Poštnina platana r gotovini Posamezna Številka 5 i GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OX\R‘A J"A TR8C VL >£ Leto ry. TRBOVLJE, II. maja 1951 Štev. 19. Nove odločbe zvezne vlade 0 ODKUPIH IN ZAGOTOVLJENI PRESKRBI Vlada FLRJ Je na predlog predsednika Sveta za blagovni promet izdala uredbo o odpravi obveznega odkupa mesa, mršavih prašičev, mleka, krompirja, fižola, graha in leče ter sena in krme razen ovsa. V gospodarskem letu 1951-52 se bo obvezno odkupovalo samo žito (všetvši riž), maščobe in volna. Za živinorejce, ki jim je bila predpisana obvezna oddaja mesa in mršavih prašičev, je važno, da morajo do 1. julija t- 1. izpolniti 40% vseh za leto 1951. določenih obveznosti. Kjer bi njihova obveznost dospela po tem roku, morajo 40 % svoje sedaj odpravljene oddaje mesa izpolniti z oddajo pitanih prašičev v rokih, ki veljajo za oddajo masti. Za tako oddane prašiče se bosta pri izplačilu obračunala mast in del mesa, ki odpade na neizpolnjeno obvezno oddajo, po določenih odkupnih cenah, — ostanek mesa, ki presega obvezno oddajo, pa po tržnih cenah. Živinorejcem, ki bodo do 1. julija 1951 Izpolnili 40 % obvezne oddaje za letošnje leto predpisanega mesa in ki so dolžni izpolniti svojo obveznost oddaje masti z oddajo pitanih prašičev po 1. juliju 1951, se bo pri izplačilu za od- dane pitane prašiče obračunala mast po določenih odkupnih cenah, meso pa po tržnih cenah. Sloka, masti, sladkor in milo je potrošnikom zagotovljeno Potrošnikom, ki so prevzeti v zagotovljeno preskrbo z živili, so po novi odločbi vlade FLRJ zagotovljena moka (krtih), maščobe, sladkor in milo, in sicer v količinah, ki so določene z veljavnimi predpisi. Razen teh živil so otrokom zagotovljeni kakaovi izdelki in riž. Denarni boni za nakup živil Predsednik Sveta za blagovni promet vlade FLRJ je sporazumno z ministrom za finance vlade FLRJ izdal odločbo o izdajanju in načinu porabe denarnih bonov za nakup živil s popustom. Pravico do prejemanja denarnih bonov za nakup živil s popustom imajo potrošniki, ki bi imeli po predpisih pravico do zagotovljene preskrbe z mesom. Potrošnikom iz točke L te odločbe bodo izdajali po kategorijah, v katere so razvrščeni, mesečno v naslednjem navedeni zneski denarnih bonov: Potrošnikom kategorije R 1-a jamski. 240 denarnih kuponov; R-gozdni 240. R 1-a 175, Rl-b 175, R-Z 1 175, R-l in RS-I 85, R-2a 85, RZ-2 85, R-2 in RS-2 70, R3 -in RS-3 55, Po in So-1 in So-2 50, D-l 60, D-2 7o) D-3 95; udar nikom (RU) 40, doječim materam (MD) 10, bolnikom izven bolnišnic IB) 40, nosečim ženam (T) 40. Višina popusta, s katerim bodo ku povali potrošniki v zagotovljeni preskrbi živila na denarne bone, znaša 80 % od prosto formirane prodajne cene na drobno. Živila na te denarne bone se kupujejo tako, da plačajo potrošniki pri nakupu v gotovini 20 91 prodajne cene na drobno in oddajo za isti znesek denarne bone. Obliko denarnih bonov določi Narodna banka FLRJ. Denarni boni veljajo za nakup živil v državnem trgovinskem omerežju na drobno, v prodajalnah državnih kmetijskih posestev in zadrug na vsem ozemlju FLRJ. Ta odločba začne veljati z dnevom objave v »Uradnem listu FLRJ«. nikih in nezgodnikih. Da bodo tl zapiski zares točni, je potrebno, da se pri teh uslužbencih uvede stalnost službe, t- j- da se ne bodo menjavali pogosto, kot je bil to že primer, kar je imelo za posledico, da marsikje ni bilo natančnih zapiskov o številu bolnikov, je to seveda absolutno nujno. Upravnemu odboru rudnika se stav-lja predlog, da poostri kontrolo nad stanjem opažev jamskih stropov, nad uporabljanjem predvidenih zaščitnih sredstev pri delu, poostriti pa je treba seveda kontrolo nad ljudmi, ki se vozijo z rudniškimi kamioni. Da se tudi na obratih rudnika v Hrastniku omogoči kontrola bolnikov in nezgodnikov ter natančna evidenca o njih, se sklene, da se na tamošnjih rudniških obratih zaradi krajevne potrebe postavi še ta mesec poseben koordinacijski odbor. Predsednik tega od-bora bo istočasno član koordinacijskega odbora v Trbovljah. — To so bili prvi sklepi novega koordinacijskega odbora v tem podjetju, čigar naloga je, da podvzema vse možne korake, da se v prid izpolnjevanja planskih nalog rudnika in s tem v interesu ljudske skupnosti zniža število bolnikov in nezgodnikov na najmanjšo mero. Spominska razstava narodnoosvobodilne borbe v Ljubljani Spominska razstava narodnoosvobodiL ne borbe, ki je bila odprta v Ljubljani na čast 10. obletnice OF, ima velik politični in kulturno-zgodovinski po. men ter zasluži pozornost vsega našega ljudstva. Zbrani material, razni