in ta naj preide v posameznike in narode, da bodo vredno obhajali 7001etnico sv. Frančiška. malo mleka- teleta bodo slaba in sloves naše živine bo padel. Država, oziroma vlada, mora slušati naš opomin in znižati ceno soli. Smo radovedni, kaj bo vlada storila, če so radikali in radičevci, ki so edini na vladi, res taki prijatelji ljudstva kot se hvalijo, morajo naše predloge upo-števati. S svojimi tovariši sem zaprosil pri ministru železnic, naj dovoli, da se živinska sol po znižani tarifi izvozi iz Bosne k nam v Slovenijo. Kmetijska družba in naša Zadr. zveza bosta, kakor smo predlagali, imeli v rokah razdelitev, oziroma prodajo živinske soli po znižani ceni. Kaka bo cena, kedaj bo sol dospela, kje se bo dobila, kam se je treba obrniti radi naročila, o vsem tem bodem poročal v prihodnji številki »Slovenskega Gospodarja«. Povejte vse to svojim tovarišem in prijateljem! 3. ok&olfaru ves brežiški in krški okraj v Brežice na shod dr. Korošca, ki bo ob 11. uri predpoldne na vrtu in dvorišču J¥aroiftiega doma r Mrežicah! Narodni poslanec Franjo Žebot: Kuhinjska in ž vinska sol je predraga. Neverjetno je, kako vlada, v kateri sedi tudi 5 Radi-čevih ministrov, podražuje 'najvažnejše življenske potrebščine ljudstva. Kuhinjsko sol prodaja vlada, oziroma od nje pooblaščen upravni odbor državnih monopolov, 1 kg za 2 din. 50 p. in zasluži pri tem 500%. In pri podrobni prodaji vtaknejo agenti, prekupčevalci in drugi zopet 70% v žep, tako da imamo v Jugoslaviji najdražjo sol v Evropi! In nam v Sloveniji vsiljujejo nesnažno morsko sol, dasi-ravno so v Bosni v okolici Kreke cele planine polne fine kamene bele kuhinjske soli. Da se pri preskrbi s tem važnim predmetom godijo take lumparije, nisem verjel. V finančnem odboru se je v soboto, dne 25. septembra t. 1., cel dan razpravljalo o soli. Vlada 'in vladna večina stia morale slišati od nas take gor-ke, da so ti ljudje kar pod mizo gledali. Davek na sol, ki se imenuje monopolska taksa ali dajatev, je eden najbolj krivičnih davkov. S tovarišem Škuljem sva stavila predloge, da se mora cena kuhinjski in živinsiki soli na vsak način znižati. Kar bo vlada tukaj zgubila, pa naj raje pri vojaštvu prištedi in pri drugih nepotrebnih izdatkih. Davek na sol plačajo večinoma reveži. Namesto davka na sol naj vlada raje uvede davek na luksus ali lišp. Kdor nosi zlato uro ali verižico in druge okraske, kdor se oblači v fino svilo, kdor se vozi v finih avtomobilih, stokrat ložje plača davek na luksus, nego ubogi delavec, bajtar ali viničar tako visok davek na sol, sladkor, vžigalice in petrolej. Radikali in njih hlapci Radičevci so sicer kimali, ko sva jim štela s Škuljem levite, a storili ne bodo nič. Te ljudi moramo enkrat za vselej spoditi z ministrskih stolčkov, prej ne bo boljše. Glede živinske soli sem n. pr. povdaril: Drž. upravo stane živinska sol samo 20 para ali k večjemu 25 para ali 1 krono kg. Če bi torej naložili magari še 75 para, bi 1 kg stal samo 1 dinar ali 4 krone. Za to ceno bi živinorejec rad nakupil večje količine soli, da ž njo popravi slabo krmo. Seno je ponekod tako blatno- da brez soli še za krmo ne bo. In živina bo bolehala, krave-mlekarice bodo dale Ubogi oče si je košček naličja pritisnil na ustnice in nemirno iščoč gledal v bližnje grmovje, kakor bi upal in se bal, da Koro najde tukaj. »Na tem kraju ni mrličev«, je rekel Heyward s hri-pavim glasom, ki ga je skoro zadušila razburjenost. »To je jasno, kot nebo nad našimi glavami«, je sedaj izpregovoril Sokol. »Vendar pa je mogoče, da je šla črno-laska tod mimo. Prav si rekel, Unkas. Črnolaska je bila tu in je pred morilci zbežala v gozd. Hitro poiščimo njenih sledi. Indijanske oči zapazijo celo, če je kolibri letel po zraku.« Mladi Indijanec je stekel naprej in kmalu znova veselo kriknil. Na nizki bukovi veji je zopet visel košček naličja. »Le počasi«, je rekel Sokol in ustavil Heywarda, ki je burno hotel hiteti naprej. »En sam nepremišljen korak nas lahko zadrži za več ur. Na sledi pa smo, to se ne da tajiti.« »Bog vas blagoslovi, vrli mož!« je vzkliknil nesrečni oče. »A kam sta bežali? Kje sta moji ubogi hčeri?« »Pot, katero sta krenili, je od marsičesa odvisna. Ako sta sami, potem bržkone blodita v krogu in ne moreta biti daleč. Ako pa so ji odpeljali Huronci ali pa francoski Indijanci, potem sta sedaj že gotovo na kanadski meji. A to nič ne de. Tu stojita Mohikanca in jaz na začetku sledi. Lahko se zanesete, da najdemo tudi njen konec, če je tudi sto milj oddaljen! Počasi, Unkas, pozabil si, da ženske noge puščajo za sabo le slabe sledi.« »Huk!« je kriknil «edaj Čingagok ter pokazal na tla kakor človek, ko ugleda strupen mrčes. Heyward se je sklonil in vzkliknil: »Moška iled! Nobene dvojbe al več, mjeti sta!« . J- «^L&ittlfttaai Državna politika. v NAŠI DRŽAVI. Pašič je še vedno v Dalmaciji v Cavtatu. Pretekli teden so prišla poročila, ki so naznanjala že skoro zadnjo uro njegovo, a se mu je zdravje zopet okrepilo. Bil je baje le malo jezen, ker mu ne gre vse gladko v politiki, deloma pa tudi zavoljo svojega sina Radeta, ki mu je vsled svojih korupcij tako otežkočil pot nazaj na stolček ministrskega predsednika. Radič se je vrnil iz Ženeve.' Tam je govoril vsevprek, o vsem in še o drugih rečeh. Pred političnim svetom se je pokazal kot mož velikih besed in nič dejanj. Njegov ugled vedno bolj pada. Doma se ga lastni ljudje že kar bojijo, da ne bi s svojim jezikom napravil zopet kake nepotrebne zmešnjave. Ko se je pripeljal do meje naše države, ga je tam zopet čakal ministrski železniški voz, v njem pa inž. Košutič, ki mu je prišel povedat, naj nikar preveč ne sili v vlado, sicer jo bo prevrnil zase in za celo svojo stranko. Kakor vse kaže, bo po prihodnjih volitvah Radič postal popolnoma brezpomemben celo na Hrvaškem. Naši poslanci delajo. Dasiravno so parlamentarne počitnice, posamezni odbori kljub temu zborujejo, ki naj pripravijo snovi za zborovanje narodne skupščine. Tako se je določilo, da se bo po poslancih pregledalo poslovanje v državnih podjetjih, ki so vsa tako gospodarila, da imajo velikanske izgube, namesto milijonske dobičke. Enako se je dognalo, da država dela prevelike dobičke pri državnem monopolu na »ol. Naši poslanci so zahtevali, da naj se sol poceni in naj se dovoli uvažanje soli za živino. — Davčni odbor je razpravljal o raznih kaznih, ki naj zadenejo neredne davkoplačevalce. Naši poslanci so pri tem zahtvali, naj se te kazni izvajajo posebno v Srbiji, kjer nekateri že leta in leta niso davkov plačali. V Slovenijo znajo davčne oblasti itah natančno pobirati davke. — Nadalje se je dognalo, da se pri podeljevanju podpore poplavljencem godijo posebno po Bački in Baranji velike krivice. Naši poslanci pripravljajo poseben protest zoper