mz
I!
M.




tihi)* dvakrat na mcicc In »le« prvt {elrtek po t. In 15 v mesecu. Ceni mu |e | K 60 v na lelo, (*« Nemfl|o 2 K 8 v, U Ameriko In druje tuje driave 2 K jO v). — Spisi In dopisi te poliljajo: Ured-alilva .Domoljub«', Ljubljana, Seme-allke ulice II. 2, narotnina, reklamacije In tateraii p« Upravnlitvu .Domoljuba* ljubljini, Kopitarjev* ulice »t 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO.
I n a a r a 11 u sprejemajo po sledečih cenah Enostopna petitvrsta(Šestina.Dofno-ljubove* Širine, 34 mm) stane u enkrat 30 v (e se lisica dvakrat 26 v. Ce se tiska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljenju t na I en p opus L — Reklamne notice navadna garmondvrsta 60 v.
Čekovni promet postno - hranilničnega unda II. 824.797.
Štev. 18.
u Ljubljani, dni Zl. septembra 1905.
uto xviii.
Napredno gospodarstvo in posli
Razumno, napredno kmetijstvo iore tudi pripomoči, da si kmet za-[otovi potrebnih poslov. Na to se plošno premalo misli. Zato opozar-mo na to zlasti v dveh ozirih:
1. Živinoreja mora pametno na-redovati. Naši hlevi so v velikem evilu zelo slabi. Tu je treba na-»redka. Zračni, svetli hlevi, kjer se nojnica redno odteka in gnoj lahko proti odstranja, morejo pač bolj mi-ati posle, nego zaduhli, zamazani rostori, kjer se gnoj gazi do kolen, toliko lepše in ložje gre v pripravili hlevih delo izpod rok! Vrh tega i treba primernih jasli in razumnega rmljenja. Živina se ohrani čedna in zdrava; s pametnim krmljenjem je pa prihrani silno mnogo dela. Ena lekla opravi v napredno urejenih hle-'\h toliko kot bi drugod dve ali celo ri komaj zmagale. Koliko olajšajo lmečkim gospodinjam in s tem tudi 'oslom dela mlekarne! Kakšne sitno-111 ,so s prestavljanjem latvic, z dežjem v pinji in kuhanjem masla! "dobljeni čas se zelo lahko drugod 'sPeSno porabi. — Tudi v prešičorejije rebanovega reda. Večna kuha, kuha, ki
je pri nas v navadi, mora zmučiti ženske, ki imajo kaj več prešičev v oskrbi, in jih spraviti ob dobro voljo. Priložnosti je dovolj, da se podučd gospodarji, kako je drugod po svetu, in izprevidijo, s kakšno lahkoto se krmijo cela krdela ščetincev.
Kmet, ki se s trdno voljo loti v vseh ozirih naprednega gospodarstva, napravi takorekoč šolo za dobre posle in vzgaja dobre gospodinje iz svojih dekel. Red in napredek vlečeta nase. Tam, kjer se more kaj naučiti, gre mlad človek rajše, nego pa tja, kjer ne vidi zase nobenega umskega napredka. Že zdaj vidimo, da dobre kmetije, kjer gospodarijo razumni gospodarji in snažne, pametne gospodinje, mnogo ložje dobe poslov nego tam, kjer vlada nered in nesnaga po starem kopitu.
2. Kmetu je neobhodno potrebno, da rabi, kjer je le mogoče, stroje,, in s tem prihranja človeško moč. Silno je želeti, da bi združena misel tudi v tem oziru napredovala. Z zadružnim, vzajemnim sodelovanjem je namreč mnogo ložje vporabiti natorne moči, da gonijo stroje n. pr. veter, najbolj pa vodo. Mogoče je celo napraviti si tam, kjer se ne da dobiti druga natorna sila, parni motor. Bog je položil v natoro vse polno sil; samo ljudi je treba, da jih dvignejo.
Ljudje pa morajo seveda biti pred vsem tega prepričanja, da moramo na svetu drug drugemu pomagati, da smo drug na drugega navezani, in da se da kaj trajno dobrega doseči samo s krščanske ljubezni polnim skupnim sodelovanjem. Ne motimo se, če pravimo, da bi obnovljeni duh vzajemnosti prinesel mnogo svežosti v kmečko življenje, in bi tudi mlada dekleta in fante ložje pridržal pri kmečkem delu. Prepiri med sosedi, ali celo netečne, drage pravde, polne žalosti in jeze, delajo kisle obraze po vsi hiši. Dekli in hlapcu je težko biti v takem. Vzajemna ljubezen med kmeti, bratska udanost, ki ž njo drug drugemu pomaga, pa razliva svojo veselo, tolažilno gorkoto tudi med posle. Ne prezrimo, da se vsak mlad človek želi kaj naučiti, in da si želi svežega, naprednega življenja. Zato brez skrbi trdimo, da bi napredno gospodarstvo združeno seveda s krščanske ljubezni polno stanovsko vzajemnostjo olajšalo marsikomu skrb za posle. Črnogledci ne bodo zadovoljni z našimi besedami. Nimajo prav. V sv. pismu stoji beseda: Bog je naredil narode ozdravljive. Da, narodi in ljudje so ozdravljivi. Vse se da popraviti. Da in mora se ozdraviti tudi sedaj tako žalostno stanje največjega trpina, — kmečkega stanu.
Slavnost odkritja Prešernovega spomenika u Ljubljani.
Dne 10. septembra so v L:ub!jani odkrili našemu pesniku prvaku spomenik. Dasi je Prešern v svojih pesnih opeval živ ljenje vseh slojev, v prvi vrsti življenje preprostega kmeta, so liberalci priredili vso slavnost sami in prezrli pri tem >so kato liško-naredno organizacijo. To so pa storili zato, da bi se potem bahali, češ. postavili smo Prešernu lep spomenik, sami smo slavili velikega slovenskega pesnika in nobe den nam ne bo	več očitati, da nismo
narodn;iki m v Lrdajilski zvezi z Nemci. Liberalri slave v Prešerni: sjojo to, kar je slabega in poltenega. kar je dobro, pa zaničujejo. Slavij* ga posebno zaradi njegovih »zaljubljenih* pesmi in poveličujejo njegovo nravno slabo, pijanosti in vživanju vdano življenje. Zato so tudi na spomenik postavili razgaljeno žensko.
Pa kmalu so na slavnostni dan pokazali, da se boje vlade in Nemcev. Ruskemu govorniku, profesorju Zabolotskemu so delali tako dolgo ovire, da ne bi govoril in da bi tako liberalni prireditelji slavnosti ne prišli pri vladi v zamero, slavnostni govornik dr. Tavčar pa se ni upal govoriti o pomenu Prešerna za Slovane, ampak jc po slari navadi prav nespretno udrihal po »klerikalcih*. Spamenik je naravnost proglasil za bojno znamenje liberalcev proti katoličanom, kar je kmalu potem tudi odkrito priznal liberalni .Notranjec" Spomenik sam ni prav nič primeren za kraj, kjer stoji: iz vsega se razvidi, da so tisti, ki so imeli pri postavljanju spomenika največ govoriti, spomenik postavili nalašč na Marijin trg pred frančiškansko cerkev, da bi ime trga spremenili v .Prešernov" trg. Zato so tudi izbrali tak spomenik, ki predstavlja poleg Prešerna nespodobno žensko podobo, ki se ne sklada s smerjo Prešernovih pesni. Iz spomenika se ne razvidi, da je bil Pre-ieren slovanski rodoljub in da je proslavil krščanstvo v .Krstu pri Savici", ker so na spomeniku upodobljene zgolj navadne nizke ljubezenske zgodbe. Pri slavnosti je bilo navzočega mnogo občinstva, pa večjidel le iz drugih slovanskih krajev; največ ga je bilo iz Trsta in okolice in s Štajerskega, s Kranjskega pa najmenj. Ni pa dovolj, da so postavili Prešernu neprimeren spomenik in ga proglasili za liberalno last, dasi ga je ves slovenski narod brez razlike strank plačal, liberalci ga mislijo še hujše izrabljati. Ljubljanski župan Hribar namerava namreč peljati vse otroke obojega spola iz ljubljanskih ljudskih šol pred nago žensko na spomeniku in Um govoriti mladini v starosti od 6—12 let o Pre-
šernu. Vse se nad tem zgraža in to obsoja, ker ne gre nedorasle otroke vleči po ulicah vprocesijt k spomeniku pesnikaljubavn<h pesni in jim tam pripovedovati o Prešernu. Nežna mladina ni za to, da bi brala Prešernove ljubavne pesni, ki niso namenjene za otroke. L-beralci bi radi. da bi otroci ne šli za cerkvenimi procesijami in se ne učili krščanskega nauka, ampak hočejo, da otroci romajo pred spomenik pesnika in se uče ljubavnih pesni, ki zastrupljajo mlada srca. Proti temu se morajo vzdigniti vsi stariši in zahtevati, da se ne dovoli županu in zagrizenim liberalcem, njih namera. Ljubljanski škof je zato pisal županu sledeče pismo: Na Goričanab, 13. septembra 1905 Blagorodni gospod! Dne 10. septembra odkriti Prešernov spomenik ima nad pesnikom pohujšljivo, nesramno odgaljeno žensko podobo. Kot poklican varih krščanske nravnosti z gnjusom obsojam, da se je za pesnika tako pohoten spominek odbral, še bolj obsojam, da ga je mestna ljubljanska občina spre,ela in v svoje varstvo vzela, najbolj pa obsojam, da se je nesramni kip postavil ravno pred cerkev, posvečeno prečisti Djvici in Materi Božji Mariji v pohujšanje pobožnih vernikov obojega spola. Ta pohujšljivi kip je nepre stano razžaljenje Božje, za katero je odgovoren odbor, ki je tak gnjusen spomenik odbral, in mestna obima, ki ga je na to mesto postavila in v svoje varstvo vzela. V imenu svojem, v imenu svetne in redovne duhovščine, v imenu vseh poštenih Ljub ljančanov, posebno v imenu rahločutnih gospa in sramežljivih gospodičen ljubljanskih, v imenu nedolžne mladine, pa tudi v imenu vsega vernega ljudstva slovenskega, katero rado v Ljubljano prihaja, prosim Vas, go spod župan, prosim občinski odbor, odstra nite pohujšanje, odstranite razžaljenje Božje, izvolite ta sveto sramežljivost globoko raz-žaljivi kip nad pesnikovo glavo odstraniti in zameniti ga z drugim spodobno oblečenim. — f Anton Bonaventura, škof.
Ricmanje.
Liberalci povsod po svetu in seveda tudi pri nas skušajo na vse mogoče načine izpodkopati edinost svete katoliške cerkve, dobro vedoč, da »nobeno kraljestvo, katero je samo zoper sebe razdeljeno, ne more ob stati". Če se bo kak katoličan uprl svojemu župniku mu nagajal, delal težave, tak je v očeh liberalcev velik junak, in mu zaradi njegovega nasprotovanja do duhovnikov radi izpregledajo vse njegove druge napake. Če je neumen, da bi slišal travo rasti, ga bodo slavili kot prosvitljenega in naprednega
RicniujJ
moža, kateremu se je treba že deset kov naprej odkriti.
Ravno tako pa tudi delajo, de ■ liberalen duhovnik, kakeršnih je na < skem hvala Bogu silno malo, p®^ drugo pretvezo upre svojemu škofu noče skazovati pokorščine v cerkve J čeh, posebno če noče iti v službo tje k ga škof pošilja. Nekaj tacega se je' v Ricmanjih pri Trstu. Ime znano po celem Slovenskem in fc Liberalci so že skrbeli, da se je ta ral kolikor mogoče dalci razglasila, J upali, da bodo z Ricmaujskim vzgledoJ drugod ljudi zapeljali in pohujšali. J Bogu, da se jim ta namera ni posrečila
V Ricmanjih je bil pred nekaj hovnik dr. Požar. Predno je prišel v J manje za samostojnega kapelana, je| župnik v Pazu. Tržaški škof ga je od iupniške časti, zakaj, to Požar dobro vč, in ga poslal za samostojnep| pelana najprej na Pregarje, duhovnijoH Trnovega na Notranjskem, odtod pi i manje pri Dolini blizo Trsta. V Ria je Požar zoper škofovo voljo vpeljal | golico pri sveti maši (stareslovenski jij pa z rimskim obredom), R cmanjcisos njim oglasili za prestop k unijalstvu, h grškemu obredu katol ške cerkve, i*I teli priti tudi pod druzega škofa. Tako| se ne sme kar meni nič tebi nič delati! je dal dr. Požarju ukor in ga pozni I hovnim vajam; dr. Požar pa se je i uprl, liberalci so dr. Požarja hvalili, i ljali čez škofa, Ricmanjce dalje hujskal zmešnjave so bile vedno večje. Sto dr. Požarja prestavil iz Ricmanj v Vrt in poslal drugega kapelana v Rica Toda dr. Požar se je uprl škofu io ni h iti iz Ricmanj. Nastanil se je v hiši | kapelanije in R cmanjci so ga vz nekaj časa ter ga na tak način Š2 boljJ trjevali v nepokorščini do škofa. Od. mesto Požarja jim poslanega kapelUj so Ricmanjci preganjali, mu nagajali WJ še potrebnega živeža niso hoteli prof Prišli so celo v cerkev med sveto razgrajat, vrvi pri zvonovih so po" otroci so v duhovnika pljuvali in ^ rogali, in druge surovosti počenjali, vc k maši pa niso hoteli hoditi. Vsled t britkosti je od škofa poslani duh obolel in prosil začasnega dopusta in I meščenja iz Ricmanj, kar mu je i oboje dovolil. Odšel pa je iz Ric«aDl zadnje tudi dr. Požar in si dobil v "] službo, in sicer v uredništvu liberai« časopisa »Edinost".	(
Tržaški škof je že v več Pastirs svaril od liberalcev zapeljane R;CinaD]J jih opominjal, naj se vdajo zaradi ve ^
naj pomislijo na strašni odgovor,
ki ji*'
zaradi njih in zaradi njihovih otrok, toda Ricmanjci niso hoteli poslušati svojega škofa.