doku« menti, slike itd. ponazorjujejo najvaž. nejše momente naše NOB, pričajo oi žrtvah in junaštvu našega’ljudstva t? boju proti okupatorju in domačim izdajalcem. Zato je ta razstava pomembno vzgojno sredstvo pri utrjeva. nju domovinske zavesti. Razstava bo odprta ves mesec maj in ima prebivalstvo vso možnost, da jo obišče. Obisk priporočamo tudi Za-savčanom. Priporočljivi so zlasti skupinski izleti. Sole naj svoje majniške izlete povezujejo z obiskom te razstav ve. Člani sindikalnih, pionirskih, fiz-kulturnih organizacij ter člani KDZ se lahko poslužijo popusta na železnici za skupinske vožnje. Skupina 5 do 30 ljudi ima 67%, večje skupine pa 75%' popust. Potrebne informacije dajejq železniške postaje. Razstava je v novozgrajenem Gradbenem institutu v Dimičevi ulici ter je odprta dnevno od 9. do 21. ure. j Spomladanska setev I je izvršena komaj preko: 50 odstotkov V našem okraju je posejano neka) naš to«/* zemlje, vendar se ta odstotek veča, ker so pogoji za setev sedaj veliko boljši. V času od 15. aprila do 3. maja je bil dosežen napredek, saj je bilo sredi minulega meseca posejano le 21 °/# zemlje, do 3. t. m, pa 53,6 */«. vendar je to vse premalo. Najboljše stoje s pomladansko setvllo ekonomije KZ, ki imajo obdelane že 57 °/t zenite, KDZ pa 60 •/«, medtem ko so Industrij ske ekonomije posejale 57 •/• orne površine. Dosti na slabšem so ekoaomlje ljudskih odborov, ki so posejale le 40 '/g svojlb oliv. Privatni sektor je na boljšem, saj je opravil do 3. t m. setvena dela s 53 •/*■ Od celotne, za spomladansko setev doioie-četrtka posejano 864,6 ha ali 53,6 •/«. Okrajnih 1612,68 ha zemlje je bile do preteklega na setvena komisija je sklenila, da bo v nedeljo, 6. mala izvršila pregled vseh setvenih površin. Ta kontrola bo trajala vse do-tlej, dokler ne bo Posejane vsa za spomladansko obdelavo predvidena zemlja. Titova štafeta letos, bo velika manifestacija j delovnih ljudi 1 Tudi število bolnikov vpliva za doseganje planskih nalog na rudnika Trbovlje-Hrastoik Na sejah delavskega sveta im upravnega odbora rudnika Trbovlje-Hrastnik so med drugimi vprašanji razpravljali, kako doseči znižanje visokega odstotka bolnikov in nezgodnikov na rudniku. Velik stalež bolnikov ni brez vpliva na izpolnitev rudniških planskih nalog. Za kontrolo, evidenco in ugotavljanje vzrokov visokega števila obolelih se je ustanovil že pred časom poseben koordinacijski odbor, sestavljen iz zastopnikov vseh obratov rudnika na eni Strani, na drugi strani pa iz zastopnikov zdravniške službe in socialnega zavarovanja. Ta odbor je na rudniku deloval in se redno shajal vse do izvolitve Delavskega sveta in upravnega odbora rudnika, potem pa je prenehal z delom- Naloga koordinacijskega odbora je bila, da razpravlja o vzrokih številnih obolenj in da s primernimi Ukrepi stori vse potrebno, da se število bolnikov zniža, da raziskuje vzroke nezgod pri delu in jih po možnosti odpravlja, obravnava pa seveda tudi vprašanje izdatkov, ki jih povzročajo bolniki. Seveda je v interesu ljudske skupnosti, da se ti stroški znižajo na najmanjšo mero. Koordinacijski odbor je posvetovalni organ pri upravi podjetja, ki stavlja predloge, kako izboljšati 'položaj glede števila bolnikov, zlasti še, da se preprečijo vsekakor možne zlorabe socialnega zavarovanja na tem področju. Obstoj in delovanje takega koordinacijskega odtx>ra je bilo nujno potrebno, ker je komisija Sveta za socialno skrbstvo in zdravstvo s pregledi in analizo lx>lnikov ugotovila, da so v bolniškem stanju predvsem delavci mlajših letnikov, zlasti še ljudje, ki so na rudniku zaposleni še razmeroma malo časa. Največje število bolnikov pa je po pregledu in analizi obolenj med tak0 imenovanimi polproleterci, ki prihajajo s kmetov na delo na rudnik. kar da še posebno misliti, kajti največje zlorabe socialnega zavarovanja so mogoče ravno med temi delavci. Ugotovljeno je bilo nadalje, da je mesec marec zaznamoval veliko število delavcev s kožnimi obolenji. Vzrok teh obolenj je bila nečista voda. Skoraj eno tretjino vseh bolnikov pa sestavljajo nezgodniki. Analiza nezgod v mesecu marcu pravi, da je iskati vzroke teh nesreč v pomanjkljivih zaščitnih merah pri delu, na drugi strani pa seveda, da se ponesrečeni delavci niso posluževali zaščitnih sredstev pri delu, akoravno so bila na razpolago. Koordinacijski odbor je stavil predlog, naj se namesto delavskih inšpektorjev, ki so z izvolitvijo delavskih svetov odpadli, vzpostavijo v rudniških obratih posebne komisije za preiskovanje vzrokov nezgod pri delu. Te komisije pa naj nadzorujejo