tako izkoriščanje. V Sloveniji se do zdaj še ni zgodilo, da bi se pri takem pgdelijevanju podpor uganjala korupcija. Ta pa zavoljo tega ne, ker se podpore sploh ne podeljujejo. V DRUGIH DRŽAVAH. Zasedanje Društva narodov se je zaključilo. Ob sklepu je predsednik, naš zunanji minister dr. Ninčič, povdaril veliko delo sedanjega zasedanja, ki se je pokazalo posebno v zbližanju Francije in Nemčije, kar je velikega pomena za mir med državami v Evropi. Francija in Nemčije se še nadalje pogajata, dokler v vseh medsebojnih zadevah ne dosežeta popolnega sporazuma. Anglija še vedno ni rešila težkega spora med rudarji in lastniki rudniKov. Milijarde škode je ta boj vsled nepo-pustljivosti enih in drugih povzročil. Rusija je na potu ozdravljenja gospodarskih razmer, kajti po dolgem času je konečno zopet dovoljeno svobodno rgovanje doma in z inozemstvom. Na daljnem vzhodu, na Kitajskem, se vršijo še vedno domači boji. Voditelji posameznih skupin so založeni z denarjem in z municijo raznih držav, ki imajo interes, da bi zavladali nad državo, ki šteje okrog 350 milijonov ljudi. A najvažnejše je to, da domačini postajajo vedno bolj za- »Boljše je to, nego begati po divjini in nazadnje poginiti lakote«, je odgovoril lovec. »Petdeset bobrovih kož stavim proti prav toliko kresil, da najdemo njih koče, predno poteče mesec dni. Poglej, Unkas, kaj ti povedo ti mokasini, kajti to ni sled od čevlja.« Mladi Mohikanec se je sklonil čez sled, razbrskal suho listje in gledal dolgo in pozorno. Slednjič je vstal in rekel: »Zviti lisjak«! »Saj je mokasin podoben mokasinu«, je rekel Hey-ward, »da se človek lahko zmoti.« »Mislite? Prav tako bi lahko rekli, da je noga nogi podobna«, je rekel Sokol. »Naj še jaz pogledam.« Priklonil se je in rekel čez nekaj časa: »Prav si povedal, dečko, to je sled, ki smo jo tolikokrat videli, ko smo lovili lopova. Dolgost in širina se tudi ujemata, kaj ne,Čingagok?« Mohikanec je pogledal in rekel takoj nato: »Magva!« »Stvar je popolnoma jasna«, je rekel nato Sokol. »Črnolaska in Magva sta šla tod mimo.« »Eliza pa ne?« je vprašal Heyward. »O njej doslej še nimamo sledi«, je odgovoril lovec in še enkrat pazno pregledal drevesa, grme In tla. »A kaj je tam-le? Le poglejte, pevčeva piščalka!« je pristavil, se pripognil in pobral Davidovo glasbilo. »Potem je držal obljubo«, je veselo vzkliknil Hey-ward, »in ni zapustil deklic.« »Seveda«, je hladno rekel Sokol. »Zdaj jima lahko psalme poje. Ali pa zna ustreliti srno, da jima uteši glad? Ali ume po bukovem mahu spoznati, kam pelje pot? Ali zna Huroncu prerezati grlo? Nič ne zna. A zdaj naprej, nriiatelli Mogoče, da najdemo še kake druge sledi.« ^ 0>«Ua prihodnjiž.) VJ vedni in snujejo upore zoper podkupljene. Posebno mladina se tega pokreta udeležuje. Naši sosedi. Z Bolgarijo se je tisti spor, ki naj ta povzročil kar krvavo vojsko, popolnoma razblinil v nič. Albanija ta majhna, kamenita dežela, ima zopet novo revolucijo. Ako bo to dolgo trajalo, da bo ta d^ela doziv-liala toliko revolucij, bo kmalu brez ljudi. — Graja, enako majhna, znova doživlja prevrat, ker sedanji gospodar nima dovolj močne roke. Ta prevrat se pa suce v to smer, da pride prejšnja kraljeva rodbina, ki je z naso v sorodu, zopet na vlado. Na Balkanu bo pač vladal nemir m prepir, dokler ne postanejo ti narodi bolj izobraženi, da bodo znali sami sebe vladati. _ Shod dr. Korošca v Brežicah 3. oktobra 1926 se vrši na dvorišču gostilne Lruškovič (nasproti samostanski cerkvi) in ne v Nerodnem domu, kakor stoji na str. 2. Kaj je novega? PROSLAVA 700LETNICE SV. FRANČIŠKA V MARIBORU. Cerkveno proslavo 7001etnice sv. Frančiška v cerkvi Matere Milosti v Mariboru bodo izvršili očetje frančiškani v sledečem redu: Od pon-deljka, dne 4. oktobra, do nedelje, dne 10. oktobra bo vsak dan ob pol 6. uri zjutraj pridiga s slovesno službo božjo, popoldne ob treh govor o modernem svetniku sv. Frančišku in zvečer ob šestih enako govor o sv. Frančišku v nemškem jeziku. Tako bo vsak dan prihodnjega tedna. Pon-deljek, dne 4. oktobra, bo poleg tega še ob 10. uri slovesna služba božja. Nedeljo, dne 10. oktobra, bo popoldne ob treh zaključek cerkvene proslave, združen s svetoletno pro cesijo frančiškanske župnije. Procesija pojde iz frančiškan Ske cerkve v stolno, Alojzijevo in nazaj v stolno ter nato v frančiškansko eerkev. Častilci modernega svetnika sv. Frančiška naj se teh pobožnosti po možnosti udeležujejo. Za udeležence te proslave z dežele se je oskrbela polovična vožnja po železnici. Na odhodni postaji se da cela vozovnica žigosati z mokrim žigom, v Mariboru pa se ne odda, ker velja za nazaj. Treba pa je pri vratarju frančiškanskega samostana dobiti -potrdilo, da se je lastnik vozovnice v resnici udeležil proslave. Polovična vožnja velja od 3. do 11. oktobra. V nedeljo, dne 3. oktobra, se proslavi spomin sv. Frančiška ob pol petih popoldne v Götzovi dvorani. Spored je sledeči: 1. Pesem: »Pri tebi, o Frančišek mili.« Svira godba. 2. Pozdravni govor. 3. Schwab: Pesem: »Bort njansky Molitev«. 4. Vesele pesmi, potpuri. 5. Deklamacija o sv. Frančišku. 6. Govor: Frančišek -kot reformator, mil. g. dr. Tomažič, prélat. 7. Omladinska koračnica. Odmor. 8. Srce, valček. 9. Pesem: Schwab: »Zdrava Marija.« Tenorsolo poje g. Avgust Živko. 10. Moja kraljica, overtura. 11. Deklamacija: Solnčna pesem sv. Frančiška. 12. Frančišek in socialno vprašanje, govori g. Franjo Žebot, nar. poslanec. 13. Povsod Boga! Sodeluje pevski zbor »Maribor« in godba Katoliške Omiladine. Vstopnice se dobijo pri vratarju frančiškanskega samostana in pri blagajni. Maribor in ves okraj, pa tudi oddaljeni kraji naj v teh dnevih pokažejo, da tudi slovenski narod časti sv. Frančiška ter hoče po njegovih navodilih iskati sreče in zadovoljstva 1 Veliko županstvo in gostilne. Broj gostiilen v Slovenj je po splošnem priznanju velik, dosti prevelik. Kakšne posledice ima to v gospodarskem in moralnem oziru, ni še le treba posebno povdariti. Zapeljevanje mladine, pretepi, uboji itd., vse to se dogaja po mnogih gostilnah, ki so pravi brlogi Zla in nesreče. Sodnijske razorave, osobito porotniške obravnave, so zgodovinske priče, koliko zla za naše ljudstvo je prišlo iz takih gostilen. Pričakovati bi torej bilo ter tudi zahtevati, da se broj gostilen zmanjša, pa ne poveča. To je tem bolj utemeljeno, ker je ^oleg rednih gostilen tudi veliko vinotočev, ki so neizogibni, ker dru- gače kmet ne more prodati svojega vinskega pridelka ter priti do denarja, s katerim mora plačati visoke davke. Veliko županstvo mariborske oblasti pa je drugega mišljenja. V mariborski oblasti so bile na nekaterih krajih dovoljene nove gostilne, kakor n. pr. v gornjeradgonski žuipniji. Krajevne potrebe ni bilo nobene, županski urad je