Silno žalostno je sedaj v Ricmanjih. Bolniki umirajo brez svetih zakramentov, otroci niso krščeni.
Pripovedujejo, da so nekateri umirajoči silno hrepeneli po duhovniku, a njihovi domači si vsled strahu pred druzimi vaščani niso upali poklicati kakega izmed sosednjih duhovnikov, kateri so vsi od škofa pooblaščeni, da smejo deliti Ricmanjcem svete za-' kramente Nekateri pobožni Ricmanjci gredo 1 baje kam daleč na b žjo pot, da ondi prejmejo svete zakramente, katerih doma ne morejo. Če kdo umrje, vodi pogreb mesto duhovnika vaški župan, in mesto cerkvenih pogrebnih obredov zaigra vaška godba mtliču
za slovo na zadnji poti........ Toda
ali more to pomagati umrlemu, ki je brez svet h zakramentov šel v večnost — ali more ta godba tolažiti sorodnike rajnega, ki so pustili umirajočega vsled strahu prel ljudmi brez zadnje tolažbe, ki so morda naravnost krivi njegovega večnega pogubljenja?
Vkljub tej strašni duhovni škodi pa liberalni listi hvalijo Ricmanjce, hvalijo liberalnega duhovnika dr. Požarja, hvalijo tudi druge liberalne duhovnike,£e nagajaj« svojemu škofu.
Vsem mislečim in prepričanim katoličanom pa je beseda Ricoanje nekaj groznega in svarilen opomin: Ne vrjeti liberalcem, ne vrjeti tudi takemu duhovniku, kateri se da od liberalcev zapeljati, da noče biti pokoren svojemu škofu. Naj je že kdo svetnega ali duhovskega stanu, ako ▼ cerkvenih stvareh ne posluša škofa, veljajo o njem Kristusove besede: „Ako pa kdo cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nejevernik in očiten grešnik".
Političen pregled.
Državni zbor.
Po najnovejših poročilih bo sklican državni zbor najbrže 26. septembra. Med prvimi razpravami bodočega zasedanja bo vprašanje o laškem vseučilišču. Radovedni sme, kaj se bode speklo v tej razpravi, zlasti ker so postali zadnji čas Italijani sami needini, kje naj bode bodoče vseučilišče. Obmorski Italijani zahtevajo vseučilišče v Trstu, tirolski pa na južnem Tirolskem. Najpreje bode pa obrazložil mini-sterski predsednik svoje stališče o razmerah na Ogrskem, nato sledi prvo branje proračuna. Državnozberskemu zasedanju sledi Potem šesttedensko zasedanje deželnih zborov, nakar bo zopet zboroval državni zbor
Stalni obrtni odsek.
Zadnji čas je imel stalni obrtni odsek zopet več zelo važn;h sej. Razpravljalo se je v njem o vprašanju ali naj se tudi od trgovca zahteva dokaz usposobljenosti. Vla-din načrt se ne dotika tega vprašanja. Vlada stoji na stališču, da trgovina ostane prost obrt. Večina odsekova zahteva vsaj načeloma dokaz usposobljenosti tudi za najmanjše trgovce po vaseh. Proti temu je go-voiil poslanec Žitnik, ker se po njegovem mnenju na deželi mali trgovci ne žive samo od trgovine, marveč imajo skoraj brez izjeme še druge obrte ali gostilne, trafike, kmetije itd. Od teh vendar ne moremo zahtevati, da bi se preje učili v trgovini saj šest let, kar zahteva večina odsekova. Odsek je tudi sklepal o obrtnih strokovnih šolah Sklenili so, da učencem obrtnih strokovnih šol ni potreba pomočniškega izpričevala, ako so se v šoli naučili praktičnega rokodelstva. Tudi o usposobljenostnem izpri-čevalu za ženske se je razpravljalo v obrtnem odseku.
Na predlog poslanca Šnaidarja je odsek sklenil, da se upelje obvezna mojstrska iz kušnja. Dovolili so ponavljati izkušnjo onim pc močnikom, ki bi jo ne naredili. Odsek je sprejel tudi določila proti pijanosti, ki jih je svoječasno že odobril obrtni odsek. Kar se tiče usposobljenosti izpričevala za gostilničarja, bi kazalo, da o tem sklepajo deželni zbori. Odsek je sklenil po daljši razpravi, da določil proti pijančevanju ne kaže sprejemati v obitni red. Odsek se je nato posvetoval o obrtnih posredovalnicah za delo in službe. Končno je sklepal stalni obrtni odsek o koncesijah za izdelovanje, ki bodo v bodoče potrebne za izdelovanje umetnih mineralnih voda in o zaporu proti prestopkom obrtnega reda.
Zopet dva nova ministra.
Sedanji ministrski predsednik je pri svojih ministrih silno izbirčen. Pred krat kim sta odstopila dva ministra in sicer naučni minister in trgovinski minister. Seveda je imel tu zraven svoje roke Gavč. Cesar je oba odlikoval. Na novo je pa imenoval ctsar za voditelja naučnega ministrstva barona Rinerta, za voditelja ministrstva notranjih stvari pa grofa Leopolda Auers-perga. Vladni krogi trde, da izprememba nima politične važnosti. A druga poročila trde, da namerava Gauč v kratkem času ižpremeniti svoje ministrstvo v parlamentarno Nemci Gauču ne zaupajo in trde, da so Čehi povzročili sedanjo premembo. Obenem pa naglašo nemški listi, da se Nemci ne smejo prezreti, ako preosnuje Gauč svoje ministrstvo v ustavno.
Na Ogrskem.
Iz Budimpešte poročajo, da se baje bliža konec Fejervarjeve vlade. Baje namerava vladar pozvati nekaj ogrskih veljakov,' da mu poročajo o položaju. Nekateri sodijo, da bo položaj kmalu jasen Fejervari ve, da na merodajnem mestu ne odobrujejo njegovih načrtov, in je zato že hotel vložiti prošnjo za odstop. Sedanji položaj je povzročil Gavč, ki se je izjavil proti splošni volivni pravici, ker se boji, da če jo uvedejo na Ogrskem, se prične tudi v Avstriji velika agitacija za njo. V krogih ogrske zveze so jako zadovoljni z razvojem stvari. Če odstopi Fejervari, je to znamenje, da je vladar voljan odnehati.
Avstrija na Balkanu.
Vedni nemiri v Makedoniji kakor tudi oslabljenje Rusije v vojski z Japonci, so povzročili, da obrača Avstrija veliko večjo pozornost na Balkan, kakor svoj čas. Uradno sicer to zanikajo kakor vselej, kadar se kaka država pripravlja na kak uso-depoln korak. Nameni države se najbolje izpoznajo, kako ima razpostavljeno svoje vojaštvo. In zadnji čas naša država jako izdatno pomnožuje vojaške posadke v Slavoniji, osobito ob Donavi. Nedavno so namestili dragonce v Mitrovici, Rumi in Zagrebu. V Slavoniji so dobili vojaške posadke v čisto navadne vasice. Ob Donavi ležeča vojaška skladišča so preskrbeli z najmodernejšim razstrelivom, v trdnjavo Petrovaradin dovažajo topove in orožje. Osobito veliko je v trdnjavi gorskih topov, kar označuje avstrijske namene na gorati Balkan. A izključeno seveda ni, da se vojaški krogi pripravljajo na morebitno ustajo na Ogrskem, kjer tudi ni vse tako, kakor bi moralo biti in kjer hujskajo skrivaj na vstajo najvišji plemiči.
Oboroženje Srbije.
Srbija si misli napraviti novih brzo-strelnih topov. Vojni minister je v to svrho že povprašal razne tovarne in si ogledal vzorce. Posebna komisija bo napravila v tovarnah samih, ki so se udeležile tekmovanja, prve preizkušnje, ker več tovarn iz raznih vzroke^ noče poslati v Srbijo svojih topov.
Francoska v verskem boju.
Nasprotniki katoličanov nadaljujejo še vedno priljubljeno jim gonjo proti katoliškim samostanom na Francoskem. Navedli bi lahko celo vrsto slučajev, ki pač ne delajo nikake časti francoskim svobodomisle-cem, kako se vlomili framasonski briči v samostan, kako so ukradli dominikancem samostan, ki ga ccnijo na 200.000 kron,
kako so nekemu župniku skrivaj prodali župnišče. In če pogledamo zgodovino polpretekle dobe francoskih katolikov, se ne čudimo, da se jim godi tako. Pomanjkanje organizacije katolikov, in ker se boje posegati v politične boje, je zakrivilo, da mo • rajo sedaj toliko trpeti od protikatoliških junakov. Ker se je v zadnjem času v tem obziru mnog« zboljšalo, upad smemo na boljše čase francoskih katolikov. Začeli so se živahno gibati in pričeli prirejati praktične socijalne tečaje. Ker izstopi letos ia prihodnje leto iz francoske zbornice veliko članov in se bodo vršile prihodnje leto nove volitve za zbornico, videli bodemo morda že takrat sadove mladega katoliškega gibanja ▼ Franciji. Dal Bog!
Shod svobodomiselcev v Parizu.
Pred kratkim so zborovali v Parizu svobodomiselci najrazličnejše baže. Na zbo rovanju je prišlo do groznih nemirov. Anarhisti so hoteli imeti sa dnevnem redu točko, da se izrazi priznanje propalemu falotu Ma-lato, ki je izvršil bombni napad na španskega kralja in je sedaj v ječi. Nastal je velik šum Sejo so morali zaključiti. Ko so se zopet sešli, je neka stara gospa predlagala, naj se mesto katekizma po ljudskih š«lah poučuje — civilni zakonik. Ko so anarhisti opetovano dražili druge svobodo-miselce z različnimi predlogi, so jih slednji potisnili iz dvorane. Tako se godi med svobodomiselci.
Ločitev Norveške od Švedske.
V Karlstadu s« se sešli pred kratkim norveški in švedski odposlanci, da se posvetujejo • ločitvi Norveške od Š edske. Vsak dan prirede dve seji. — Predsedoval bo eni seji švedski in eni norveški pred sedaik. Včeraj je predsedoval na predlog Norvežanov švedski predsednik Lundenberg. — Obravnave ostanejo tajne.
Po vojski.
Pred štirinajstimi dnevi se*je razširila po svetu vest, da so se pooblaščenci, ki so kovali v amerikanskem mestu Portsmut velepomembni mir, zjedinili t vseh točkah in tako končali vojsko, ki je skoro celih devetnajst mesecev divjala na Daljnem Vzhodu, oslabila rusko velemoč in uvrstila Japonsko m«d prte vlasti v Aziji. Nešteto človeških življenj je U vojska pahnila v smrt, povzročila neznosno gorje; v zgodovini človeštva
pa je velikega pomena: povzdignila je mongolsko pleme, katero ima sedaj v vzhodni Aziji prvo besedo, in osvobodila je rusko ljudstvo jarma samodržtva. Japonska je pokazala kaj premore maloštevilno ljudstvo, ki živi v urejenih razmerah in ve, zakaj gre v boj, Rusija pa, do kam jo je privedlo propalo plemstvo, dvorne stranke in omahljiv car. Res je, da je Japonska neizmerno žrtvovala in da je oslabljena, a tu se gre v prvi vrsti za rumeno pleme, ki se je vsled zmagonosne vojske zbudilo iz mrtvila in v prvič v zgodovini začutilo, da je pravzaprav ono gospodar Azije, svoje zemlje. Vojska je vzbudil dvoje izprememb: izpre-membe na Kitajskem in izpremembe na Ruskem. Kitajsko armado preosnavljajo, kitajska poslanstva potujejo po Evropi in vse kaže, da se bo v kratkem Kitajska povspela do tistega stališča in tiste meči, ki ji gre po njeni velikosti in legi na azijski celini. Vojska bo imela tudi velike posledice za ostalo evropsko posest v Aziji. Francoska, Angleška in Ameriške Združene države bodo morale svojo azijsko posest vse drugače zavarovati, kakor so jo doslej. Mogočna Angleška je zaveznica male Japonske. Japonska bo odslej v Aziji zavzemala stališče Angleške, zlasti ker ji je morje vsled posesti Koreje zagotovljeno.
Kaj ima Rusija od vojske?
Japonska armada je ruskemu ljudstvu izvojevala, česar ni nameravala, — boljšo bodočnost. Odslej se bo Rusija okrepila na-znotraj in obračala večjo pozornost na Evropo, kjer ima brezdvomno več koristi kakor v daljni Mandžuriji. Balkanski narodi pričakujejo od nje osvobojenja, ostali slovanski narodi pa upajo, da si bo Rusija, prosta birokraških vezi in izkoriščevanja velikih knezov, pridobila med evropskimi velevlastmi kmalu zopet tisti ugled, ki ji pristoja po njeni ogromnosti in zgodovinski preteklosti.
Kdo je povzročil vojsko in kdo jo je končal?
Sedanji politični položaj je tak, da bo od miru poleg Japonske imela največjo korist Angleška, ki je tudi prava provzroči teljca te vojske. Angleška je hotela Rusijo oslabiti in je naščuvala nanjo Japonce, be-veda se ne vč, kako se bo to Angleški izplačalo v dalnji prihodnjosti. Dregnila je v tleči pepel in najbrž je zanetila velik ogenj, ki bo v nedoglednem času lahko uničil tudi najdragocenejšo angleško kolonijo, prednjo Indijo. Narodna zavest in kulturno edinstvo azijskih narodov je vzbujeno, pridne roke bodo gradile na tej podlagi dalje, Evropcem pa bodo izpodmaknili tla. Vsa zasluga za
mir gre Rooseveltu. Najbrž so a finančniki v sporazumu z drugimi u obedvenia vladama, da jima ne bodo"1 več posojil, na kar sta se seve morali * Odločili so v Tokiu, kjer so dali tiste l cesije, ki jih je zahteval \Vitte. Sicer tudi Rusija znatno odnehala, ker je se uradno poroči, izročila polovico s lina, dasi tega izprva nikakor ni hi storiti.
