SLOVEINTSKI
CELOVEC SREDA 12. JUN!J 1991
Letnik XLV. Štev.25(2607)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena: 8 šil. din. 20
P. b.b.
Peter Wrotich na SP juniotjev v ZDA!
17-letni Peter Wrolich iz Loč ob Baškem Jezeru se je senzacionalno uvrstil v štirčlansko avstrijsko ekipo za svetovno prvenstvo juniorjev v ZDA. Kvalifikacijo si je priboril na večdnevnem mednarodnem kolesarskem tekmovanju „Tour de Bohemia" v ČSFR, kjer je zasedel enkrat prvo, enkrat drugo in enkrat peto mesto. Dijak slovenske gimanzije bo v Ameriko odpotoval že 3. julija, SP pa se bo začelo 10. julija. Uredništvo Slovenskega vestnika Petru k uspešno opravljeni kvalifikaciji čestita ter mu želi veliko uspeha.
Veseto na
Veselo in razigrano je bilo v nedeljo popoldne na prazniku Mladega roda na slovenski gimnaziji v Celovcu. ki ga je uredništvo ob zaključku jubilejnega leta 40-letnice izhajanja tega koroškega slovenskega šolskega lista priredilo za svoje mlade bralke in bralce. Prišli so od vsepovsod, bilo pa jih je kar nekaj sto.	W. Fritz
Stovcnije spor v Demosu
Prejšnji četrtek je v slovenski skupščini treščilo kot iz jasnega. Ob sprejemanjo osamosvojitvenih zakonov, tokrat o bančništvu, je novi finančni minister Dušan Sešok presenetil poslance s streznitveno analizo možnosti za slovensko samostojnost po 26. juniju. Dejal je, da bo slovenska samostojnost samo normativna, efektivno pa bo šele na začetku. Poleg tega, da bo zvezna jugoslovanska vojska še lep čas v Sloveniji in da bodo slovenski politiki in
gospodarstveniki še dolgo hodili na razgovore v Beograd, je najbolj presenetila njegova izjava, da Slovenija še nima pogojev za svoj lastni denar. Ta, ki ga je na radi-škem papirju natisnil celjski Cetis, da je nekvaliteten, ker ni ustrezno zavarovan, še huje pa je, da je neuporaben, ker ni priznan v mednarodnih denarnih krogih. Z njim bi Slovenci lahko trgovali sami med seboj, zunaj pa ga ne bi menjali niti v najbližjih nakupovalnih centrih, v Celovcu
in Trstu. Za uveljavitev lastne valute Slovenija najprej potrebuje trdno gospodarstvo, mednarodno priznanje njene samostojnosti in končno priznanje odločilnih svetovnih bančnih inštitucij kot so IMF, Svetovna banka, Mednarodna banka za trgovino in razvoj idr.
Njegove izjave so v skupščini delovale kot hladen tuš. Predvsem v vrstah vladajočega Demosa na kaj takega niso bili pripravljeni. Nekateri poslanci so takoj postavili
vprašanje, kdo jih vleče za nos - vlada s prejšnjim finančnim ministrom dr. Markom Kranjcem ali vlada z njegovo zamenjavo Dušanom Sešo-kom.
Predsednika Peterleta na seji ni bilo, ker je bil na obisku v Belorusiji, po vrnitvi pa je hude kritike skušal ublažiti z izjavo, da minister Šešok ni govoril v imenu vlade, da je šele krajši čas na tem položaju in da zato še ni seznanjen z vsemi vladnimi pripravami na na 2. strani)
Antoni:,,Krško zapreti ao !e&1995!"
Koroški poslanec v avstrijskem pariamentu dr. Dieter Antoni je po razgovorih s predstavniki Repubiike Siove-nije v pariamentarnem pododboru za trgovino na Dunaju dejal, da pozdravlja izjava, po katerih slovenska vlada slej ko prej načtruje JE v Krškem zapreti do leta 1995. Socialistični poslanec s tem v zvezi od avstrijske vlade zahteva, da naj Sloveniji nudi tako tehnično kot tudi gospodarsko pomoč, da bi lahko izpeljala ta načrt.
Minister Janez Janša, g/at/n/ urednik S/ovenskega vestnika /van Lukan, predstavniki Rdečega križa Koroške in Štajerske, a vstujski konzu/ v Ljudi/ani Sc/itvarz ter genera/ni konzu/ SFRJ v Ce/ovcu Matjan Majcen od predaji priznanj Rdečega kuža Sioven/je in Repudiiškega štada za civi/no zaščito Sioven/je preteki/ teden v Kranju.
Zahvala Slovemje bralkam in bralcem Slovenskega vestnika
Republiški štab za civilno zaščito Republike Slovenije ter Rdeči križ Slovenije sta se pretekli teden ob slavnostni otvoritvi 19. mednarodnega sejma opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju javno zahvalila vsem organizacijam, podjetjem in medijem, ki so s svojim hitrom odzivom pomagali prizadetim ob katastrofalnih poplavah v Zgor-njesavinski dolini novembra lani.
Med 27 prejemniki zahval in priznanj iz vse Jugoslavije, Avstrije ter Amerike je bil tudi Slovenski vestnik, ki je s pomočjo bralk in bralcev izvedel solidarnostno akcijo in že kmalu po katastrofi Rdečemu križu Slovenije za
prvo pomoč poplavljencem predal 120.000 šilingov.
Iz zbranih sredstev je uredništvo Slovenskega vestnika za božič obdarilo tudi 21 otrok v Lučah in na Ljubnem ter njihovim staršem izročilo denarno pomoč v skupni višini 50.000 šilingov, ob mednarodnem dnevu žena 8. marca letos pa se je Slovenski vestnik vključil v solidarnostno akcijo Zveze slovenskih žena na Koroškem in prispeval 20.000 šilingov.
Listino „Priznanje in zahvala za izjemno humanitarno pomoč pri odpravljanju posledic poplav v Sloveniji novembra 1990" sta ob nav-
/uz J. .s/ur/i/')
Sturm o novem narodnem programu v HAK:
Manjšinski jezik posebna vrednost, muMkuitumost pa trend časa
Zakaj naj se zavzemamo za multikulturno miselnost in integracijo, ko pa imamo dostikrat težave mladim dopovedati, zakaj naj se še učijo jezika svojih prednikov? Zakaj naj bi podpirali integracijo manjšinskih pripadnikov v večinske stranke, ko pa lete skušajo tako situacijo samo izkoriščati in ničesar ne podvzamejo za izboljšanje situacije manjšine?
Oba pomisleka, s strani gradiščanskohrvaške publike formulirana kot retorični vprašanji, precej jasno kažeta, da so si problemi, družbenopolitične omejitve in narodnopolitično mišljenje koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov precej podobni. Priložnost: tajnik ZSO Marjan Šturm je pretekli četrtek v Hrvatskem akademskem klubu (HAK) predstavil teze za nov manjšinski program.
Tudi izhodišča za ta program so tako v gradiščan-skohrvaških kot v koroško-slovenskih razmerah slična -modernizacija družbe in tiha asimilacija, odpiranje evropskih meja in zapiranje v nacionalne geto-kroge. Kljub tem paralelam Šturm omejuje: „Naš programski koncept je izdelan konkretno za koroške razmere in ga ni mogoče enostavno prenesti na druge manjšine. " Predavanje pred hrvaško publiko kajpada ne bi bilo več kot informativnega pomena, če ne bi poslušalci prav te Sturmove teze prenašali na gradiščanske razmere. Tako je bilo v živahni razpravi slišati na primer zgoraj omenjene in iz koroških odmevov znane pomisleke, a tudi besede priznanja in odobravanja. Na primer, da imajo Hrvati z integracijo v stranke več (in zlasti slabih) izkušenj kot Slovenci, da pa bi bilo tudi za gradiščanske
OVP izdelala
narodnostni
program
Avstrijska ljudska stranka ho danes na Dunaju predstavita svoj narodnostni program. Predstavit ga ho strankin zastopnik manjšin, postanec v avstrijskem partamentu Paut Kiss iz (Gradiščanske, gesto novega programa pa je „Skupno namesto nasproti". (Gtavne smernice programa je Kiss že nakazat v intervjuju za naš tist 20. marca tetos.
* W *
razmere pozitivno, če bi se v SPO ali OVP etablirale skupine narodnozavednih angažiranih pripadnikov manjšine, ki ne bi delovale le po strankarskih interesih in navodilih.
Sturm je zlasti izpostavil manjšinski jezik kot posebno vrednoto, ki se ujema z multikulturnostjo kot prevladujočim trendom današnjega in bodočega časa:	razgledani
Evropejec bo razumel najmanj tri jezike. Na psihološki ravni gre za to, da pripadniki narodnih manjšin izgubijo manjvrednostni kompleks. Na politični ravni, tako Sturm, pa multikulturna in evropsko orientirana platforma manjšinam nudi širšo
Tajn/k ZSO Marjan Sturm
in evropsko argumentacijo, ki je ni mogoče več enostavno preslišati, kot se je to dogajalo v preteklosti pri zahtevah po dvojezičnosti. Manjšina pa bi se morala odreči priznaval-nemu principu, ki ga sama zase izvaja - mnogi ljudje na primer razumejo in govorijo manjšinski jezik, a se ne priznavajo k manjšini. Te ljudi bi veljalo upoštevati, ne pa jih enostavno odpisati kot izdajalce.
Programski osnutek nikakor ni defenziven^ temveč bolj ofenziven kot dosedanji programi, je Sturm odgovoril na očitek, češ da naj bi nov program prikril neuspehe dozdajšnje politike ZSO.
!.Sch.
Katoliška prosveta v Šentjakobu v Rožu vabi na
podijsko dtskustjo:
,,Kdo naj zastopa koroške Slovence?"
Diskutirata:	dvorni svetnik dr. Pavet Apovnik (za NSKS) in
dr. Marjan Sturm (za ZSO)
Diskusijski vodja: dr. Peter Fantur Čas: nedelja, 30. 6. 1991 ob 20.00 uri Kraj: farna dvorana v Šentjakobu v Rožu
Slovenija: 14 dni
* * *
f/Vuc/u/jevun/e s
efektivno osamosvojitev. To pa kritikov ni pomirilo. Vse bolj glasne so postale celo domneve, da je Šešok v Peterletovi odsotnosti programirano opravil strezni-tveno akcijo v skupščini. Najbolj vroče je bilo v izvršilnem odboru Ruplove Slovenske demokratične zveze, ki je zahteval „takojšnjo in temeljito korekturo gospodarskega osamosvajanja in vestno koordinacijo vseh procesov osamosvajanja s strani predsednika vlade Peterleta". V nasprotnem primeru je je celo zagrozil z istopom SDZ iz vladne koalicije. Peterle je to izjavo imenoval „nož v hrbet" in ponovno zatrdil, da vse priprave potekajo normalno.
Spor med dvema voditeljema v Demosu povezanih strank je seveda treba videti v nadaljevanju že skrhanih odnosov zaradi pooblaščenca RS v Ncw Yorku dr. Petra Milloniga, ki sc veže bolj na Peterleta in negira resorskega šefa dr. Dimitrija Rupla.
Panc samoto. Peterle je tri tedne pred napovedano osamosvojitvijo moral strezniti radikalne jastrebe v Demosovi koaliciji, saj je v razgovo-
F/nančn/ m/n/sfer Šešok
riti v Beogradu s predsednikom vlade Markovičem in generalom Kadijevičcm spoznal, da je slovenska popkovina s federacijo premočna, da bi sc jo brez hudih posledic dalo pretrgati kar preko noči, in da je za to treba še precej razgovorov in diplomatske spretnosti. Prav Rupel in ministri iz njegove stranke (Janša, Bavčar, Pirnat...) pa tega še niso uvideli. Šcšokov streznitveni šok jc bil za Slovenijo vsekakor zdravilen, za vladno koalicijo Demos pa zna biti uničujoč.
Jože Rovšck
Paul Kiss (OVP) na diskusiji v HAK:
,,Kowška OVP
ni odločilna..."
GruJAean.sA/ par/umentorn/ po.s7a/;er ni r e/e rezu /jzu/.sAe stranAe za nian/.šni.sAa vprašanja jc prefeA/i četrfeA predava/ v //nai.sAem aAademsAeni A/uha (HAK) na Danapi. Kazprava je Ma v nmogi/i foeAa/i Aonlroverzua hi g/ede na /dizajoče se vo/dve na Gradičean.sAefn osredotočena „na domače razmere".
Paul Kiss se je pred gradiš-čanskohrvaško publiko zavzel predvsem za naslednje, po njegovem mnenju nujne ukrepe: za čimprejšnjo konstitucijo manjšinskega sosveta za Hrvate, za nov manj-šinskošolski ustavni zakon in za neke vrste partnerstvo narodnih skupin. V zvezi s šolsko zakonodajo je poudaril pristojnost zveze in tako tudi zvezne stranke; na vprašanje, kaj bi bilo, če bi na primer koroška deželna organizacija bila proti ustavnoza-konski rešitvi vprašanja manjšinskega šolstva, je Kiss dejal, da zanj „Koroška OVP
niodločdna".,
O izhodiščni za svoj
delovni programje Kiss dejal: .,Najprej postavim ekstremne pozicije, nato preverim, ali se stranka iahko z njimi strinja, potem pa z njimi stopimo v javnost!" Manjšinski referent ljudske stranke je predstavil vrsto točk:
#	manjšinam je treba vliti samozavest. Naj ne hodijo prosjačit, temveč naj terjajo, kar jim ustava zagotavlja;
*	preprečiti je treba vsako vrsto asimilacije. Kultura in jezik sta osnovni karakteristiki vsake osebe;
#	poleg splošne ustavnoza-konske ureditve manjšinskega šolstva naj bo čimprej ustanovljena manjšinska gimnazija v Oberwartu na Gradiščanskem. Pri izobraževanju učiteljic in učiteljev za manjšinsko šolstvo je treba posredovati najvišjo kvalifikacijo;
*	urediti je treba dvojezične topografske napise;
#	v okviru volilnega prava naj bi v relaciji s številom pripadnikov manjšine bile predvidene kvote za manjšinske predstavnike v političnih organih in zastopstvih;
*	prav tako je treba manjšine ustrezno upoštevati pri finančni dotaciji; vlada SPO in OVP jc sicer na pravi poti, a 24 milijonov šilingov za vse manjšine je zdaleč premalo.
Kritična publika kajpada tudi Paulu Kissu ni prizanesla, tako je bivši učitelj in
Državi/ pos/anec K/ss
dogoletni župan trijezične Gornje Pulje (Obcrpullen-dorf) moral slišati pikro pripombo, da so politiki pač navajeni lepo govoriti, a da se s svojimi dejanji nikakor ne izkažejo. Hrvaška publika je tudi kritizirala, da ne on ne stranka nista podprla iniciativnih predlogov zelene manjšinske mandatarke Terezije Stoisič za izpolnitev določil o manjšinski zaščiti v 7. členu državne pogodbe. Za kontroverzno razpravo je poskrbelo tudi vprašanje o lokaciji manjšinske gimnazije, pri čemer se je Kiss opredelil za Oberwart. Hrvati so izrazili tudi svoje dvome glede ustav-nozakonske ureditve manjšinskega šolstva, saj bi bili zadovoljni že s sedanjo deželno zakonsko ureditvijo, če bi jo pristojne šolske oblasti tudi dejansko izvajale. Dodatno protislovje jc kajpada, da interese različnih manjšin v različnih deželah in razmerah v enem samem zakonu skorajda ni mogoče upoštevati.