tudi pravilno pri-javljanje vsake obratne nezgode v revirske pisarne. Na posvetovanju koordinacijskega odbora je zdravnik iz Hrastnika opozoril tudi na nedostatke pri prevažanju rudarjev s kamioni na rudnik. Kamioni vozijo v mnogih primerih prehitro, prav tako so prenapolnjeni z ljudmi, tako da ni Izključeno, da pride iz teh razlogov do kakšne večje nesreče. Da pa so vozila prenapolnjena, je vzrok pač največkrat v tem, da je na kamionu več drugih potnikov kot rudarjev, za katere je vozilo namenjeno. Koordinacijski odbor je ugotovil tudi potrebo temeljitega zdravniškega pregleda vsakega delavca, preden se sprejme v delo. Po izčrpni diskusiji je koordinacijski odbor sprejel na svojem zadnjem posvetovanju več sklepov. Po vseh rudniških obratih se bodo ustanovile komisije za preiskanje vzrokov nezgod pri delu. Nadalje se bo vsakih 15 dni izvršila na obratih rudnika kontrola števila bolnikov, zlasti še, če se število bolnikov po zapiskih obrata ujema z evidenco ambulante. Prav tako se bo priredil še ta mesec seminar za uslužbence, ki vodijo na rudniških obratih evidenco ln vse druge zapiske o boi- zrtvsun Or Jane v Trbovljah Je bil na dan 27. aprila odkrit Pariška konferenca namestnikov štirih velesil, ki je zaradi doslednjega in oči vidno iz Moskve diktiranega nepopustljivega stališča sovjetskega delegata kljub potrpežljivem popuščanju zahodnih delegatov prišla zlasti po 42. seji že na mrtvo točko, je po izgledu nenadno krenila le na pozitivnejšo pot. Gromiko, ki je sicer odklonil vse tri najnovejše alternativne predloge zahodnih partnerjev, se je po navodilu Kremlja vendar odločil za popustli-vejše stališče in je izjavil, da bo smatral prvega teh predlogov za sprejemljivega, če se namesto o ravni oborožitve razpravlja o njenem zmanjšanju. Smatra se, da je ta navidezna popustljivost izraz namere ZSSR, da si zagotovi osnovo za nove propagandne manevre in da obdrži svojo oboroženo premoč nad zahodnimi velesilami. Ker smatrajo zahodni delegati ta novi sovjetski predlog za pomemben, bodo nanj odgovorili po predhodnem posvetovanju s svojimi vladami. Prvi od teh predlogov namreč določa pet točk dnevnega reda ter naj bi se razpravljalo o vzrokih mednarodne napetosti v Evropi, o vprašanju mirovne pogodbe z Avstrijo, Nemčijo, Italijo, Batg^rijo. Madžarsko in Romunijo. Na prihodnih sestankih se bo pokazalo, ali res obstoji dobra volja Moskve, do omogoči konferenco zunanjih ministrov ali pa je to njeno navidezno popuščanje samo nov zunanjepolitični manever v zvezi s svetovnimi dogodki, ki jih ZSSR zopet skuša izkoristiti v prilog svojih imperialističnih ciljev. Skrajni čas bi že bil, da SZ z dejanji pokaže voljo za odkrito sodelovanje v naporih človeštva za toliko zaželeni mir. Na korejskem bojišču je po močnih sunkih Kitajcev in Severnokorejcev prišlo do trenutnega zatišja. Čete združenih narodov so s svojo tehnično premočjo ustavile napredovanje sovražnika in popravile svoje položaje. Izgube Severnokorejcev in Kitajcev so velikanske, pa tudi na strani čet generala Ridgwaya niso neznatne. V severni Koreji se zbirajo nove čete verjetno k novim napadom, letalske sile ZN pa bombardirajo položaje sovražnika in mu otežkočajo nove ofenzivne priprive. čeravno je slabo vreme zadnjih dni otežkočalo letalske akcije, kjer so bile na delu predvsem ameriške vele-trdnjave. Pozornost so zbudile izjave, ki jih Je d-al Mac Arthur pred ameriškim senatom. Mac Arthur se zavzema za to, da se korejski spopad konča čim-prej, kajti nadaljevanje te borbe manjša moč ZDA, medtem ko moč ZSSR stalno raste. Formozo šteje za zelo pomembno, ker bi lahko SZ ta otok izrabila kot strateško oporišče za svoje podmornice in letala, če bi Kitajska zasedla Formozo- S tem bi se strateški položaj ZDA na Tihem oceanu očividno poslabšal, ker bi bile presekane vse prometne zveze na Daljnem vzhodu. Bonnska vlada je izdala proklamacijo. v kateri vztraja na suverenih pravicah do vsega ozemlja, ki je bilo pred drugo svetovno vojno priključeno Hitlerjevemu rajbu, vztraja pa na zahtevah po nemškem ozemlju, ki ga je okupirala SZ, prav tako terja Saarske pokrajine in ozemlja, ki so bila priključena Belgiji in Holandiji. V rešiti luki je bilo v aprilu blagov. nega prometa nad 200.000 ton. Od tega je polovica živil, uvoženih iz Amerike V začetku maja so prispele 4 prekooceanske ladje z živili iz Amerike ter Izkrcale nad 30.000 ton masti, koruze, ovsa, ječmena in paketov, ki so jih podarile razne organizacije v Ameriki Do 20. maja bo prispelo na Reko še 5 velikih ameriških ladij z živili. 