uradno izjavil, da ne obstoji nobena potreba za novo gostilno. Kljub temu se je ta dovolila v hiši, ki zato ni prikladna, in osebi, ki nima zahtevanih sposobnosti in predpogojev. Zakaj se je dalo to dovoljenje? Ali morda niso oili merodajni stranikarsko-politični oziri? Mi priporočamo našim gospodom poslancem zadevo novih gostilniških koncesij v mariborski oblasti, da jo dobro proučijo ter da o njej tudi obvestijo kompetentna mesta v Beogradu. Ob enem bi tudi bilo dobro, da se tisti krogi v Sloveniji, ki se trudijo za preporod našega naroda, malo bolj zanimajo za to, kako se v mariborski oblasti dejansko podpirajo njihovi cilji in njihove težnje. Poroka. Dne 27. t. m. sta bila poročena v župnijski cerkvi Šmartno pri Slovenjgradcu g. Prijatelj, profesor v Mariboru, in g. Kristina Rotovnik, tajnica SLS, doma v Legnu iz ugledne rodbine. Novoporočencema želimo obilo blagoslova! Novo šolsko leto na enoletni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične dne 5. oktobra. Sprejeti gojenci se morajo omenjenega dne zglasiti osebno ob 10. uri predpoldan v zavodu. Ponarejevalec denarja Potočnik. V pondeljek popoldne je bil po potrditvi obsodbe prepeljan znani ponarejevalec denarja Potočnik iz jetnišnice okrožnega sodišča v -mariborsko moško kaznilnico. Potočniku, iri je odsedel že svoj čas 15 let v Karlavi pri Gradcu, je tokrat prisoje-nih 20 let. Omenjeni se je branil mariborske kaznilnice, ker je v njej presedel veliko let njegov oče in je v njej umrl njegov brat. Potočnik je na svojo škodo večkrat hlinil duševno -zmedenost, a so ga vsikdar razkrinkali.* Malo pred prepeljavo v kaznilnico se je s pomočjo igle in svinčnika tetoviral po celem ourazu in se mu bodo poznali ti barvani ubodljaji dolgo časa. Na čelo si je tetoviral ime državnega pravdnika, na eno lice ime sodnika, na drugo pa številko 20. Cele kazni najbrž ne bo presedel, ker ije že star nad 50 let. Na obrtni nadaljevalni šoli pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je vpisovanje v vse razrede dne 30. oktobra od 8. do 12. ure v poslopju meščanske šole. Na novo vstapivši vajenci in vajenke naj prinesejo seboj odpustnico in vpisnino 100 D; le res revni vajenci bodo vpisnine oproščeni, o čemur odloča šolski odbor. Po zakonu morajo hoditi v nadaljevalno šolo vsi obrtni in trgovski vajenci ter vajenke, katerih mojstri stanujejo od šole do 6 km razdalje. Izostale in zamudnike bo kaznovalo sresko poglavarstvo kot obrtna oblast. Reden pouk se prične v sredo, dne 6. oktobra, ob 14. uri. Potres v Drayski dolini. V Marenbergu so občutili v od 26. na 27. t. m. močan potres. Najhujši je bil sunek pod hišo gospe Zwettl; na hiši -so se pobile vse šipe. Obstoja resna nevarnost, da se poruši na hišo velika skala, ki se je že opasno majala. V tem slučaju bi se bila dogodila velika nesreča. Pobegli kaznjenec. Od poljskega dela na drž. trsnih nasadih v Pekrah pri Mariboru je pobegnil glasom obvestila varnostnih oblasti delavec Jože Preložnik, doma iz Grajenščaika pri Ptuju. Mož je bil obsojen na dve leti težke ječe in sicer radi težke telesne poškodbe. Ušel je v kazenski obleki, ki je označena s številko 359. Od avtomobila povožena. V sredo zvečer, dne 23. t. m., ob 7. uri, se je pripetila na Ptujski cesti na Teznu pri Mariboru težka nesreča. Zakonca Vezjak sta šla po cdfeti, za njima pa je privozil Ford-avto, katerega je vodil lastnik g. H. sam. Iiz neznanega vzroka se je avto zaletel od zadaj v Vezjakovo ženo Zofijo, jo podrl na tla ter povozil. Gospa Vezjakova je dobila težke notranje poškodbe ter ima zlom Ijeno desno nogo nad kolenom. Po nesreči je avto vozil dalje in poškodovano ženo je šele mariborski rešilni avto odpeljal v bolnico. Smrt znane gostilničarke in posestnice. V Breznu je umrla gospa Antonija Grogl, gostilničarka in posestnica, ki je bila znana kot dobrotnica revežev daleč naokrog. Ostani jej ohranjen časten spomin in preostalim naše so-žaljel Slovesna blagoslovitev nove podružnice. V nedeljo, dne 3. oktobra t. 1., se vrši pri Sv. Barbari v Halozah slovesna blagoslovitev nove podružnice sv. Katarine ob Beli ter novega, 18 metrov dolgega Društvenega doma. Smrt uglednega moža v Laporju. V najlepši moški dobi je na Matevževo umrl posestnik Peter Pivec na Zgornji Brežnici. Bolehal je že več mesecev; imeil je ledvično bo* lezen. Pokojnik je bil zelo zmožen mož in se je z vnemo udeleževal javnega življenja. Lahka mu žemljica! Požar na Ponikvi. Dne 27. t. m. ob pol štirih popoldne, je udarila strela v kozolec Jožefa Mlakarja, p. d. Go-leža. Kozolec je bil največji v vasi, poln sena, suhe detelje i i nfižola. Pogorel je do tal. V nevarnosti so bila tudi bližnja stanovanjska in gospodarska poslopja. Gasilci in vaš-■ čani so pridno gasili. Bog pa je dal dež brez vetra. Tako se je posrečilo ogenj omejiti. Nesreča. V soboto, dne 18. t. m., se je ponesrečil sin 1 gostilničarja Vedonika iz Št. Pavla pri Preboldu. Peljal je več praznih sodov na železniško postajo v Št. Peter t Sav. dolini. Pri mostu čez Savinjo na Grablju je pri izogibanju zadel ob obcestni kamen, pri čemer so zaropotali na vozu naloženi sodi. Konj se je pri tem splašil ter začel dirjati po cesti. Sodi so pri odstkakovanju voza začeli padati z voza, kar je konja še bolj razdražilo, tako da je začel naravnost besneti. Zvrnil je voz ter zlomil oje. Voznik si je pri padcu zlomil roko, pa se tudi drugače precej poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Tudi konj je precej poškodovan. Kos lesa se mu je zadri globoko v nogo ter najbrž ne bo več za nobeno rabo, ampak bo šel k — mesarju! Otvoritev avtomobilske poštne vožnje. Kakor se nam poroča, se v bližnji bodočnosti otvori avtomobilna poštna zveza med Sv. Petrom pod Sv. Gorami in Rogatcem. Da bo z otvoritvijo moderne poštne zveze ondotnemu prebivalstvu jako ustreženo, ni treba še posebej povdarjati. Novice od Sv. Ruperta nad Laškim. Dne 27. t. m. je ob hudi nevihti udarila strela v kozolec posestnika Antona Zupane, p. d. Navrelc, v Bezgovnicah. Kozolec je bil natlačeno poln sena in drugih pridelkov, ki so vsi do zadnjega zgoreli. Zupane ima veliko škodo, ¡ki nikakor ni krita po nizki zavarovalnini. Zopet glasen opomin: Vsak moder posestnik bo takoj dal zvišati zavarovalnino, ki je pri večini naših kmečkih ljudi naravnost smešna: 1000 ali 2000 kroni — Kamil Zelič, ki je na kvaterno nedeljo v pretepu v Oblakovi gostilni zabodel in precej močno ranil Razboršek Jožefa in Trupi Franca, je bil sicer aretiran, a so ga kmalu izpustili, ker se je pokazalo, da sta ga izzivala Razboršek in Trupi. V Logu je nedeljski evangelij »Domovina«, to pove vse! Ukradli konja in voz. Posestniku Ludoviku Sodinu v Stratincih je bila ponoči ukradena iz zaklenjenega hleva triletna kobila, vredna 