Protislovja in pomankljivo-sti so spremljale tudi nekatere druge izjave poslanca ljudske stranke. V marcu je manjšinske sosvete še kritiziral kot „pomirjcvalno sredstvo" (intervju v SV 13,20. 3. 1991). v HAK pa je - nekoliko bolj pragmatično - najavil da se bo prizadeval vse involvirane strani prepričati o potrebi po čimprejšnji ustanovitvi hrvaškega sosveta ter prenehanju strankarskih prepirov. Partnerstvo narodnih skupin naj bi bila po Kissovi zamisli avstrijskemu socialnemu partnerstvu podobna inštitucija, vendar o tem ni spregovoril konkretneje. Glede na predlagane kvote manjšinskih predstavnikov v političnih organih pa očitno še ni do kraja razmislil, kako bi se dalo ugotoviti dejansko število manjšinskih pripadnikov, ne da bi ob tem moral izvesti (od manjšin doslej odklonjeno) ugotavljanje manjšin.
Zamisli in predlogi Paula Kissa so v osnovni tendenci vsekakor pozitivni in bi - v primeru dejanske realizacije - izredno izboljšali položaj narodnih manjšin v Avstriji. Praksa žal dostikrat kaže, da dobre ideje preko konjunk-tiva ne prodrejo. Manjšinskemu referentu ljudske stranke take usode kajpada ni želeti. V razpravi v HAK pa sc Paul Kiss ni samo predstavil publiki, temveč sc tudi bolj podrobno seznanil s predstavami in predlogi pripadnikov manjšine ter naposled morda ugotovil, da ga čaka še mnogo dela...
Ozadje
Dr. Franc/ Ztv/ffer sl.
7/Zv^Z prc<7vc<7/;ZA: Z5D dr. Franc/ Zu/ncr sr. /c predava/ v daua/sFcn; Fcpah/Z&an^A:cm Ar/u/^a '/VcMC.s 0.srcrrc;c/;' GoprZ-rcd/fc// /c /?// Dana)jA:Z Arožc/r/ o /roroiAccm mc/ncm vpra^an/a n;er/ /er/ 799.) /n 7955 /n o Zdco/o.šA/ razcep/fu/ AorofAZ/; ,S7ovence te Dr. Ztv/ner/e v začerAn opozorZ/ na fo, <Za mejno vprašanje n/ na.sra/o se/e o/) Aonca vojne /era 7993. Zan/nr/vo je, da so nac/ona/socZa//srZ že /936'. /era raFoj po 'ans/asa' razmZš/ja/Z o možnZ/r /cornprornZs;/; g/er/e meje, da /)Z ra&o prZ<r/o/u/Z ra/craruo jagos/ot ans/co v/ar/o za resnejše so<7e/ovm;je s /7Zdcr)cvo /Vem-č/jo.
Avstrijsko-jugoslovansko mejno vprašanje teta 1945:
Za velesile je Mo že od začetka vse rešeno..
Na drugi strani pa so tudi v takratni Jugoslaviji razni krogi zahtevali korekturo meje, češ da je plebiscit v letu 1920 sicer določil skupno mejo z Avstrijo, ne pa z Nemčijo.
Po Hitlerjevem napadu na Jugoslavijo in ustanovitvi Osvobodilne fronte (OF) 27.aprila 1941 je bila v program sprejeta tudi zahteva po zedinjenju vseh Slovencev. V zvezi z mejnim vprašanjem je bi! ustanovljen poseben znanstveni inštitut, ki naj bi predčasno izdelal izhodišča za diplomatska pogajanja. Vendar so odgovorni preveč zaupali v to, da bodo dobili, kar bodo zahtevali oz. kar bo vojska zasedla, ter strokovno-zanstveno delo premalo cenili.
Poseben dejavnik v mejnem vprašanju je bila po mnenju dr.Zwittra tudi Moskovska deklaracija zavezniških sil 1.novembra 1943, ki je upoštevala Avstrijo kot prvo žrtev Hitlerjeve Nemčije ter ji obetala osvoboditev in zopetno ustanovitev v okviru meja izpred 1938.leta. V tem smislu je izzvenela tudi pismena korespondenca med Stalinom in Rennerjem v prvih dneh po končani vojni. Tako je bilo očitno že od vsega začetka jasno, da so bile avstrijske meje za Sovjetsko zvezo ter ostale velesile določene že pred pogajanji. Jugoslavija pa je na primer o vsebini korespondence med Stalinom in Rennerjem zvedela šele leta 1947.
„lzhajajoč iz teh premis, katerih obstoj se pokaže šele iz zgodovinskega zornega kota, so bila pogajanja za državno pogodbo, vsaj kar se tiče določitve meje, drugovrstnega značaja. Meja je bila za tri zapadne velesile določena že pred pogajanji, za Sovjetsko zvezo pa je bila sredstvo, da uveljavi svojo zahtevo po odškodnini in nemški imovini," jc izpostavil dr.Zwittcr.
Po konfliktu med Stalinom in Titom jc Sovjetska zveza ukinila tudi svojo diplomatsko podporo jugoslovanskim zahtevam. Sovjetski zunanji minister Višinski jih jc označil za oviro pri sklenitvi avstrijske državne pogodbe. Teden
za tem, 20.junija 1949, je ob tako imenovani odločitvi v Parizu bilo določeno, da avstrijske meje ostanejo take kot pred letom 1938, da Jugoslavija ne prejme nikakršnih reparacij, Sovjetska zveza pa 150 milijonov dolarjev.
Mejno vprašanje je bilo tako rešeno, treba je bilo le še določiti pravice slovenske manjšine na Koroškem in hrvaške na Gradiščanskem. Pri tem je prodrl sovjetski predlog, ki je zasnoval pravice ne glede na število pripadnikov manjšine, nasprotni, britanski predlog se ni uveljavil. Zaradi hladne vojne pa je Avstrija od kompromisa ob koncu leta 1949 več kot pol desetletja čakala na svojo državno pogodbo. Hladna vojna pa je bistveno vplivala tudi na cepitev med Slovenci, je poudaril dr.Zwit-ter.
„Kot priča tedanjega časa lahko rečem, da je pretežni del koroških Slovencev po bridkih izkušnjah v času nacizma in deloma tudi prve republike 1945.leta dejansko želel priključitev k Jugoslaviji. Po odločitvi v Parizu in predvsem po podpisu državne pogodbe pa so se Slovenci v pričakovanju izpolnitve določil o manjšinski zaščiti lojalno priznavali k Avstriji," je dejal dr. Franci Zwitter.
Mejni odločitvi v Parizu je naposled sledila ustanovitev Narodnega sveta koroških Slovencev pod vodstvom dr. Joška Tischlerja (28. junij 1949) - iluziji o priključitvi je sledila razdelitev manjšine na dva politična tabora. Dekret o komunistih (30. 6. 1949), ki ga jc izdal sveti oficij v Vatikanu ter njegova interpretacija proti pristašem OF in bralcem Slovenskega vestnika jc popolnoma zbegal pretežno religiozno slovensko prebivalstvo ter poglobil spor. Dodatno ga jc začela podžigati tudi slovenska (večidel klerikalna) politična emigracija. Dr. Franci Zwit-ter: ..Ideološka diferenciacija sc jc praktično in dejansko začela kajpada že kmalu po zlomu nacionalsocialističnega režima 1945. leta.
Šlo jc predvsem za dva različna politična koncepta:
1) Predstavniki konzerva-
tivne usmeritve so se hoteli navezovati na politično situacijo in strukture pred letom 1938 ter so tako zastopali nekakšno politiko manjšine za manjšino.
2) Predstavniki progresivne usmeritve, ki so večidel prihajali iz kroga partizanov in drugih upornikov, so svojo politično perspektivo videli v navezovanju na rezultate in cilje narodnoosvobodilnega gibanja in so hoteli nadaljevati svoja prizadevanja v to smer."
Dr. Zwitter se je glede na sedanjo situacijo kritično izrazi! o efektivnosti manjšinskega sosveta ter izrekel prepričanje, da obema osrednjima organizacijama na dolgo in široko ne ostane kaj drugega, kot vleči za isto vrv.
Razprava se je nato žal samo kratek čas držala tem, ki jih je načel predavatelj. To pa ne nazadnje zaradi velikega števila narodnostno ali osebno v koroško problematiko močno vpletenih ljudi v publiki. Tako je nastalo nič kaj spodbudno malenkostno medsebojno prerekanje, ki (ne samo v manjšinskih krogih) ne more nadomestiti stvarnih razprav. LSch.

Pomoč pozabijenim jetnik 30 tet Anesty tntemationa!
jetnikom -
LONDON. - Al je
skrbela za več kot 42.000 političnih jetnikov, več kot 38.000 jih je bilo po intervencijah te organizacije izpuščenih na svobodo.
Organizacija, katere vrednost verjetno lahko najbolje ceni samo tisti, ki je bil kdaj v obžalovanja vredni situaciji, da potrebuje njeno pomoč, je dopolnila 30 let: Amnesty International (Al), mednarodno aktivno združenje za pomoč političnim jetnikom in beguncem.
Al se poleg tega prizadeva za pravične in korektne sodne obravnave v političnih procesih. Bori se proti mučenju in smrtni kazni, proti političnim umorom in načrtnemu izginjanju politično neljubih oseb. Prizadeva se za obvarovanje beguncev pred deportacijo v države, kjer jim grozi politični pregon ali smrt.
28.maj 1961 velja za ustanovitveni datum Al. Britanski odvetnik Peter Benen-sen je kot avtor prispevka 'Pozabljeni jetniki' v londonskem listu The Observer (članek je bil hkrati objavljen tudi v drugih listih svetovnega formata) zbudil veliko pozornost. Imenoma so bili navedeni jetniki iz raznih držav sveta, katerih glavni pregrešek je bil, da so javno in svobodno izrazili svoje mnenje, da so imeli drugačno politično ali versko prepričanje od vladajočih.
Sprva naj bi bil članek poziv k enoletni akciji za amnestijo političnih jetnikov, a ta poziv v vseh jezi-
VABILO
Zveza koroških partizanov vabi na tradicionalno tovariško srečanje vseh demokratov in antifašistov. Obhajali bomo 50-)ctnico ustanovitve Osvobodilne fronte in oboroženega upora proti nacifašizmu.
Srečanje bo
v nedetjo, 30. junija ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci
Srečali se bomo partizani, aktivisti in demokrati treh dežel, Slovenije, Italije in Avstrije.
Ker je letošnje srečanje posebnega pomena, se ga bodo udeležili predstavniki borčevskih organizacij iz regije Alpc-Jadran, predstavnik Avstrijskega dokumentacijskega arhiva na Dunaju, ter visoki predstavniki iz Ljubljane.
Poleg govorov bo v programu tudi kulturni spored, katerega bodo oblikovali pevci SPD .,Zarja" in Moški pevski zbor „Foltej Hartmann". Za popestritev bo igrala Godba na pihala iz Šmihela.
Prosimo, da se tega tradicionalnega srečanja pri Peršmanu udeležite vsi koroški Slovenci, kateri ste trpeli pod nacifašizmom in prispevali svoj delež v borbi proti faši-
Janez Wutte-Luc
zrnu.
kih, naslovljen na vse vlade in kulture, je široko in dolgo odmeval po svetu - rodila se je organizacija.
Od tedaj na stotine Al -skupin deluje v prid političnim jetnikom (pogoj je, da niso uporabljali nasilja), pomaga prizadetim družinam s finančnimi sredstvi, angažiranjem odvetnikov, informiranjem javnosti, izvajanjem pritiska na pristojno vlado. Danes je Al organiziran v nad 70 državah sveta in ima več kot 1,1 milijona sodelavcev in podpornikov.
Prizadevanju za pomoč političnim jetnikom je leta 1973 sledila globalna kampanja proti mučenju jetnikov. Al vsako leto objavlja dokumentacije o barbarstvu, ki se ga slej ko prej poslužuje velik del vlad in političnih režimov po svetu. 1977.leta je Al prejel Nobelovo nagrado za mir, 1989. je sledila kampanja za odpravo smrtne kazni. Na zatožni klopi se niso znašle samo države z očitnimi fašističnimi ali komunističnimi režimi.
Tako Al že dolga leta opozarja na kratenje človekovih pravic in mučenje političnih jetnikov ter smrtne obsodbe v Turčiji. Lansko leto pa se je celo Avstrija znašla v poročilih Amnesty International -zaradi brutalnega izsiljevanja priznanj pri avstrijski policiji. Organizacija je za obdobje med 1984 in 1989 dokumentirala 128 primerov, kar je pri pristojnih avstrijskih oblasteh in v domačih medijih sprožilo val hlinjenega ogorčenja in protesta.
Razgovor predsednika Kučana s predstavniki Sovencev v Italiji
Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan se je pred obiskom v Italiji, kjer se je srečal s predsednikom Republike Italije, predsednikom italijanske vlade, predsednikom italijanskega senata, italijanskim zunanjim ministrom, kot tudi z najvišjimi predstavniki italijanskega senata in političnih strank ter se sestal s papežem Janezom Pavlom II., v Ljubljani srečal s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
HEUTE IM
SLOVENSKJ
VESTMK
Die Seite
tur unsere deutschsprachigen Leser/inncn
Anerkennung und Dank an die Leser des Siovenski vestnik
Das Rote Kreuz Slowe-niens und die Zivilschutzab-teilung der s!owenischen Regierung sprachen im Rah-men eines Festaktes am ver-gangenen Mittvvoch in Kranj mehreren osterreichischen Organisationen Anerkennung und Dank fur die rasche Hitfe und die Spenden anlaB-lich der Hochwasserkata-strophe in Slowenien am 1. November des Vorjahres aus.
Unter den Ausgezeichne-ten befindet sich auch der ..Slovenski vestnik", dessen Leserinnen und Leser insge-
samt rund 200.000 SchiHing fur die Hochwasseropfer spendeten. 120.000 SchiHing davon wurden dem Roten Kreuz Sloweniens, der Rest direkt an betroffene Familien in Luče und Ljubno iiberge-ben.
Der Slovenski vestnik dankt im eigenen und im Namen der Hochwasseropfer nochmals allen Spendern und versteht die erhaltene Aus-zeichnung als Dank und Anerkennung fur jeden ein-zelnen Spender.
K!ub s!owenischer Cemeinderate: MationaHsmus und MiBtrauen retten ketne Arbeitsptatze
Der stellvertretende Vor-sitzende des Kiubs s!oweni-scher Gemeinderate, GR Andrej Wakounig appellierte beztiglich der von der Schiie-Bung bedrohten Brauerei Sorgendorf an alle politi-schen Krafte im Lande, nicht mit nationalistischen Un-mutsauBerungen und MiB-trauen mogliche Investoren zu vertreiben. Wakounig erinnerte daran, daB eine ..Karntner Losung" schon vor Jahren hunderte Arbeitsplat-ze verhinderte, als die Firma Gorenje in Blciburg eincn Betrieb grtinden wollte.
Wenn die renomicrtc slowe-nische Brauerei „Union" ernsthaft Intcresse zcigte, die Brauerei Sorgendorf zu uber-nehmen, wiirde sie damit vor ailem Arbeitsptatze in ciner
wirtschaftlich schwachen Re-gion erhalten.
Die Geisteshaltung, licber keine Arbeitsptatze, als sol-che von einer Nichtkarntner Firma, sei nicht nur ein wirt-schaftlicher Wahnsinn, sie widerspreche auch ektatant der Idce einer grenzuber-schreitenden Zusammenar-beit im europaischen Wirt-schaftsraum, meinte Wakou-
nig.
Wakounig forderte die Steirerbrau-AG auf, eine rei-bungslose Ubcrnahme des Betriebes zu ermoglichen. „Es darf nicht zugelassen werden, daB die Steirerbrau-AG aus geschaftlichen Uber-tegungen oder mit uberhoh-ten Kaufpreisforderungen die Rettung des Standortes Sorgendorf verhindert, heiBt es in einer Prcsseaussendung.