Kaj je dobila Japonska*
Japonska je dobila Korejo, u kit« se je bojevala stoletja in s Port Artm vred gospodarske in trgovinske koristi^ Daljnem Vzhodu, ki jih bo seveda za i morala deliti s Kitajci in Angleži. Kil ponskem je pa ljudstvo in časopisje burjeno. Iz Tokia brzojavljajo, da listi i htevajo, naj se mirovni pogoji nikar ne p pišejo od japonskega cesarja. Zgodilo se)J že več pouličnih nemirov, katere so j vzročili nasprotniki mirovnih pogajanji prijatelji vojske. Dasi je Japonska od sti prvotnih zahtev silno odnehala, je vem dobila mnogo, mnogo. Zato se morit kemu čudno zdeti, da se dobe na Japoa< ljudje, ki so proti sklenjenemu miru.
LISTEK.
Kdo je bil kriv?
(Josip Brožek.)
Po gladki cesti iz mesta sta stopala časnih korakov dva že bolj priletna Solnce jima je sijalo nad glavama i močjo, listje na drevju je bilo mirno in najmanjši vetrček ga ni zazibal. Ptiči se poskrili v grmovje, da bi šele proti čeiu zažgoleli svojo hvalnico stvarr samo cvrček je neumorno prepeval na p „ Danes je pa gorko", spregovori prvi naših potnikov in slekel suknjič.
»Res je", odvrnil je drugi, „Bog da ne bi bilo proti večeru še kake ne« kar se prav rado zgodi po taki vročini-
.Upajmo, da nas bo Bog obvaroval« hujšega. Zakaj pa še ti ne slečeš sukn)ij veliko manj ti bo vroče, če boš golo«1 „Bi že, pa neseni v žepu nekaj ig» za fantka, pa se bojim, da bi jih ne 110 mil, potem bi mi slaba predla " »Zakaj pa?"
,1 tako imajo naučenega, da mu « vsak kaj prinesti, če kam gre, «e p»*P cvili in joka, da je joj.*	,
.To imate pa res dobro naučenega »Bojim se kaj bo iz njega ko dor«
sem se veselil vnuka in ga silno težko koval, zdaj )e pa vse drugače, kot sem in mislil"
Ali je dečko bolehav ?"
0	ne je čvrst in prav živahen, toda slabo ga vzgajata mlada dva. Snaha
ii in dovoli vse, karkoli se mu poljubi, idila sta ga že raznih priimkov, s ka-
1	obklada očeta, mater in tudi mene. aj da govori, pa že kriči za menoj:
lec, dedec, ona dva se mu pa smejeta. m se, da se bo taka vzgoja nad njima iridko maščevala."
Med tem pogovorom sta prišla moža majhne vasi, in oni z igračkami za vnuka, j Osojnik, se je ustavil takoj pri prvi ob cesti rekoč:
„]az sem že doma, pa z Begom in pe-
ian nas kaj obišči."
„Z Begom", odvrnil je drugi in korakal
cesti dalje.
Pri Osojnikovih so se res slabo brigali vzgojo triletnega Jožka Vsaki njegovi i se je moralo ustreči, vse je moral de-v roke, karkoli mu je srce poželelo, ž se je včasih nad takim početjem ne-iliko pojezil, pa materina ljubezen je vedno in po navadi s« se končali taki in ki prizori s tem, da se je Jožku želja lnila, oče pa je moral čuti očitanje, da prestrog in mu ni prav nič za otroka.
»N'e res, Jožek, ata so dedec?" dejala zaslepljena mati sinku, „le požugaj mu!" Jožek je požugal očetu in brbljal: ata ec.
V začetku so se takim besedam otro-vim vsi smejali, a deček je kmalu dobil i druge ae posebno lepe besede, s kate i je obkladal one, ki so mu kaj ugo-jali. Ako se takoj ni spolnila njegova se je vrgel na tla, cvilil, jokal in 1, dokler s i ni zgodilo, kar je hotel
■ja,
Staremu Osojniku to ni bilo všeč in Ikoč se je snahi bridko pritožil, da ga je pek kar za res že ozmerjal.
»Ne ne bo vas ubil« to ne, če vam ko besedo reče, otrok je otrok", zavrnila je snaha osorno.
»Saj jaz lahko prenesem to, toda otrok bo tega navadil in pozneje, ko doraste, ravno tako govoril."
»Če se je navadil, se bo že tudi od-
Idil."
Neko nedeljo popoldan je odšel stari Isojnik v cerkev h krščanskemu nauku in paha tudi. Ostal je doma samo mladi Osej-fk z Jožkom. Ker ni imel ravno posebnega Travila, je vzel iz skrinje listnico in začel reštevati denar, ker je bil namenjen v sred« * semenj po konja.
Ko Jožek zagleda lepe papirnate bankovce pri očetu, se takoj oglasi in jih hoče tudi on dobiti v roke.
„Ne smeš, Jožek, to ni zate", pogovarjal ga je oče.
»Je, je, ata dajte, ata dajte, začel je kričati deček na ves glas, in ker ga oče ni mogel drugače utešiti, mu je dal prazno listnico. A Jožek jo je hitro pregledal in ko je videl, da je prazna, jo je zalučal za vrata in se spustil v še glasnejši jok.
Hočeš, nočeš, »moral* mu je dati ne spametni oče bankovec — stotak.
»Na, Jožek, na, pa pazi, ne smeš raztrgati."
Jožek je utihnil, pregledoval in gladil stotak. Med tem je oče spravil ostale bankovce v listnico in odšel iz hiše, ker je v hlevu začul neki ropot.
Čez malo časa se je vrnil in bil skokoma pri Jožku, ki je dražil psa s stotakom, mu ga ponujal in zopet pulil iz gobca. Ravno v tem trenotku sta si Jožek in pes — bodisi nalašč, bodisi po nesreči — stotak bratsko razdelila. Jožek je držal eno polovico v roki in začuden gledal očeta, ki je priskočil, brcnil psa, da je bolestno zacvilil in zbežal pod klop z drugo polovico sto-taka. Osojnik je strgal Jožku polovico bankovca iz rok in skočil za psom, da bi dobil še drugo. Šele čez nekaj časa jo je našel, a manjkal je precejšen košček. Začel je na mizi iz dobljenih kosov sestavljati stotak.
Med tem se je vrnila žena iz cerkve in stopivši v sobo, začudena vprašala: »Kaj pa počneš?*
»Kaj počnem ?" Lepo imaš otroka naučenega. Le poglej, kako mi je raztrgal stotak.
»Zakaj si mu ga pa dal v roke?"
.Zakaj sem mu ga dal, saj sem mu ga moral, ker ni hotel odnehati."
„Pa bi mu bil dal kaj drugega!"
„ Palico bi mu dal čez hrbet in tebi tudi, ker si ga tako pokvarila."
.Ata, dedec", oglasil se je med tem Jožek, ki je dozdaj tiho in čemerno sedel v kotu.
Zdaj se Osojnik ni mogel več — premagati in udaril otroka po hrbtu prvič, odkar je bil na svetu. Mati se je potegnila za sina in med zakonskima je prišlo do prizora, pred katerim rajši spustim« zagrinjal«.
Ko je prišel stari Os«jnik domov, je takoj zapazil, da je mladima prišlo nekaj navskriž, ker ga ni nobeden ogovoril in tudi med seboj nista spregovorila besedice. Kaj je bil vzrok prepira, ni vedel in tudi ni hotel poizvedovati.
Drugo jutro se je mladi Osojnik odpravil in še! v bližnji trg, da bi menjal raztrgani stotak. Hodil je od trgovca do trgovca,
a nobeden ga ni maral, slednjič ga je vendar oddal v neki gostilni za osemdeset goldinarjev. Dasiravno mu je bilo za dvajset goldinarjev jako veliko, vendar je bil vesel, da ni prišel ob cel stotak, in urno je ubral pot proti domu.
Doma je povedal tudi očetu, kaj je napravil Jožek s stotakom in da ga je s tem pripravil ob dvajset goldinarjev.
„1 zakaj pa nisi šel menjat v davkarije", začudil se je stari Osojnik, „tam bi ti ga bili izplačali popolnoma, k večjem če bi bili utrgali par krajcarjev."
.To mi ni niti na mar prišlo", odvrnil je mladi, »bom saj drugokrat bolj previden in ne bom dajal otroku kaj takega v roke."
Na ta dogodek so pri Osojnikovih kmalu pozabili, Jožek pa je tudi kmalu pozabil na to, da je bil že enkrat tepen in je postajal vedno hudobnejši. Toda pokarati si ga ni nikdo upal in tudi nt smel; zaslepljena mati pa se je vedno vlekla za svojega ljubljenca in ga izgovarjala in zagovarjala kolikor se je dalo.
Ko je začel hoditi Ježek v šolo, smilil se je materi v dno srca in ako bi bilo šlo po njeni volji, bi sinko ne bil nikoli videl šole od znotraj. Oče pa se je bal kazni in gonil sinka vsak dan v šolo, ne meneč se za to, da se mu ne ljubi.
Toda tudi v šoli je pokazala slaba vzgoja Jožkova neizogibne posledice. V šoli in zunaj šole je bil poreden in razposajen kot nobeden, in učitelj je pred vsem razredom izjavil, da bi bilo njegovo največje veselje, če bi Jožka ne bile v njegovi šili. »Ako bo šlo tako dalje, tedaj bo zate premalo palc zraslo v vaši hosti", dejal mu je nekoč učitelj. Te besed? je zvedela mati in šla takoj nad učitelja ter razsula nanj cele litanije očitanj in zabavljic.
»Le vzgojujte sina, kakor vam drago, saj posledice bote sami čutili", dejal je uči telj mirno in obrnil razkačeni materi hrbet.
Leta so minevala, Tonček je nehal hoditi v šolo in učitelj si je oddehnil.
Stari Osojnik je tudi že umrl in bržkone v svojo srečo.
Osejnikov Jože je postal največji kričač in razposajenec v vasi. Nobenega pretepa ni bilo brez njega in kjerkoli se je vršila kaka nerodnost ali neumnost, gotovo je bil Jože kolovodja ali saj kako drugače udeležen.
Zdaj bi bil Osojnik rad svaril in kaznoval svojega sina, toda bilo je prepozno. Jože se ni bal niti očeta, niti matere. Delal je vse po svoji glavi, popival, ponočeval in zapravljal denar s kvartanjem. Če ni dobil denarja od očeta ali matere, je jemal doma žito in druge stvari ter jih prodajal in denar zapil.
Stariši s* se bridko spominjali učiteljevih besedi in grenko obžalovali zanikrno vzgojo svojega sinka. Nevede, kako bi ga spravil zopet na pravo pot, je zapiral oče pred njim žitn ce, opominjal ga z lepo in g'do, ni mu dajal denarja a vse brez uspeha.
»Saj nisem tri leta star otrok, da bi mi vedno pridigevali in bi ne smel niti korak iz hiše", odgovarjal je sprijeni sin osorno.
»Nikdo ti ne brani poštene druščine in nedolžne zabave, pusti le ono sprijeno to varišijo, kvartanje in popivanje in se ob-
našaj, kot se poštenemu mladenču spodobi*.
»Vedno stara pesem, dajte mi rajši kaj denarja, drugače grem od doma. Zastonj vam ne bom delal."
»Ako se nečeš poboljšati, le pojdi ka mor te vleče", zaklical je razsrjeni oče.
»Saj pojdem, bote videli, da bom tudi brez vas lahko živel."
,Le pojdi mi spred oči, <®da" ~ in svareče je dvignil roko, da bi mu požugal, toda roka je omahnila in z bolestnim vzklikom se je zrušil oče, zadet od kapi, na tla.
Sin se je zgrozil pri tem prizeru j„ kot divji bežal od doma proti bližnjemu gozdu. Vlegel se je v senco in skušal po. miriti razburjeno vest. Toda vedno je videl pred seboj le nesrečnega očeta, s povzdig. njeno roko, ki mu srdito žuga.
»Kaj sem storil" — zaklical je obupno in se spustil v glasen jok. »Kriv sem oče-tove smrti ! Jaz nesrečnež !"
(Koncc prlh.)
T/fSsŽ
Razgled po domovini.
* Umrl je dne 5. t. m. na bleškem otoku preč. g. kn.-šk. svetnik Frančišek Jereb, bivši župnik v Zasipih. Rojen je bil 28. avgusta 1833. 1. v Cirknem na Goriškem, v mašnika posvečen 30. julija 1857. Služboval je nekaj nad eno leto v St. Vidu pri Vipavi, do 1. 1867. v Polhovem Gradcu, 1. 1S67. pa je postal župnik v Zasipih, kjer je ostal do 1. 1900, ko se je podal v pokoj na bleški otok k Materi božji. Pokojnik je bil vnet, goreč duhovnik, prijazen do vsake svojih ovčic. Kakšno skrb je imel zanje, priča to, da se je še v pokoju vedno zelo zanimal za vse, kar se je godilo v nekdanji njegovi župniji. Da je v svoji veliki pobož-nosti kar najbolj vestne skrbel za duhovni blagor svojih ovčic, o tem mi ni treba še posebej govoriti, omenim naj le, kako je tudi skrbel za časno srečo, zlasti za pouk in izobrazbe Zasipljanov s tem, da je celih devetnajst let poučeval vse predmete. Nakupil si je celo na lastne stroške razna učila, ki jih vselej še moderne šole nimajo. Pri vsem tem trudu in delu pa je bil rajni gospod skromen, pričakujoč plačila od zgoraj. Vendar je vsaj nekaj plačila dobil že tu: Presvetli knez in škof so ga imenovali zaradi njegovih velikih zaslug za cerkev in šolo za kn. šk. duhovnega svetnika. Zadnja leta je živel pri Materi božji na otoku in stregel romarjem, kar je mogel kot bolehen starček. Navsezadnje je pa moral popolnoma prenehati z vsakim delom, kajti pred dobrim letom ga je zadel mrtvoud, ki ga je priklenil z malim presledkom na bolniško posteljo. In tu se je šele pokazala njegova ljubezen do Boga in pobežnest: Nikoli, pa prav nikoli, dasi sem ga velikokrat obiskal, ni tožil e svoji bolezni, bil je potrpežljiv kakor Job, vedno vedrega duha in veselega obličja. Najhujše mu je bile, ker ni mogel v cerkev k Materi božji; le s silo smo mu cerkev ubranili, ko smo videli, da bi mu te škodovale. Zato je bil pa tudi pri vseh priljubljen. To je zlasti pokazal njegev pogreb. Osemnajst duhovnikov ga je spre-
milo k počitku, celo žalno slovesnost je vodil mil. g. prelat Rozman, sošolec rajnika, in je tudi prelepo govoril pokojniku za slovo. Udeležila se je cela Zaspiška fara in Marijina družba z zastavo, občinski odbor gerjanski z g. županom Zumrom, spremilo ga je z otoka v Zasip veliko grajskih žup-Ijanov, zlasti mnogoštevilna grajska Marijina družba z zastave in pevskim zborom, ki je posebno lepo pel tri nagrobnice in črno mašo. Bog povrni blagemu gospodu vse, kar je dobrega storil! Naj v miru počiva med svojimi evčicami!