5000 dinarjev, in popolnoma nova konjska oprema, cenjena na 1500 dinarjev. V isti noči je zmanjkal posestniku Jožefu Volčič v Konjicah nov, zeleno pleskan lovski voz, vreden 1500 din. Ukradli so ga sigurno isti tatovi, ki so šli s Sodinovi kobilo. Ukradena kobila je velika, rjave barve, na čelu ima od temena do gobca belo, tri prste široko liso in na desni strani glave pod očesom malo zaceljeno rano, kjer ne raste dlaka. Tatvino so najbrže izvršili cigani, ki so se par dni klatili po okolici Konjic, po tatvini pa so nenadoma izginili. šmarješki most. Po zadnji povodnji odneseni mosti v Šmarjeti čez Savinjo okrajni zastop zopet gradi in upati je, da ga bo čim prej postavil v promet. Prizadeto ljudstvo ga že težko pričakuje. Požar. Dne 21. t. m. okrog pol 5. ure zjutraj je izbruhnil požar v trgovini g. Jankota Pucko v Kozjem. Vzrok požara je še neznan. Požarna bramba je bila takoj na licu mesta. Cela trgovina je bila že v ognju. Kljub temu se je posrečilo požarni brambi ogenj tako omejiti in udušiti, da je rešila že gorečo hišo in da se ogenj ni mogel razširiti. Požarna bramba je častno rešila svojo nalogo. Škoda je velika. Prizadeta sta hudo lastnik hiše in trgovec Pucko. Vojaki v Macedoniji. Na pritožbe, da se vojakom pri pešpoll^u, M službujejo v Djakovici, niso izročili njih kov-čegi, je poslanec Vlad. Pušenjak od komande polka dobil obvestilo, da se je izvršila preiskava in najdeni vsi kovčegi ter izročeni lastnikom. Ako kateri slovenski vojaki 30. pp. niso dobili kovčegov, naj oni, oziroma njih tovariši, to javijo poslancu Pušenjaku, da bo ponovno posredoval. Nepojasnjen umor na Bizeljskem. V soboto, dne 25. t. m., je naznanila Alojzija Benko, žena čevljarskega mojstra v Brezovici, orožniški postaji na Bizeljskem, da pogreša svojega moža Mihaela Benko. Povedala je, da ji je v petek zvečer ob 6. uri njen mož naročil, naj gre z otrokom k sosedu Jelčiču ličkat (kožuhat) koruzo, sam pa da bo še neke čevlje oddal strankam ter da bo nato prišel za njo k sosedu. Žena z otrokom je odšla, kakor ji je bilo naročeno, vendar njenega moža ni bilo k Jelčiču. Ko je prišla ob pol enih ponoči domov, moža tudi doma ni bilo. Šla ga je takoj v noči iskat s pokojnikovim bratom Francetom, a vendar . Poročila S. L. S. Shod SLS v Krčevini pri Mariboru, napovedan za nedeljo, dne 3. oktobra, ob pol 9. uri dopoldne, pri g. Prahu, se zdaj ne bo vršil, pač pa pozneje, kar bomo pravočasno razglasili. V Veržeju je bil v nedeljo, 26. septembra, shod SLS, ki je bil prav dobro obiskan. Kot pripravo na ta shod so demokrati v soboto zvečer priredili svoj shod, na kojem je govoril poslanec dr. Pivko 15 poslušalcem, med katerimi je bilo vsaj 6 naših pristašev. Shodu SLS v nedeljo predpoldne je predsedoval g. Javšovec, predsednik naše krajevne organizacije. Govoril je poslanec dr. H o h n j e c. Njegov govor so poslušalci sprejeli z velikim odobravanjem ter izrekli poslancem in SLS popolno zaupanje. Naša društva. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 17. oktobra 1926, v prostorih gostilne g. Gačnika v Studencih, Dr. Krekova cesta 24 (poleg delavnice drž. železnioe) veselico, združeno z vinsko trgatvijo, katere čisti dobiček je namenjen za ¡zgradbo Katoliškega doma v Studencih. Najuljudneje prosimo vsa bratska društva v Mariboru in okolici, da ta dan ne prirejajo nobenih veselic. Ker je Katoliški dom v Studencih nujno potreben, vabimo že danes vse naše prijatelje, da se te dobrodelne veselice udeležijo! Natančen spo red veselice bomo objavili prihodnjič. Slivnica pri Mariboru. Izobraževalno društvo v Slivnici ponovi dne 3. oktobra 1926, ob 3. uri popoldne v Društvenem domu dramo v štirih dejanjih »Dom«. Ta prelepa igra je povzeta iz kmečkega življenja ter nudi obilo užitka in pouka. Vso igro preveva ljubezen do rodnega doma in domače zemlje. Po igri pa se vrši veselica na vrtu g. Lesjaka. Ta dan sodelujejo pri igri in veselici vsa izobraževalna društva hočkega okraja, in sicer iz Hoč, Frama in Slivnice. Pri igri, med odmori, bo svirala hočka godba na pihala. Nastopili bodo združeni pevski zbori iz Hoč, Frama in Slivnice. Tudi na veselici bo igrala godba in peli bodo združeni pevski zbori. Na sopredu je še šaljiva pošta, amerikan-ski zapor, licitacije i. dr. Preskrbljeno bo tudi z okrepčili. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup skioptikona, se vsi vljudno vabite, da posetite prireditev v obilnem številu. Starši in mladino-ljubi, ako res ljubite svoje otroke, oz. slovensko mladino, se že sedaj odločite, da boste šli v nedeljo, dne 3. oktobra na našo prireditev, da nam bo čimprej mogoče nabaviti skioptikon. S ski-optikonom se bodo namreč razna predavanja pojasnjevala s slikami. Predavanja pa bodo zdravstvena, poučna in tudi zabavna. Vsega tega potrebuje naša mladina. — Igra in veselica se vršita ob vsakem vremenu. — Na veselo svidenje! Odbor! Velik mladeniški shod pri Sv. Juriju ob Ščavnici. — Dne 10. oktobra se vrši pri Sv. Juriju ob Ščavnici velik mladeniški shod s sledečim sporedom: Ob pol 10. uri dopoldne slovesna služba božja za mladeniče, ki jo opravi mil. g. kanonik Fr. Časi. Med sv. opravilom naj mladeniči, če le mogoče, pristopijo k mizi Gospodovi. Spoved naj o-pravijo doma. Potem shod na prostem, na katerem govori poslanec dr. Hohnjecin drugi govorniki. Nato obed. Po večernicah pretreslijva igra v treh dejanjih: »V satanovih verigah«. Med odmori svirajo tamburaši in pojejo pevci. — Mladeniči sosednih Marijinh družb, mladeniških zvez, orlovskih odsekov in drugi, pridite vsi na to svojo prireditev, ki ste jo že dolgo pogrešali! Moški pevski zbori so dobrodošli! Shod se vrši pri vsakem vremenu: v lepen na prostem, v dežju pa pod streho. Št. Jurij ob juž. žel. (Tombola.) Slov. katoliško prosvetno društvo je priredilo preteklo nedeljo veliko tombolo za nabavo dobrih knjig. Prireditev je dobro uspela. Privabila je veliko množino ljudstva od blizu in daleč, ki je prišlo iskat sreče. Mnogi je niso našli, ker je zmanjkalo srečk. Prav lepa hvala gospodu Po-laku za glavno tombolo in gospodu Reberšaku za njegovo po-strežljivost, kakor tudi vsem drugim blagim dobrotnikom, ki so pripomogli, da je tombola tako lepo uspela. Ob priliki naše tomr bole se je videlo, kaj morejo doseči pridne in požrtvovalne mladenke in fanti, če so za dobro stvar navdušeni. Kar tekmovali so med seboj, kdor bo več srečk razprodal, kdo več dobitkov nabraL Zato se čuti Slov. katoliško prosvetno društvo dolžno, da se jim tem potom še posebej zahvali. DR. MED. VL. M0GILNICKI zdravnik, «»pet redno ordinira v Sv. Juriju ob j. ž. v lastni hiši št. 62 od 2. septembra naprej. (brezuspešno. V jutro je celo zadevo naznanila orožnikom, ki so takoj preiskali vso okolico in poizvedovali na vse strani, pa tudi brez uspeha. Okrog 11. ure dopoldne v soboto pa sta našla truplo ubitega Mihaela Beniko pokojnikov brat Franc in sosed Jožef Podgoršek in sicer v koruznici kakih 100 m od ceste in 1 km od doma. Poleg mrtvega Mihaela Benko, ki je imel na glavi pet ran, na prsih, rokah, trebuhu in nogah pa tudi 15 več ali manj težkih ran, je ležala sekirica. Na lice mesta došla orožniška patrulja je po poizvedovanju takoj ugotovila, da je sekirica last Jožefa Podgoršek, tistega, ki je truplo našel. Kot umora osumljena je orožmištvo aretiralo Jožefa Podgoršek in pokojnikovo ženo Alojzijo, o katerih pravi ljudski glas, da je baje imela za moževim hrbtom nedovoljeno razmerje. V nedeljo dopoldne je prišla na lice mesta sodna komisija iz Brežic, ki je raztelesila pokojnika. Doslej aretirana tajita vsako krivdo. Upamo, da bo sodna preiskava razjasnila ta umor, ki po svoji tajinstvenosti sliči umoru pokojnega Hudine, istotako iz Brezovice, ki je bil umorjen 1. 