Milan Jazbec neuer Konsul der SFRJ
Konsut Franc Mikša ver-laBt nach vierjahriger diplo-matischer Tatigkcit im Gcne-ratkonsutat der SFR-Jugosla-wien in Ktagenfurt/Cetovec am 30. Juni 1991 Kiirntcn und kchrt nach Slowcnicn zuruck.
Mikša wurdc sowohl sei-tens der hochsten Karntner Politiker, wie auch der Ver-tretung der slowenischcn Volksgruppe in Kiirnten Anerkennung und Dank fur sei-nen Bcitrag beim Ausbau der
bilateralen Beziehungen zwi-schen Karnten und Slowe-nien bzw. Osterreich und Ju-goslawicn, wic auch fur sein Verstandnis fur die Sorgcn und Anlicgen der s!oweni-schen Volksgruppe in Karnten ausgesprochcn.
Mikša-Nachfolgcr ist wie-derum ein Slowene, Milan Jazbec. Er wird scinen Dienst in Klagenfurt/Celovec am L Juli 1991 antreten.
Hochwurzen/Dachstein: AIpeng!ockenstiftung*91
Fahrt liber Fcldkirchen-Ebcne Rcichenau-Nockalm-strasse-Lungau-Radstatter Taucrnpass-Schladming und zurlick.
22.	Juni: Empfang in Rohrmoos-Fahrt zum Hochwur-zengipfel-kleine Hohenwanderung (Nicdcrc Taucrn) -Huttcnabendvcranstaltung mit Gcsang-Volkstanz und Ziehharmonikamusik auf der „Hochwurzen" (l .852 m)-Ubergahe der ..Bronzcncn Alpcn-Frcundschaftsglockc 91" an die Hochwurzenhiitte und Dachstein/Taucrnre-gion.
23.	Juni: Ramsau-Fahrt mit der Seilbahn zum Dachstcin-gletschcr (2.700 m) - unbeschwcrlichc „Schnecwandc-rung" zur Dachstcinwarte, unter dem Gipfcl. (nur bei stabilem Schdnwcttcr!).
tnteressenten zur Teilnahmc wcrdcn ersucht, sich chcst-moglich beim ..SPD' Obmann, Hanzcj Lesjak/Rožck-Telefon: 04274-35342 anzumelden!
Zahvala Slovenije B
(Nadn//evonje^7. tiranij zočnosti visokih političnih osebnosti iz Slovenije in Jugoslavije, prisotni so bili predsednik predsedstva Republike Makedonije Kiro Gligovorv, član republiškega predsedstva Slovenije Ciril Zlobec ter slovenski obrambni minister Janez Janša, glavnemu uredniku SV Ivanu Lukanu predala poveljnik RŠ CZ Slovenije Miran Bogataj in predsednik RKS prof. Jure Gartner.
Med prejemniki priznanj so bile še naslednje organiza-
Mednarodna špedicijska pisarna išče
za takojšno zaposlitev
sodelavca(ko)
z gospodarsko izobrazbo (trg. akademija oz. trgovska šola) z znanjem slovenščine.
Po šolanju nudimo zanimivo, samostojno delovno področje s primerno plačo.
Vašo ponudbo pošljite firmi MONTAN SPKDHION GMBH, Karntner StraBc 9. A-9586 Ftirnitz, ali se oglasite po telefonu 04257-2490 (gospa Raunig).
cije: Radio Antcnne Austria, Koroški Rdeči križ. Avstrijska zveza žensk za pomoč ob elementarnih katastrofah v Celovcu, Rdeči križ avstrijske Štajerske, Urad zveznega kanclerja na Dunaju. Zveza Slovencev v Ameriki iz Clevelanda, razna podjetja v Sloveniji ter ne nazadnje generalni konzul SFRJ v Celovcu Marjan Majcen, ki je v Avstriji vzorno koordiniral razne akcije za pomoč poplavljen-ccm.
Uredništvo Slovenskega vestnika se ob tej priložnosti v lastnem in v imenu prizadetih za solidarnost in pomoč še enkrat prisrčno zahvaljuje vsem bralkam in bralcem, organizacijam in inštitucijam.
Zveza slovenskih zadrug
e
to za
r a z p t s u j delovno mestc
jurista ali ekonomista
s končano visokošolsko izobrazbo, ki bi bil pripravljen po temeljitem strokovnem šolanju prevzeti odgovorno mesto. Pričakujemo nadpovprečno zavzetost pri izvajanju zahtevnih nalog. Plača po dogovoru.
Prošnje za nastavitev pošljite na
Zvezo slovenskih zadrug
personalni oddelek Pavličeva 5-7,
9020 Celovec
220 otrok iz Černobila
V Slovenijo je prispelo 220 otrok iz Ukrajine in Belorusije, ki so bili prizadeti ob nesreči v Černobilu. Tu bodo preživeli enomesečne zdravstvene počitnice, ki so jih v želji, da otroke vsaj začasno odtrgajo iz nezdravega okolja, organizirali Zeleni Slovenije in Rdeči križ Slovenije pod generalnim sponzorstvom Smelta.
Konzu/ Franc M/kša
Mitan Jazbec bo nasledi! konzuta Mikšo
Po štiriletni diplomatski službi se bo konec junija v Slovenijo vrnil konzul SFRJ v Celovcu Franc Mikša. V Celovec je prišel 1. junija 1987, njegov delokrog pa je obsegal skorajda vse konzularne zadeve, kulturo, informacijsko dejavnost ter tudi stike s slovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem, ki ji je vseskozi stal ob strani. Po odhodu generalnega konzula Boruta Miklavčiča je Mikša do imenovanja in prihoda novega generalnega konzula Marjana Majcna več mesecev samostojno vodil generalni konzulat SFRJ v Celovcu.
Ob priliki poslovilnih obiskov so najvišji predstavniki dežele Koroške ter predstavniki slovenskih organizacij odhajajočemu diplomatu izrekli priznanje in zahvalo za njegovo delo na Koroškem, s katerim je prispeval k boljšim odnosom med Slovenjo in Koroško oz. Jugoslavijo in Avstrijo ter pri tem nikdar ni pozabil na skrbi in težnje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Konzula Mikšo bo nasledil Milan Jazbec, Slovenec iz Krškega.
Nacionalizem! Bo pivovarno v Štihu doieteia usoda Gorenja?
Bo nemško-koroški nacionalizem uničil nadaljnja delovna mesta v gospodarsko šibki južnokoroški regiji? Prizadevanja, da bi ljubljanska pivovarna ..Union" odkupila pivovarno v Štihu in s tem rešila 50 delovnih mest, ki jih namerava ukiniti avstrijski koncern ..Steircr-brau" s prenehanjem proizvodnje piva „SchloB-Briiu", so namreč naletela na nasprotujočo podpisno akcijo.
Z njo hočejo nemško-koroški krogi doseči tako imenovano ..koroško rešitev" (o njej je govoril tudi deželni glavar Haider, op. ured.). hkrati pa preprečiti
odkup oz. udeležbo slovenskega kapitala na Koroškem.	Nacionalistično
akcijo je doslej podprlo že nekaj sto ljudi, pri čemer pa ni znano, ali so vsi iz občine Pliberk.
Podpredsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov in občinski odbornik v občini Pliberk Andrej Wakounig je obsodil oživljanje nemškega nacionalizma iti s tem v zvezi spomnil na primer Gorenje. Ta svetovno priznani koncern sc je namreč pred leti po podobni nacionalistični gonji odločil, da ne bo zgradil tovarne v Pliberku, marveč v drugi
avstrijski zvezni deželi, kar se je potem tudi zgodilo.
Kot Klub slovenskih občinskih odbornikov, ki je pretekli teden opravil razgovore o možnostih prevzema oz. odkupa pivovarne v Štihu, z direktorjem pivovarne ..Union" Lavričem, je konec tedna tudi občina Bistrica nad Pliberkom odločno zahtevala nadaljnji obstoj pivovarne v Štihu. V resoluciji. naslovljeni na koroško deželno vlado, občinski odborniki opozarjajo prcv-sem na težak gospodarski položaj v regiji, ki se bi z zaprtjem pivovarne v Štihu šcboljzaostril.
Vesek) hi razigrano na prazniku MEx!e^i roda
V ;:e<7e/y'o y<? s/orc^rsko g;mnaz//'o Jobeyer/no zr:.scd/; bra/c/ in pr:yarc//7 koroškega s7ovc:;.sA*cga io/ykega /Mia L//ar/; rod. /Vis/: so o<7 vjepov^od, y poyeba;m: avto^as;, s .svari;', MČ/re//:'. Lrcd-n/irvo y:w y'c oh zah/jnčk;: y'ah:7eyaega /c:a 40-/em:cc izdajanja pr;prav:7o od/:čao zrežirano zn&i/MČno s7ovcny::o.s;, povezano s pravim vesei/em in raz:gra::o.sf/o in z zaAri/aenim žrebanjem za reševalce nagradni/: /rrižan/r. Za več .sto .šo/ar/ev /'e /n/ Prazni/c V/iadega roda prava .san;opo.ynez/:a zanimivi/: iger, ns:varya/ne deyavno.s:i in razvedri/a.
V šolski avli, na in ob igrišču so bralci pod skrbnim in strokovnim vodstvom številnih učiteljev in vzgojiteljev in drugih sodelavcev in aktivistov Mladega roda brkljali, likovno in glasbeno ustvarjali, se igrali s padalom in žogami, se izražali s plesom in animacijo, izpolnjevali kviz o Mladem rodu in se igraje izpopolnjevali v jeziku. Ob tem pa so lažje počakali na žrebanje lepih in vrednih nagrad, ki jim jih je s pomočjo številnih darovalcev pripravilo uredništvo. Zgrinjali so se okrog Andrejc Lepuschitz, Helge Zdovc, Gabriela Lipu-ša, Hermana Germa, Rezike Iskra, Zdravka Haderlapa, Janka Woschitza, Tatjane Pavčič, Joška Wrolicha in Danila Prušnika, pa seveda
okrog čarovnika Mirana Plohla iz Ljubljane, ki jih je s svojim „copranjcm" še posebno navdušil.
Po dveurnem veselem živžavu, ustvarjanju in tekmovanju je učitelj Hanzi Millonig opravil težko pričakovano nagradno žrebanje. Poleg številnih nagrad so glavne dobitke prejeli Roman Rupitz iz Železne Kaple, Oli-vija Burger s Suhe, Mustafa Malovčič iz Velikovca, prvo nagrado, gorsko kolo z 21 prestavami, pa Ingo Petek, učenec 4.r. glavne šole v Pliberku.
Ob tem pa se je končal tudi nogometni turnir šestih ekip učencev ljudskih šol, na katerem je pred moštvom Škoci-jana zmagala ekipa ljudske šole Loče pri Baškem jezeru.
In za konec še izjava urednika zadovoljni obrazi udeležen-MR Tomija Ogrisa:„Z udele- cev pa je tudi izkaznica dela žbo, potekom in vzdujšm na MR doslej in obveza za v pri-našem prazniku sem zelo hodnje. zadovoljen!". To in vedri,	Jože Rovšek
40 tet
Mladega
roda
Praznik se je začel z uradnim delom, z nastopom otroškega zbora „Mlada Podjuna", ki ga sestavljajo učenci ljudskih šol iz Pliberka in okolice, vodi pa ga Vera Sadjak. Ta je zapel nekaj pesmi, med njimi tudi himno MR, posvečeno njegovi 40-letnici, otroci pa so tudi recitirali nekaj pesmi v MR objavljajočih koroških ustvarjalcev. Glavni urednik Tomi Ogris je v uvodnih besedah na kratko orisal pomen lista, ki je mladim bralcem v 40 letih pripravil nad 8000 strani branja, poudaril vlogo prejšnjih urednikov, ustanovitelja Franca Aichholzerja, Rudija Vouka in Hermana Velika, se zahvalil številnim dolgoletnim članom uredništev in sodelavcem, sedanjim članom uredništva in koroškim učiteljem, katerim je Mladi rod, kot je dejal, vezni člen do mladine. „Vsa leta ima MR v Sloveniji bogate duhovne vrelce in tudi veliko materialno pomoč", je delež slovenskih ustvarjalcev in inštitucij ob zahvali označil urednik. Ne nazadnje se je zahvalil tudi koroškim in avstrijskim šolskim oblastem in pri tem izpostavil poslanca socialistične stranke v parlamentu dr. Dietra Antonija in vodjo manjšinskega šolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu Franza Wiegeleja.
Spregovorila sta še državni poslanec dr. Dieter Antoni, ki je pozdravil odločitev uredništva, da bo Mladi rod v nemškojezični izdaji na voljo tudi učencem, ki ne obiskujejo dvojezičnega pouka, in minister za šolstvo Republike Slovenije dr. Peter Vencelj.
Poleg omenjenih so se praznika Mladega roda udeležili tudi številni drugi visoki gosti, med njimi predsednika obeh osrednjih slovenskih organizacij, dipl. inž. Feliks Wieser in dr. Matevž Grilc, predsednika kulturnih organizacij, dr. Gustav Brumnik in dr. Janko Zerzer, generalni konzul SFRJ v Celovcu Marjan Majcen, prejšnji in sedanji ravnatelj slovenske gimnazije, dr. Pavle Zablat-nik in dr. Reginald Vospernik in dekan kranjske dekanije Stane Zidar.
Uredništvo Mladega roda se za prispevek dobitkov pri nagradnem žrebanju zahvaljuje: Carimpex, Tiskarni Drava, Elanu, KKZ, Krivogradu-Šmihel, Mohorjevi, Mohorjevi knjigarni. Naši knjigi, NSKS, Posojilnici Celovec, Posojilnici Borovlje, SAK, Slovenskemu planinskemu društvu, Slovenski športni zvezi, SPZ, Združenju pedag. delavcev, Zvezi-Celovec, ZSO.
Zadkmova razstava v Siovenj Gradcu
.S7occn) Gradec je sfaro o;e.srece, /c:	je :zo6/:kovu/o svo/o
zaačdaopodobo /a /zrazdo zace.sf oporr;eo;^aeo; <r/orcA:o//u6-aem pos/u:o:vu. Z zagnano vztrajnostjo jo odranja :n ce/o pog/a/)ja, kar v danajnjen: oddodja pomanjkanja denarja za kaAfaro i/cer /er/a čeda/je več ;'zna/d/j/vo.sa. V Rjovenj Gradca so /jadje, /d /o z a.s/rezno podporo zananjdi dejavnikov (gospodarstva) vsema navk/jai< še vedno zmorejo, ker se ne morejo odpovedan zavesa, da je ravno v /akšnd; časdi še 6o/j pofredno na nek: v:š/: ravn: povezovan ame/nos: z najsvedej-š:m: vredno/am: vsega sveta.
S tega vidika lahko ugotavljamo, da je letošnja razstava kiparskih in slikarskih del (predvsem seveda prvih) Ossipa Zadkina (1890 Vitebsk -1967 Pariz) le člen v verigi velikih, tudi mednarodno pomembnih razstav, s katerimi se je Slovenj Gradec zapisal v slovensko kulturno zgodovino:	1966-67 Mir,
humanost in prijateljstvo med narodi, 1970 Lesorez na Slovenskem, 1971 Werner Berg, 1975 Mir 1975 - 30 OZN, 1938 Hinko Smrekar, 1984 Franc Berneker, 1985 Mir za mir (dediščina v lesu), 1990 Ivan Rabuzin, kot tudi obsežne in večkratne retrospektivne razstave tako rekoč hišnih umetnikov slovenjegraške galerije Božidarja Jakca, Jožeta Tisnikarja in Karla Pečka ob njihovih zaokroženih življenjskih obletnicah. Nemogoče sploh pa bi bilo našteti številne manjše razstave, posamične in skupinske, s katerimi Slovenj Gradec vsako leto večkrat gostoljubno sprejema že uveljavljene ali šele uveljavljajoče se umetnike.