1000 (on sladkorja je darovala našim narodom belgijska vlada. Ta sladkor bo pripeljala v kratkem naša ladja »Rljeka«. Delegacija britanskih rudarjev je že nekaj dni pri nas na obisku. V Beogradu se je udeležila prvomajske proslave, nato pa obiskala Bosno in Hr-Valsko. Obiskala bo tudi Slovenijo. PO SVETU 1200 milijonov ljudi je na svetu nepismenih, tako je ugotovila organizacija OZN za vzgojo, znanost in kulturo, !». j. več kot polovica prebivalstva vsega sveta. Trygve Lie je končal svoje potovanje po jugovzhodni Evropi in se je vrnil v New York, kjer je izjavil, da je povsod naletel na trdo željo narodov za mir in pripravljenost, da se z vsemi silami izognejo novemu svetovnemu požaru, 60 milijard dolarjev je zahteval predsednik Trumann za oborožitev v tetu 1951-52 in izjavil, »če bi SZ začela splošno vojno, bi morale ZDA ustaviti la napad in preiti v odločen protinapad takoj v srce sovjetske moči«. Letošnji posevki v naši državi po raznih poročilih lepo kažejo in si lahko po današnjem stanju posevkov in po vremenskih prilikah obetamo, da bo žetev ozimnih kultur kot pšenica, rži, ječmena in ovsa letos dobra in znatno večja kot lani. Po stanju v žitorodnih krajih države smemo reči, da je bila bojazen nekaterih strokovnjakov in kmetovalcev, namreč da bo mila zima slabo vplivala na ozimne posevke, neutemeljena. Nacionalizacijo petrolejske industrije je sklenila perzijska skupščina. S tem so prizadeti predvsem aneleški in ameriški gospodarski krogi, ki preko svojih družb izkoriščajo perzijske petrolejske vrelce- Pogajanja med vladami so v teku in se želi doseči sporazum, ki bi upošteval pravice velesil in ugodil tudi željam perzijske vlade. Novo gibanje za neodvisnost delavskega razreda se širi v Franciji in je dobilo ime »francosko komunistično gibanje«. Začelo se je 30. aprila v Severni Franciji, kjer se je v mestecu Lourches zbralo večje število rudarskih in kovinarskih delavcev, ki so »stro grajali diktatorsko politiko KP Francije in njeno podrejenost sovejt-ski zunanji politiki. Novo gibanje se zavzema za to, da se v Franciji odpravijo družbeni razredi z nacionalizacijo proizvajalnih sredstev in da francosko delavstvo prevzame oblast. Prvi doma izdelani tramvaj je bil razstavljen v Beogradu za praznik 1 maja. Vsi deli tramvaja so izdelani doma. Tramvaj ima lepo aerodinamično obliko in lahko sprejme 120 ljudi. -V kolesih je vdelan gumij, kar bo zmanjšalo ropot pri vožnji. Prve stenske ure je v seriji izdelala tovarna »Plamen« v Kropi. Ure so lepo izdelane in se navijajo enkrat •edensko. V Los Angelesu so organizirali posebno radijsko oddajo, ki je bila posvečena Jugoslaviji. Na sporedu je bil tudi govor filmske igralke Marte Mitrovič, ki je pozvala javnost Los Ange-losa, liaj čimbolj pomaga Jugoslaviji. Mladinski miting v Zagorju V nizo prire »tev v enotc-Jenskem projira um proslav« 10. obletnice OP ie l.MS Zagorje dne 25. aprila imela mladinski milina, ki »e ga ie udeležilo nad 35G ljudi. Mladin uev Je bilo okrog 300. Sekretar okrajnega komiteja LMS. tov. Rudi Bregar, Je ob te priliki imel govor, ▼ katerem k zlasti po udaril vlogo OP Vn y n jel včlanjene mladine ha časa narodnoosvobodilne vojne in v so ciailistični graditvi naše domovine. — Pisan spored, v katerem so sodelovali sami mla d inči in mladinke. Je dokazal, da zagorskr mladina dela. Nastopil Je tudi pevski £b<>: mladenk 'a £ole za učence v gospodarstvu pod vodstvom učitelja Gune. Ugajala Je spe voigra »V bratskem objemu«, ki Jo Je izvedla osnovna šola Zagorje in režirala tov Marinka Križaicva. Glpbok vtis je napravila recitacija Gregorčičeve prsmi »Soči«. Prijetno so nas iznenadile simbolične proste vaje 'Mladi rudarji«, ki jili Je naštudiral načelnik TD tov. Drago Podremk. Vaje so simbolično ♦prikazale delo rudarja. Tudi proste vaje mladenk so bile privlačne. Pevski zbor I.MS Je s sodelovanjem 4 harmonika rje v i2 glasbene šole »vedel kratek, toda lep koncert. Z mitinga so mladinci poslali pozdav-hh) resolucijo Jll. kongresu' OP Slovenije. Še o prestavah 27. aprila Na Dobovcu Čeprav se Dobovčanj v »Zasavskem udarniku« ie malokdaj oglasijo, so vendar delavni. To so posebno pokazali v tekmovanju na čast 10. obletnice OF, kjer so med seboj tekmoval: OF Podkum, OF Zupa in OF Dobovec. Zmagala je OF Zupa in dobila v priznanje od okrajnega odbora Oi Trbovlje krasno diplomo. Odbor Ol Zupa si je kupil tudi radio aparat in ga postavil v svoj rdeči kotiček. Največ pa je storil pri elektrifikaciji Dobovca in napeljavi telefonske zveze. Drugo mesto je zasedel OF Dobovec tretje pa OF