1919; ta umor je še do danes ostal nepojasnjen. Stanje bolnikov v bolnicah Slovenije. Dne 25. t. m. je bilo v vseh bolnišnicah v Sloveniji skupaj 2913 bolnikov; od tega v ljubljanski splošni bolnici 504, v ženski pa 119. Visoko je stanje duševno bolnih: 907; od tega v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani 261, v blaznici in hiralnici v Ljubljani 227 in v -bolnici za duševne bolezni na Studencih pri Ljubljani 419. Roparski napad pri Karlovcu. V nedeljo, dne 26. t. m. »ta bila v Karlovačkem Logu napadena trgovca Butlovič In Adlešič iz Priibiča. Na cesti sta ju počakala dva maski-rana razbojnika, jima vzela uri in verižici ter 18.000 din. v gotovini. Orožniki so odšli takoj na zasledovanje in so napadalca aretirali že v pondefljek. Razbojnika sta zvedela, da se bosta vračala imenovana dva trgovca v nedeljo iz Zagreba, kamor sta odšla, da dvigneta pri neki zavarovalnici denar kot odškodnino za škodo, ki sta jo imela vsled elementarnih nezgod. Oba razbojnika sta bila izročena sodišču v Karlovcu. Ponesrečen r.iipad ciganske tolpe na banko. V Šidu v Slavoniji je poskušala nedavno tolpa ciganov ponoči napasti tamkajšnjo slovaško banko. Vsled hrupa pa se je zbudila hišnica in stopila s svojima hčerkama na dvorišče. Neki cigan jo je zgrabil za grlo, nakar je ena izmed njenih hčerk močno udarila cigana po glavi. Drugi cigan je priskočil v tem trenutku svojemu tovarišu na pomoč s puško in je sprožil. Toda krogla ni zadela hčerke hišnice, kateri je bila namenjena, temveč ciganovega tovariša, ki .se je zgrudil takoj mrtev na tla. Cigani so svojega mrtvega tovariša naložili nato na voz in izginili v temni noči brez Sledu. Kljub poizvedovanju jih oblasti dosedaj še niso mogle izslediti. Prodala je otroka za 800 dinarjev. V Sarajevu se je dogodil te dni zanimiv Slučaj. Neka nezakonska mati je aašla v težke gmotne težkoče in je zato prodala svojega otroka za 800 dinarjev rodbini, ki jo je podpirala. Ko je policija zvedela za stvar, je odredila takoj preiskavo in poklicala mater na odgovornost. Pri zaslišanju pa je zdrav mik ugotovil, da ženska ni popolnoma normalna in jo je poslal zato v opazovalnico. Eksplodirala mu je bomba v roki. Na vojaškem vež-foališeu pri Podgorici v Črnigori je vojaški mojster Bogdan Radovič tako neprevidno deloval z bombo v roki, da mu je nenadoma eksplodirala in ga težko poškodovala po celem životu. Radoviča so v nezavestnem stanju prepeljali v bolnico. Opozorilo. Izvedeli smo, da pobira neki Budna po Mariboru inserate za naš list in si da iste že plačati. Izjavljamo, da dotičnik nima pravice, za nais zbirati inserate ali sprejemati kaka plačila. Kdor bi zbiral za naš list insA-a-te, se mora legitimirati z našim pooblastilom, vsakega drugega nažemite kot goljufa! — Upravništvo »Slovenskega Gospodarja«, Lastniki Sfetk gasilnega društva v Kozjem še obveščajo, da je odbor moral radi raznih ovir žrebanje preložiti na dan 7. novembra t. 1. Žrebanje se vrši ob isti uri, na istem mestu, kakor na srečkah določeno in nepreklicno 7. novembra t. 1.. Srečk je le malo ostalo za razprodati. Vendar si še lahko vsak oskrbi med tem časom srečke in poskusi svojo srečo. Hranilnica in posojilnica v Središču ob Dravi je poklonila namesto venca na grob bivšemu svojemu načelniku f g. Maksu Robiču revnim otrokiom domače osnovne šole znesek 200 D. Večkrat čitamo različne oglase, kako si ta ali ona tvrdka prizadeva privabiti kar največ odjemalcev in to na prav različne načine. Tvrdka Franc Mas tek v Mariboru tam na Glavnem trgu se pa le redkokedaj oglaša po časopisju. In še to stori vedno le tedaj, če se ji posreči kupiti večje partije dobrega blaga po izredno nizkih cenah, ker si s tem najlažje in prav sigurno poveča krog svojih zvestih odjemalcev. Omenjeno še bodi, da princip te tvrdke ni samo, da je stranka ceno postrežena, temveč da ¡je vsled naših dobrih inozemskih zvez posrečilo nabaviti dobi tudi trpežno blago. Za letošnjo jesen in zimo se nam velike množine dobrega češkega blaga in, kar bo vsakega najbolj zanimalo, po veliko nižjih cenah kot so bile do zdaj. Da pa mi to mogoče samo prazna reklama in da je temu tudi res tako, zadostuje, kadar se mudite v Mariboru, da si samo ogledate blago in cene, pa že postanete stalni odjemalec. Kdor pa do sedaij še ni bil odjemalec tvrdke Mastek, naj, če gre v Maribor, vtakne v žep to številko »Slovenskega Gospodarja«, da spotoma ne pozabi naslova: Franc Mastek, manufakturna in modna trgovina, Maribor, Glavni trg 16. 1352 Pečjakov molitvenik »Pri Jezusu« v novi vezavi z belim in temnim celuloidom je znova na razpolago. To je eden najboljših slovenskih molitvenikov, kar zadeva vsebino in priročnost. V tej krasni vezavi stane samo 30 dim. — Pišite ponj na Tiskarno sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. Se že dobi! Naša Družinska pratika s podobo sv. Družine za leto 1927. Naše kmečke družine nočejo listov svojih verskih in političnih nasprotnikov. Enako pa tudi nočejo nobene druge pratike, kakor le družinsko. Sicer pa je letos ta pratika izredno lepa, vsestransko bogata, ima nad 20 krasnih slik v bakrotisku, cena pa je ista, kakor dosedaj, 5 din, po pošti 50 par več. Trgovci dobijo običa- jen popust. Naročajte le potom Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. V zadnji številki »Slovenskega Gospodarja« se je objavila cena knjigi »Zadnja pot« kapetama Scotta nevezanemu izvodu 26 din., je pa 36 din., kar naj p. n. naročniki upoštevajo. Seznam knjig, tiskovin za vse urade, šolskih in pisarniških potrebščin ter nabožnih predmetov je dala tiskarna sv. Cirila v natis in bo v kratkem gotov, na kar ga bomo razposlali vsem p. n. župnim, občinskim, šolskim uradom, društvom, posojilnicam in tudi posameznikom, ki ga bodo želeli. Spoved malih grehov. (Pogostna spoved.) Spisal P. Ph. Scharsch, priredil dr. Frančišek Jerč. Založila prodajalna KTD, Ničman v Ljubljani. — Knjiga, ki je bodo vsi pridigarji in spovedniki veseli! Tako praktične knjige o tem predmetu še nisem bral. Dobrodošla bo vsem duhovnikom, zlasti pa še voditeljem Marijinih družb in tretjega reda. Saj tam duhovniku, ki jih že več let v eni fari vodi, skoraj zmanjka primernega gradiva. A prav to je kakor nalašč za take duše, ki povečini velikih grehov pač ne bodo imele. Koliko dragocenih misli nudi ta knjiga! Tako izčrpno obdela ves predmet, da bi bilo težko, še kaj posebnega povedati. Knjiga je izšla v obliki dr. Opekovih govorov, obsega 180 strani in stane 25 D, s poštnino 1.50 D več. Hvaležni moramo biti zanjo prireditelju in požrtvovalnemu založništvu. Ksaver Meško. Dobre knjige. Socialna čitanka. Zbornik poljudnih spisov o socialnem vprašanju. Primerno za društva. 