40letnico mafini&tva obhajali so pretekli mesec na Brezjah pri Mariji Pomagaj sledeči preč. duhovniki: Ažman Jan, duhovni svetnik, župnik v Gorjah ; Jereb Matej, župnik v Preddvoru ; Ka-dunc Matija, župnik v Preloki; Pavlič Damijan, župnik v Kostanjevici; Notar Anton, ekspozit v Sturjah pri Sežani; Pristev Simon, beneficijat v St. Vidu pri Zatičini. Zaradi bolezni ali t zaradi drugih vzrokov so bili zadržani: Žužek Janez, amerikanski misijonar, sedaj v Vodicah; Tomazin Ignacij, misijonar v Ameriki; Selar Franc, v pokoju v Stari Loki; Pečar Jožef, v pokoju v Kranjski Gori; dr. Mogulič Mihael, župnik v Stillfriedu pri Dunaju. Udeleženci so se zbrali prejšnji dan v samostanu očetov frančiškanov na Brezjah, kjer jim je pri večerji preč. duh. svetnik Azman Jan. na kratke omenil življenjepis, kraj in čas smrti vseh umrlih sošolcev, katerih se je že velike preselilo v večnost. Slavljencem je nadalje naznanil in prebral pismo sv. Očeta, v katerem je podelil vsem apostolski blagoslov. Na dan slavnosti daroval je pete sv. mašo ob 6. uri č g. župnik Jereb, med katero je pel domači brezjanski pevski zbor pod vodstvom g. Boleta. Ns te je imel preč. g. svetnik Ažman slavnosti primeren, krasen govor, katerega so jubilanti in zbrane ljudstvo z največjo pazljivostjo poslušali. Ob 8. uri daroval je peto črno sv. mašo z li-bere za vse umrle sošolce, č. g. župnik Pavlič Damijan. Pri kosilu se se vrstile razne napitnice. Slavljence pozdravil je tudi vid. g dekan Novak iz Radovljice ter jim v svojem govoru želel obilne blageslova v vinogradu Gospodovem in izrazil željo, da bi jim ljubi Bog po priprošnji Marije Po-
magaj dal dočakati še vsem zdravim jB krepkim 501etni jubilej. Vsi navzoči jubilanti se še trdnega zdravja in v kolikor je po človeško sklepati, se bode ta želja g. dekana tudi uresničila. — Bog živi 401etne jubilante ter jim daj dočakati tudi zlate maše. V to pomagaj Bog po priprošnji Marije.
Kmetijska ftola na Grmu. Deželni odbor vabi sedaj v te šolo. Ogrevali smo se vedne za to šele in jo priporočali. Letos se je pa na tej šoli nekaj predruga-čilo, da ne moremo brezpogojno priporočati našim kmetovalcem, da bi pošiljali svoie sinove na to šole. Z odlokom z dne 11. apr. 1905 je dovelil dež. odbor kranjski (g. grof Barbo ima menda to šolo v svojem področju) učen cem kmetijske šole prost izhod in obisk gostiln ob nedeljah ic praznikih. Povdarjalo se je večkrat v raznih vabilih in priporočilih, da se učenci kmetijske šole vadijo v varčnosti. Saj je res našim gospodarjem varčnost pred vsem potrebna. Lepa varčnost in napeljevanje k varčnosti bode to, k« bodo 16 de 18letni fantki ob nedeljah in praznikih ebiskavali gostilne in se vračali vinjeni v zavod. H krščanskemu nauku v rerkev se jim ne dovoli, v gostilno pa bodo morali iti, da ne bodo od tovarišev zaničevani. Mi sme od gojencev samih izvedeli, da so bili tako proti svoji volji prisiljeni k obisku gostiln. Naš slovenski kmet že take rad pije in ne rabi zato še posebne šole. Deželni odber je sploh s tem odlokom zadal velik udarec disciplini. Mi bi želeli, da bi se rajše drugače preskrbelo boljše za gojence, ki so opravičeno mnogokrat pokazali svojo neveljo.
— Društveni koledarček.
Kmalu dobimo »Društveni koledarček" za leto 1906, kateri se bode odlikoval od lanskega s še bolj izbrano in bogato vsebino. Ker je izdajanje vsakolet; nega koledarčka zelo važno pedjetje, ne bi smelo biti nobenega slovenskega moža in mladeniča, ki ne bi nosil pri sebi tega našega koledarčka kateri nademesti lahko vsled svoje praktične uredbe vse druge za-
e notese i. t. d. Zato pa nabirali naročnikov pozor! Izku-je'nfbrati kolikor največ mogoče naroč-|0v in pošljite nabiralne pole, katere so Ivam poslale, vsaj do 1. oktobra t. 1. naslov .Slovenske krščan-,e socialne zveze" v Ljub-n j v katere korist je namenjen dobi-'iZ koledarčka Lanske naročnike, ki niso poravnali računa za ledarček z a 1 e t o š n j e 1 e t o , prosimo, da store to takoj, [ne bo treba pošiljati novih opominov.
Popravek. Resnici na ljub« po limn, da se g. Eogelman ni udeležil one ke ob selski luži, kakor smo poročali v A nji številki našega lista, pač pa je bil, kor se nam poroča, ob istem času v tigi družbi in vasi.
iorenjske novice.
0 Posvečenje nove cerkve Bledu se je izvršilo nad vse slovesno, ki jim je .Narod* svetoval, naj vza-ijo za škofov prihod brezove metle v ike, so ubogali in vso nesnago pomedli ledu, tudi liberalna nesnaga je morala vsa kraj, tako, da so sprejeli Škota in se slo-snosti udeleževali samo pristoo katoliški mi ljudje, katerih je bilo na tisoče. Pa precej več so storili, kot so liberalci etovali: Bled je bil odet r slavnostno !ejo; vse polno mlajev z napisi je krasilo t, po kateri je presvitli knezoškof prišel svetinjami na Bled, prostor okrog cerkve pa *rli Blejci izpremenili v pravi gozd sajen z mlaji. Slovesnost posvečevanja se začela ob osmih zjutraj. Prisostovalo nad 20 duhovnikov in nebroj vernega idstva, ki se je štelo stečno, da je uča-1« to slovesnost Zahvala za vso srečo in feselje, ki ga imamo Blejci nad novo cer-vijo, gre poleg Bogu v prvi vsti g. žup-iiku Oblaku, ki je žrtvoval za novo cerkev 'se, kar je imel, celo zdravje si je izpod-;°Pa' s preobilnim trudom. Zato ga pa ■ejci tembolj ljubimo in spoštujemo, čim-olj mu gotovi ljudje mečejo polena pred l#&e» ki pa ne zadenejo njega, ampak zelo bčutno tiste, ki jih pioti Gospodu mečejo: Savica in resnica je še vedno našla pot, ne prej pa pozneje.
6 Obenem v svet, obenem
*	sveta. Kakih 50 let bo od tega, kar
•	^irtov oče naložili tri tunjiške dečke in '* Jih potegnili v Ljubljano v šolo. Kakor 10 klicali v šoli profesorji po abecedi, tak° i>h je letos poklical Bog vse tri po abecedi k sebi. O Svečnici je umrl Štele 'van svečar in posestnik v Kamniku, konec februarja France Šmidovnik pri svojem bratu Upniku v Prečini, 11. marca pa o. Nikolaj
Traven v Novem Mestu. Sicer niso dosegli, kar so starši pričakovali, vendar je bil vsakteri izmed njih možak korenjak na svojem mestu in vsak je zapustil časten spomin.
*	Nemško trirazrednico so otvorili letos na Savi pri Jesenicah. Potrebna gotovo ni, ker je vseh nemških ctrok komaj za en razred. Namen razširjanja „Siid-markine šole" je jasen. Loviti hoče slovenske otroke. In ta lov žalibog ne bo brez uspeha. Kakor čujemo, so nekateri slovenski starši zapisali svoje otroke v nemško šolo, da bi se naučili nemščine. Gotovo privo ščimo slovenskim otrokom, da bi se kolikor mogoče izobrazili, a obžalujemo pa to, da svojo izobrazbo iščejo tam, kjer lahko trpi njihova narodnost Zato pa naj se merodajni krogi potrudijo, da se čimpreje ustanovi na Jesenicah osemrazrednica, kjer se bodo otroci lahko naučili vsega, brez nevarnosti, da bi se potujčili.
*	Slovesno blagoslovljenje otroškega vrtca družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah je bilo v nedeljo dne 17. septembra. Več o slavnosti prihodnjič. V vrtcu na Savi bosta dva oddelka, na Jesenicah otvori družba poseben vrtec.
0 Iz Sostrega. Po štiriletnem vestnem delovanju so nas zapustili naš g. kapelan Feliks K n i ž e k. Zlasti so bili velik prijatelj šolske mladine. Ne bomo tudi pozabili, kako so nas podpirali z dobrim berilom in v tem oziru veliko storili za probuje sostrske fare na krščanski podlagi. Bog vse stoterno poplačaj!
*	Dve smrtni nesreči en dan. Dne 15 septembra so pri gradbi elekrične železnice na Savi izkopavali drevo V istem času ko je drevo padalo, pride mimo 16!e-ten fant, rodom Hrvat ki se ni mogel v pravem času umakniti. Drevo mu je padlo na tilnik Bil je takoj mrtev. Isti dan je pa na Hrušici povozil vagon Čeha Jožefa Po-rubskega čez prsi, da je v kratkem izdihnil. Granik je padel v kamenolomu na Mirci domačinu Frančišku Hafnerju tako močno na noge, da bo težko okreval.
Iz Pirnič pri Medvodah. Naše prostovoljno gasilno društvo je priredilo dne 27. avgusta lepo slavnost. G. kaplan iz Smlednika nam je blagoslovil nov gasilni dom ter orodje. Slavnost je posebno povzdignila slavna mengiška godba. Vse se je izvršilo v najlepšem redu. Zahvalo izrekamo č. g. smleškemu kaplanu, dalje blag. gospodu načelniku, učitelju v smartnem pod Šmarno goro ter podnačelniku blag. g. Josip Lavti-žarju, ki sta si oba stekla za obstoj in pro-cvit društva obilo zaslug. V 4 letih svojega obstanka ima društvo svoj dom, brizgalno, drugo orodje ter opravo za 22 mož. To pove dovolj! Vrlemu in prepotrebnemu društvu kličemo: Le naprej! Na pomoč!
* Konjski strah. Med Hrušico in Jesenicami bi se bila kmalu pripetila vsled avtomobila velika nesreča. Vozniki so vozili nad strmim bregom med Hrušico in Jesenicami, približa se jim nasproti avtomobil. Vozniki mahajo, naj se ustavi in jih počaka, ker je bilo ondi zelo nevarno mesto. A avtomobil vozi naprej prav pred konje, kjer se je moral ustaviti, ker ni bilo mogoče naprej. Sedaj pa pride najlepše. Vozniki so poi2kušali pognati, a niso mogli naprej, konji so vedno silili nazaj in je bila velika nevarnost, da se vse skupaj ne prevrne čez cesto v dolino. En konj je bil že pod cesto in so ga vozniki komaj rešili. A avtomobil na opetovane prošnje voznikov ni hotel nazaj vsled česar so morali obrniti vozniki svoje težke vozove in jih odpeljati v stran na polje, da je mogel po cesti avtomobil. Konji so voznikom vsled avtomobila že tako splašeni, da se boje že vsakega kolesarja. Vozniki so vsi zelo razkačeni. Čuvaji postave so hitro blizu, če voznik na gotovem kraju ne podloži coklje, a proti avtomobilom imajo zaprte oči. Vozniki pravijo, da tega ne bodo dolgo trpeli. Morda bi naši poslanci tudi lahko kaj storili proti temu?
Dolenjske novice.
Z ribniške zemlje.
f Dolge počitnice ima sodražka šolska mladina, ker šolsko poslopje še ni urejeno za porabo. Seveda sedelo se ne bo lahko pri miru po šestmesečnih počitnicah.
f Poljski uzmoviči. Čujejo se pritožbe, da semtertje kar čez noč izginjajo pridelki s polja. Zdi se, da to nekateri še za greh nimajo, ko je vendar še mnogo grši jemati stvari, ki se ne morejo dejati pod ključ. Radi bi priporočili tudi orožnikom, da bi napravili semtertje kak nočen izpre-hod čez polje.
f V zadnjih zdihljejih je vas Purga ob pobrdju razvalin ortneškega gradu. Zadnja hiša že nima več strehe, ker si je njen gospodar zgradil nove hišo na Hudem koncu. Ko pade zadnja stena, onda zgine vas Purga z zemeljskega površja in zadnja živa duša zapusti kraj, kjer je bilo v prešnjih časih bujno in bojno življenje. — Šj prej pa se je ločila s sveta vas Raplovo, ki je stala ob cesti iz Pekla na grad Ortnek. Zadnja letnica od te preminule vasi je 1856. Zemlja obeh teh vasi je prešla v last gra-ščaka Koslerja. Tamkaj, kjer se je pred leti zlatila pšenica, kjer je zoril naš „ fermentin", kjer so se košatili orjaški kostanji, tamkaj ss zibljejo zdaj vitke smreke. Lepo pa je od Koslerjeve grajščine, da ima izključno domačine v svoji službi.
f Novice s Slemen. Slikarija v župni cerkvi pri Sv. Gregoriju je dovršena. Le enega lesnega mojstra moramo še čakati, sicer bi se precej podobe svetnikov slovesno
blagoslovile. — Gasilni dom bo tudi vsak čas pod streho. Hiti se zato tako z zgradba, da bi ribniški gosp. dekan ob cerkveni slovesnosti blagoslovil tudi dom in gasilno orodje. — Sadja imamo letos tako malo, da grizemo jabolka, ki bi jih vlani še ne pogledali. Tudi se ne zmenimo, ako si je v njih kdo priredil svoje stanovanje in delav nico. — 19. t. m. bomo obhajali obletnic« prvega lanskega snega in sicer v vročini sv. Jakoba.
f Učiteljsko službo na Robu je prevzel gospcd R. Fink dosedaj učitelj v Laščah.