Podkum. Frontne organizacije so dosegle lept uspehe, prav nič pa ne zaostajajo z:: njimi pionirčki. Tudi ti so prevzeli tekmovanje na svoja šibka ramena Zelo dobro so se pokazali pri pogozdovanju, saj so nasadili 2000 borovih sadik, Prav lepo proslavo so pripravili na dan 10. obletnice OF. Seveda je treba tukaj pohvaliti šolsko upraviteljico Marijo Trotošek, ki je storila vse, da je bila ta prireditev na višini. Ob tej priliki so prišli do izraza talenti najmlajših, ki obetajo še veliko Treba jim bo le dobrega vodstva, ki jim ga pa na Dobovcu ne bo manjkalo, saj niso tamkaj ob nobeni priliki v zadregi. Pridnim pionirčkom kličemo: Le tako korajžno naprej! M. K. V, Loke-Kisovcu Deseto obletnico ustanovitve OF so v Lok;ih-Kisovcu dostojno proslavili na predvečer 27. aprila s slovesno akademijo. Po okoliških vrhovih so goreli kresovi. Dvorana Doma kulture v Kisovcu je bila nabito polna. Akademija se je začela z referatom 0 pomenu O F, nakar so sledile točke pionirjev loške osnovne šole, ki so" jih s popolni !i pevci »Loškega glasu«, — edini, ki se nikoli in pri nobeni proslavi ne izneverijo. Kje so le drugi? Ali bodo še kar naprej živeli od nekdanje slave? Pionirji so na akademiji pokazali, da so se resno in dobro pripravljali. Spet so pokazali, da so dobri recitatorji, pevci in igralci, ki so s prirojeno jim ljubkostjo podali vse točke programa prav zadovoljivo. Pohvaliti je treba učiteljstvo, ki je z njimi naštudiralo vse točke. Po akademiji pa je ZB razdelila svojcem padlih borcev spomenice. Veliko število spomenic dokazuje, kako številne žrtve je terjala v tem okolišu borba proti okupatorju za svobodo, v kateri danes gradimo socializem. Ob tej priliki pripišimo še, da bo učiteljstvo moralo nujno pričeti s kul-turno-prosvetno akcijo med mladino, ki se bo prav gotovo odzvala in se začela tudi na tem področju izživljati. Iz naših delovnih kolektivov Reorganizacija sindikalne podružnice v Zagorju Dne 4. maja so imeli pri premogovniku v Zagorju sindikalno konferenco, ki so se je udeležili vse člani sindikalnih odborov. Po uvodnem govoru tajnika sindikata rudarjev, tov. Pavla Tomažiča, in 'tajnika republiškega odbora zveze rudarjev Slovenije, ki sta govorila o potrebi reorganizacije dosedanjih sindikalnih odborov, in po živahni diskusiji, ki je sledila, je konferenca sprejela ustrezne sklepe, ki jih prinašamo v skrajšani obliki. Vseh šest sindikalnih odborov, ki so delovali po obratih, se spremeni v sindikalne podružnice, ki bodo samostojno vodile vse sindikalno delo. Važnejše probleme, ki zadevajo celotni rudarski kolektiv, bodo obravnavali v tako imenovanem rudniškem izvršnem sindikalnem odboru, v katerem bodo podružnice zastopane po svojih predsednikih in tajnikih. Z reorganizacijo se prične takoj. S prvim junijem bodo podružnice vodile Uidi samostojno finančno poslovanje. Odpadli bodo vsi plačani funkcionarji razen ene administratorke, ki še ostane toliko" časa." dokler se delo podružnic v administrativnem pogledu popolnoma ne utrdi. Reorganizacija sindikalnih odborov bo imela za posledico večjo kompetenco podružnic na rudniških obratih. Do. slej so se člani sindikalne organizacije v vseh zadevah obračali direktno na podružnico, medtem ko so sindikalni odbori po obratih reševali le pomembna vprašanja. Zato dosedanji odbori tudi niso imeli pri delavstvu potrebnega zaupanja in pomoči. Z osamosvojitvijo sindikalnih odborov v sindikalne podružnice bo tudi delo v teh bolj uspešno. Med podružnicami bo nastalo tekmovanje. Kompenicnca delavskih svetov Na konferenci sindikalnih funkcionarjev pri rudniku Zagorje so dne 4, maja v diskusiji omerili tudi razdeljevanje deputatnega premoga. Zaradi izpada naročil za nekatere sortimente premoga so zasavski premogovniki dobili nalog, da do oktobra t. 1. izdajo rudarjem drugo zmes deputatnega pre. moga kot doslej. Rudarji so bili postavljeni pred dovršeno dejstvo brez predhodnega pojasnila in delavski svei in upravni odbor rudnika kakor tudi i delavski svet višjega združenja o tem sploh ni razpravljal. Upravni odbor višjega združenja je to'Zadevno odločbo Generalne direkcije sprejel kot do. vršeno dejstvo. Sindikalni funkcionarji rudnika Za^ gorje, zbrani na zgoraj omenjeni konferenci, so grajali tak birokratični postopek. Mnenja so, da bi bilo pravilno, če bi v takih vprašanjih, ki zadevajo stare pravice rudarjev, poslalo višje združenje šele predlog na upravni odbor in delavski svet rudnika. Ta bi petem v zvezi s sindikalno podružnice dal predlog v širšo diskusijo delovnemu kolektivu oziroma bi tolmačili