Uvod v sedanjo Zadkinovo razstavo - odprta bo do 5.
SPZ vabi na !utke v Ljubijano
Slovenska prosvetna zveza spet organizira ogled predstave v Lutkovnem gledališču v Ljubljani.
Lanski udeleženci so predlagali, da bi ogled povezali z izletom. To bomo letos uresničili, zato se bomo odpeljali v soboto, 15. junija 199! že zju traj.
Vozni red in program: 800
Železna Kapla, 8.15 Šent-primož, 8.25 Škocijan, 9.00 Celovec, 9.20 Kožen-tavra, ca. 11.00 prihod v Ljubljano, do 13.30 čas za kosilo, obiske, nakupovanje idr. Od 13.30 do 15.30 ogled živalskega vrta. Ob 16. uri ogled predstave "Prizori iz življenja stvari" v lutkovnem gledališču. Povratek v Celovec ob ca. 19. uri. Prispevek za prevoz, vstopnino za živalski vrt in gledališče znaša po osebi skupno 100 šil. Prosimo, da se prijavite do četrtka, 13 junija.
Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza (Vida Ohid), tel.: 0463/514300-22
julija 1991 - smo doživeli že konec lanskega oktobra ob dnevu združenih narodov, ko je bil v obnovljenem atriju mestne hiše postavljen Zad-kinov spomenik pesniku in prijatelju G. Apollinairu. Takratni slavnostni govornik Ciril Zlobec, sam pesnik, je počastil predvsem kulturni vidik	slovenjegraškega
mirovništva.
Letošnjega aprila je razstavo odprl pisatelj in kulturni minister dr. Andrej Capuder z odličnim priložnostnim govorom, v katerem je slavil slovanstvo obeh sicer pariških umetnikov — Rusa Zadkina in vsaj na pol Poljaka Apollinaira in njuno današnjo vrednost, kot jo lahko kulturni svet zdaj doživlja v Slovenj Gradcu, katerega ugleden delež tako v zgodovini kot sočasju slovenske kulture da je vreden najvišjega priznanja.
Razstava je izredno domiselno postavljena v veliki galerijski dvorani, očesu pa ponuja 46 Zadkinovih kiparskih stvaritev in 22 njegovih grafičnih listov. Med kipi je veliko ženskih likov, celostnih, ali zgovornih torzov,
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je na svojem občnem zboru v soboto popoldne v Mladinskem domu v Celovcu sprejelo sklep, da se članstvo društva razširi tudi s prevajalkami in prevajalci ter publicistkami in publicisti; skratka z vsemi pišočimi.
Prof. Janko Messner, ki že 17 let opravlja funkcijo predsednika DSPA, je bil ponovno izvoljen za predsednika, podpredsednika sta Herman Germ in Jani Oswald, tajnik je ostal Kristijan Močilnik, blagajnik pa Lojze Angerer.
Predsednik Messner pa je v zvezi z izvolitvijo novega odbora napovedal sklic izrednega občnega zbora, takoj ko se bodo na osnovi novega razširjenega društva prijavili tudi prevajalci in publicisti.
V svojem poročilu je predsednik prof. Janko Messner napovedal, da se bo izdaja knjige „Betrachtungcn zur Karntncr slowcnischcn Literatur" zaradi „nckih zapletov" zakasnila in bo izšla šele v jeseni letos. Glede antolo-
vrsta upodobitev neizoblikovanih glasbenikov in likov iz grške mitologije (Ifigenija, Veliki Orfej, Fedra in drugi) in poleg Apollonaira še Van Gogh. Kot tvarina močno prevladuje patiniran bron z navdihom sivozelene plemenitosti. Strokovnjaki menijo, da sta Zadkin in Apollinaire sicer skupaj z drugimi soustvarila kubizem kot zgodnjo stopnjo abstraktnosti. Vendar se mu Zadkin nikoli ni hotel docela predati, ker je bil preveč zaverovan v humanistično vrednoto umetnosti, da bi se zaradi oblike lako povsem odpovedal vsebini. Slovenjegraška razstava, ki jo s posojenimi umetninami
gije „Ta hiša je moja, in vendar moja ni" je predsednik DSPA dejal, daje načrtovana druga izdaja, razširjena z novimi teksti in esejem Matjaža Kmecla.
Predsednik Messner je v svojem poročilu še poudarit, da je sodelovanje z avtorji oz. pisatelji, tudi nemško govorečimi, (npr. Grazer Autorcn-
Predsedn/k prof. Janko Messner
omogoča Zadkinov pariški muzej, takšno opredelitev popolnoma potrjuje.
Vsebinskost grafičnih listov nekako neposredneje odraža umetnikov čas, zaznamovan v marsičem z grozotami obeh svetovnih vojn.
Ob koncu naše poti skozi galerijo se srečamo z nekaterimi deli slovenskega kiparja Stojana Batiča, v nekem smislu bolj Zadkinovcga soustvarjalca kot učenca, ki se je pri njem svoj čas specializiral. Vsekakor se opazna sorodnost obeh umetnikov, tako po obliki kot vsebini, smotrno dopolnjuje v izvirni podobi evropskih umetniških tokov.	F.L.
versammlung, IG Autoren itd.) dobro, da pa je manj oz. nobenega zanimanja	za
DSPA v Sloveniji. Tako npr. na vabilo na občni zbor ni bilo nikakršnega odziva,	ne
povabljenih predstavnikov Društva slovenskih pisateljev ne od drugih. „Niti odgovorili niso..." je dejal razočaran predsednik Janko Messner.
KULTURNE
NOVICE
Linhartova Ztata značka Z. Haderiapu
Na predlog selektorice Elke Vogelnik je Zveza kulturnih organizacij namenila podeliti Zlato Linhartovo značko plesalcu, animatorju in vodji plesnega teatra „Ika-rus" Zdravku Haderlapu za svežo koreografijo odrskega giba v predstavi „Sen radiške noči". Uredništvo Slovenskega vestnika mu čestita!
Tekstilna
umetnost
Do 19. junija je v foajeju poslopja deželnega studia ORF v Celovcu, Sponhei-merstraUe 13, možen ogled razstave tekstilne umetnosti Anna Biele, rojene Poljanki-nje, ki sedaj živi na Koroškem. Razstava je prikaz 10-letnega dela umetnice, ki od leta 1986 svoja dela uspešno razstavlja doma in v inozemstvu. Za prihodnjo leto je povabljena na tekstilni bienale v južno Ameriko. Zanimivo razstavo je odprl intendant deželnega studia Heinz Felsbach.
15. Bachmannova nagrada od 25. do30. junija
15. literarno branje za nagrado Ingeborg Bach-mann, ki ga prirejata deželni studio ORF ter mesto Celovec bo letos od 25. do 30. junija. Nagradni sklad bo letos nad 430.000 šilingov, saj bodo poleg Bachmannove nagrade
(150.000)	podelili še nagrado dežele Koroške (100.000), nagrado Ernsta Willnerja
(70.000)	ter tri štipendije v skupni višini 114.000 šilingov. Iz Avstrije se bodo tekmovanja udeležili trije avtorji (Michael Ebert, Ulrike Langle in Wolfgang Morth.iz Koroške pa tokrat nihče). Literarno branje bo neposredno prenašala televizijska postaja Sat 3, obširnejšo poročilo o „dnc-vih nemško govoreče literature" pa bosta pripravila tudi TV-Slovcnija in RAF
SLOVENSKO ŠOLSKO DRUŠTVO V CELOVCU
RAZPtSUJE
1.	Dciovno mestu vzgojitcljice/vzgojitclja oz. pomočnice/ pomočnika v otroškem vrtcu v Skofičah.
Pogoji: znanje slovenščine in nemščine, pripravljenost za kreativno delo z otroci Pričetek službe: 15. september 1991
2.	Deiovno mesto kuharice v otroškem vrtcu v Šcntpri-možu (občina Škocijan)
Pogoji: znanje slovenščine in nemščine, organizacijska sposobnost za vodenja kuhinje in drugih gospodinjskih opravil v vrtcu Pričetek službe: L september 1991
Intcrcsentke/intcrcsenti naj se čimprej iaviio (osebno oz. telefonsko na sedežu Slovenskega šolskega društva, Mikschaltce 4, 9020 Celovec, tel. (0463) 35651
DSPA se bodo priključiti prevajaki in pubiidsu!
12. junij 1991 7
Poletje se Miža, čas kopanja, čas oddiha...
Po/el/e je b/tža s* b/tr/m/ AoraA/. Čctat/t smo /etos jottcc Jo/go čaAab., je b/tža čaj t/opastov, o&bha, Aopatt/a... A7arjtAatcra tzmct/ tras st' /c že /zbra/a ttovc Aopa/Ac /a po/elao gart/crobo, vcttt/ar pa je a; povsem zat/ovo//na j j e o/o pojiaeo: prevebA trcbttb, pret/cbe/c aoge... ja/ pozaale /o vsaAo/ctao aeza^oeo//jlvo. 7/tt/t če je aočea:o poeje/a p o Mereči mot/ttcma J/Atata, pa /a 61/e vcttt/ar rat/c vt/Ac, pojlaeae /a je Ara/. Že/ae aeAra/ j/orttt' zaje, je prtb/t-žaa' vašem tt a/ea/a?

SAaAan/e /na s//A/ na frambobntt) /n feAan/e za /epo postavo...
Veliko žensk - poleg tega, da se počutijo predebele -trpi zaradi tako imenovane ..pomarančne kože", ki jo strokovnjaki imenujemo tudi celulitis. Pojavlja se zlasti na stegnih, nadlaktih, včasih tudi na zadnjici in trebuhu.
Celulitis je, tako kažejo izkušnje, zares pravi ženski problem, kajti prizadene tako debele kot tudi vitke ženske. Ni namreč odvisen od naše postave, temveč od hormonov.
Vendar pa s tem ni rečeno, da proti njemu ne moremo ničesar storiti. Z vztrajnostjo se boste „pomarančne kože" lahko znebile ali pa jo vsaj omilile - zato pa bo potrebno nekoliko doslednosti in pripravljenosti za redno izvajanje gimnastičnih vaj, masaže, gibanja na prostem (kolesarjenje, plavanje ipd.) in ne nazadnje pripravljenost, da se čim bolj zdravo hranite.
V zadnjih letih se je na trgu pojavilo lepo število lepotil in krem, ki obljubljajo prave čudeže. Vendar pa bodite pri kupovanju teh lepotilnih pripomočkov raje previdne ali pa sc vsaj zavedajte, da vam krema (ki je povrhu še zelo draga) sama ne bo pomagala, če ne boste poleg tega, da sc mažete z njo, delale tudi gimnastičnih vaj, veliko pile (mineralno vodo, zeliščne čaje),
skrbele za dobro prebavo, se hranile s polnovredno hrano ipd.
Princip, ki vam bo pomagal, da se znebite gub in jamic (posebno so opazne, če z obema rokama nekoliko stisnete tkivo na vaših stegnih) je tale: zmanjšati je treba maščobno tkivo, namesto njega pa razviti mišice. Pri tem je tudi pomembno, da je pretok vode v veznem tkivu dober, da se voda ne zadržuje v nogah, ki pri tem rade otečejo (posebno še poleti in če veliko stojite) in včasih tudi bolijo.
Tega problema se boste najlažje in najbolj učinkovito lotile z gibanjem, tekom (jog-ging), skakanjem, plavanjem in kolesarjenjem.
Športno udejstvovanje pa vam bo hkrati pomagalo povečati vaše mišice in odstranjevati maščobne celice.
Strokovnjaki so prepričani, da se že z rednim tekanjem na daljši rok lahko znebimo tako imenovanega celulitisa. Seveda pa vam bo to še hitreje uspelo, če boste redno opravljale gimnastiko in masažo in se pravilno hranile. Kot pri vsem, pa bo tudi pri teh ukrepih treba skrbeti za pravo mero: če se doslej niste veli-kokaj gibale, vam bo intenzivni trening škodoval (lahko si pretegnete mišice), zato bo
treba s treningom začeti postopoma.
Zagotovo vam bo pomagala tudi ena izmed posebnih krem proti celulitisu, ki delujejo tako, da po eni strani skrbijo za dobro prekrvavitev tkiva, po drugi pa iz njega odvajajo vodo, ki se je nabrala.
Vaš trening bo podprla še pravilna in zdrava prehrana, ki naj bi vsebovala čim več sadja in zelenjave, razne mlečne izdelke, ki vsebujejo čim manj maščobe (skuta, jugurt...), zrnati kruh. Pri prehrani upoštevajte tudi
skrito maščobo v siru, mesu in klobasah!
Ce boste dosledne, se boste pri vsem tem lahko znebile tudi nekaj odvečnih kilogramov.
Vse, ki pa trpijo zaradi nekaj preveč kilogramov, bo morda potolažilo dejstvo, da so v našem ogroženem okolju bolj zdrave tiste ženske, ki so obložene z nekoliko več maščobe, kajti pri njih se škodljive snovi zbirajo v maščobi in ne - kot pri vitkih lepoticah - v notranjih organih...
Med nami povedano
piše dr. Štefka Vavti
Zadovoljstvo ali diktat mode?
Zagotovo .ste je tab/ ve že Aba/ vpraša/c, zaAa/ taAo imenovane žensAe revt/e po eni strani sAu-ša/o z 6 a/a ti našo .samozavest, po dragi pa nam prt'Aaza/e/o /e v/tAe /epo-tice, od Aaterih - ta A o je nam vsa/ zdi - smo jame odda//ene „več At/ome-trov".
/?ade bt b//e taAo /epe, postavne, na prvipog/ed brez napaA, zato smo vse 6o// nezadovo//ne same j sebo/. Ne sprejmemo se taAšne, Aot smo, v oči nas 6 o de/o /e nase pomanAi/ivosfi, bo// redAo že to, Aar imamo na sebi /epega.
PrispeveA o ce/a/itisa, At ga /a/tAo preberete na te/ strani, bt ena a/i draga /a/tAo razame/a Aot neAe vrste AritiAo.' spet nam neAdo so/i pamet o tem, Aa/ /e /epo, Aa/priv/ačno in Aa/ ne...
Ne bt rada z/m/a/a vašega nezadovoi/stva, Aa/tt' prepričana sem, da moramo za vsaAo iz6o//.san/e, za vsaAo spremmebo 6iti na/pre/ priprav//'ene spre/efi tre-natno s ta n/e.' sem taAšna Aot sem in tadi taAsna sem dragocena, edinstvena, vendar pa se /a/tAo tadi spremenim, posvetim več pozornosti svo/ema zdrav/a (in s tem tadi/epoti)...
Afis/im, da /e apravi-čeno, če si že/imo spremembe, prav /e, da na sebi vidimo tadi sibAe to-čAe, vendar pa to ne bi sme/o voditi taAo da/eč, da se vrtimo /e še oArog naše postave, preve/i-Aega trebaba, prema/-bnib prsi, preve/iAego nosa ipd.