Iz litijskega okraja.
f Smrtna kosa. V Litiji je umrl v nedeljo, 3. septembra občeznani g. Anton Koprivnikar, posestnik in dolgoletni cerkveni ključar v 61 letu svoje starosti. Pogreb je bil kaj lep. — V Radečah pri Zidanem mostu je umrla Antonija Brunšmid, v starosti 29. let. Bila je žena nekdanjega ra-deškega župana, ki je pobegnil v Ameriko.
—	V Ameriki pa je umrl Luka Hibat, nekdanji podjetnik v Zagorju. V Ameriki je bil v nekem salonu za natakarja. — V Šmartnem je zapustila svet Alojzija Regali, nekdanja cerkvena pevki
t Stari, močni pa vrli ljudje so v St. Lambertu. Ce se o vseh in vsako vrstnih ljudeh že piše, zakaj ne bi enkrat prišla na vrsto tudi častitljiva starost. In I gori v St. Lambertskih višavah se take korenine. Pred časom se je nekdo bahal po pravici v .Domoljubu", da je 80 let star, pa še mlatil, lejte, pri nas 83letno Marije Končar, ki je letos gonila mlatilni stroj. In pa Jožefa Baša, ki ima devet križev, ki se je sicer nekaj letos tepel z boleznijo, pa je spet zdrav Ne smemo pozabiti tudi Marije Mlinar, štiriinosemdesetletne starke, ki še k maši pride, dasi ima skoraj eno uro v hrib hoda. Pohvalimo še Urbana Kosmača
—	osemkrižnega — ki ši sam gospodari in v mlinu melje ter je za krščansko organizacijo bolj navdušen kot marsikak mladenič No, takih vrlih starin imamo še več.
—	Zato pa prid' vrh planin, nižav sin; tu zdrav je zrak in rod krepak!
t Drobne novice. 50 lii >skih izletnikov jc na Malega Šmarna dan pohitelo na prijazni Kum. Prihodnje leto nameravajo gori postaviti planinsko kočo. Ugajalo je vsem. — O Rudolfu Simončiču, ki se je ponesrečil na savskem kolodvoru in umrl v ljubljanski deželni bolnišnici, se ne more dognati, odkod je doma. — Zadnji semenj v Šmartnem je bil silno obiskan, zlasti je bilo mnogo lepe živine. Cena živini je prav znatno poskočila od sv. Jerneja sem. — Iz litijske dekanije bodo skupno s posebnim vlakom romali na Brezje okrog 25. sep-
tembra. — O g. Wurzbachu, o katerem smo zadnjič poročali, da se je ponesrečil na savskem kolodvoru, se nam še poroča, da mu je sicer bolje, toda večkrat ga še na pade kot posledica prestalega strahu. Zdravi ga g dr. Šlajmer iz Ljubljane. Preiskuje se natančno, kdo je kriv te nesreče. Upamo, da bo preiskava resnično in nepristransko dognala vir te nesreče.
f Popravek k popravku. Iz Št. Jurija nekdo popravlja, da toča ni naredila škode 20 000 kron, ampak morda kakih 200 K in dostavlja, da pisec ne zna zemlje-pisja. — Mi smo povzeli novico o škodi iz »Slovenca", nismo pa nikaki cenilni komisarji, da bi šli ocenjevat škodo na lice mesta. Zakaj torej predobri g. popravljavec ni poslal popravka »Slovencu?!* Nekaj groznega pa je trditev, da ne pozna pisec zemljepisja, ker je 20.000 zapisal mesto 200. Ali ima .cifra" ta kaj zveze z zemljepisjem? Zdi se nam, da gleda iz popravka malce hudobne volje. — Za drugi del popravka pa obžalujemo, da ni Št. Jur v litijskem okraju !!
t Izgubil se je nad 40 let starL — nekoliko slaboumni — Martin Zalar, posestnik iz Gobjeka, Sv. Križ pri Litiji. Na sebi ima črno obleko. Pogrešajo ga že nad 14 dni. Kdor bi kaj zvedel o njem, naj bla govoli to naznaniti županstvu Moravče pri Litiji. (P Sv. Križ pri Litiji.)
f Dubovske vesti. Pokojnina je dovoljena č. g. župniku v Radečah pri Zidanem mostu Ivanu Zagorjanu, ki je mncgo let vneto deloval v našem trgu. — V Šmartno se misli preseliti v pokoj č. gosp. Ivan Golob, župnik na Primskovem, ki ima težko in nevarno bolezen na jeziku.
Belokranjske novice.
t Prvi shod mladeničev Marijinih družb na Belokranjskem pri Treh farah zadnjo nedeljo se je prekrasno obnesel. Vse je bilo lepo: Procesija 200 mladeničev, okrašenje Treh far in cerkve, godba, petje, igra — zraven pa krasno vreme in izvrstna postrežba. S težkim srcem so zapuščali naši fantje kraj, kjer so preživeli tak lepi dan Bogu in Mariji v čast, pričujočim v zgled, sebi pa v veselje.
f Shod mladeniških Mariji-nih družb iz Btlokrajine pri Treh farah je bil res nekaj lepega, kar more vsak pričati. Udeležilo se je shoda do 250 mladeničev z ogromno množico drugega ljudstva. Pod metliško in radoviško zastavo šli smo iz Metlike zbrani v procesiji k Trem faram. Tu je nas sprejela lepo okrašena okolica, posebno cerkev je bila lično ozaljšana; drugo v zastavah in mlajih. Med potom so metliški pevci peli litanije in druge pesmi. Sv. mašo je daroval č. g. Martin Nemanič
iz Brusnic, slavnostni govornik pa je P. Gothard iz Novega Mesta. prj skupn^ obedu je bilo jako živahno. Nastopili so g0 vorniki, duhovniki in mladenči, ki so ki zali nevarnosti, ki pretijo, navduševali Bas k pogumu in neustrašenosti, •črtali p1Sj0 glavo liberalcev in klicali »svoji k svojim« v edinosti je moč. Pozdravil je vse g. Anton Težak kot predsednik Metliške družbe, g,, vorili so J. Vukšinič, M. Kostelec, en mli-denič iz Semiča, predsednik iz Radovice ig gg. duhovniki, ki so se udeležili. Brzojavno so pozdravili presvitli nadpastir IJo slovesnih večernicah je bila igra: »Dva prijatelja". Uspela je dobro in napravila obilo smeha. Čast g. kaplanu Dostalu in mlade ničem: Le naprej! Igrali so med odmori tamburaši iz metliške Marijine družbe in dekleta so pevale mične pesmice. Dal Bog. da bi bil ta dan nepozabljiv in za vse korak naprej v možatosti in značajni neustrašenosti, katero nam vestno kažejo naši vo ditelji! Vsem pa kličem: Do svidenja junaško naprej za Marijo!	K.
f Tri fare pri Metliki. Takega, kakor letos pri Treh farah še ni^rno imeli.
Božja pot „Trl fare" pri Metliki.
Tri cerkve in tri žegnanja so bila. Šent-Jernejsko nedeljo je bilo ljudstva iz vseh strani jako veliko; sv. maše so bile kar štiri tam in štiri pridige. Spovedovalo se je predvečer in zjutraj na vse zgodaj. Pomagali so sosednji gg. župniki — Angeljsko nedeljo je bilo zopet lepo. Zjutraj sv. maša s pridigo in sv. obhajilom, ob 8. uri zopet sv. maša in ob 10. slovesna sv. maša. Dekliški shod je bil popoldan. Presenetile so nas dekleta z lepimi podobicami z napis«o; »Božja pot ,Tri fare' pri Metliki". Prodajale so se v korist spodnje cerkve. Dne 10. septembra pa je bil shod mladeničev Marijinih družb.
I Liberaloi želijo gosp. Ivanu: Kesi Vas vrag — če je še kaj močan — čez Gorjance!" Mi pa potolažimo prijazne gospode liberalce in njih žalostne prijatelje ter jim povemo na uho, da bode g. Iran še naprej pri nas, nalašč zato, ker so vam trn v peti ter jih bomo še zanaprej radi poslušali, ne pa vas, hinavci! Res oni s* naš brigadir", ki se nikogar ne bojč, najmanj pa pijanih muh in neznačajnih zajcev v Metliki. Živel tudi ,a d j u t a n t" novi župan Matjašič, ki enako liberalcem fige kaže.
f V Drafiičih je izvoljen županom g, Martin Nemanič Živel!
f Stanovanje je odpovedal gosp. J, Vukšinič g. M. Kostelcu, poslovodju v „Kmet. društvu" v Metliki. Zakaj? Tavčar in švegel sta se zvezala!
f C. kr. okr. glavarstvo se noče nič poboljšati, ker v svojih dopisih noče pripoznati, da smo »Slovenci". T u -kaj nismo enaki, kaj? He?
t Blažena nemščina v Metliki se povsod sliši. Žito imajo pa čitalnico, kjer znajo dobro sukati pesti in metati stole — a klepečejo pa nemško! Kje si Navratil?
t Sodnik Sumer se seli. Vesel je, da gre iz takega mesta čez Gorjance med značajne Gorenjce. Nekdo je rekel, da bode kakor v nebesih, kadar bode šjI proč.
7 Iz Metlike se nam piše, da je tam dne 25. t. m. blaga gospa Klementina Keki, majorica tašča g Davor. Vukšinica, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb je bil jako veličasten. Blaga gospa naj v miru počiva. Prijatelji in znanci žalujejo z vrlimi sorodniki za pokoj nico.
t Trifarško žegnanje je bilo kakor običajno jako cb.skano. Škoda, da so podobice, katere so se naročile, prišle prepozno.
Iz raznih krajev Dolenjske.
f Umrl je 31 avgusta v Kronovem, fare Belacerkev v 61. letu g. Josip Hrovat, ključavničarski mojster. Bolehal je že dalje časa, ali bil je vedno zelo priden v svojem obrtu. Bil je umetnik v svoji stroki, kazal se ni na zunanje, kar je on znal, bil je zelo tihega in mirnega značaja. Pogrešala bode umetnika daleč v krogu Dolenjske, na tisoč in tisoč ljudi žaluje po prezgodnji njegovi smrti. Aprila meseca položila ga je bolezen na postelj. Bil je v zelo hudih bolečinah, skoro ni ohranil suhega očesa, kdor ga je v'del. Proti koncu bilo mu je bolje, tako da se je mislilo, da še ozdravi. Zaspal je Zel* mirno, previden večkrat s sv. zakramenti.
f Sv. Duh pri KrSkem. Dne
27' avgusta so nas zapustili prečastiti go-sPod kaplan Ignacij Žust. Ž njim je zgubila
župnija neutrudnega delavca v vinogradu Gospodovem, Marijina družba skrbnega voditelja, reveži in bolniki usmiljenega tolaž-nika. Za vse se jim prisrčno zahvaljujemo. B!agemu gospodu pa Bog povrni ves trud, ki so ga imeli z nami.
Vodstvo Marijine družbe pri sv. Duhu.
f Izpod Gorjancev. Pred kratkim se je vršila sodnijska obravnava, o kateri je prav, da se tudi drugod izve Župni urad Podgradom je uradno poslal c. kr. deželnemu orožniškemu poveljništvu št. 12 sledeče obvestilo: G. Simon Drobnič, c. kr. orož. četovodja na Cerovcu, polit, okraj Novomesto je prevzel — zdi se — službo strankarskega političnega agitatorja, česar do sedaj v tem kraju še nihče ni storil. V sosednjo gostilno oddaja političen list in ga posodi tudi privatni osebi, da ga bere doma; Ker pa v gostilni vsi gostje ne znajo ali pa nočejo brati, se jim ponudi za lektorja in kar na glas bere. Prosi se slavno c. kr. deželna žandarmerijsko poveljništvo, da imenovanega gospoda poduči, če se njegovo ravnanje ne strinja z ukazi, ki določajo delokrog njegove službe. Na to obvestilo je bila velika preiskava, in dognalo se je, da je v dopisu pisana gola resnica. Še celo g. Drobnič sam je prišel preiskavat k župniku, kdaj in kje je rojen. — Drugo, je rekel, pa že vemo. Vsega pa gospod vendarle niso vedeli, da bodo namreč imenitno pogoreli. Kmalu na to namreč je prišlo na župnika povabilo od c. kr. okrajnega sodišča v Novem mestu k obravnavi radi prestopka § 487. kaz. zakona vsled razža-ljenja časti. Obtoženi je bil vsake krivde oproščen. Nasprotna stranka je hotela še drugič pogcrtti in pritožil se je g. Drobnič na c. kr. okrožno sodišče. To pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvo razsodbo. Povdarjalo se je med razlogi oproščenja, da je vsa zadeva disciplinarnega značaja. G. državni pravdnik, ki je dokazoval krivdo obtoženčevo pa je trdil, da je c kr. orož. poveljništvo v disciplinarnih zadevah jako strogo. C. kr. orožniško poveljništvo je torej dobilo dovolj navodila za postopanje, pa do sedaj se ni nič vidnega ukrenilo. Ljudstvo je nevoljno nad počenjanjem orož-nikovim. Seveda se ne upa nihče nič črh-niti, ker se orožnikov vsak boji, ker imajo zelo veliko oblast — tako, da smejo celo lastnega župnika po nedolžnem tožiti.
Notranjske novice.
