AKTUALNA TEMA
Samoupravljanje in vodenje
POGOSTO STOJE naše delov-ne organizacije pred dilemo, kaj je samoupravljanje in kaj vodenje v delovni organi-zaciji. K razčiščevanju teh pojmov bo v združenem pod-jetju ISKRA nedvomno pri-pomogla anketa o teh vpra-šanjih, ki je zajela širši krog delavccv v podjetju, kateri deiajo v organih upravljanja, v političnih organizacijah in ria vodilnih delovnih mestih. Anketa se je dotaknila tudi organizacijske sheme združe-nega podjetja in je ponovno opozorila na vprašanje hitrej-še reorganizacije podjetja kot celote. Značilno za rezul-tate ankete je to, da med an-ketiranci ni bilo bistvertih razlik v odgovorih, čeprav so odgovarjali na vprašan.ia de-lavci iz različnih organizacij in delavci. ki delaio na zelo heterogenih delovnih mestih. To dokazuje, da je združeno podjetje postalo enotneiši po-iem v vseh svoiih organizaci-iah, kliub nekaterim razli-kam. ki še vedno vplivajo na ra/voi  podjetia.
Rezultati ankete so dali ne-katere podatke. o katerih že Hlie časa previdno razprav-liajo v mnoPtih delovnih orga-nizaciiah. Te podatki bodo koristni tudi za. gosnodarstvo naše občine, ne glede na to, kakšen obseg v tem gospo-darstvu zavzema Tskra.
Anketa je ugotoviia, da y naivečii meri obstaia mož-nost za uresničevanie intere-kov deiavcev pri delitvi o=eb-nib dobodkov na ravni delav-skih svetov organizacij. Skn-rai za tretiino mani anketi-rancev ie mnenia, da se de-litev osebnih dohodkov bolie realizira na ravni deiavskih svetov v delovnih enotab. Naimanj pa ie tistih, ki vidi-io to možnost na ravni zdru-ženega podjetja —22.5%, to je sorazmerno zelo visok od-stotek. ki boli deklarira tež-n.jo. da bi imelo združeno nodjetie osnove za politiko delitve osebnib dobodkov. kot obliko intearativnega nie-hanizma. Na Dodročju nreje-vanja delovnih razmerii ie nad 32 % anketiranib menilo. da ima združeno podietie nremaiben delež pri vodenju kadrovske politike, čeprav ie večina —70% — mnenja. da se delavčevi interesi glede ureievanja delovnih razmerij najlažie rešuiejo na ravni de-lavskih svetov v delovnih enotah.
O tem, kakšne so možnosti za vplivanje na dolgoročne interese podjetja. so mnenja precei različna. Važna ie ugo-tovitev, da je dolgoročne in-terese precei težje uresniče-vati na vseh ravneh samo-upravljanja kot pa kratko-ročne interese. Večino časa posvečajo samoupravni orga-ni prav kratkoročnim intere-som, v dosti manjšem obse-gu pa razpravljajo o razvoju za daljša časovna obdobja. Značilno je, da vidi polovica anketiranih največjo mož-nost  za  dajanje  dolgoročnih
usmeritev v delavskih svetih organizacij, le tretjina pa na ravni združenega podjetja. Tako je bila iz tch odgovo-rov vidna nemoč podjetja ravno tam, kjer bi moraio odigrati največjo vlogo. Od-govori na anketo so ponovno pokazali, da je delavski svet organizacije še vedno osred-nje mesto, kjer se realizira večina dolgoročnih in kratko-ročnih interesov. Organizaci-ja pa je kljub združenemu podjetju še vedno edina funk-cionalna zaokrožena celota in bi z vidika zadovoljeva-nja interesov lahko obstajala sama zase.
Odnosi med vodenjem in samoupravljanjem so pogo-sto prikazani kot oblika no-tranjega boja in nasprotij. Poznamo mnoge fraze, da si skuša vodstvena linija podre-diti samoupravno. Anketa v Iskri je dokazala, da so takš-na mnenja večkrat neuteme-ljena. Skupne službe združe-nega podjetja imajo po mne-nju 35 % anketiranih močan vpliv na samoupravne orga-ne podjetja, toda le okoli 20 % anketiranih je mnenja, da močneje vplivajo na sa-moupravne organe posamez-nih organizacij, medtem ko je vpliv skupnih služb orga-nizacije kot enote na delo samoupravnega organa mno-go večji.