delovnim ljudem potrebo sprejetja take. ga predloga. Jasno je, da zgoraj omenjeno ravnanje višjih službenih mest ruši avtoriteto delavskih »vetov na rudnikih. Roj za znižanje proizvodnih stroškov Delavski svet pri rudniku Zagorje je že pred meseci razpravljal o znižanju proizvodnih stroškov na separaciji. V zvezi s tem je posebna strokovna komisija proučila to vprašanje in ugotovila, da zadostujeta za obratovanje na separaciji-samo-dve izmeni, Ta .PiodUsg šcemMtje* so TSfceli takoj izvajati. Delovni čaš" je bil določen od 5. ure zjutraj do 13. ure popoldne in od 17. ure popoldne do 1. ure po polnoči. Toda dosedanje poskusno obratovanje je pokazalo, da ne zadostuje osemurni delavnik. Delavci so morali delati nad. ure. Tako je v aprilu prišlo pov,, rečno na vsakega delavca eno in poi ure nadurnega dela na vsak dnevnik, Misliti bo treba na- drugo rešitev tega vpra. sanja. Proizvodni plan rudnika Trbovlje—Hrastnik v aprilu V zadnji številki našega lista smo po. ročali, da je rudnik Trbovlje-Hrastiiik opravil v mesecu aprilu svoj proizvodni plan s 95,2*/.. Ker pa je bil po odredbi vlade LRS 30. april določen naknadno kot dela prost dan in s tem rudi izločen kot planiran delovni dan. se je odstotek izpolnitve rudniškega piana v minulem mesecu nekoliko spremenil, ker je kolektiv rudnika na dan 30. aprila delal v produkciji, in sicer znaša izvršitev plana 99.1*/*, ne pa 95,2 odstotka, kar dodatnQ popravljamo. Kolektiv rudnika Zagorje je izpolnil svoj proizvodni plan v preteklem mesecu s 97 "/•. Ali si že poravnal zaostalo naročnino ^lagžISž/KIIITlIRA “ PROSVETA SKUD „Vesna“ v Zagorju, še tekmuje Dramske skupine »Vesne« tekmujejo p« 6-mesečnem tekmovanju še dalje. iV nedeljo. 6. maja je skupina pod vodstvom tov. Leskoška dala že sedmič »Lažnivca« in sicer tokrat na Vranskem. Kakor v Zagorju in drugod, so tudi na Vranskem igralci dosegli popoln uspeh. V kratkem bo skupina, ki jo vodi tov. Ivan Zupan, ponovila v Kisovcu igro »Velike skušnjave«. Industrijska šola bo pred koncem šolskega leta dala igro »Matiček se ženi«, pionirji državne gimnazije v Zagorju pa bodo v kratkem uprizorili »Sneguljčico«. SKUD »Vesna« je v šestmesečnem tekmovanju izpolnilo vse obveze, zadostilo pa tudi občinstvu, ki si žeii kulturnih prireditev. Dramske skupine so v tekmovanju naštudirale bet idejno izbranih del. SKUD »Vesna« je dalo ali pa organiziralo še številne druge kulturne prireditve lansko leto in letošnje leto, zlasti še v tekmovanju na čast praznika OF. Glani »Vesne« so se trudili, da bi nudili občinstvu čim boljše kulturne prireditve. Napaka društva je v tem, da premalo popularizira svoje delo. Zato ni čudno, če smo brali ali čuli, da »Vesna« spi. Toda to najstarejše kultumo-umetniško društvo, v Sloveniji se je vedno zavedalo svojega poslovanja ter je kljub rajnim težavam tudi v preteklih letih Razvoj kultumo-prosvetnega dela in fizkulture v Trbovljah je v veliki meri odvisen od prostorov, s katerimi imajo težave ne samo telovadci, marveč tudi posamezne sekcije SKUD »Lojze Hoh-kraut«. Da se reši vprašanje razmaha in vzpona kulturno-prosvetnega dela ter raznih vej fizkulture, je okrajni komite KPS Trbovlje sklical dne 4. maja anketo kulturno-prosvetnih delavcev ter direktorjev vseh podjetij. Na tem posvetovanju so razpravljali kako odstraniti razne težave, ki so doslej ovirale večji razmah kulturno-prosvetnega dela. Zastopnik sindikalnega gledališča je izjavil, da se gledališče bori s težavami pri nabavi raznega materiala, zlasti pa, če gleda lišče potrebuje nove kulise za naštudirano novo igro. Podjetja v Trbovljah dalo pozitivne uspehe. Lani je »Vesna« dala tri igre in sicer dramo »Puške gospe Carrar« ter veseloigri »Žalujoči ostali« in Nušičevo »Sumljivo osebo. Od izvolitve novega odbora zaznamuje »Vesna« znaten napredek. Odborniki so se resno poprijeli dela, zlasti predsednik Ivan Krautberger in člani dramskih skupin. Neutrudno dela učitelj Leskošek, ki porabi ves prosti čas za dramatiko. Ravno tako je treba pohvaliti režiserja Ivana Zupana, ki je posvetil mnogo truda za pro-cvit igralske ummetnosti v Zagorju Kulturni delavci — učitelji in profesorji v Zagorju so skoraj brez izjeme požrtvovalno sodelovali pri vseh. prireditvah v zadnjih dveh letih. Uspeh tega dela so nam pokazali nastopi folklornih skupin učencev in učiteljic, deklamacije, recitacije, igrokazi itd. ob raznih kulturnih prireditvah. Pohvaliti moramo požrtvovalno delo profesorja Vinka Žnidarja, ki v kulturno—prosvetnem delu prednjači med ostalimi prosvetnimi delavci. »Vesna si utira svojo pot med najširše ljudske množice s kvalitetnimi prireditvami. Krajevne oblasti in množične organizacije ji nudijo vsestransko pomoč. Za popoln uspeh je po. trebna rešitev vprašanja gradnje kulturnega doma, ki ga v Zagorju ne morejo več pogrešati. so nudile v tem pogledu gledališču pomoč, vendar je cena kulis previsoka. Tako so plačali za neke kulise 5600.