- Kje je Notranjeo? Tako so
se izpraševali ljudje po Notranjskem, zlasti po Postojni in okolici, ko so videli, da ga ni določeni dan. No, pa nikar ne mislite, da
so ga tako željno pričakovali. Muzali so se ter so uganili, da študentje, ki ga pišejo, morajo krokati po Trstu in Ljubljani. In da so res krokali pošteno, to kaže 18. številka.
—	Uvodni članek, ta je še nekaj vreden, vse drugo je pa prepisano iz drugih časopisov, ali pa je že tako staro, da smo mi že pozabili. — Ke poje Prešernu slavo, katere mu tudi mi kot pesniku ne odrekamo, pa hoče tolči zopet po teh nesrečnih klerikalcih Pravi, da so duhovni Prešerna umorili. Povemo vam, da bi bil Prešeren od lakote umrl, ko bi ga kranjska duhovščina ne bila podpirala. — Pravi, da je bil Prešeren mož, ki se je z dušo in telesom postavil v bran tujemu vladnemu nasilju, in množica pod spomenikom čuti, da je ž njim eno bitje. Oboje je res! Toda, ali ni ste kranjski liberalci ravno nasprotni Prešernu in ali ste le količkaj eno bitje s to množico ljudstva, ker podpirate vlado, ki je slovenskemu življuj ravnotako in še bolj nasprotna? — Pravi da se je na tisoče narodnih romarjev pcdalo na božjo pot k visokemu altarju Prešernovemu. Kadar bote zopet zabavljali, ako se naše ljudstvo podaja na božja pota k altarjem v čast gospodu Bogu, takrat se spomnite, da ste se vdarili po zobeh in da ste postali nezvesti svojemu imenu: liberalec. Kakor namreč vi smete romati k altarju Prešernovemu, tako smemo romati mi k drugim altarjem. — Pravi, da je Prešeren postal žrtev svojega svobodnega prepričanja. Te obsoja. Dobre! Mi imamo tudi svoje svobodno prepričanje, zakaj pa hočete ravno vi, da bi postali mi žrtva tega prepričanja. Pustite nas in naše prireditve pri miru, ker drugačje nam kratite naše svobodno prepričanje! Ako tega ne storite ste hinavci in grajate samo zato, da vdarite po duhovščini. — Prosto vero hočete imeti. Izvrstna vera bo te! Prešernov spomenik kaže, kaj bote častili. Hočete najbrže, da bi se vsako leto napravilo romanje tje v Ljubljano, in prepričani smo, da bi vi ne častili toliko podobe oblečenega Prešerna, kakor neoble-čeno žensko podobo vrh spomenika.
—	Za nič je torej uvodni članek, če prav ima v sebi nekaj visokoletečih šolskih fraz. Voda, sama voda! Pa ne ko bi bil ta članek skoval kakšen Vodopivec? Bjg ga živi študentovskega starčka in postojnskega ackerbauministra!
—	Notranjčevim urednikom in pisačem je zapel Prešeren:
.Zdaj, ko že na Kranjskem vsak pis&ri, že bukve vsak sušmar daje med ljudi ta v verzih, oni v prozi se slepari študentek tud' za folk ia ljub' se trudi!"
ZVrhnike. Zupan kotkmečki prijatelj. Priobčili smo že v 184. številki »Slovenca" naslednje vse graje vredno postopanje našega preljubeznjivega očeta župana,
pa ker je ^Domoljub" posebno med kmečkim stanom najbolj razširjen list, zato tudi v njem ne sme izostati sledeča za naše kmetsko ljudstvo zelo važna in povsem resnična drgodba: Čujte in strmite! Naše kmečke podobčine bi morale imeti osem odbornikov v občinskem zastopu. a kernašžu;an nič prav rad s kmečkimi odborniki ne deluje, zato je skrčil v volilnem imeniku njih število kar na pet. Pa okrajno glavarstvo je vendarle razvidelo, da imajp naše kmečke podobčine premalo samo pet odbornikov in vsled tega je že z odlokom 21. junija t. I., štev. 16 291, odredilo in županstvu zaukazalo, da imajo pri sedanjih občinskih volitvah voliti kmečke podobčine osem in ne samo pet odbornikov. A kaj je storil naš pravični oče župan? Ni mu bilo vieč privoščiti kmečkim podobčinam osem odbornikov in vložil je s svojim zvestim prijateljem Francetom Trčekom iz Bevk ugovor proti temu pravičnemu odloku c kr. okrajnega glavarstva in sedaj moramo čakati z občinsko volitvijo Možje iz vasi Verda. Stare-Vrhnike, Velike in Male Ligojne, Dre-novegagnča, Sinjegorice, Blatnebrtzovce, Bevk. Podlipe in Žažarja oglejte si pri pri hodnjih volitvah bolj natanko vašega k meč kega prijatelja „špeharjevega Dorčeta'. kateri vam ne privošči osem odbornikov in potem ga sodite po njegovih gnilih zaslugah. Seveda naš župan bi najraje imel v obč nskem zastopu mesto kmetov le kake njemu pri-ljubl<ene uradnike, kateri nikakih občinskih doklad ne plačujejo od svojih plač — dobro vedoč. da mu bi ti gospodje brez vsake skrbi in ovire vse prikimali, najsi bi bila še tako obteževalna bremena za ubogega kmečkega trpina. Sedaj pa s pomočjo našega notarja kuje različne rekurze samo, da volitve zadržuje, katere bi se bile že imele vršiti meseca marca. Gotovo se mu zelo dopade trhleni in ne več častni županski stolec, katerega se tako krčevito drži Upamo, da naše kmečko ljudstvo ne bode šlo več na lim naš'm sedanjim občinskim voditeljem in da bode že vendar enkrat natanko spoznalo našega medeno sladkega in že davnej za v pokoj zrelega odeta župana, kateri bode še marsikaterega pred volitvami smehljaje po rami potepljal rekoč: Duber dan! Dober dan! cčka! očka! Kako se kaj imate? Kaj ne? Kaj ne? da bodete še mene volili. Veste, veste, „Domoljub" in Slovenec' čez mene lažeta, lažeta. Gospod Matevž in pa Verbič sta pa na mene huda, pa prav nič, prav nič ne vem zakaj. Te dva človeka sta hudobna, hudobna. Povemo vam za danes le še toliko, da ako se vi kmetje ne bodete zanimali za sedanje občinske volitve, in de se na dan volitev ne bodete z vsemi modmi udeležili volilnega boja, skušal bode z vsemi „žavbami namazani' ode župan občinski odbor zopet sestaviti iz samih tacih njegovih pod vržen cev in kimovcev kakor
j« že omenjeni Trček iz Bevk. kateri bi na ljubo županu menda tudi smrtno obsodbo za kmeta podpisal. Ted^j kmetje zdramite se in ne verujte več ničesar takim ljudem, kateri sroj plašč po vetru obračajo in se vam za hrbtom vedno drugačnega kažejo kakor v obraz: če bodete take ljudi poslušali, rasli bodejo tudi še zanaprej davki kakor gobe pe dežju in mars kateri izmed vas bode moral odriniti s culico v roki čez široko mlako tja v daljno Ameriko, da reši svojo zadolženo lastnine in preživi svojo družino. — Oglasimo se zopet pred volitvami. Povedati imamo našemu kmečkemu ljudstvu še dovelj zanimivega o občinskem gospodarstvu.
Kmetski prijatelj - Iz Horjula. N' že podpisani sma tram za sveto dolžnost, se v svojem in v imenu ponesrečenih pogorelcev, vsem p. n prečastitim in blagrrodnim gospodom dobrotnikom. ez;roma gospem in gospiesm dobrot-nicam prav prisrčno zahvaliti za vse povodom požarov z dre 4. julija in 31. avgusta t. 1. nam naklonjene darove. — Da se pa tudi javno skažeme popolnoma hva ležne, odločil sem se dne 11. septembra 1.1. •b spremstvu pogorelcev in nekaterih drugih župljanov poto.ati na Brezje, kjer sem v ondotni božje potni cerkvi „Marije Pomočnice" za vse p. n gg. dobrotnike in dobrotnice ob pol 10. uri v zahvalo daroval sv. Mašo. — Ker je pa dne 31. avgusta 1.1. strašni požar zopet enemu posestniku napravil 4000 K škode in ker prejšnim pogorelcem popravila in zgrajenje novih hiš povzročajo za polovico večje troške, nego se je prvotno cenilo, zato sme zbrani v prej omen;eni božjepotni cerkvi prisrčno Boga prosili, naj bi se naših ubogih pogorelcev usmilili še drugi radodarni gospodje dobrotniki ter s tem pom gli, da bi še pred zi mo izvršili tako nu na popravila. V nadi, da se naši mili prošnji bla gehotno odzovejo novi dobroMrki, kličem vsem skupaj: „Beg jim njihovo usmi-ljenost in radodarnost tisočero povrni!
V Horjulju, p. Horjulj, dne 15. septembra 1905.
Iz srca hvaležni Josip Pristov, župn k horjuljski.
—	S Planine na Vipavskem. Dae 7 t. m je umrla v deželni bolnici soproga tukajšnjega uglednega posestnika, Ivana Marc, stara 30 let. Za dobro ženo ža lujejo siromaki. Svetila blagi duši večna luč!
—	Prestavljen je na lastno prošnjo gospod Maks B=>jc začasni učitelj-voditelj na dvorazr. pri Sv Vidu nad Cerknico, za proviz. učitelja v Dobre polje. Bil je vobče priljubljen, zato nam je žal, da nas je tako hitro zapust 1.
—	V Senožečah se je ustanovila Marijina družba. Pristopilo je okolu 40 deklet
Tu so pokazali liberalci, kakšno vero hočejo imeti. Marijinih družb ne marajo, zato so tako nabasali „Narod" s psovkami, toda vrlo notranjsko ljudstvo se bo raje zbiralo okoli altarja Marijinega, kakor pa okolu neoble-čen b liberalnih boginj. Čast deklefm! Cu-jemo, da se tudi drugod po Notranjskem poštenim in še ne v kremplje tem svinjarjem zašhm dekletom odpirajo oči. Dekleta! Proč s strahom in iz rok takim propalicam liberalnim!
Iz Starega trga pri Ložu.
—	Žalostna smrt. Dne 15. avgusta je utoml pri kopanju v Bregu cerkniškega jezera 19 letni mladenič Ernest Jurjevčič iz Laz
—	V Loreto je bilo šlo na božjo pot 30 naših romarjev. Šlo bi jih bilo še več, če bi bili dobili prostor. Imeli so se prav dobre.
—	Nekoliko zgage jim je napravil neki višji železniški uradnik. Delal se je na Rakeku ali nalašč nevednega ali je pa kar naravnost grdo lagal trdeč, da se romarski vlak ne be nič ustavil na Rakeku. .Slovenec" in BI)omoljub" vas imata za norce — tako je modroval neolikanec. Romarji so se res odpeljali s prvim vlakom in na novo plačali voznino do Reke. Ko se romarski vlak na Rakeku ustavi, ni bile nobenega romarja. — Ne vemo, je bilo poletje od strani uradnika le gola zagrizenost ali zanikerna nevednost. Vemo pa to, da za dotičnega uradnika ni častno niti prvo niti drugo. No, kar brez plačila pa tudi ni odšel. Naše romarice so mu prinesle iz Lorete za spomin jezičnega „ajmehta", če mu je le kaj teknil. Korajža velja !
—	Mladina iz naše doline se
rada udeležuje lepih slavnosti, ki vedre duha in srce. V Ljubljano je bilo odšlo k 300letn:ci Marijinih družb 7 fantov in 3 dekleta, oboji z zastavami. V Maribor je šla deput?cija 3 članov izobraževalnega društva.
—	Hmeljarskega izleta v Savinjsko dolino se jih je od nas udeležilo 20. Hmelj hoče imeti tudi pri nas svojih tal. Nekateri se že nekaj časa ukvarjajo s to rečjo in pravijo, da bo ntslo Bog daj!
—	Ob letošnji suši se je zopet pokazalo, kako hudo je po nekaterih naših vaseh za vodo. Kadar vode primanjkuje, je vedno dovolj dobrih sklepov, a ostanejo brez sadu. Če si vaščani sami ne bodo pomagali z napravo vodnjakov, bodo tudi obljube od faznih strani ostale za vedno — le obljube.
—	Dober „kšeft" so imela letes naša dekleta z malinami Veliko jih je bilo, pa drage tudi; kilogram zadnji das po 42 vinarjev. Če bi naše mladenke vprašali, če
imajo kaj P™ti konkurenci trgovcev, bi go-!oVO odločno rekle: prav nič; vsaj takrat j,e kadar je treba maline prodajati. Je že „rav tako: malo sadu, mnogo denarja.
_ Ogenj Podlipo pri Vrhniki. Kakor je »Sloveneo* že poročal, pogorel je dne 8. t. m. posestnik Janez Pajsar iz Podlipe št. 20. Vnelo se je na »štali" in v hipu je bilo vse v ognju, ker je bilo na hlevu polno sena. Ker je hiša na samoti, oddaljena od vasi 1 uro, in je bil doma samo gospodar s hčerjo, — drugi še niso bili prišli od službe božje, — ni bilo misliti na takojšnjo pomoč. Z nevarnostjo življenja je gospodar rešil živino, pričemur se je zelo ©pekel, vendar je zgorelo troje telet. Zgorela je štala, hiša in mlin, večina sena, skoraj vsa obleka, mnogo gospodar skega orodja in denar v gotovini nad 100 kron. Prihiteli sta na pomoč dve slavni požarni brambi verdska in vrhniška — in mnogo ljudstva — katerim se je posrečilo obvarovati par stranskih poslopij in zalogo živeža Čast vrlim gasilcem ! Ponesrečenec je bil zavarovan za 1600 K, škode pa je gotovo okrog 7000 K. Dasi je ta požar prizadel samo enega gospodarja, je nesreča za dotičnika vendarle silna, ker je bil še sedaj v gospodarsko težavnem položaju in zadolžen. Brez kake pomoči je v nevarnosti njegova gospodarska samostojnost. Glede na to si drzne podpisani trkati na usmiljena srca s prošnjo za kake blagohotno podporo. Morebitne mile darove sprejme podpisani. — A. Jemec, župnik. Podlipo 11. septembra 1905.