128 strani. Cena 10 D. — Sanguis martyrum. Roman iz življenja prvih kristjanov mučenikov. Spisal L. Bertrand, prevedel Iv. Rejec. 208 strani. Ce-na\ 14 D. — Nevesta s Korinja. Dolenjska povest. Spisal Franc Jaklič. 102 strani male osmerke. Cena 6 D. — Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1926, s spisi škofa Srebrniča, Iv. Trinka, V. Beleta itd. ter z mnogimi slikami. 144 strani. Cena 10 D. — Vse štiri knjige skupaj stanejo 32 D. Vse cene poštnine prosto. Naročajo se na naslov: Goriška Mohorjeva družba — Gorizia — Corso Verdi 1 — Italia. Poštno čekovni račun Ljubljana. Mariborska porota. Spor radi pluga. Franc Zel iz Ciglence se je zagovarjal radi napada na j svojega svaka Franca Jurša, katerega je dne 6. junija 1.1. tako udaril s kolesom od pluga po glavi, da ga je težko poškodoval. Spor med Juršo in njegovimi sorodniki — tastu in svaki — traja, odkar se je Jurša priženil k Zelovim. Jurši so očitali, da premalo dela, da ne daje tastu prevžit-ka. Njegova svaka, brata Zel, sta ga večkrat pretepla. Dne 6. junija ije nastal med Franoom Zel in Juršo prepir, ker ni hotel Jurša posoditi osipalnega pluga sosedu. Zel se je zagovarjal pred porotniki, da je udaril svaka v hipni razburjenosti. Porotniki so ga oprostili. Svojo ženo umoril. Ladislav Tot, 251etmd posestnik v Pincah pri Dolnji Lendavi na Prekmurskem, se je zagovarjal radi umora svoje žene. Dne 22. avgusta t. 1. zvečer je na svojem domu zverinsko zaklal svojo ženo Rozalijo. Med obema zakoncema so trajali rodbinski prepiri že precej časa. Tot je svojo ženo večkrat pretepal, tako da mu je pobegnila k svojim staršem. Dne 22. avgusta se je vrnil vinjen iz vinograda domov. Žena je bila že v postelji, ko se je zopet pričel prepir. Nenadoma je Tot zgrabil nož ter planil nad ženo. Zadal ji je 13 strašnih ran, raizrezal celo lice in hrbet ter prerezal vrat, tako da je uboga žrtev vsled krvavljenija izdihnila. Po zločinu se je ranil, preoblekel ter šel z materjo prijavit .se orožnikom. Zagovarja se, da je dejanje izvršil v^iipni zmedenosti ter sploh ni vedel, kaj da dela. Ker je bilo iz izpovedi prič razvidno, da Tot ni povsem duševno normalen, se je razprava na predlog državnega pravdnika preložila, dokler se obtoženčevo duševno stanje ne preišče. Tatvina in požig. Marija Grah, doma v Videncih pri Murski Soboti, je bila obdolžena, da je želarki Bodekovi, svoji sosedi, ukradla nekaj jestvin in obleke v vrednosti 755 din. in 40 din. gotovine, drugi dan zvečer pa zažgala majhen hlev, ki je pogorel in je Bodekova utrpela nekaj nad 5000 din. škode. Obtoženka je v začetku vse tajila, a ko so orožniki pri njej na domu našli ukradeno blago, je tatvino priznala. Ker ni bilo nikogar drugega blizu in bi tudi ne imel kakega povoda zažgati hlev Bodekovi, se je njo osumilo. Obtoženka se je večkrat, ko je bila zalotena in zaslišavana, delala noros Porotnikom je sodni dvor sitavil vprašanje krivde gle de tatvine, kar so porotniki potrdili ter je bila obsojena na 6 mesecev ječe. Vprašanje krivde požiga pa so porotniki zavrnili, da je v tem oziru bila oproščena. Porotno zasedanje je bilo s tem slučajem zaključeno. Kazni so bile precej ostre, kar je vsekakor dobro, ker le s strogostjo se bo omejilo vedno naraščanje novih zločinov. STRAŠNE POVODNJI NA KRANJSKEM. Ljubljano in velik del Kranjske je preteklo nedeljo zadela strašna nesreča. Velikanska povodenj je preplavila Ljubljano, okolico mesta in Poljansko dolino od Medvod do Žiri in Polhovega Gradca. Dočim je v Mariborski oblasti bila pretekla nedelja še lepa in topla, se je nad Ljubljano in nad hribi zapadno od nje razbesnela silna nevihta. Med viharjem, gromom in bliskom je pričelo liti kakor iz škafa. Reke in potoki so s strahovito naglico naraščali in kmalu je voda prestopila bregove ter polagoma preplavila obrežje tako, da je stala po polju in vaseh v višini več metrov. Ljubljana sama ni toliko prizadeta, ker ima dobro izpeljano kanalizacijo, ki je sproti odvajala vodo v strugo Ljubljanice. Voda je zalila v nekaterih ulicah kleti, hujše nesreče pa ni bilo. Tem bolj pa je trpela najbližja okolica Ljubi jame: Vič in Trnovo. Potoka Glimščica in Gradaščica sta s strahovito naglico narastla ter preplavila celo Rožno dolino, Trnovo in Vič. Voda je drla v višini nad 1 m črez travnike, polja in vrtove, odnašajoč s seboj plotove, ute, vse, kar je mogla izruvati. Ljudje so se pred vodnim navalom komaj rešili z begom. Na cesti je zajelo voznike ter odneslo vozove in konje. Zahtevalo je tudi človeške žrtve. Na Tržaški cesti se je prevrnil voz, na katerem so bili trije moški. Dva sta se rešila, tretjega so pa odnesli valovi skup no s konji in vozom. V Gradaščici so opazili plavati truplo mladega dečka, katerega je voda odnesla seboj. Se hujša je morala biti katastrofa v Poljanski dolini Natančnejša poročila še manjkajo, ker ni bilo mogoče o-gledati si preplavljenih krajev. Voda je namreč odnesla vse mostove, razdrla ceste ter pretrgala tudi brzojavno in telefonsko zvezo z ostalim svetom, tako da so ti kraji popolnoma odrezani od ostalega sveta. Nesreča v teh krajih je tem hujša, ker je to že tretja povodenj, katera je tekom treh let pustošila to lepo dolino. Komaj iso si prebivalci pozidali nove hiše, očistili polja kamenja in prodca, popravili ceste, pa pride nova še hujša nesreča, ki v kratkih urah uniči dolgoletno in trudapolno delo človeških rok. Škoda v Poljanski dolini mora biti ogromna. Poljanska Sora je tako narastla, da take ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Pod silnim vodnim navalom niso vzdržali niti žele-zmobetonski mostovi. Kakor da so iz lesa, s tako lahkoto jih je dvignila, porušila in danes se ne pozna niti mesto, kjer so stali. Voda je odnašala hiše, ruvala drevje. V narast lih, kalnih valovih je plavala živina ter se zastonj obupno