Večinsko mnenje govori o tem, da je izvor vplivanja predvsem avtoriteta položa-ja, slaba tretjina pa meni, da je izvor vpliva v strokov-nosti. Še vedno pa meni 17 % anketiranih, da so izvori vpliva razne zveze in nelegi-timnosti, neformalne skupine in demagogija. Presenetljivo je, da prav pri skupnih služ-bah velja med vplivi na rav-ni združenega podjetja za prevladujočo avtoriteta polo-žaja, ne pa strokovnost, ki bi glede na kadrdvsko sesta-vo skupnih služb bila naj-bolj primerna. Tudi razlika ob vplivih po zvezah in po-znanstvih je na ravni zdru-ženega podjetja močneje o-karakterizirana kot v organi-zacijah.
Zelo redko so se odločali anketiranci za to, da so vsi samoupravni organi dovolj učinkoviti. Za najbolj učin-kovit samoupravni organ ocenjujejo upravni odbor or-ganizacije; tudi naslednje me-sto zavzema operativni or-gan — upravni odbor delov-ne enote. Delo komisij so na splošno neugodno ocenili, njihovo vlogo pa kritizirali ali pa odklanjali. Uspešnost samoupravnih institucij na ravni združenega podjetja je najbolj negativno ocenjena, vzrok za to sta tudi precejš-nja odmaknjenost teh orga-nov od anketiranih delavcev in težka ocenljivost njihove-ga dela. Čeprav je delavski svet združenega podjetja gle-de uspešnosti ocenjen naj-slabše, so se v odgovorih an-ketirancev pojavile težnje, naj dobi ta organ večje kom-
petence in več moči nad or-ganizacijami v podjetju ter večjo razsodniško vlogo mcd organizacijami. Dclovanje de-lavskih svetov v organizaci-.jah je pretežno ocenjeno za dobro, razen da se ti organi včasih ukvarjajo s preveč obrobnim delom. Nasprotno pa je precej odklonilnih sta-lišč do delavskih svetov v de-lovnih enotah, čc so stališča pozitivna, pa predlagajo kon-kretnejše naloge za delo na tej ravni. Stališča do uprav-nih odborov so zelo enotna, precej soglasne so težnje, naj se poistovetijo upravni odbo-ri s strokovnimi kolegiji ozi-roma naj postane sestava teh organov bolj  strokovna.
Mnenja o uspešnosti poslo-vanja združenega podjetja so precej različna. Samo petina anketirancev meni, da je se-danja organizacijska oblika uspešna. Vsi drugi menijo, da organizacijska obiika podjet-ja ne omogoča v celoti uspeš-nega poslovanja. Nad polovi-co anketiranih meni, da se-danja oblika organiziranja v podjetju omogoča na ravni organizacij uspešno poslova-nje. Kot vzroke neuspešnosti najpogosteje navajajo: ne-primerno organizacijo pod-jetja in neprimerno angaži-ranje strokovniakov; oba vzroka je navedlo tri četrti-ne anketiranih delavcev. Med vzroki neuspešnega poslova-nia nadalje velikokrat ome-njajo še nestrokovnost vod-stva, nezainteresiranost stro-kovnjakov in vodstva zdru-ženega podjetja ter posamez-nih organizacii. Zelo redko so bili v tej zvezi navedeni ttpravni organi. Med drugimi vzroki, ki najbolj vplivajo na uspeh poslovanja v Iskri, so bili najpogosteie navedeni: slabo nagrajevanic, beg pred odgovornostio. pravna — za-konska nedefiniranost med vodenjem in upravljanjem, neenotnost in nepripadnost ISKRI, kraievna razdroblje-nost pod.jetia in zato mnoga službena notovanja. kilomet-rine, dnevnice. seminarji in sestanki. Zeio kritično ie tu-di ranenie, da so zanostavlie-ni pravi strokovniaki, saj jih podrejajo bolj ali mani ne-strokovnim ambicioznežem. Precej anketiranib vali kriv-do za neuspehe v gospodar-ienju tudi na zunanje dejav-nike.
Anketa ie pokazala tudi na ukrepe, ki iih je treba uve-liaviti, da bi se podietje iz-motaio iz sedanjega stanja. Nad 86 % anketirancev se }e odločilo za povečanje osebne odgovornosti pri posameznih odločitvah in rešUvah. Nad 78 % iih meni, da je treba podjetie smotrneie organizi-rati. Med drugimi ukrepi, ki imaio veliko zagovornikov. so še: stimulativnejše nagra-jevanie strokovnjakov, večje vlaganje sredstev v razvoj, kadrovski premiki in spre-membe, uvoz tujega kapitala in tehnologije ter dodatna obratna in osnovna sredstva.