S Pivke.
—	Debelo raco je nekdo poklonil •nemu časopisju, katero je poročalo, da je pri reški železnični progi v tretji čuvajnici vbila strela šest oseb broječo čuvajevo dru žino. To novost je dotični „racar" vzel iz pristne laži, ker je detična čuvajnica že davno brez čuvaja in tudi v okolici ni čuti o kakem podobnem slučaju.
—	,,Zagorska zadružna mlekarna" je s svojo podružnico v st. Petru 1 septembra falirala. To pa tako nenadno, da do dneva opustitve tamošnji udje o tem prav nič vedeli niso. Povod temu bo skoro gotovo neki »prijazni" dogovor med zadruž nim predstojništvom in zasebnim mlekarjem Boletom. Udom te podružnice je ta »splošna odveza" skoro prav prišla, ker bo menda tudi mati kmalo končala, jim ne bo treba prispevka k precej občutni pogrebščini. To Povemo samo na kratko in za to, da bo yedel »Notranjec", da so tudi njegove stranke »zadruge« nekaj posebnega na svetu.
—	V Trnji so ponočni alkoholovci skusili pripraviti neke posebne vrste »jeruš". V ta namen so namočili par kop sena v
vaškem napajalniku. Škoda da ni lastnik sena — tamošnji duhovnik — pustil te na-make toliko časa pri miru, da bi bila voda nevžitna, nakar bi bili mogoče poklicani faktorji prišli do spoznanja, da je vendar tudi v Trnji treba pokazati razgrajačem zakonito naredbo!
Drobtine.
Po 35 letih. V bitki bri Saar-briicken dne 6. avg. je dobil sedanji železniški uradnik S e 11 e r v Friedbergu v hrbet krogljo, ki je vkljub vsem naporom doslej niso mogli zaslediti. Rana se je sicer zacelila, a od časa do časa se je pojavljala nova oteklina, združena z velikimi bolečinami. Zdravnik je svetoval, naj se izvrši operacija z Rdntgenovimi žarki, in to se je izvršilo ravno ob obletnici dne 6. avgusta letos v obrtni akademiji v Friedbergu. Operacija se je popolnem posrečila in dobili so v rebrovju dva kosa granate. — Rontgenov kabinet te akademije je namenjen splošnemu dobrodelju in je vstop brezplačen.
Vojska na Daljnem Vzhodu. Cenjenim čitateljem je znano, da je prava rusko japonska vojska že končana in mir sklenjen na vseh straneh. Tudi delo enakega imena, ki smo je v tem listu že ope-tovano priporočali; se bliža svojemu koncu. Pied kratkim je izšel dvojnat snopič štev. 15. in 16, ki prinaša, kakor vsi njegovi predniki, silno zanimivo berilo, okrašeno z lepimi slikami V kratkem mu sledi ostalih 8 snopičev, s čimur bo krasno delo dovršeno. Vsi, ki se zanimate za vojsko, sezite po knjigi. Dobite lahko še vse zvezke. Pišite kar na upravništvo „Dom in Sveta", Marijanišče, Ljubljana in pošljite za vse skupaj K 4 80.
Grozna smrt je zadela dne 19 avgusta opoldne v Ameriki Frana Gašperja, doma iz Podljubna, župnije Smihel pri Novem mestu. Na železniški postaji Verona ga je domov idočega raztrgal vlak. V Ameriki je bil tri leta in šele devet mesecev oženjen. V Ameriki zapušča ženo, dve sestri in brata, v domovini pa stariše. Ranjki je bil član društva sv. Jožefa, ki mu je priredilo krasen pogreb naslednji dan. Udeležili so se ga tudi člani mnogih drugih slovenskih društev. Naj počiva v miru!
Iz španskih gledaliških krogov. Kakor je znano, je prevzel v španskem ministrstvu finančni portfelj dramatik J o s č Echegeray. Slavni dramatik je bil počenši od 1. 1869, že večkrat minister, finančni minister pa je bil dvakrat, 1. 1871. in 1874. — Madridsko gledališče „Teatro Zarzuela" je predstavljalo nedavno igro, polno karikatur tujih vladarjev. Občinstvo
se je seveda izvrstno zabavalo, diplomacija pa je bila strašno huda, posredovala je pri policiji in ta je igro zabranila. Občinstvo s tem ni bilo zadovoljno, delalo je tak škandal, da so morali policaji gledališče izprazniti s silo. Spanci se bolj brigajo za gledališča, kot za svojo gospodarsko propalo državo, v Buenos Ayresu v južni Ameriki, kjer je španska naselbina najbolj močna, je celih 20 gledališč. Ogromno je gledališče »Teatro Columbo", na njegovi pozornici se lahko kreta 2000 igralcev.
Katol. tiskarna
priporoča
vizitke, koverte, pisma s firmo itd.
%
Narodno gopMuo.
Kako v gospodarstvu sledimo, oziroma dobro izkoristimo človeško silo?
To vprašanje je dandanes v naši kmečki obrti eno izmed najbolj perečih, kajti na eni strani so stroški za delavce med vsemi največji, na drugi strani pa marsikje niti za drag denar ni dobiti delavcev.
Prihraniti se da človeške sile na dvejen način: 1. s tem, da bolje izkoristimo človeško moč in sicer tako, da delo na polji in doma lepše razdelimo ali pametneje združimo, kot so to z velikim vspehom izvršili obrtniki; 2. s tem, da nadomestimo pri mnogih delih človeško silo s stroji ali takimi mehaničnimi pripravami, ki delujejo s pomočjo naravnih s i (veter, voda.)
Pri tem se je treba ozirati na:
a)	način plače za delo. Velikega pomena pri tem je gotovo plača od kosa (akordno delo) in posebna premija za izvršeno delo. Tako imajo po nekaterih posestvih na Češkem navado reči: Kdor zor je na uro samo pet arov, ne dobi nobene premije; kdor pa opravi več, dobi za vsak ar več po deset vinarjev. Premija se izplačuje ob tednu. Okopavanje pese se plačuje po Nemškem od površine, ravno tako na Poznanjskem sejanje s sejalnim strojem. Plača od kosa in premija spodbadajo delavce k večji pridnosti, a treba je pri tem strogega nadzorstva, sicer trpi dobrota dela zavoljo hitrice;
b)	na zgubo časa od strani delavstva, ki smo je vajeni doslej. Koliko se zgubi časa z neumnim klepetanjem, med kojim se drže roke vskrižem; če se pri štirih mlatičih odveže enemu cepec, čakajo ga tudi ostali trije, češ, da tri ne morejo mlatiti, kar je grda laž in neumnost. Podobnih slučajev bi lahko našteli za celo pratiko;
c)	mrtvi inventar. Gospodar skrbi, da bo poljsko orodje vedno v dobrem stanu in da ima vsako orodje, kadar se ne raM svoje odločeno mesto, da je precej pri roki, kadar se rabi;
d)	poljska pota. Koliko časa se pogubi s slabimi poti; koliko orodja in vprežne živine se pokvari ž njimi! Najboljša pota so ena, kjer je cesta na sredini nekoliko vzdignjena, da se more voda globoko odtekati. Toda o tem pisati bi se reklo danes nositi vodo v Savo, dokler ne pridemo do komasacije ali zaokroženja naših strahovito razdrobljenih posestev, kojih posledica je miljon poljskih steza in potov, ki so na eni strani izgubljena kot produktivna tla, na drugi strani pa jih ni mogoče obdržati v dobrem stanji;
e)	oranje. Mnogi kmetje imajo še zastarele pluge, s kojim se da le polovico toliko opraviti kot z enim dobrim modernim plugom. Nikari ne pozibime, da nas stane en vozni dan (s parom konj) in hlapcem vred do 5 K in da si s prihrankom ene same krone na dan povrnemo v dveh letih prav lahko stroške za nov, dober plug, ne vpa števajoč velikega dobička dobrega dela in boljše žetve, ki ju omogoči dober plug;
f)	sejanje in setev. Vem da je sejalni stroj drag, stane okrog 400 K. Tudi sejaaje samo ni preveč po ceni, saj je treba navadno par konj in par ljudi zraven. A dobimo tudi izvrstne stroje za enega samega konja. A druga pesem je delo navadnega kmeta — sejalca in delo sejalnega stroja. Ta mate-mat ška n?tačnest razdalje posameznih bilk, ta enakost kalitve vsled tega, ker je ptvo zrnje enako globoko v zemlji kot drugo,... deseto . . . 1000 ero . . . Prihrani se skoro tretjina semena;
g)	kosilni stroj. Razširjenje kosilnega stroja v pripravnih razmerah je močno želeti in mala kalkulacija (proračun) nam pove, kaj je bolje za nas, ali rabiti kosilni stroj ali ročno delo.
Vzemimo košnjo. Stroj pokosi z dvema konjema in enim delavcem v desetih urah 4 ha (40.000 m'), za te bi bilo treba 7—8 koscev. Računaj sedaj sam, kaj te manj stane!
h)	mlačev in čiščenje žita. O mlačvi s cepcem v 20. stoletji niti ne govorim; je pač znamenje velike revščine, gmotne ali duševne dotičnih gospodarjev. Ostane tedaj le stroj (metev s konji velja le za gotove slučaje) za mlačev. Delo z ročnim strojem naj bi se čim preje odpravilo; kajti to je na eni strani veliko zapravljanje, na drugi pa mučenje ubogega človeka. Take pridemo do mlačve s konjskim vratilom (gepljem), ki ga vidimo marsikje, železnega ali lesenega (doma narejenega), ali pa na paro, kar je pri nas ne-
znana reč, zato pa toliko bolj vdoraačen med našimi severnimi brati na Češkem, pa tudi med Nemci poznam kmetijske zadruge na Tirolskem, Nižje Avstrijskem itd., ki imajo v svojem inventarji tudi parni mlatilni stroj. Treba je tudi temeljite kalkulacije, ki se pa vselej zopet oziraj na krajevne razmere A mi slovenski posestniki smo najbolj navajeni prav nič računati in kalkulirati. Kar zadeva čiščenje žita rabim 1; najmilejši izraz, ako pravim, da je prava zagrizena strast rabiti šj stare pajkelne izza francoskih časov, veti žito z vevnico in ga prerešetavati na raznih rešetih, kot stare babe novice 9 fara. Čemu imamo pa tako dobro zamišljene oio derne pajkelne! Človek bi se kar snedel ne volje, ko vidi gospodinjo in skrbno mater mnogih otrok, ki si gloda življenje sredi neznosnega prahu, ko rešeta žito. Zgled, kako napravite, ako ne morete kupiti vsi pajkeljna, ki stane 60 K z rešeti za razna žita, fižol itd. En gospodar v vasi pri nas ga je kupil, posoja ga sosedom, ki plačujejo po 4 h od mernika (če malo menj. mernikov povedo, kot že res, nič ne de), par bjlj brihtnih gospodarjev pa je čez zimo prav dobro ponaredilo naš pajkelj;
i) oskrbovanje živine. Tu se jako mnogo greši. Delo v hlevu se smatra običajno za postransko, dasi je po navadi glavno.^ Družina se predolgo mudi na polji, živ>na v hlevu pa je nepokejna, preve6 se vznemirja in iz najboljših melznih krav postajajo nervozne kravulje, ki slabo molzejo. Koliko tu zapravimo, tega ša nihče ni preračunal, a gotovo je, da je sveta ogromna samo na Slovenskem.
V hlevu vladaj red, strog red pri krmljenji, molži, po možnosti tudi pri vpregi (to velja zlasti za vprego krav). Mir in red v hlevu vpliva ravno tako, kaker dobra in slaba krma.	Fr. P.
Zn smeh in broteii čas.
Besedni uganki.
i.
Iz štirih črk beseda obstoji, ki vse po vrsti so »oglasniki, a kaj pomenja pač beseda ta, to vsakdo lahko vi in zna; saj, kamorkoli se podaš, pri sebi dvajset jih imaš.
Prideni zraven črki dve! Kaj pa beseda ta povč? O, to je dragocena stvar, kupuje se za drag denar. Kedor imeti jo želi naj za denar se ne boji.
Ko kupil pa za drag denar si tole dragoceno stvar, da vsem pokažeš jo ljudem, poslušaj me, kaj ti povem: Ce črki dve še zraven daš, kam dati mora se spoznaš.
II.
Poglej ga, ta je modrijan! Kar s sabo nosi, to ima. Po svetu hodi dan na dan, a zdi sc mu, da je doma. ln res Je, kar se njemu zdi, domači nJega krije krov povsod, kjerkoli se mudi, čeprav ga svet obdaja nov. — Kaj, mislite, je njemu mar, če zimski ga zaloti mraz, če solnčni nanj pripeka žar? Obema smeje se v obraz. Kaj more mu ? Saj je doma in misli si: ,0 dragi dom, o blagor mu, ki te pozna, nikdar zapustil te ne bom!"
Kdor obe prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo.
Reiitev besednih ugank v zadnji itevilki:
I. Smrt. II. Uganka.
Nagrado je dobil:
Ignacij Cuderman, Tupaliče, Gorenjsko.
Iz portland ■ cementa ln peska|
•	m" l-i rt
« ra
Edini Izdelovatelj « Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Gllnce pri Ljubljani.
Loterijske srečke.
Dun»J,	9	septembra	85	59	51	56	40
Gradec,	9	septembra	62	16	88	73	76
Tr«».	16	septembra	75	84	49	54	1
LlBC.	16.	septembra	20	1	4	65	52
Trgovski učenec
ki je dovršil nekaj gimnazijskih razredov in ima veselje do trgovine, se
sprejme takoj	jm*
!) v manufakturni trgovini (S
| Ferd. Sajovic=a|
v Kranju.
Omenjena tvrdka priporoča ob jednem slavnemu občinstvu svojo
W	veliko zalogo
| zimskega blaga
za ženske in moške obleke po najnižjih cenah. 19011)1-
ftlovl sejmi?

v Mokronogu na Dolenjskem se vršč vsak prvi četrtek vsacega meseca za vsake vrste svinje, in potem dva nova letna in živinska sejma in sicer prvi na sobote po prazniku „Srca Jezusovega", kateri pade letošnje leto na 1. julija, in drugi sejem tretjo so bete v mesecu septembru vsacega leta.