— din, k temu zneku pa še visok režijski pribitek 3700 din. Gledališče bo potrebovalo tudi pomoč pri razširitvi >dra. Pri sindikalnem mešanem pevskem 'boru pa nastajajo težave v glavnem »aradi potrebe zamenjave šihtov, kadar imajo pevci pevske vaje. — Tukaj je direktor rudnika poudaril, da je v tem pogledu storil vse potrebno, da pa posamezni rudniški obrati njegovega naročila ne izvajajo. So pa seveda težave v tem, ker dostikrat kak sotovariš na delu noče zamenjati šibta, na kar pa uprava rudnika nima vpliva. — Da se reši to vprašanje, ki ne dela težav samo mešanemu pevskemu zboru, mar. več tudi delavski godbi in moškemu pevskemu zboru, bo uprava rudnika sklicala ponovni sestanek vseh svojih obratovodij in poslovodij ter vodij kulturnih sekcij, da se o tem vprašanji zadovoljivo pogovore. Važno za nadaljnji razvoj raznih kulturnih sekcij je vprašanje prostorov, kar velja zlasti za mešani pevski zbor, ki šteje nad sto članov, ima pa svoje vaje v majhnih prostorih šole na Vodah. — Zastopnik moškega pevskega zbora »Zarja« je izjavil, da se gleda na delavce na kulturnem področju v nekaterih obratih nekam postrani in se jim da čutiti, da so manj vredni. To se je zlasti pokazalo ob prazniku 1. maja, ko so se delile na rudniku nagrade, pri katerih kulturni delavci niso bili upoštevani, to pa iz razloga, ker morajo ti delavci zaradi svojega kulturnega delovanja zamenjavati šihte in v svojem poklicnem delu ne morejo pokzati takih delovnih uspehov kot tovariši, ki razen v svoji službi ne delajo nikjer. Ta pripomba do neke mere drži in se v Trbovljah skoraj v vseh podjetjih in ustanovah občuti, da politični lunkcionarji — pa naj si bo to pri sindikatu ali pa OF — štejejo kulturno delo kot nekaj manj vrednega, kar je seveda povsem zgrešeno. Vzemimo samo primer sindikalnega gledališča pri njegovih pripravah za igro »Umik« na čast 10- obletnice OF: člani drame so za uprizoritev te igre tvegali 1131 prostovoljnih ur in to neplačanih! Koliko prostovoljnih in neplačanih ur žrtvujejo pevci, da naštudirajo koncert ali pa godba, da se pripravi na svoj javni nastop! Tega ne ve nihče drugi, kot samo prizadeti kulturni delavci. Povrh vsega pa se večina kulturnih sekcij ubija še s finančnimi težkočami. Vsi navzoči so se strinjali s poročili in izjavami zastopnikov posameznih kulturnih sekcij ter so obljubili vso podporo ln pomoč. Tako je zastopnik MLO Trbovlje izjavil, da bo mestni odbor pomagal, kar bo v njegovi moči. vendar bo letos to teže, ker so razpoložljiva denarna sredstva določena za tlakovanje trboveljske glavne ceste. Najbolj huda je bila seveda razprava glede prostorov. Delavski dom ne pred. stavlja več kulturnega centra v Trbovljah. Dvorana z odrom sta stalno za sedena po kinematografu. Nujno je, da se dobi še ena aparatura za kino. ki naj bi se postavila v adaptiranem Domu kulture, da se na ta način razbremeni edini kino v Trbovljah v Delavskem domu. Druga kinoaparatura je bila že obljubljena, vendar je ostalo e pri obljubah. Razvoj kulturno-prosvetnega dela v Trbovljah in dejstvo, da je telovadno društvo brez telovadnih prostorov že vsa leta po osvoboditvi, je vse navzoče napotilo na to, da je treba vprašanje gradnje kulturnega doma v Trbovljah rešiti takoj. Najbolj idealna rešitev bi bila pač gradnja kulturega doma V centru Trbovelj in sicer na Vodah. Tamkaj so nameravali zidati Trgovski dom, kjer stoje fundamenti že dve leti, gradnja pa se je ustavila in se ne premakne z mrtve točke. Na temeljih tri započete stavbe naj bi se začel zidati kulturni in telovadni dom skupaj, na kar bi bilo to vprašanje zadovoljivo rešeno, treba pa je seveda še dovoljenja odločilnih čipiteljev- V ta namen so izbrali odboi, ki bo to vprašanje podrobno proučil, na kar bi se takoj pričela akcija za zgraditev tega doma. Vsi navzoči, pa tudi direktorji po«* ietij so obljubili, da bodo v okviru danih možnosti podprli to važno akcijo. Z njo bi Trbovlje enkrat za vselej iobile prepotrebni kulturni dom. Upajmo, da bodo vsi priskočili na pomoč, pa naj si bo z denarnimi prispevki ali na s prostovoljnim delom. , Kako je v Podkumu? '• Tudi v Podkumu |e bilo zadnje čase ži- vahno. Podkuinčanl niso med tekmovanjem držali roke