trudila splavati na varen breg. Reka je v tej dolini večkrat zajezena ter goni mnogo žag 'in elektrarn. O jezovih in drugih vodnih napravah ni več sledu. Škofja Loka je bila skoro cela pod vodo. V nevarnosti -so biile tudi hiše, da ise ne porušijo. Najtežje je pa zadela povodenj tovarno papirja v Goričanah pri Medvodah. Tovarna je bila obveščena, da pride velika povodenj, toda takega navala vode mi mihče pričakoval. Zato so se morali delavci reševati iz tovarniških prostorov skozi okno in po strehi. Voda je napravila v tovarni ogromno škodo, ker je uničila vse naprave v pritličju ter odnesla okrog 1000 kub. metrov lesa, nakopičenega poleg tovame. Ubogo ljudstvo je sedaj popolnoma obupano. Povodenj je uničila že pospravljene pridelke, odnesla je živino, podrla hleve in hiše ter napravila prej bogate posestnike za berače. Vlada bo težko priskočila na pomoč z znatnejšim zneskom. Navezani bodo na dobroto ljudi in na lastno pridnost in potrpežljivost, če si hočejo zopet opomoči. POVODNJI NA ŠTAJERSKEM. Vremenska katastrofa, ki je preteklo nedeljo zadela Kranjsko, je Štajerski po večini prizanesla. Le naliv v pon deljek je povzročil večje povodnji v Sotelski dolini. Sotla se je razlila med Sv. Petrom in Podčetrtkom ter preplavila njive in travnike. Izstopili so tudi potoki Sotle. Škode pa ni večje, ker povodenj v teh krajih ni deroča in so poljski pridelki že večinoma pospravljeni. Toča in naliv v Slovenskih goricah. V pomdeljek zvečer je besnela nad Slovenskimi goricami silna nevihta z viharjem. Pri Sv. Bolfanku je padala celo toča med dežjem. Napravila je veliko škodo na grozdju, ki je že mehko ter bo začelo gniti. Ljudje bodo morali podbirati in hitreje brati, kar bo zopet poslabšalo letošnji pičli pridelek. Pisma iz domaČih kraje?. Sv. Benedikt v Slov. gor. Razne novice. Pri nas smo pokopali kmetskega sina, 32 letnega Franca Zemljič iz Bačkove, ki se je-ponesrečil pri nalaganju ploha. V mraku ga je šel s tovarišem nalagat. Drog, s katerim ga je pridržaval, se mu stere in težki ploh z vso brzino butne v njegova prša, da mu zlomi prsni koš. Prenesejo ga v hišo, kjer še lepo obudi kesanje, na to pa umrje. — V nedeljo, dne 29. avgusta je po rani službi božji udom naše sadjarske podružnice predaval g. nadučitelj Levstik iz Celja o-koristi sadjarstva, ki je nalažji vir naših dohodkov, po večernicah pa nam je razložil, kako se sadje obira, kako se napravlja sadjevec in z njim postopa, da postane zdrava, domača pijača. Obenem nas je učil okulirati. Govornik je govoril velezanimivo, poučno in zabavno obenem, tako, da ga ne bomo pozabili. — V nedeljo, dne 5. septembra je obhajal tamburaški odsek našega bralnega društva svojo 25 letnico v dvorani ob obilni udeležbi domačinov in sosedov. Mešani in moški zbor sta pod vodstvom našega organista Joška Krajnca zapela vsak eno lepo pesem, slavnostna beseda č. g. kaplana Brvarja nam je pojasnila velik pomen glasbe in petja, nato pa so nam tamburaši s pomočjo naših rojakov Furjana in Slana iz Maribora vrlo dobro predstavljali veseloigro »Kolajna«. Seveda so nam tamburaši zabrenkali tudi več lepih komadov. Senekovič Jožef, Zorman Janez, Merčnik Fric in Klobasa Amalija so obhajali obenem 25 letnico svojega sodelovanja. Pri živahni prosti zabavi pa so nam izvrstno postregle gojenke gospodinjskega tečaja s svojimi izdelki. Slavnost sta počastila s svojo udeležbo inženirja Dular in Jenko od velikega županstva. — V nedeljo, 12. septembra se je slovesno zaključil drugi gospodinjski tečaj pri nas, ki je štel 16 gojenk. Najprej je predaval okrožni zdravnik dr. Kramberger od Sv. Lenarta o otroških boleznih zanimivo in poljudno in s tem zaključil higijenični tečaj, ki ga je vodila deset dni gospa Milena Pehani iz Ljubljane in ga je otvoril zdravnik dr. Ambrožič z govorom o telesni vzgoji majhnega otroka. Udeleževalo se ga je poleg gojenk še 22 mladenk in žen, ki so bile zelo zadovoljne s poukom pa tudi z zanimivo higijenično razstavo. Pouk se je vršil vsak večer dve uri. Sedaj je prišla na vrsto javna skušnja gojenk pod vodstvom g. Jele Premrou. Obnesla se je izvrstno in je pokazala, kako vele-koristini in potrebni so za naša dekleta gospodinjski tečaji. Skušnjo je zaključila g. voditeljica z mnogimi lepimi nauki za gojenke. S prireditvijo lanskega in letošnjega gospodinjskega tečaja si je naša kmetijska podružnica pridobila veliko zaslug za gospodinjsko izobrazbo naših bodočih gospodinj. Šmartin na Pohorju. Preteklo nedeljo smo imeli političen shod. Govoril je naš vrli poslanec g. Štefan Falež o sedanjem političnem stanju, o krivcih žalostnih razmer in nas hrabril, naj vstrajamo zvesti v Ljudski stranki in ji izkažemo svoje zaupanje, kadar bo treba, z volilnimi krogljicami. Ako se vsi složno borimo, moramo doživeti boljše čase. Član odbora naše SLS, gosp. Alojz Goričan je zborovanje ob obilnem številu poslušalcev otvoril in pozdravil ter se ob poncu našemu požrtvovalnemu poslancu in govorniku zahvalil. — O blagoslavljanju novih ur-šulskih zvonov moramo še poročati, da jih je blagoslovil ob prelepi in zelo primerni pridigi č. g. dr. Anton Jehart, bogoslovni profesor iz Maribora ob asistenci č. g. novomašnika Gr. Za-fošnika in domačega č. g. župnika. Za zvonove pri sv. Arehu pa vlada splošno mnenje, da bomo pobirali in darovali raje za bronaste brž ko bo mogoče in ko bomo prej še farne čisto izplačali. Gornja Radgona. V torek, dne 21. t. m. je obiral slive posestnik Alojzij Terstenjak iz Stavešinc. Nesreča je hotela, da je padel z lestve, se potolkel na glavi in si natrl roko. — Isti dan se je ponesrečil pri obiranju sadja dvajsetletni mladenič Al. Jauiovec iz Zbigovec. Ta «si je natrl kar obe roki — V četrtek, 23. t. m. smo pokopali Franca Pavlič iz Ivanjševskega \vrha. Rajni je bil oče 16. januarja 1922 umrlega duhovnika in bivšega vojnega kurata Franca Pavlič. — V trgu so podrli staro občinsko hišo. Na njenih razvalinah kar mrgoli delavcev, ki pripravljajo podlago za novo krasno stavbo. Polenšak. Hud udarec je zadel našega vrlega pristaša in naročnika Slov. Gospodarja, Alojzija Kragl, posestnika v Polencih. Bog je vzel med nebeške krilatce dušo njegovega prvega sin-čeka. Telo smo pa pokopali zadnji pondeljek. Obenem isti dan smo spremili na mirodvor tudi Marijo Visenjak, vdovo iz Strejac, staro 83 let. Ohema obiteljema našo iskreno sožalje. —.Poročila se je cerkvena pevka Liza Petek iz Brezovec s sinom našega or-ganista, Alojzijem Kovačec. Na gostiji so nabrali za nove zvonove D 100.50. Vsem darovalcem Bog plačaj, mlademu paru pa pri vsem obilo sreče. — Neki človek bi si rad privoščil stare svinje-tine in jedel dobro zaheljene žgance, ter je zato odnesel v torek zvečer posestniku Jožefu Visenjaku v Lasigovcih vso zabelo in meso. Tatu doher tek in upamo, da se bo enkrat pošteno namazal. Negova. V zadnji številki »Slov. Gospodarja« je bila pomota, ker Barbara JCaučič ni darovala za Dijaško kuhinjo,, ampak nabrala. Dariovali «o gostje na veseli gostiji Elizabete Bratkovič iz Kunove in Janeza Vreča na Ptujski cesti. Nabralo se je na predlog g. odvetnika ,dr. Alojzija Bratkovič iz Slovenjgradca 100 D za , Dijaško kuhinjo v Mariboru. Makole. Obljubili smo v zadnji številki, da bomo poročali o poteku slavnosti .novih zvonov. Ž veseljem to obljubo spcdnimo, , ker zvonove ¿e imamo in ¡nam ta slavnost ne bo kmalu izginila iz spomina. Ko je bila že tema, smo jih mogli pozdraviti na Ložnici, na meji makolske.