Ate že Ada/ opazi/e, da so tiste žensAe, Ai so zadovo//ne, norma/no tadi /epe. Poznam preče/ žensA, Ai sicer ne astre-za/o trenatnema modnemu idea/a, Ai pa vendar/e izžareva/o /epoto in pri Aaterib ne moti iistib neAa/ Ai/ogramov, Ai /ib tehtnica Aaže preveč. Nasprotno —večArat sem si že mis/i/a, da bi ta a/i ona s taAo imenovano „idea/no težo" ne bi/a taAo /epa in postavna Aot /e... VsaAa izmed nas pa se /ahAa razvt/a, zato sem prepričana, da nobeni ne bo šAodova/o, če bo stori/a Aa/ zase, se giba/a v naravi, se sprosti/a, g/oboAo zadiha/a, pozabi/a na vsaAdan/i stres.
TaAo bomo bo// zado-vo//ne, bo// zdrave, taAo bomo izžareva/e /epoto, Ai ne bo /e reza/tat Aozmetičnib pripomoč-Aov in g/adovan/a.
Poskusite taie recepta za siadokusce, ki se vendarie žeiijo zdravo prehran jevati:
Jaboična so!ata:
50 dkg jabolk, sok limone, 2 žlici domačega medu, osminka litra jagurta in 30 g orehov
Na drobno zrežite neolupljena jabolka in jih poškropite z limoninim sokom. Zmešajte jogurt z medom in mešanico polijte po jabolkih, v posodi rahlo prepražite zdrobljene orehe in končno vse skupaj dobro premešajte.
Kolač s korenčki in lešniki:
40 dkg korenčkov, 3 jajca, 25 dkg rjavega sladkorja, 25 dkg zmletih lešnikov, 4 žlice moke, 2 žlički pecilnega praška in sok limonade.
Korenčke dobro operite in jih na drobno sesekljajte, rumenjake dobro premešajte s sladkorjem, dodajte korenčke, orehe, moko s pecilnim praškom in limonin sok ter testo še enkrat dobro premešajte. Nazadnje dodajte še sneg, ki ste ga pripravile iz beljakov. Testo pecite pri 170 stopinjah 45 do 60 minut.
Prispevek k diskusiji o novem narodnostnem programu
Mu!tiku!tuma družba - rdeča cunja za „čmi" tabor?
Takoj ko v kakšni diskusiji s pristaši poiitičnega tabora okrog NSKS omeniš enega izmed pojmov muitikutturnost, interetničnost, večkutturna družba, medetnično učenje in podobno, si hočeš a!i nočeš s tem prekinit pogovor. Čutiš samo še odpor in nenadno nasprotstvo, siišiš nekaj mrmrati o Sturmu in Vestniku, o tevičarskem internacionaii-zmu a!i četo komunizmu in začudeno nemo vprašanje: tudi ti? in potem pika.
Navadno se pozneje sprašujem, aii je tisti sploh vedel, kaj sem pravzaprav mislit, ali ga sploh zanima, kaj vse tile pojmi pomenijo, ki jih tako brez vsake debate zavrača.
Dejstvo je, da se omenjeni pojmi vedno bolj uveljavljajo po vsej Evropi in tudi v Avstriji, predvsem v zvezi z evropsko integracijo in hitro naraščajočim številom beguncev in tujih delavcev v zahodnem svetu. Kdor teh pojmov niti slišati noče, je dejansko ignorant, ki se zakopava v neko luknjo, kjer nič ne vidi in ne ve.
Zanimivo in očitno na Koroškem neznano dejstvo pa je tudi, da teh pojmov nista iznašla Sturm in Vestnik (!), ampak da prvotno prihajajo iz nasprotnega tabora. Tako je I. 1988 nemški CDU - politik H. GeiBler vnesel pojem ..multikulturna družba" v politično diskusijo, ko zelo pravilno ugotavlja: „Ni več vprašanje, ali hočemo s tujci živeti skupaj, temveč samo še, kako bomo z njimi živeli skupaj." Pojem pa definira s tem: ..Multikulturna družba pomeni pripravljenost za sožitje z ljudmi iz drugih dežel in kultur, katere naj ne bi germanizirali in asimilirali, ampak upoštevali njihove posebnosti." To pa po njegovem mnenju najprej zahteva duhovno odprtost do vseh ljudi, ki se v lastni deželi in kulturi razlikujejo od večine, držo, ki ne vidi v kakšni narodnostni manjšini takoj potencialnega nasprotnika lastne kulture.
Torej: družba je multikulturna tako v Avstriji kot na Koroškem in pa gotovo tudi v Sloveniji. O tem niti ni treba diskutirati! Dejansko problematično in zato tudi nekega sporazuma potrebno pa je vprašanje, kakšni naj bodo načini komunikacije med raznimi kulturami, kakšni odnosi med raznimi narodi. Gre za vprašanje, ali so stotisoči Turki, Arabci, Srbi v Avstriji sprejeti samo kot delovna sila za navadno nižja dela, ali pa so sprejeti tudi kot ljudje s kulturo in našemu enakovrednim jezikom. (Ali ni čudno, da se mi Slovenci za te sploh ne brigamo?) Gre za vprašanje, ali se morajo vsi ..južnjaki" v Slove-
niji zdaj ..posloveniti" ali pa bodo Slovenci tudi kot samostojni državljani cenili sosede s kulturo in jezikom vred. In gre seveda za nas Korošce, ali se bomo zaprli v svoj narodni geto, ali bomo najprej iskali nek način sožitja, ki bi obogatil oba naroda in ne bi šel na račun nas Slovencev.
Zelo dobro se zavedam, da se tile trije primeri med seboj bistveno razlikujejo in da bo težka pot do zadovoljivih rešitev, da je ta pot povezana predvsem z mnogimi upravičenimi strahovi; prepričan pa sem, da danes ni več mogoče najti rešitve samo za nas, ampak da moramo naše narodno vprašanje gledati v širšem, evropskem kontekstu. Pri tem pa ne bomo mogli mimo medkulturnega in mednarodnega sporazumevanja (interkul-turelle, interethnische Verstandi-gung), kakor strokovnjaki imenujejo pravični način odnosov med narodi in kulturami, ne mimo pojma in tudi ne mimo njegove vsebine.
Kakšno naj bo to sporazumevanje, kako naj pri nas teče, to naj bi bila pa stvar diskusije. Hvale vredno se mi zdi, da jo je „levica" načela, tem bolj žalostno pa je, da ji manjkajo partnerji za vnet in ploden pogovor. Saj NSKS kot tista narodna politična organizacija, ki si šteje v prid, da zastopa večino koroških Slovnecev, ne dopušča diskusije, ker v svojem časopisu ali sploh ne omenja ali pa osmešuje pojme, ki bodo po mnenju mnogih odločali o usodi Evrope v naslednji desetletjih.
Kje pa naši narodni voditelji še najdejo zaveznike v taki ignorantski zaprtosti? Človek bi mislil, pri tradicionalnih „črnih" in v Cerkvi, ki se boji spojitve s tujimi verstvi. Res je, da se v Cerkvi razmišljanje o teh vprašanjih šele začenja, ampak v teološkem slovarju sem že našel geslo „interku!turnega teologija"; sam sem se nedavno tega vrnil iz Barcelone, kjer sem za evropsko strešno organizacijo katoliške podeželske mladine MIJARC skupaj z mladinci katalonske manjšine pripravljal seminar na temo ..multikulturna Evropa", ki ga bomo meseca novembra priredili v mladinskem centru evropskega sveta v Strasbourgu/Francija; celo zadnja številka časopisa ..Academia", glasila CV (Kartelverband), je posvečena multikulturni resničnosti. Torej je vprašaj v naslovu upravičen. Ostanejo kot zavezniki Hajderjevi svobodnjaki in KHD. Čudna koalicija!
Pep Marketz (!z Punta, št. 5/91)
D/)'ak/ Dvojez/čne trgovske akademj/e v Ce/ovcu pred pos/o-p/em trgovske akadem//e v Trna v/ na Slovaškem.
Obisk dvojezične trgovske akademi je v Trnavi:
Vodstvo, profesorji ter dijakinje in dijaki prvega razreda Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu še naprej razvijajo in širijo stike s šolami v inozemstvu. Po obisku trgovske akademije v italijanski Gorici so tokrat pod vodstvom ravnateljice mag. Maje Amrusch-Hoja ter profesorice dr. Dane Zwitter-Tehovnik obiskali trgovsko akademijo v Trnavi na Slovaškem.
Goste iz Koroške sta na avstrijsko-češkoslovaški meji pričakali profesorici trnavske akademije in jim potem razkazali glavno mesto Slovaške Bratislavo. Posebno doživetje je bil ogled starega gradu.
s katerega so imeli čudovit razgled na mesto, ki šteje nad 400.000 prebivalcev.
Cilj potovanja pa je bila „Sredna ekonomicka škola" v Trnavi. Tam so učitelji in dijaki Dvojezične trgovske akademije iz Celovca navezali pomembne stike s tamkajšnjimi šolarji in se tudi dogovorili za povratni obisk v Celovcu. Prisostovali so tudi pouku, na sporedu pa je bil tudi ogled tovarne „Figaro", v kateri proizvajajo sladkorne izdelke od čokolad do lizik.
Izkušeni šofer prevozniškega podjetja Sienčnik iz Dobrle vasi pa je potnike varno pripeljal domov.
Mozart in GaHus v Šentprimožu
Mešani pevski zbor SPD ..Danica" v Šentprimožu pripravlja za 29. in 30. junij velik glasbeni dogodek.
Ob 200-letnici Mozartove smrti študiramo njegovo ..Kronungsmcssc", ob 400-lctnici smrti velikega slovenskega renesančnega skladatelja Gallusa pa motete iz njegovega najvažnejšega dela Opus Musicum.
Z mednarodno udeležbo želi Danica ponovno potrditi prizadevanje za zbliževanje narodov.
Zbor bo spremljal orkester Ljubljanske filharmonije, solisti bodo:	Mika
Kaiyama iz Japonske, ta čas poje v graški operi (pela je v Schubertovi maši Danice), alt solo bo pela Waltraud
Mueher iz Šentpetra na Vašinjah, tenor Gerhard Hochschwedner iz Gradca in bas Gerd Kenda iz Šentjakoba v Rožu, vsi so člani graške glasbene visoke šole. Na orglah jih bo spremljal Jože Smrekar iz Slovenije. Koncert Danice bo dirigiral domačin Stanko Polzcr. Ob tej prireditvi pa bo z Gallusovimi pesmimi nastopil tudi Oktet Suha.
Čeprav Polzerju pri pripravi zbora pomagata dirigent Danice Hanzi Kcžarst. in Hanzi Kežar ml., njegova naloga ni lahka, saj mora poleg vaj z zborom vaditi še s solisti v Gradcu in s filharmoniki v Ljubljani. Pri zadnjih vajah zbor spremlja pianistka Andreja Močilnik.
TMBUNA BRALCEV
Die Arbeiter sind eine Macht...
In der Brauerei Sorgendorf be-sorgen die Arbeiter dem „Stei-rerbrau"-Banken-Bier-Konsor-tium schon selt Jahren einen Zu-schlag zum ..Goldrausch der Dividenden." Jetzt veranlassen Umweltschutzma3nahmen, die etwas kosten, den Bier-Riesen, die Produktion in Sorgendorf einzustellen.
Das ist System: Erst schaffen
die Arbeitenden jenen Reichtum, der fur Aktionare Gevvinne an-speekt, dann werden sie vor die Alternative gestellt, entvveder mobil oder arbeitslos zu sein. Am Vorabend zur EG zentratisie-ren, fusionieren die Konzerne, werden die Lebensgrundlagen fur die Arbeitenden vveiter abge-baut. Ein echtes Beispiel fur EG-reife Konzernpolitik zeigt sich ungeschminkt.
Ein Ausbau des „Sozialen,-Le-
bens-und Umwe!tstandards" ist offensichtlich nur mit entschie-denem Widerstand der Arbeitenden ob mit oder ohne Arbeit ge-gen Betriebsdestruktion und Zentralisierung moglich.
Die Sorgendorfer Brauereiar-beiter konnen den „Schlie-Bungsbefehl des ..Steirerbrau" -Generals" sicher nur mit der Tra-dition des organisierten, solida-rischen VViderstandes abwen-den.
..Die Arbeiter sind eine Macht. wenn sie gemeinsam kamp-fen..."
Reinhold Steindorfer
Arheotoška razstava v Tinjah
V Domu prosvete v Tinjah so pretekli teden odprli razstavo arheološkega oddelka ljubljanske univerze z naslovom ..Koper med Rimom in Benetkami". Razstava je bila na ogled že v Innsbrucku, Munchnu, Ferrari in Ljubljani, odprta pa bo le do 13. juniju.
Poziv SPZ
Akcija prosvetnega ministrstva „Učenje za muitikuiturno vzgojo"
Na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze je minister Scholtcn med drugim dejal, da bo ministrstvo za pouk in umetnost izdatno zvišalo proračunsko postavko ..Izobraževanje odraslih -multikulturnega vzgoja". Pred kratkim smo prejeli konkretne informacije (s formularji za prošnje za finančno pomoč) o tej akciji pod nazivom "Von-einander lernen - mitei-nander leben - multikul-trelles Zusammenleben".
Prosvetno ministrstvo na Dunaju bo finančno podpiralo izobraževalne prireditve (tečaje, predavanja, seminarje in druge akcije) od oktobra 1991 do maja 1992. Dolgoročno pa bo (po napovedih) finančno podpiralo nadaljevanje začetih uspešnih projektov.
Vsem društvom priporočamo, da v svoj program vključujejo akcije in prireditve, ki kakorkoli obravnavajo vprašanja sožitja in dvojezičnosti. Subvencije so možne za: jezikovne tečaje, skupne prireditve z nemško govorečimi (npr. Dober večer sosed, Dežela ob Dravi idr.), vaške časopise, literarne večere slovensko in nemško govorečih avtorjev, predavanja o vseh možnih vprašanjih sožitja na Koroškem, urejanje društvenih knjižnic, otroške prireditve, za kulturno izmenjavo (npr. gostovanja v Šloveniji oz. kulturnih skupin iz Sloven-bije), razstave idr.
Vsem društvom smo razposlali formularje za prošnje, ki jih je treba izpolniti najpozneje do 19. avgusta 1991. Priporočamo pa, da to storijo čim-prej.
V primeru, da v tej ali oni zadevi potrebujete dodatna pojasnila, vam bo SPZ v Celovcu (tel. 0463-514300-20) rada pomagala.
Vas zanima ravnanje politične policije s Cerkvijo na Slovenskem, tajni policijski dokumenti, zmontirani duhovniški procesi, policijski dosje škofa Rožmana, kako je oblast razbijala slovensko Cerkev in v njej organizirala ovaduško mrežo, naročite knjigo
LJLKKL BIZILJ
CERKEV V POUCMSKH! ARHiViH
na naslov: L. Bizilj,
Zg. Gameljne 4.
61211 Ljubljana ali po telefonu:
(13(161 555649
CENA: 220 ATS
ZA NAŠE PLANINCE
ureja: Lubo Urbajs
Planinci vabijo na Hochwurzen
Koroška skupina prijate-tjev gora. ki že nekaj tet organizira srečanja pod gestom ..Prijateljski obisk pri sosedu" povezan s podaritivijo bronastega ..zvona prijateljstva", bo letos to akcijo izvedla že tretjič. Tokrat bo tak zvon podaritev štajerskim sosedom iz Turske regije (območje Dachsteina). Pobudo za podarilo zvonov je pred leti dal Herbert Guttenbrun-ner, ki se zelo prizadeva za dobrososeske odnose z gorskim prebivalstvom, ne samo doma, marveč tudi zunaj Koroške. Tako je leta 1989 organiziral podaritev zvonov prijateljstva solnograškim in južnotirolskim kmetom na salzburško-italijanski meji, leta 1990 planinski Koči ob Krnskem jezeru na planini Duplje v Triglavskem narodnem parku v Sloveniji in še istega leta planinski koči Refugio Calvi v Karnskih Alpah v Italiji.