križem. Ustanovili so KUD »Pod k m« že v prvem mesecu tekmovanja OF« Takoj nato so začeli z delom. Najprej jo t>?lo treba urediti uvorano Prosvetnega doma. Okrog nje je bilo vso zimo živahno. Dan za dnem so delali člani KUD in LMS udarniško, ^udi učiteljica Je pomagala. Napravili so nove kulise, prepleskali dvorano, naredili nove klopi, zasteklil! okna uredili razsvetljavo odra itd. Pri delu sta se najbolj izkazala Adolf Cop in Franc Fele. Dvorana Ljudske prosvete je sedaj gotovo ena izmed naj-‘epše urejenih podeželskih dvoran v našem kraju. Vsi člani KUD delajo pridno na kulturnem področja. V petih mesecih so imeli 6 pri- reditev. Z Gogoljevo »Ženitvijo« so gostovali tudi na Dobovcu. Sedaj bodo študirali »Mik« klovo Zalo«. V aprilu je gostovala v Podkumu drama Is Trbovelj f »Krčmarico Mirandolino«. V Pod-kumu sl želijo še več takšnih Lepih prlre* til te v. Proslavo 27. aprila so pripravili pionlrii S pomočjo članov KUD. Nastopili so z enodejanko »Žene ob partizanskem grobu«, deklamacijami In pevskimi točkami pionirskega dueta. Za zaključek la zaplesala folklorna skupina. Pionirji so si uredili telovadišče, presadili onemce in cepljene vrtnice. Tudi pogozdovali so. Treba bo obnovil še ograjo šolskega vrta. O tem so se pogovorili že na množičnlll sestankih. Predsednik KDZ, tov. Bravec |e obljubil 1 ms lesa. Tudi nekateri drugi k metlo so ga že pripravilL Ali obstojajo možnosti, da se prične v Trbovljah z gradnjo kulturnega in fizkulturnega doma V partizanih Kako pa smo bili iznenadeni, Ido je prišel kurir z novico, da smo izdani, da so Nemci in belčki že poprej vedeli za naš prihod ln se pripravili na borbo- — O tem smo se kaj kmalu prepričali, ker so Nemci iz Kočevja prihajali z avto-bl.indami, saj smo čuli hrivenje njih motorjev, včasih pa.,»mo Jih zagledali tudi izza dreves, kako.se. nam naglo bližajo. Toda mi smo na-, pravili zasedo ravno na pravem kraju, kokih deset metrov od ceste, Nemci, prišedši do zaseke, so brez skrbi poskakali iz blind ter začeli odstranjevali zaseko Niao si pač mislili, da se gledamo skoro oči v oči, ter se nas v taki bliini mesta Kočevja pač niso nadejali. Ko smo iznenada udarili po njih je med njimi nastala prava panika Iz daljave desetih metrov je bruhal banje ogenj 6 mitraljezov, okrog 20 brzostrelk in nad 100 pušk, više v gozdu na posebni točki pa sta jih obmetavala dva metalca min, in to zelo uspešno, saj sta bila že prej pripravljena ter usmerjena ravno na zaseko, kjer so Nemci obtičali. Mrtvih in ranijeni h nismo šteli, ker smo se dobro zavedali, da ne moremo po tej borbi nikakor pričakovati noči. in napasti Kočevje, kot je bil naš prvotni namen. Vedeli smo pa tudi. da je v mestu Kočevju Nemcev in belcev skupaj 1600 C; im lo s tanki in blindami, nas pa je bilo vsega skupaj 400. Zato smo se zadovoljili s to akcijo ter se po ovinkih umaknili proti Koprivniku. Sele pozno v noč smo se približali Koprivniku v nadi, da se po odhodu na Kočevje zopet nahranimo in odpočijemo. Ze od daleč smo ugledali svit ognja i,n ugibali, kako morajo biti naši kuharji, ki .bi morali priti dan pozneje za nami v Koprivnik, tako neprevidni, da kuhajo kar sredi vasi in to ponoči, ko jih sovražnik lahko opazi. Pa smo pomislili, da bomo po dolgih urah nekaj zaužili, in smo kar veseli zavili v vas, nadejajoč se. da bomo tukaj tudi prespali. Razočarani pa smo bili, ko smo priši: v vas, ki je bila požgana, o naši kuhinji pa ni bilo sledu. Zvedeli smo, da je bila vas napadena že zjutraj lakoi po našem odhodu po 400 belcih. Zdaj nam je bilo seveda jasno, kaj je pomenilo tisto streljanje, ki je bilo tako hitro končano, saj je v vasi ostalo komaj 10 naših borcev s komandantom Marokom ter nekaj tovarišev, ki to med potjo zboleli, ter niso mogii na daljevatl poti. Padli so štirje, med njimi tudi naš komandant major Marok; vsi bolni so bili ujeti, dvema pa se je posrečilo uiti Vaščani so pripovedovali o borbi, ki se je vršila v vasi. takole: Takoj po vašem odihodu je napadlo vas okorg 400 belcev. Napad se je izvršil tako nepričakovano, da se naši niso mogli več znajti. Belci so imeli natančne podatke ter so že s prvimi tremi minami, ki »o jih vrgli iz metalca, popolnoma razorali in zažgali hišo,’kjer So se naši utaborili, potem so pa streljaje udrli v vas, saj so vedeli, da v vasi ni več kot 10 partizanov. Da so imeli natančne informacije o našem gibanju je bilo razvidno iz tega, ker so vedeli, da je v vasi ostal komandant Marok, čigar ime So dobro poznali vsi, kajti pod njegovim vodstvom so jim zadali partizani velikan, ske izgube T