župnije. V prisrčnih besedah'so bili sprejeti od našega g. žnpnika Fr. Segula, pozdravili sta jih ljubko dve mali dekletci. Pa sami ¡niso smeli v Makole. Konjeniki', kolesarji, Orli, -Orlice, Orlici in >Orličice so jih spremljali poleg številne množice navdušenih faranov do župne cerkve. Nedelja je bila prazničen dan! Težko pričakovani maPkolski zvonovi so čakali na ovenčanih vozovih .blagoslovljenja, katero je izvršil mil. gospod kanonik dr. M. Vraber. Pa tudi na ibotre smo lahko ponosni! Bili so: g. župan Bogina, g. Muršič in g. Kotnik. Hvala jim! Ko se je cela slovesnost tako lepo izvršila, se župljani zahvaljujemo mil. g. kanoniku, ki-so nam v pridigi podali resne in'blage misli, ki naj nas skupaj z zvonovi vodijo v večno domovino. Bil je to dan veselja za g. župnika in botre in dan veselja za celo župnijo, ki si je zvonove nabavila, jih častno sprejela in celo slovesnost ob ve-selju in živahni, prisrčni, nemoteni zabavi zaključila. V nedeljo, na praznik roženvenske Matere Božje le pridite vsi, ki bi radi slišali novo makolsko ztvonenje! Zre£e. V našo župnijo spada šest ¿¡Občin, celotno samo občina Zreče, druge le deloma. Iz področja župnije je v vojni služilo 266 . oseb, možje in mladeniči. V to število niso všteti rudarji. Oni so vojake služili v premogovniku. Na posamezne oklice se število porazdeli takole: 47 oseb Gornje Zreče, 45 Spodnje Zreče, 30 Dobrova, 9 Križevec, 1 Seče, 1 Spodnja Dobrova, 41 Laška gora, 26 Bohcr, 5 Podežje, '24 Slakova, 4 Brezje, 3 Bezina, 12 Gračič, 18 Radanaves. Med njimi so se nahajali trije prostovoljci ,ki jih je } oil za vojaško suknjo v šoli navdušil naborni častnik. Prvi se je priglasil Klančnik-Vodenik, za njim sta pogum dobila Sadek- nam pa je, kako so mogli proti glasovati tudi obrtniki in trgovci. Mohorjeva družba bi dala celjskim obrtnikom in trgovcem vsak mesec precej dinarjev zaslužiti. Ce jih Bizjak, Bebek, Ravnikar in Sirec več ne potrebujejo, bi jih pa naj privoščili svojim revnejšim tovarišem. Zlasti od Rebeka, ki hoče veljati za velikega ljubitelja obrtništva, bi to pričakovali. Tokrat je odločila na magistratu strankarska strast, pa upamo, da bo končno zmagal zdrav razum. Celje okolica. Kako ljudje še tudi po smrti spoštujejo in cenijo poštenega fanta, to je pokazal pogreb rajnega Mirnikovega Lojzeta iz Babnega dne 21. septembra. Redki so tako veličastni pogrebi, kakor je bil njegov. Cerkvene obrede ob pogrebu je opravil ob asistenci štirih duhovnikov, sorodnik rajnega, duhovni svetnik in župnik žalski č. g. Anton Veternik. Na zadnjem potu ga je spremljala mnogobrojna četa Orlov in požarnikov z dvema orlovskima in gabersko požarno zastavo ter izredno veliko ljudstva iz mesta in okolice. Moški pevski zbor Prosvetnega društva je pod vodstvom gospoda Miheliča zapel pred hišo in ob grobu dve ganljivi žalostinki. Od odprtem grobu se je v prekrasnih besedah poslovil od rajnega zastopnik celjske orlovske ekspoziture, gospod dr. Josip Godnič. Nobeno oko ni ostalo suho. V imenu babenskega gasilnega društva se je poslovil od njega tajnik, gospod Dolenc in v imenu Gasilske zveze gospod Vengušt. Lepo si živel dragi Lojze, zato je bila tudi lepa tvoja smrt, lep tvoj pogreb, še lepše pa uživaš plačilo v nebesih. Celje. C. g. Milan Slaje se je dne 25. septembra po daljšem dopustu zapet podal nazaj v Ameriko, kjer že štiri leta uspešno deluje med Clevelandskimi Slovenci. Laško. K Nabavni in prodajni zadrugi v Laškem, katera deluje šele par mesecev, je pristopilo toliko število članov, da so dosedanji prostori iste postali premajhni. Merodajni krogi so želji članov zadruge ustregli ter kupili Seličevo hišo, v kateri so toliki obratni prostori, da so za vsak promet sposobni ter se s 1. loktobrom preseli zadruga v bivšo Seličevo — sedaj lastno hišo. Novi obratni prostori zadruge so tako veliki, da se lahko zadosti članom v vseh predmetih ter se opozarjajo vsi kmetje in delavci, da vsi do zadnjega pristopijo k nabavni in prodajni zadrugi v Laškem. Gospodarstvo. STANJE VINOGRADOV NA ŠTAJERSKEM IN VINSKA. TRGOVINA. Stanje vinogradov. Kljub poletno lepim zadnjim tednom moramo naše zadnje porodilo o stanju vinogradov popraviti v toliko, da ugotovimo, da se je položaj znatno poslabšal. Letošnja trgatev v primeri z lansko glede kvalitete in kvantitete ne bo zaostajala samo 40—50%, žalibog 60—70%. Zadnje 14 dni so se namreč pokazale žalostne posle-Lešnikov in Srekl Fortunat. To trojico smo prištevali med naj- j dice peronospore. Grozdni peclji se sušijo in jagode odpa- boljšo vrsto mladeničev. Tozadevno so prednjaeili tudi pri vojaškem poduku. Iz vojne se je vrnilo 210 vojakov, vsi zdravi, oz. nekateri ozdravljeni, ki so s seboj prinesli neprijetne spomine. Drugih 56 C6eb je umrlo ali na bojišču ali v bolnici, 19 gospodarjev in 37 mladeničev- Ni pa izključeno, da od pogrešanih kdo še živi. Izmed prostovoljcev sta na 'bojišču ostala Klančnik in Sadek. Ko so namreč Italijani bili predrli našo fronto, v tem trenutku je neki neodgovorni komandant prostovoljce neopravičeno, brez vednosti njihovega predstojnika (Pogačnika) pognal B«,«na vohu), kjer je najbolj vaxno naložen in se najugodaej« obrestuj«. jo Rentni ia invalidni davek plačuj« posojilaica. Posojila po najnižji obrestni meri. £dm> t „Slov. f-hspodarju" ogla&uje, «.upeha gotovo m raduje! W majbolj*« 1» ■ : '::: P* 1 Spoiaještajerskl ljudski posojilnici t Maribora, i BMudniLI m 1.1, ItilBl lila it, 3 I Snudlae vloge Sre» sdpvreH 3* I», ■a trimesečno odpoved po eeBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBB 1 Zadružna gospodarska banka i d 1 2 eeBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Somišljeniki, širite naš list! .............. rm .............................mi Podriunicu Maribor» iS lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantnejšel — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije. m CQ IH m m m 12 cs m in DB B Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospo-- ..■«k, .-> ,. ... darja«, predstavnik: Jani Goleo, novinar v novinar v Mariboru.