V tej koroški skupini prijateljev gora delujejo nemško in slovensko govoreči Korošci. Gre predvsem za ljudi, ki iščejo stik z gorskim prebivalstvom, sklepajo z njim prijateljstvo, v potrditev tega pa darujejo bronasti zvon. Letošnjo akcijo za zvon prijateljstva so poleg Slovenskega planinskega društva Celovec in društva „Sangerrunde Ebenthal", ki sta vodilna v tej skupini, podprli tudi namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy, predsednica
Nasveti
Planinec je spričo neštetih lepot, ki se ponujajo v gorah, najbolj poklican za fotografijo. Ne čudim se torej, da dandanes k planinski opremi spada tudi fotoaparat. Brez njega si lepih in uspešnih planinskih izletov skoraj ne moremo več zamisliti. No, sedaj pa nekaj nasvetov za uspešno planinsko fotografijo.
Najlepše fotografije nastajajo zjutraj in zvečer, pri opoldanski svetlobi nikakor ne! V višinah nad 2000 metrov je treba uporabljati UV filter, kajti brez njega (ultraviolctno sevanje v gorskem čistem zraku je izredno močno), so slike nejasne. Najboljše slike uspevajo pri nasprotni ali stranski svetlobi, s soncem v hrbet pa ne, take slike so prazne in neizrazne. Vedeti pa je treba še nekaj: uspešen posnetek se spočne samo v fotoamaterjevi glavi, zato tudi drag, z elektroniko nabit fotoaparat ni zveličavna pridobitev.
Kot že omenjeno, naj bo fotoaparat v bodoče stalno v nahrbtniku, da bo zvest spremljevalce vsakega planinca. V okviru razstave ..Planinc v sliki", ki jo vsako leto prireja slovensko planinsko društvo v Celovcu, pa imamo možnost planinske posnetke predstaviti javnosti.
koroškega deželnega zbora Susanne Kovari in družina Guttenbrunner. Srce in duša skupine prijateljev gora pa je seveda Herbert Guttenbrunner, znan tudi kot izredno dober organizator.
Letošnja predaja zvona prijateljstva bo povezana z dvodnevnim izletom na Hoch-wurzen (1952 m) in tritisočak Dachstein v času od sobote, 22. do nedelje, 23. junija. Odhod bo v soboto ob 6. uri zjutraj z lastnimi vozili s parkirišča Minimundusa v Celovcu. Pot nas bo vodila preko gorske panoramske ceste NockalmstraUe (2040), Katschberga (1641), sedla Radstadter Taucrn (1739 m) v Schladming in nato na Hochwurzen (1852 m), kjer nas bodo v koči z govori in glasbo sprejeli zastopniki tamkajšnje občine in krajevne planinske organizacije. Ob tej priložnosti bomo zvon predali oskrbniku koče na Hochwurznu. Tam bo njegov glas odslej daleč naokoli oznanjal planinsko prijateljstvo in dobro sosedstvo med Korošci in Štajerci.
Naslednjega dne, v nedeljo, pa se bomo na nasprotni strani doline Aniže z žičnico preko južne stene Dachsteina povzpeli na 2700 metrov visoko gorsko postajo Huner-kogel, od koder se bomo po snegu oz. ledeniku podali h koči Dachsteinwarte (skoraj po ravnem), izurjeni planinci pa še naprej na vrh Dachsteina.
Vse urejeno pa je tudi za primer slabega vremena. Herbert bo poskrbel za alternativni program z obiskom nekdanjega rudnika srebra, najmočnejšega štajerskega slapa, tovarne lodna, planšarske razstave itd.
Zanimanje za izlet je veliko. Kdor se ga hoče udeležiti, naj to sporoči Hanzcju Lesjaku, predsedniku SPD Celovec, tel.: 04274-35342.
L.U.
Popravili so romarsko cerkev
PLIBERK. - Romarsko cerkev na Humcu pri Pliberku (na sliki) so popravili in ponovno blagoslovili. V nedeljo se je pri cerkvi zbrala velika množica vernikov in prisostvovala blagoslovu in maši, ki jo je bral škof Egon Kapellari, spored pa sta pretežno v slovenščini poleg otrok iz okolice oblikovala še razširjen cerkveni zbor in Mlada Podjuna. Romarsko cerkev na Humcu so od zunaj na novo lepo ometali in pobelili, obnovili so tudi streho, v notranjosti pa nameravajo popraviti še manjše poškodbe in obnoviti cerkvene orgle. K stroškom obnove sta prispevala tudi občina in zvezno ministrstvo, večino pa so darovali farani iz okolice. Tako bodo na Humcu tudi v prihodnje vsak petek v postu maše, na „tri žeblje" pa bo Humec cilj romarjev iz Labotske doline.
KONCERT GALLUSOVIH PESMI
V ohaov/jea/ cerkvi na 77aau a hoho /ju/ufe/j/ g/a.s7)e v aehe/jo, 23. ja/aja oh 74.30 ar; /ahko už/va/; oh koncerta Ga//u.ww/; pesmi, ki ga prireja Medani pevski zhor Por/jana-F/iher/c. Po/eg njega hoOo v programa nastopih ie zhor in voka/no-in^framenta/na Škapina /Vo.svetnega c/ra.stva „Lipa" iz Ve/ikovca, Gktet.Saha, gra.ški Anč/entjc in Got/a/ni kvartet g/a.shenega hra.štva Ce/ovec. V prvem <7e/a hoho prer/stavih Ga/asa skozi cerkveno /eto, v <rira-gem pa njegove posvetne pesmi. Koncert ho snema/a ta<7i ekipa 0/7/. Organizatorji prisrčno vahi/o k ste viha ac/e/e-zhi.
Zahvala
Ludviku Lesjaku
Enotna lista Rožek se je dolgoletnemu občinskemu odborniku Ludviku Lesjanku - 12 let je bil član občinskega odbora - zahvalila za njegovo požrtvovalno delo v prid vseh občanov, bivšemu županu Franzu Pischelsbergerju pa za plodno sodelovanje. Kot Lesjakov naslednik na listi EL v rožeškem občinskem odboru je pred nekaj dnevi zaprisegel mag. Mirko Ora-že, ki je za glavne točke svojega dela navedel sodelovanje z vsemi frakcijami, dialog z občani, ustvarjanje pozitivnega vzdušja za mirno sožitje obeh narodnostnih skupnosti ter nadaljnji napredek občine.
Večkratno slovo
V aprilu in maju so se Kot-mirčani kar pogosto zbirali na pokopališču ob pogrebih svojih sovaščanov, sorodnikov in prijateljev. 13. aprila so se poslovili od v 83. letu umrlega Honza Hedenika iz Čahorč, 16. maja so k zadnjemu počitku pospremili 96 let staro Ledererjevo mamo Ste-fanie Bleyer, tri dni zatem, 19. maja, so se poslovili od Hanzija Miklautza, znanega izdelovalca skodel za križe in kapelice, prejšnjo sredo pa še od prezgodaj umrlega Lipija Kobana.
Javni nastopi giasbene šole
Oddelka Sveče in Šentjanž - 15. 6. 1991 ob 18.00 uri v Svečah pri Adamu;
Oddelek Slomškov dom -19. 6. 1991 ob 16.00 uri v Slomškovem domu;
Oddelek Modestov dom -19. 6. 1991 ob 19.30 uri v Modestovem domu;
Oddelki Šentprimož, Globasnica, Dobrla vas - 19. 6. 1991 ob 19.00 v Kulturnem domu v Šentprimožu.
Zaključni letni koncert vseh oddelkov GŠ bo v petek, 21. junija 1991 ob 19.00 uri v Kulturnem domu na Radi-šah.
Slovenci iz Porabja na Koroškem
.Sor/c/oraajc A porah.sA/aa S/ovcac/ v prcfch/o.sa a/ hho razvito. Tor/a fc prcc/ca ,w AC ohpr/c meje, jc .S/ovcasha prosvetna zveza v Ce/ovcu že naveza/a stihe .s Porabjem in /eta /937 ure-sniči/a prvo gostovanje koroških -S/ovencev meh jtoraKskuTa 37ovcnci. Gostova/je ,,7'rio Korotan" iz ^entprimoža.
Že leto zatem pa se je v Porabje odpravila folklorna skupina SPD „Trta" iz Žitarc vasi. Končno pa jc leta 1989 na povabilo SPZ folklorni skupini iz Zgornjega Senika uspelo gostovati na folklornem srečanju v Železni Kapli. Ob tem jc prišlo tudi do prvega razgovora med predstavniki porabskih Slovencev in SPZ v Celovcu.
Po teh prvih kontaktih jc kulturna izmenjava dobivala v zadnjem času kar konkretne obrise. Žitrajski folkloristi in Slovensko prosvetno društvo na Radišah so sc učinkovito povezali s porabskimi Slovenci in pri njih gostovali.
Preteklo soboto zvečer pa sta v kulturnem domu na Radišah nastopili dve skupini iz Porabja: mešani pevski zbor in folklorna skupina kulturnega društva „Avgust Pavel". Društvo, ki jc poimenovano po znanem etnologu Augustu Pavlu, je bito ustanovljeno že leta 1939 in sc je razvilo iz tamkajšnjega cerkvenega pevskega zbora. Stike z njim so preteklo leto na Madžarskem navezali „Radiški fantje".
Goste jc pozdravil predsednik domačega društva Tomaž Ogris. Posebno je izpostavil pomembnost teh novih stikov s slovensko
manjšino na Madžarskem, saj sc nahajamo v podobni situaciji. Prvi del sporeda je oblikoval mešani pevski zbor pod vodstvom Marije Trifus, v drugem delu pa se je publika sprostila oh plesih folklorne skupine. Posebno zanimive so bile njihove porabske noše. Tudi izvirne pesmi v porabskem narečju so bile za publiko nekaj posebnega.
Po koncertu in zakuski so Radišani goste sprejeli na svoje domove, kjer so se lahko ob pogovoru bolje spoznali. Že v nedeljo zjutraj pa je mešani pevski zbor olepšal prvo mašo, kar je razveselilo predvsem domačega župnika Ludvika Janka. Popoldne pa so se spremstvu tajnika SPZ dr. Janka Mallcja med drugim udeležili tudi „Praznika Mladega roda".
Očitno se naši rojaki iz Porabja v še večji meri kot mi med seboj poslužujejo jezika večinskega naroda, v tem primeru madžarščine. Želeti pa je, da bi bila prav kulturna dejavnost vzvod za bolj zavestno skrb za materinščino. Ob vseh dobrih nasvetih pa se moramo zavedati, da se Slovenci iz Porabja nahajajo v še slabši situaciji kot koroški Slovenci.
Med gosti iz Porabja sta bila tudi dva vidna predstavnika, Irena Pavlič in Jože Hir-nok. Hirnok jc predsednik lani ustanovljene krovne osrednje organizacije porabskih Slovencev, Zveze Slovencev na Madžarskem. Oba predstavnika sta se o sodelovanju posebej pogovarjala s predstavniki SPZ, KKZ in Doma v Tinjah.
Franci Walter
10 12. junij 1991
	Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj	
Četrtek, 13.6. 19.00		v domu v Tinjah	VPL1VZEMELJSK1H IN VODNiH ŽARKOV NA ČLOVEKA Predava: arh. dipi. inž. Pau) Artmann (Dunaj)	Sodaiitas	
Petek. 14.6. 20.30		pri Jokinu vCeovcu	LiTERARNO BRANJE !z svojih dei berejo: Štefka Vavti, Kristijan Mo-čiinik in Egyd Gstattner	Društvo avstrijskih pisatetjev	
Petek. 14.6. 14.30		v domu v Tinjah	KAKO PRAVILNO UPORABLJAMO SANO-TRONSK! APARAT? Predava: arh. dipi. inž. Pau) Artmann (Dunaj)	Sodaiitas	
Sobota. 15.6.		v iutkovnem giedaiišču v Ljubijani	DAN ODPRTIH VRAT Ogied predstave ..Prizori iz iivijenja stvari". Podrobnejše informacije dobite pri Vidi Obid na SPZ.tei. 0463/514300-22.	SPZ	
Nedeija, 17.6. 14.30		v Gospodinjski šoi' KONCERT GALLUSOViH PESM! v Veiikovcu	Sodeiujejo: Oktet Suha. godaini kvartet dežei- nega gtasbenega društva, pevski krožek graških študentov, instrum. skupina Lipa. vokatna skupina Lipa		PD Lipa	
Nedetja. 16.6. 14.00		v farni dvorani v Šentjakobu	KULTURNA PRiREDiTEVZDRUŽABNiM SPOREDOM Sodeiujeta: Obirski ženski oktet, foiktorna skupina iz Giobasnice	Društvo upokojencev Šentjakob	
Torek. 18.6. 20.00		v domu v Tinjah	KOROŠKA LiRiKA !N PROZA Bere: Arno Patscheider (nem.)	Sodaiitas	
Četrtek. 20.6. 14.00		v Tinjah	SUKANJE NA STEKLO ZA NAPRSNE ZAPONKE Vodi: Erika Matte	Sodaiitas	
Petek. 21.6. 14.00		na teniškem igrišču vGiobasnici	TENIŠKI TURNIR SLOVENSKIH NOVINARJEV	Giobaški časopis	
Petek. 21.6. do nedetje. 23.6.		pri Jerebu na Obirskem	KEGLJANJE NA NARAVNEM KEGLJIŠČU	AtpskikiubObir	
24.6.	v Tinjah 20.00			10 LET MEDJUGORJE -diapredavanje Predava: dr. Kurt Knotzinger	Sodaiias	
	RAZSTAVE			n	
				t	
CELOVEC -	Pri Joklnu - Jože Ciuha, grafike (do 20. 6.) -	ORF-studio - Anna Biela, tekstilije (do 19. 6.) -	Galerija delavske zbornice - Magarethe Mischkulnig, sanjarije (do 20.6.)					
	TINJE -Galerija Tinje-		Dainese, olje na platnu do 4.7.		
	ROŽEK -	Galerija Rožek - Konrad Koller, oljne slike in risbe (do 30. 6.) -	Domačale - Konrad Koller, grafika (do 30. 6.)				
	IZLETI				
izobraievaino potovanje v Niedersachsen in severno Nemčijo organizira Dom v Tinjah od 22. do 29. jutija. Vodita: Johann Sturm in Jože Kopeinig.
tziet na Hochwurzen in Dachstein - od 22. do 23. junija 1991. Na Hochwurznu bo Stovensko ptaninsko društvo predato zvon prijatetjstva. informacije in prijave: Hanzej Lesjak, tet: 04274/35342.
MALA KRIŽANKA
VODORAVNO:
1. vožnja s smučmi po strmini, smuk. 6. iver. 7. slovenski metalurg, univerzitetni profesor v Ljubljani (Ciril); slovenska smučarka, ki je sodelovala na olimpiadi leta 1956 (Mara). S. italijansko mesto ob reki Santerno, v bližini Bologne, 9. posebna zlitina za električne grelnike, zlasti izdelavo posebne žice, 10. železniška tračnica.
NAVPIČNO
1. očetov ali mamin brat, 2. telovadni element, salto, 3. hrvaški in srbski begunci iz Bosne, ki so v 16. in 17. stoletju bežali pred Turki na sever, na ozemlje pod Avstrijo ali Benetkami/njihovo središče je bilo v Senju/, 4. gorski kozel; tudi veličina, ki je podana z eno samo številčno vrednostjo, nasprotje vektorja (v matematiki), 5. ime literarnega junaka Bulbe.