Značilno je, da se je zelo maio anketiranih odločilo za večjo vlogo samoupravnih organov kot ukrep, ki bi lah-ko izboljšal uspešnost poslo-vanja v podjetju.
Anketa je sprožila mnogo vprašanj ter nakazala neka-tere rešitve. Večina vprašanj o samoupravljanju zadeva sedanjo prakso, manj pa si-stemska vprašanja samo-upravljanja. Težnje za razme-jitev med samoupravljanjem in vodenjem so razvidne iz vseh odgovorov. Močne so zahteve po pravncm urejanju tega področja z zakonitimi predpisi. Po nekaterih pred-logih bi morali spremeniti deio samoupravnih organov. Le-ti naj bi imeli nalogo spremljati le odločitve bistve-nega pomena in dolgoročne odločitve. Večina anketiranih želi dati več pristojnosti vo-dilnim in strokovnim delav-cem. Pogosta kritika leti na samoupravljanje, ker ob po-manjkljivo definiranih pri-stojnostih postaja ščit za ob-rambo nesposobnosti, nestro-kovnosti in neznanja.
Poleg predlogov o samo-upravljanju so bili tudi po-gosti predlogi, ki zadevajo organizacijske         probleme.
Slednji izvirajo iz pomanj-kljive poslovne politike in neenotnega koncepta združe-nega podjetja. Mnoso pred-logov o reorganizaciji zrcali željo po organizacijski sta-bilnosti, ki naj bi jo sprem-Ijale mirnejše delovne okoli-ščine. Večina odgovorov ne-gativno ocenjuje sedanjo or-ganizacijsko strukturo pod-jetja. Nezadovoljstvo nad se-danjo organiziranostjo se stopnjuie od blagih kritik do izjav, da je vsaka organiza-cija podjetja boljša od seda-nje. Predlogi za bodočo obli-ko organizacije podjetja so prccej različni, vendar se kot rdeča nit vleče spontani pred-log za enotnejše podjetje, v katerem bi imeli organi enot-nega podjetja več oblasti. Cezmerna razdrobljenost in samostojnost organizacij gro-zita z razkrojem podjetja. S temi zahtevami se ujema tu-di težnja, naj bi imelo vod-stvo večja pooblastila in naj bi se okrepile strokovne služ-
be. Za obliko poslovnega združenja se anketiranci niso navduševali, čeprav je bilo v Iskri mnogo razprav ravno o lej obliki.
Močan poudarek je dala anketa strokovnosti. Po mno-gih izjavah v anketi se skri-vajo za samoupravljanjem nesposobni vodilni delavci. Zahteva po strokovnosti je zelo radikalna, strokovnost oporekajo kar celim siužbam in težijo za tem, da bi tudi organi upravljanja odločali bolj strokovno. Anketiranci si želijo, da bi potegnili služ-be in posameznike iz anonim-nosti — ali bolje, iz neodgo-vornosti. Anketa je zajela tu-di kolektivno odgovornost sa-moupravnih organov, večina predlogov je apelirala na mo-ralno odgovornost, nekateri predlogi zahtevajo material-no odgovornost za delo in sklcpe teh organov. V mne-njih in predlogih se odgovor-nost povezuje s pristojnost-mi, saj ie le tisti, ki je pri-stojen za posamezno odloči-tev — lahko tndi zanjo odgo-voren. Zaradi neureienosti kompetenčnih vprašanj je po-stalo deio preveč komunika-tivno. Spričo tolikšnega šte-vila komunikacij sta se izgu-bili ažurnost in smotrnost dela, ki se onravlja na posa-meznih relacijah med samo-upravnimi organi, vodstvi in strokovnimi službami.
Precej predlogov ie kritič-no ocenilo izrazito proizvod-no usmerjenost podjetja. Predlagatelji menijo, da Iskra ni prilagojona proizvodnji za tržišče, da premalo pozna-jo tržne pogoje in potrebe. Večina anketirancev je imela enotno stališče, da je prodaj-na organizacija v Iskri pre-več samostojna in se zaradi tega postavlja nad druge or-ganizacije. Ob pereči nelik-vidnosti podjetja so postavili v ospredje pomanjkan.je ka-pitala in težijo za tem, naj bi v večji meri združevali de-nar in dclovna sredstva ter usmerjali kapital tja, kjer se najhitreje obrača. Ta težnja se docela ujema s prizadeva-nji za močnejšo in bolje or-ganizirano Iskro.
Bojan ŠTULAR