Jože Petelin
MENJAVA DENARJA (VALUTE)	dne 7.6.1991
	dobite (šil.)		plačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	12,15	12,65
za 1 artgieški funt	€	20,45	21,25
za 100 franc, frankov	f	204,00	212,00
za 100 itai. tir	Lit	0,933	0,973
za 100 dinarjev	D!N	30,00	55,00
za 100 švic. frankov	str	806,00	834,00
za 100 holand. gutdnov	Hfl	614,00	636,00
za 100 nemških mark	DM	691,90	713,90
Posredujeta: Posojitnica-Bank,
Zveža-Bank, Celovec
Nadstrankarski časopis
koroških Siovencev
Uredništvo Redakfion: Tarviser StraHc !6, 9()20 Ce!ovec/K!a-genfurt. Avstrija. Telefon 0463/514300-30 do 34. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/5143007!.
Usmerjenost Iista/B)att!inie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Uhefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot. Andrej Mohar
tzdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviscr StraOe 16.9020 Ceio-vee/K!agcnfurt. telefon 0463/514300. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/5143007 L
1	2	3	4	5
6				
7				
8				
9				
0	10			0
SLOVENSKA
ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
Mikschallee 4, telefon (0 463) 32385 - 9020 Celovec
KULTURA , njene razvojne možnosti in pomen : kritičen in celovit pregled ter analiza in ocena kulture... -Ljubljana : Komunist. - 146 str.
RUS Vojan : Kultura, politika in morala : knjiga obravnava s filozofskega gledišča politiko, kulturo, moralo in filozofijo. - Maribor : Obzorja. -210 str.
VLOGA cerkve v slovenskem kulturnem razvoju 19. stoletja : simpozij 1989. -Ljubljana: Slovenska matica; Celovec : Mohorjeva družba; Celje : Mohorjeva družba. -196 str.




StraMc 16. 9020 Cclovcc/Klagcnfurt. Avstrija, telefon 0463/50566. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
AvLrija. telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
61000 Ljubljana. Slovenija telefoni: 061/555-524 (komercialna) 061 554-045. 061/557-185 (centrala), telefaks: 061/555-343.
1	2 H 23	27	39	(4t)
Joker: 222063	b.j.
Svetovni slovenski kongres
Dragi rojaki!
27. junija letos se bo v ljubljani začelo prvo, ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa.
Okrog 150 delegatov. Slovencev iz sveta, zamejstva in matične domovine, bo tega dne ustanovilo vsenarodno organizacijo Slovencev, Svetovni slovenski kongres, ki si bo - ob razumevanju in spoštovanju medsebojnih razlik - prizadevala za ohranitev in razcvet slovenstva.
To bo naddržavna in nadstrankarska, vseslovenska ustanova. Iskala bo zametene poti med nami in nam tudi utirala pot v javnost sveta:	Slovenci
moramo postati sodoben narod, odrešen travm preteklosti in zaplankanosti,
najti moramo svoj sodobni obraz in izraz. Postati moramo narod med priznanimi narodi sveta. Slovenija mora končno priti na politični zemljevid sveta.
Na tem tridnevnem zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa zato ne bomo mogli samo praznovati, ampak tudi delati. Ob slavnostnem delu bo vrsta strokovnih posvetovanj in predavanj, kjer bomo izmenjali svoje izkušnje in poiskali pota medsebojnega sodelovanja in vstopa v svet. Svetovni slovenski kongres bo trajna ustanova, zato bomo morali utemeljiti načine njenega delovanja v naslednjih letih.
Ker bo konec junija hkrati tudi čas, ko se bo slovenski
oblasti izteklo polletno obdobje po plebiscitu, v katerem mora pripraviti vse potrebno za dejansko osamosvojitev, bomo lahko tudi preveriti njeno uspešnost.
K velikemu dogodku seveda vabimo še večje število gostov, tudi mednarodnih opazovalcev in ljudi dobre volje, ki bi radi prisostvovali edinstvenemu srečanju; med njimi tudi Vas. ki berete te vrstice! Ne zamudite tega srečanja v domovini in z domovino! Ker bo to tudi čas začetka dopustov, boste lahko svoj dopust prilagoditi zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa.
Ljubljana se že mrzlično pripravlja na veliki dan. ko
bo vsa bela in praznična pozdravila svoje ljudi. Pripravlja vrsto kulturnih prireditev, koncertov, razstav in predstav, športnih srečanj med Slovenci iz tujine, zamejstva in Slovenije, izletov na različne spominske kraje Slovenije in zamejstva, pripravljajo se velike in majhne trgovinice... Pri vsem tem delu smo vznemirjeni in srečni: sprejeli bomo svoje rojake, sprejeli jih bomo odprtega srca in čisto drugače kot doslej -kot svoje.
V imenu Konference za Republiko Slovenijo in v svojem imenu Vas toplo vabim: pridružite se nam!
Predsednica
Spomenka Hribar
,,ZeIeni viak" med Slovenijo in Koroško!
Od 2. junija dalje obstaja nova povezava med Slovenijo in Koroško. Na progi Ljubljana - Beljak vozi ..Zeleni vlak", ki odslej omogoča še več sodelovanja med obema deželama, večji pretok ljudi ter pospešuje sodelovanje tako na prometnem, kulturnem in gospodarskem področju.
Vozni red ..Zelenega vlaka" iz Beljaka v Ljubljano: vsak dan oh 7.32 oz. l9.56(oh 9.15 oz. 21.40) oz. iz Ljubljane v Beljak vsak dan oh 5.30 oz. 17.45 s prihodom v Beljak ob 7.12 oz. 19.40. Cena za vožjno iz Beljaka v Ljubljano je 140 šilingov, otroci do 12 let plačajo polovico. Potniki ..Zelenega vla-, ka" imajo v raznih hotelih in restavracijah 10-odstotni popust.
			
SR 12.6.	9.30 Francoščina; 10.30 ZgodbaoMonte Carlu; 12.10 Zunanjepolitični report; 13.35 Zahodno od Santa Feja; 15.00 Otroški spored; 15.50 Prometna vzgoja; 16.10 Kot pes in mačka; 17.10 VVurlitzer; 18.05 Me, ženske; 19.30 čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Dekle iz Schwarzwa!da.	8.30	Vremenska panorama; 16.50 Leksikon umetnikov; 17.00 Zavarovana družba; 17.30	Dežela in ljudje; 18.00 Pisarna, pisarna; 18.30 Ključavnična luknja; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15Morilecs kladivom; 22.00 čYas v sliki; 22.30	Večerni šport.	9.00 Živ žav; 9.00 Rekviem za Borisa;10.55 Ingverjevo drevo; 16.30	Sova, pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.00 Dnevnik; 18.05 Klub Ktobuk; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Hanussen, madž. film; 22.05 Dnevnik; 22.30	Sova: Alf, Taggart; 23.45 Video strani.
V CE 13.6.	12.20 Klub seniorjev; 13.35 Zahodno od Santa Feja; 14.00 Kung Fu; 15.00 Otroški spored; 15.30	Oddaja za najmlajše; 17.10 VVurlitzer; 18.05 M; 19.30	Sever in jug; 19.20 Novo v znanosti: 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Velika nagrada narodne glasbe; 22.00 Pogiedisstrani.	8.30	Vremenska panorama; 17.05 Leksikon umetnikov; 17.15Srečanjezživaljo in človekom; 18.00 Pisarna,pisarna; 18.30	Povej resnico; 18.55 Lotto-studio; 19.00 Koroška danes; 19.30 časvsliki; 20.15 Notranjepolitični report; 21.00 Trailer; 21.30 Pozor, kultura; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Klub 2.	9.00Benji;9.25VCityju;16.40 Video strani; 16.55 Sova, pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.00	Dnevnik; 18.05 Mozaik; 18.35 Spored za otroke: Alf; 19.00	Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Velik zasuk; 21.00 Tednik; 22.00 Dnevnik; 22.25 Sova: Vi ste pa najbrž njen mož, Taggart; 23.45 Video strani.
PE 14.6.	12.15 Notranjepolitični report; 15.00	Otroški spored; 15.30 Oddaja za najmlajše; 17.10 VVurlitzer; 18.05 Mi; 18.30 Sever in jug; 19.30 časvsliki; 20.00	Šport; 20.15 Nerešeni ziočini; 21.25 Pogledi s strani; 21.35 Asphait Kid; 23.00 Večerni šport; 23.30 Adios Gringo; 1.00 Časvsliki.	8.30	Vremenska panorama; 14.50 Leksikon umetnikov; 15.00	Šport; 17.30 Srečanje v naravi; 18.00 Pisarna, pisarna; 18.30	Milijonsko kolo; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Christian Doppler; 21.00	Posebnosti znanosti; 21.15 Šiling; 22.00 Časvsliki; 22.30	Napoleon.	9.00 Sorodniki iz Lazin; 9.25 Velik zasuk; 10.15 Video strani; 15.25 Mozaik; 16.30 Sova, pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.00 Dnevnik; 18.05 Marl-boro Musik Show; 18.35 Spored za otroke: Nevarni zaliv; 19.05 Risanka; 20.20 Razglednice Clivea Jamesa; 21.15 VCityju;22.30 Sova.
SO 15.6.	11.00 Barnum; 13.35 Igralci; 15.25 Hiša v Jeruzalemu: 15.30 Otroški spored; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.10 Športna abeceda; 17.30 Countdovvn; 18.30 Sever in jug; 19.20 Dobesedno; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Kdor reče A; 22.05 Model in vohun; 22.50 Vojna v luninem sijaju; 0.30 Časanova.	8.30	Vremenska panorama; 15.15 Tako plešejo na Dunaju: 16.00 Pogled v deželo; 17.00 To je preostalo od dvojnega orla; 18.00 Pisarna, pisarna; 19.30	Slike iz Avstrije; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Honorarni konzul; 21.55 Čas v sliki; 22.30 Rdeči kavč; 23.00 Zgodovina RocknRolla.	9.00	Radovedni Taček, Alf, Klub Klobuk; 13.30 Video strani; 15.50 Tarzan in njegova prijateljica; 17.20 Sova, pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.00	Dnevnik; 18.05 Spored za otroke; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Utrip; 20.35 Križkraž; 22.30 Sova: Na zdravje!, Twin Peaks.
NE 16.6.	12.00 Tednik; 12.30 Orientacija; 13.10 Pisarna, pisarna; 1 .35 Na pomoč, ljubim dvojčke; 15.30 Otroški spored; 16.10 V raju miru; 17.10 Hitparada; 18.05	X-Large; 18.30 Sever in jug; 19.15 Lotto - žreb; 20.15 Dvignimo zaveso; 21.15 Kulturni Piefkeji; 22.00 Vlzijfe; 22.05	Nevidni.	9.05 Kulturni tednik; 9.30 Nič popra za Czuermaka; 11.05 Mozartov kaiendarij; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Slike iz Avstrije; 15.00 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Do zadnje sekunde; 21.55 Šport: avtomobilska dirkavMehiki.	9.05 Otroška matineja: Živ žav, Nevami zaliv; 10.30 Boljše življenje; 11.10 Alpski večer-Bled; 12.50 Video strani; 14.40 Saga o Forsytih; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 Ženske prihajajo; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Zgodilo se je na današnji dan; 20.50 Zdravo; 22.10 Dnevnik.
PO 17.6.	12.00 Nočni studio; 13.45 Srečanje v naravi; 14.15 Vrnitev angela; 15.00 Otroški spored; 15.30	Oddaja za najmlajše; 17.10 VVurlitzer; 18.05 M; 18.30	Sever in jug; 20.00 Šport; 20.15	Šport v ponedeljek: 21.15	Pogledi s strani; 21.25 Peter Strom; 22.45 Prijazni sosedi.	8.30	Vremenska panorama; 16.35 Leksikon umetnikov; 17.30	LindenstraBe; 18.00 Pisarna. pisarna;18.30 Maksimalno veselje; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Gozdarska hiša Falkenau; 21.08 Mojstri kuhajo; 22.30 Duhovnik, denar in IRA.	9.00	Tovarišija Petra Grče; 9.30 Da ne bi bolelo; 10.30 Obzorja duha; 15.05 Zdravo; 16.30 Sova. pon.; 18.00 Dnevnik; 18.05	Mozaik; 18.35 Spored za otroke:	Radovedni Taček; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.06	Si lahko sposodiva vašega moža; 21.50 Dnevnik; 23.00	400 let slovenske glasbe.
TO 18.6.	13.35 Zahodno od Santa Feja; 14.00 VValtonovi; 15.00 Otroški spored; 15.30 Oddaja za najmlajše; 17.10 VVurlitzer; 18.05 Mi; 18.30 Sever in jug; 19.20 Novo v znanosti; 19.30 čas v sliki; 20.15 Adalil; 21.07 Pogledi s strani; 21.15 Pena!ty Phase; 22.45 Chicago 1930; 23.30 Out of Line: 0. 30 Čas v sliki.	8.30	Vremenska panorama; 8.55 Prvi avstrijski šolarski parlament; 17.00 Tiskani mediji; 17.30	Orientacija;18.00 Policijska inšpekcija L 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.15 IzdelanovAvstriji; 21.07Zunanjepolitični report; 22.00 Časv sliki; 22.30 Klub 2.	9.00 Zgodbe iz šoljke, Sedma steza, Osmi dan; 16.15 Video strani; 16.30 Sova, pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.00 Dnevnik; 18.05 Spored za otroke; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Ingverjevo drevo; 21.10 Novosti zatožb; 21.20 Glasbeni portreti; 22.10Sova.
D A rtm	rhDncFA	SPOROČILO SLOVENSKEGA ODDELKA ORF	
R/tmu RUAUJA/i 18.10-19.00 Li! [1 !.'l''' 11 ^ Sreda, 12.6. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Lux Ragionis - deželna raz-		V zadnjem času smo iz aktualnih razlogov vse pogosteje morali spremeniti vsebino slovenskega televizijskega sporeda. Izpadli so prispevki, na katere so vsaj prizadeti in udeleženci težko čakali. Zato vljudno prosimo za razumevanje: odslej vsebine slovenske televizijske oddaje „Dober dan, Koroška" ne bomo več napovedati vnaprej - zadostuje že tehnična okvara in prispevka ne moremo realizirati.	
stavavštentpavlu Četrtek, 13.6. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 14. 6. Koroški liki (R. Vospernik), Jezikovni pogovor (J. Messner), Socialno skrbstvo (F. Merkač) Sobota, 15.6. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja,16.6. 6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (msgr. dr. Andrej Kajžnik) 18.10 -19.00 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 17.6. Za našo vas Torek, 18.6. Partnerski magazin		Fot/ /menom	Zebcn")e z r/ /cfo.v /c.scn/ ud/to t er/d/; začefeb /zba)an)a /lo.scbacga čd.so-/j/.sd zd rar//).Tbc /to.s/did/cc, G /id) h/)//; obsežno /n/or/n/ra/ o ratb/sben; programa at'.sfr/).Tb/b bi bauar.sb/b rar//).sb/b po.sfa;. Casop/s bo za)e/ idt/i spored reg/ona/n/b posta), /dbo dd prdner rad/ boroibega. /Votd /dogrddi.sb/ časopis bo s/ovensbe odda)c oz. djtbovo vseb/no rrapove-r/d/ ce/o L s/overrsbern )ez/ba, bot)e /o rdzUr/do /z prve po.Tbd.sdc .ffcid/be novega progrd/d.sbcgd čd.Top/.Td. Kdor /did /nferes zd /db časopis, se /dbbo pot/rdbdf)c /d/orfd/rd dd nas/ova.' ,,/čd-dioZeden", Fo.sf/dc/i/poAdi preda/ / /R2. IVicn/ Dana).	
/n/c/al/vna sbup/na borošb/b S/o vencev, b/ je pred /e/om dn/ us/anov/7a De/ovno sbupaos/ „Avs/r//'sbe narodnos// v SPO" /n /ra/ero so de/ega// na deže/nem občnem zboru 25. maja /e/os po/rd///, se vse bo// uve//av//a v s/ru/r/urab s/ran/re. /Va s//b/ /ajn/ca de/ovne s/rupnos// /er s/ran/r/ne m/ad/ns/re organ/zac/je /fr/s/zjana Ogr/s /z Sz7čovsa ob pr/srčnem sprejemu pred-sedn/ba s/ranbe /n avs/r/)sbega banc/ega dr. Franza !/ran//z/rega na deže/nem /rongresu SPO v Ce/ovcu.
Letovanje otrok v Poreču
Koordinacijski odbor za ietovanje otrok na morju sporoča, da bo letos letovanje v Poreču od 14. do 25 julija.
Cena za 12-dnevno bivanje znaša 2.100 šilingov. Prijavnice in podrobnejše informacije dobite pri Milki Kokot, Tarviserstr. 16,9020 Celovec, tel.: 0463/514300/40.
STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠENTRUPERTU PRI VELIKOVCU
Vas prisrčno vabi na
zak!jučno prireditev
in ogled
šolskih izdelkov
Ogied razstave:
v soboto, 22. junija 1991, od 14. ure, v nedeljo, 23. junija 1991, do 18. ure
Kulturni spored:
Petje in balet
Pozdrav: g. ravn. Mirko Srienc Igra: Misterij o sv. Hildegardi Dramatiziral: prof. Mirko Mahnič Režija: g. dekan Peter Sticker
Začetek prireditve
v soboto ob 15. uri in v nedeljo ob 14. in 16. uri
Med zaključno prircditivjo bodo dekleta prodajala različne izdelke v prid lačnim in zaradi pomanjkanja trpečim.
Bruji z novim programom na Koroškem
„KROWODNROCK
v soboto, 22. 6. 1991, 20.00, „Haus der Hcimat", Miklavčevem
Prireditelj: SPZ in KUMST v nedeljo, 23. 6. 1991,20.00, pred ljudsko šolo v Bil-čovsu (ob slabem vremenu v avli)
Prireditelji: SPZ. SPD „Bilka" v Bilčovsu, SPD „Kočna" v Svečah, SPD Šentjanž v Rožu, SPD ..Edinost" v Škofičah, MePZ ..Mojcej" v Šentilju
Ta skupina, ki jo sestavljajo Hrvati, Madžari in nemško govoreči iz Gradiščanske, je na svoj način rešila manjšinski problem: brez moraliziranja povejo naravnost, kaj je Gradiščanska in ob njej tudi Avstrija: delo, migracija, kultura Hrvatov in njihova pojemajoča narodna zavest na Gradiščanskem so teme glasbenih ritmov.
Miha Kreutz, kapetan SAK: ..Zadovoljni res ne moremo biti, saj ciija nismo dosegli. Zapraviti smo edinstveno možnost, toda tega ni kriva ie ekipa sama, temveč celoten ktub, torej tudi trener in odborniki. Misiim, da take možnosti zlahka ne bomo več imeli. Povsem pa mi je nerazumljivo, zakaj smo v zadnjih petih kolih zaigrali tako slabo, da smo osvojili le tretje mesto. Razočaran sem, da so tudi v času, ko smo vodili na lestvici, prišli na naše tekme le tisti gledalci, ki vedno prihajajo. Tako jih je bilo proti Wo!fsbergu le kakih 200, ko pa bi jih imel Pliberk na podobni tekmi skoraj tisoč. Čeprav nismo postali prvaki, pa ne bomo vrgli puške v koruzo. Prihodnje leto se nameravamo z istim trenerjem in istimi igralci, morda še s kakim dodatnim, ponovno boriti za naslov prvaka!"
Že/ezna Kap/a (si/Aa) je f/k pred c/7/em.
Zrelostni izpit
Železna Kapla je tik pred vstopom v spodnjo ligo-vzhod. Svoj zrelostni izpit je opravila v Grebinju, kjer je v odločilni tekmi za naslov prvaka 1. razreda D premagala doslej vodeče domačine z 1 : 0, in tako sama prevzela vodstvo na lestvici. Odločilni gol je dosegel Franci Rozman. Zdaj mora Kapla v zadnjem kolu premagati le še Labot, kar pa naj bi ji tudi uspelo, saj ta zaseda le 10. mesto. Prav tako uspešna je bila tokrat Globasnica, ki je premagala Frantschach s 5 : 2, v podjunskem derbiju pa je Dobrla vas premagala Šmihel z 2 : 1 in je zdaj tretja na lestvici.
A/anz/ Sab/afn/A (si/Aa) je foAraf zmaga/.
Potrditi so zmage
Teniške ekipe Bil-čovsa so prve uspehe potrdile tudi v drugem kolu koroškega prvenstva. Mladinci so tokrat remagali vrstnike iz entvida kar s 4 : 0 (točke: Schcllandcr, Horn-bock, Miškulnik, Horn-hdck/Miškulnik), druga ekipa pa Borovlje s 6 : 3 (točke:	Baurccht,
Hobel, Berger, M Gas-ser, L. Schellander, M. Gasser/Klein). Še posebej pa so se tokrat potrudili igralci prve ekipe in premagali Šentjakob kar z S : 1, edino
igro pa je izgubil mladinski igralec Martin Ess. Posebno razveseljivo je bilo, da je Hanzi Sablatnik, dolgoletni številka 1 bilčovskega teniškega kluba, tokrat igral znatno boljše in svojega nasprotnika premagal v treh setih. Navdušil pa je tudi Oun-ther Schaunig, ki je svojega nasprotnika premagal kar s 6 : 0, 6 : 0. Ostale točke so prispevali Hartl, Partl, Ouantschnig, Marti/ Partl, Sablatnik/Ess in Schaunig/Ouantschnig.
Zadnja tekma brez viškov
F
G* ^
F/or/ S/enčntA (desno) je poAaza/ kaj zna.
Dr. !van Ramšak, trener SAK:	„Z
igralci sem zelo zadovoljen. Skoraj vsi so se bistveno popravili, vendar smo kljub temu zgrešili naš cilj.
V zaključni fazi so bile odločilne neupravičene izključitve (npr. Stanisavlje-viča) pred tekmo s Pliberkom, poraz v tej tekmi, seveda pa ne smemo pozabiti tudi smole, da se je Pre-schern poškodoval. Najhujši udarec pa je bila tekma v Lienzu, saj se je pokazalo, da psihično nismo bili več sposobni osvojiti naslov. Ob tem pa vidim tudi mnogo pozitivnega. Naučili smo se igrati s pozicije vodečega, priprave so bile dobre in se bodo še obrestovale, predvsem pa je bila dobra tudi disciplina. Upam, da bo tako tudi prihodnje leto. Očitno nas bosta zapustila Lippusch in Blažej, toda v glavnem bodo igralci ostali pri klubu. Največja želja pa je, da bomo zaigrali še boljši nogomet."
SAK Letos tretji
NOGOMETNO OGLEDALO
V soboto je presenetila že sama postava SAK: poleg Lojza in Franca Sadjaka sta manjkala še napadalca Adi Blažej in Hermann Lippusch, katera menda po sklepu predsedstva SAK nista smela nastopiti, ker nista hotela takoj podpisati pogodbo za prihodnje leto. Tako je SAK proti Klopinju torej zaigral v doslej nenavadni postavi. Prav taka pa je bila tudi tekma: v vrhu koroške lige
	
1. Pliberk	26 t8 3 5 45:35 39
2. Trg	26 34 8 4 29:33 36
3. SAK	26 34 7 3 36:38 35
4. Rapid Lienz	26 9 32 5 24:39 31)
5. Matrei	26 n 7 8 38:27 29
6. Breze	26 32 4 31) 43:33) 28
7. Wotfsberg	26 33 5 30 48:44 27
8. Wietersdorf	26 8 31 7 33:32 27
9. VSV Beljak	26 7 9 30 32:34 23
10. ASK Celovec	26 6 30 30 29:39 22
H. FC Šentvid	26 7 7 32 23:33 23
12. Klopinj	26 6 8 32 27:43 20
13. Molita)	26 6 6 34 29:40 38
14. ATUS Borovlje	26 3 7 38 37:64 9
	
1. Treibach	25 35 9 3 56:25 39
	25 32 32 3 45:38 36
	25 33 9 5 55:27 33
4 Žrelec	25 30 33 4 47:27 31
	25 9 9 7 44:38 27
6. Rožek	25 30 5 30 45:48 25
7. Bilčovs	25 S 7 3 0 29:35 23
8. Oberglan	25 8 7 30 46:57 23
	25 6 9 30 30:36 23
10. ASV Celovec	25 6 7 32 43:58 39
11. Mostič	25 6 7 32 35:53 19
12. Ruda	25 4 H 30 32:50 39
	25 5 9 II 33:58 19
]4. St. Ltonhard	25 4 10 H 28:38 38
	
1. Železna Kapla	25 36 6 3 42:39 38
2^ Grebinj	25 35 7 3 40:33 37
	25 35 5 5 50:29 35
	25 32 5 3 47:25 34
$. Pokrče	25 13 7 5 36:22 33
	25 14 4 7 46:35 32
7^ St. Michacl/L.	25 8 8 9 41:33 24
8. Galicija	25 7 8 30 41:43 22
9. šentpavel	25 6 8 31 29:48 20
10. Globasnica	25 6 6 13 42:51 18
11. Labot	25 8 2 35 33:58 18
12. Globasnica	25 3 II II 29:40 17
13. Rcichenfels	25 4 3 18 23:51 II
)4. Mava,	25 3 5 17 25:61 II
	
1. Smar,cta	24 21 3 0 78:8 45
2! Sele	23 35 3 5 64:19 33
3. DSC Borovlje	23 14 3 6 63:26 31
4 Pošta	23 13 4 6 55:30 30
5 Bistrica	23 31 5 7 56:28 27
6 Hccrcssportv	23 II 4 8 41:41 26
7. Welzcnegg	23 H 3 9 41:29 25
	23 8 5 10 42:57 21
	23 6 7 30 37:69 39
	23 5 6 12 31 40 16
11. Žihpoljc	23 4 8 )1 23:51 36
12 Poreče	23 3 4 18 24:95 6
)3.	23 1 3 39 22:84 5
je bilo že prej vse odločeno, zato je bilo malo gledalcev, pa tudi igralci se - z redkimi izjemami - tokrat niso preveč prizadevali. Treba jc omeniti, da je Klopinj prvi dosegel zadetek in da je bil bližji zmagi kot SAK. Toda Čertov je v 55. minuti vendar še izenačil, tako da se je tekma za SAK končala s pičlim remijem. Te točke so bili bolj veseli Klopinjčani, saj jim zdaj ostaja še upanje, da se Pliberk (tokrat 2 : 0 proti Molltalu) kvalificira v drugo zvezno ligo. V tem primeru bi namreč Klopinj na vsak način tudi prihodnje leto igral v koroški ligi. Za SAK pa je tokrat zapravljena točka pomenila 3. mesto, medtem ko je Trg prav tako z remijem (1 : 1 v Beljaku) postal viceprvak.
SAK - Klopinj
1:1(0:1)
Trnja vas, 150 gledalcev, sodnik Aichholzer (dober); postava SAK: Preschern; Krausler. Čertov, Sienčnik, Kreutz; Galo, Stanisavljevič, Blajs, A. Ramšak; Šmid. M. Sadjak. Gol za SAK: Čertov (55.). Ostali rezultati: Pliberk -Molltal 2 : 0. VSV/Beljak - Trg 1 : L ATSV Wolfsberg - Breže 4 : 0, Rapid Lienz - Matrei 1 : 0, ATUS Borovlje - FC Šentvid 0 : 2, ASK Celovec - Wietersdorf 0 : 0.
Bilčovs-Liebenfels	3:1(1:1)
Potok, 250 gledalcev, sodnik Rupitsch (izvrsten); postava Bilčovsa: Schaunig; Schlemitz, Rauter, F. Ouantschnig (40. Kogelnik), J. Kuess; W. Kuess, Hobel, Stojilkovski. Ogris; Partl (46. Weichboth), A. Ouantschnig. Goli za Bilčovs: Hobel (26.). Kogelnik (52.. 85.) Ostali rezultati: Žitara vas - Bad St. Leomhard 3:5. Oberglan - Rožek 3 : 5. ASV Celovec - Treibach 4 : 0, Sentandraž - Žrelec 2 : 4, Ruda - Velikovec 2:l,Vetrinj-Mostičl:0.
Rezultati	1. razreda D:
Grebinj - Železna Kapla 0:1, Dobrla vas - Šmihel 2:1, Globasnica - Frantschach 5 : 2, Labot -Sinča vasO: 3, Pokrče -Šentpavel2 :3, Reichen-fels - Galicija 3 :0. St. Michael/L. - Metlova 1:1.
Šmarjeta-Sele	1:0(0:0)
Šmarjeta, 250 gledalcev. Gol: H. Veračnik.
Občni zbor koroške šahovske zveze
,,Ženska deska" ni več obvezna!
Pred tremi leti je koroška šahovska zveza v zgornji (najvišji) ligi vpeljala obvezno žensko desko, da bi s tem podprla ženski šah na Koroškem. Za tako uvedbo se je takrati izrekla tudi večina prizadetih klubov, toda čas je pokazal, da je razlika med željami in prakso prevelika: poskus jc - po triletnem čakanju - žal spodletel, navsezadnje tudi zaradi tega, ker ni bilo dovolj zainteresiranih žensk, tako da so v najvišji ligi ženske sicer igrale, toda večkrat le na papirju. Zgodilo sc jc, da so klubi za prvenstvo prijavili celo natakarice, samo da ne bi morali plačati kazni za nezasedbo deske.
Občni zbor koroške
šahovske zveze je preteklo soboto v Celovcu na osnovi teh negativnih izkušenj s 104:48 glasovom odpravil obvezno žensko desko, predstoj-ništvo pa jc bilo zadolženo, da v najkrajšem času izdela model pospeševanja ženskega šaha na Koroškem, ki sc bo tudi v praksi uveljavil.
Pri volitvah v predsedstvo koroške šahovske zveze so tokrat bili izvoljeni kar trije Slovenci, ravnatelj Pcpi Gallob (Bckštanj) kot podpredsednik ter Ivan Lukan (SŠZ) in Scppi Gallob (Bckštanj) kot člana. Za predsednika jc bil potrjen inž. 1 lerald Piber.
ŠPORT

Očitno tud/ v teni-šA/A A/uA/A /ISA"G zn vc/tAr/v.s-A/ oAraj pre-v/adujejo t/st/. A/ j/m je šport deseta Ar/ga, narodnostna mrzujn do .S/oveneev pa vse. Drugače s/ n/ tnogoče raz/ož/t/, da /e At/a ude/ežAa na uradno razpisanem o A rajne/?; prvenstvu. Aaterega je pr/redi/o športno društvo F/tAerA, taAo sAro/unn.
F/juA temu pa je /jD F/tAerA turnir /zved/o, Adje pravo srečanje športa i/t pr/jate/jstva. Fos/ed/ea drže narodnostni/; sovrnžn/Aov pa je tud/ v tem. da časopis/ o oAraj/tem prvenstvu sp/o/; /tiso poroča//. Zato naj vsaj naštejemo oArajne prvaAe. Man/red Ver-An/, Mar/a /Vedved, CAr/st/ne .S'mr/cra/A/ Arno /'re/n/g ter RoAert Germ/M an-jred /cr/ud.