351D 8—8
I
Pravo ljudsko domače sred-
"*°if' mnogo rodbin rabi iz lekarne rKAGNERJA, c. kr dvornega založnika v ™gi. slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešuje celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To je pač najboljši dokaz za njegovo izborno učinkovanje. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. 431 D b 7-4
.fte. »i* ^ir^^jjl^jl^^žr	ffe "j*1-	L
Prihodnja Številka »DOMOLJUBA" Izide dn6 5. oktobra 1905.
J* J*, "iiš"	1jt* 1"is®"
Proda se
1790 D 2-2
hiša
z malim vrtom iz proste roke v P.eski 19, pripravna za vsako obrt, ker je tik farne cerkve in blizu kolodvora. Kupci naj se oglase pri Jožetu Bergantu v Preski 14, pošta Medvode.
:£i Š ižš i £Ži £1š ii i ii i iii:si>i>ssi<i>sssss:i«tssss££ss£:s£js±sssi*tsssssssssssssxssssstsss£ ž £ž£££: ....................................••...•.■•i................................••••■i*!!!!!!!!!!!!!"
:::j	u«i....ii. __...i-t«, n nmamiba «« . ....ii>i
P
»••t	d. O
::::	£
::::	GQ
s	i
••••	*
•••s
M
•• i
::: l e
N O 0.
m

»•i
H:s ::::
i
Najcenejša in najhitrejša vožnja U AmeriKO je s pnrniki „Severnonemške$a Lloyda"
iz Bremena v Neo-M
::::
1
I ••••
•in ••••
brž« parr.il-i
••••
s cesar kim
Kaiser Wilhelm II., U"
' i*..
Kronprinz Wilhelm, »j: Kaiser Wilhelm der gjj — Grosse. mm—m :::: wmm Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. h ji::
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navede- Sli: nega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic t?"
dobite v Ljubljani edino-le pri 1912D 12-1
Edvard Tautar-ill, « Roiodnonkih Ulicah št. 35.
••••
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in ^'ashington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore. v Avstralijo itd. itd.
!i:!?fm?!minm??H??
Hi. ••••
«... s:-
»OOOOO
O O O
o o o o o o o o o o o o o o o o
Preje: GradiSče 1, sedaj:
Kongresni 2, I.
Denarni promet 31. avg. 1.1905: žez 37 milj. kron.
O
o
Stanje vlog 31. avg. 1905: žez 11 milijonov kron.	nongresm r;3 ,. i. n/uU. Ul muj. nluu. ^
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! O
Ljudska posojilnicao
sprejema hranilne vloge vsak delav- ^
01
Z 10
brez kakega ed bitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po poldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 31. avgusta 1905: K 11,531 564 77. Denarni promet do 31. avgusta 1905' 37,419.749'55.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1905.	4 D 12-10
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
predsednik.	podpredsednik.
Odbottnlkl:
Anton Belec, posestnik, podj. in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano, Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah, Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani, Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice, Ivan Pollak, tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Greg. Slibar, župnik
na Rudniku.
000000000000( ooooooooooo«
o o o o o
8 o o
Pozor Amerikanci
it rti. t jriMjiit » Ljuri>«nc ru nove t-go-rine ir »toge a^tncn-iisnii
roosm in zenstaTi oblek
domačegt ist.ii Viuti zaius	Ti.
graj:. tjuDutcT tcTršagpr t.lrcrr, r^Mcr se-7 p. Ki. Ti :-J-	Trg . --mi Liaaa Tli OO
najt T.-^r"trvi t' Ti: 1	1—iSLt
tsnr ..t	eatre- pr-ii
"jI-
iri)« Rovšek. rtru.j
tonili mt: itan '»M 11 hodnikt' kisi: Oskrt>iu h
cementne plošče
trii- _ : p>. «i:x*ir ecti.r. --ir • • ••••.« ' ' ! ' M-r«j is vxw:ii r . . t t .. l-|uol ai a . r
Cs=»4X3it pk~-t S.	tiak K .-.-rtvt »•■'
s; t a	moint-e t-s tietanurt ".."
a p-s; it ''t'.'i. hi-« t
ItL- X" ' čani j rrrifff :r j.avtu- -»ili-ir - '
__■ w - 41 en not-an« tirtioot
cementne ce\i .. .
•v
Andrej Zaje
zerr.cr.-.ST.z r.z Peios f>oš:z Dol Luit:a'. \zorci » naravi na zahtevo

D	Zastopnik:
F R. S E U N IG
Ljubljana
Dunajna 'jtete 31 rra»sr irange
Vožnja samo 6 dni.
Vsakcvsma pciasnila g^ede vožnje karetud preskrbitev priporočilnih kart družbe „Sv Rafael«" točno in brezplačno
rv«
2-1
Orehove
zunanje
lu pine
dobro suhe. kupuje
I. Rozman, Vevče,
j- D. v. M*r v Pul u.
Suhe jedilne
gobe
Ia itj-J" t bt kup-_.e v vsai rr.L i r. v vest po i 2£ kt A. Šmyra,
L>j'.2 :- Kiterie;npiatz 12:- D 20—t
Elegantno
orc moderno bložo za obleke qqq
kupite ceno pn
Jiener Hoden-union"
Dunaj I., Schottenring 10.
Bogata zbi-ka vzorcev
vseh novosti bolj&h in cenejših vr«t volnenega in modnega blaga, barhentov, flanel, bariunov, kotenine in platenine d:>p »sije na zahtevo
brezplačno in poštnine prosto.
Ilustrirani krasni modni album kakor tudi vzorci blega za moške obleke zastonj it53 D 2	in franko.
+ Suhost Demotogen
mtcpiitl ii ' ltt| »"tjr*' ' ■ v j*., n prit \ iMUL Tudvtmt r
mlabokrrnorntt.
. [»»-m 'i^gct	s-', auit 0>>M:t
\ ititit uOttit jc !unt'_»* kuak Z ]i d: /j'i:«	- » 'tat. iatTi>|» r«t.:: ;
6'tjja	nt p r * sredttvi. tub ca k*
z* kr«»r. >'- «« zaM-; ?'kn* — f HaUar, 11 uho j J JI Hmnptotrmmo* $<t " . I rund'14. lsuno^ L, W-O+bm*-y,,o.m* $pzf- .i *•	* .■ca-ziii ir. CTir-e-
:./<;" A'.*»:'.	t.
3904 D i
Ohranitev zdraha
- želodca ■
1 . r.; e; v hrasrrr.. pospt^-. L: _ T uri-. r.i\. p- L- irliasja ter ;»dstra:. ' mM. r.tia k-p- - r-e-ik-šsB' a ar-tr : a solj-t t _ s p-, -.f. h izrzv.. n.r. *el ->.f:ao m-pn . c-n '.ck • u.i >ae :e prtr: anje 'pt-L r iii.L:. c cva.;« - zč.1-vii- k .<..- c stran, znan«; ti- -ike » tmim > ts; preti«;, et. i. .r . rmea ziprr.. r' 're... napenjat r.-.aer« liailn t -, t '.er trie it dr. *<■•■ .'na u icladet 17	B FRA&SLKjA v 1'RAGL
, steklenica 1 K, 1 steklenic« 2 K.
SVARILO! -m ^
V« del; etnba.i»±e :tra postavni depcmc' an var- I stveno riamko.
Glavna zaloga
lekorno B. FRAGRER-jo v PRAGI,
o. :n kr dvometa dobsv:u. i
-..pri črnem orla- -=
Praga, .Mala Strana, .-»cc! Nerudc« t ul 203.
Po pošti rarpoš.l.ia se vsak das Pros vpošujatt. K 2 5t p" velika j-tetienia a za K l'5i maia stek: na v>t p -a.. avstro-ogerske monarhije poštnine pr >'.o.
Zaloge v lekarnah Avstro Ogersk«, * Ljubljani^- dobiva pr ti ..ti.' u G.Pic-c o i i U. »L Trnkoczv, H. Mardetsc hliger,
J. Mayr. 431 1 20-10)
Prave
l^esKepf-ure
6 mesecev na po-skušnjo.
Nikelnaiti »li jekl . tir..
P,uikopf .	Eid
S:r»pt2-Po«kop!i plomb , Z dvojnim p.titan p Zlno-Donbk kak. zlito . Pr»r» »rtbrni z enoj-
oim plkičem . . . , Z drojnim plaitem' r S tremi motnimi pl»i{j , NivtStne cr« z r«lil-«l:ko Dtv Mmrije dtiie drltrnin orlom. CT»itn ii korjtm 10 kr vet.
Stenska ura
Z godbo.
"1 cm visoku, igri simi	
ntjlepicpesmi, valtkc	
in koritnicc. .	gld 6 -
Brc? godbe	. 4 —
Z bitjem......	. 4 50
Z bitjem podobnim zvo-	
novitn	. 5 -
Nikelnistc bu i!kc	. 1 —
?Jd> cmi*r\oncemi	, } -
ZVodbo	. 4»
Crč70uk»xlco	, 3-40
Provo srebrno
reniontolr-urn
c. kr puncirana
a tospedt. otmf Is d«tt
c;d 3-i —
Z en. ;niin platem Z dv(.-ntXB . Z r!«1;m robovi S 3 jnot.liri p!«it; 14 lar rim	. od
: 4 ktr rUte veriticc od Srfhrw ver;iice od
lTitni'1. pr«t«ni v n«)veHi if-beri po lovirniikili rcnin
Ki poAU.ia se le po povnya.J
^ —
ic--M
let, pismeno jamstvo. /, nepnmerro den.r nara; Ka.poau,, « « pu ^^
„Pri veliki tovarni ur", Maks Bohnel, urar. Dn.i.i iv m-^-1-
6-5 Dobavitelj c, kr. driarnihruradnikov. Ustanovljena 1840 Zahteva it! nZ , V*	^ M ♦ MaTgaretheUStraSSe 3S
~n——■—i	'	'' vellk cenik s shkami zastonj in poštnine prosto
142 2
oooooopooooooo«
Zahtevajte pri nakupu
1321 D 18
8chicht~ovo štedilno milo
Varstveni znamka.
j—

z znamko jelen.
Ono jo
zajamčeno čisto lu brez vsake škodljive primesi.
===== Pere izvrstno. =====
Kdor b*če dobiti zares j a m č e n o pristno perilu neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT* in varstveno
znamko JELEN«.	OO
[JURIJ SCHICHT, Ustje. največja tovarna te vrste na evropski celini. QO
000080000000000000000000000080800 ooooooooooooouooooooooooooooooooo
Dobiva bc povsod I

Nitke cene l
Ernest Hammerschmidt-a nasl.
Madile, Wutscher & K°
trgovina ždeznin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50.
Velika zaloga stSžTslrojev

Advokat 1751D 2
^^	/AUVUKcU	|
Dr. Franc Ks. Poček I
naznanja uljudno, da je otvoril svojo O
1 = pisarno = 1
v Ljubljani na Starem trgu št. 30,
II. nadstropje (v hiši gospe Marije pl. Plautz tik postajališča električne cestne ^^ železnice na Sv. Jakoba trgu.) ^^
Patentni urad
Viktor Tischler, Dunaj VII|2
Siebensterngasse 39
daje pojasnila o avstrijskem patentu štev. 5676 Ktede »obtožnih plošč za stopnjice in drugo". Imejitelj patenta želi stopiti v dogovor z interesenti Klede prodaje patenta ali oddaje licenc in sprejema tudi druge predloge v svrho obrtne izrabe patenta. 1907 D l-i
Prosim, zahtevajte
prospekte I ti vzorce o nuj boljših štajerskih
zastonj in franko Q lodnih za g°sP°de
lidiiMi i_i	in gospe
19031) 6—1
z> lor, go/.il in turlmiko, kakor tudi o vseli vrstah modnega blaga za obleke za gospode In dečke, površnike, zimske suknje, od najcenejših do najfinejših vrst od kot reelne znane prve in največje eksportne tvrdke za lodcn Vltircnc Oblački c. in kr. dobavitelj jukna, Gradec, Murgassc 9-r.
Ivan Češnovar
:trgovina v Ljubljani::
se nahaja sedaj
v lastni hiši
Stari trg štev. 16.
Prodajalo se bode po nizkih cenah, toraj .se slavnemu občinstvu toplo priporočamo. Po-1899 D 2-1 strežba hitra.
---
Karlovarski
želodčni in prebavni praiek
s poprovo meto, zakonito zajamčeno, ima prijeten okus, je zdravniško priporočen i" 86 porablja pri neredni prebavi, kroničnem želodnem kataru, krčih v želodcu, zgagi, gorečici, pehanju, slabem okusu, bljuvanja, pi-inanjkanja slasti. Oo se rabi vstrajno. prenehajo vse želodčne bolezni. Priznalna pisma dohujajo vsak lan.
Cena: Ena ikattfioa 8 kroni,
pri Šestih škatljicah franko.
l/deiuje in razpošilja: lekarna pri medveda v Mor. Schonbergu 47. Dobiva se skoro ▼ vseh lekarnah; kjer ni zaloge, naj se naroča naravnost.	657D (13—12)
.Amerik a44.
E. Kristan
« e
cX
oblastveno koncesijoni-rana potovaina pisarna
za
Ameriko
ma
"S
C «
u «
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice 41
(18-11) (na dvorišču.) 468 u m e r I k a".
« e
3 3.
JT O
Denar «||■K^f;	Pr'
si	l^^gtSv- direktnem
prihranite	nakupu!
Kdor rabi dobro in fejfM/u .nftftft nico po cenik in ceno platneno in	; 1 vzorce mojih Iz-
bombaževo blago,	delkov, v katerem
naj piše dopis-	" se vsak lahko pre-
priča s solldnostl moje krščanske tvrdke 40 m ostanki blaga za postelj, opravo, oksfort za srajce, cellr za obleke, perilo itd. franko za Ič K 60 vin. Vsak ostanek je 3 -8 m dolg In se sme garant, prati. PoillJ* proti povzetju. Neugajajoce vzamem nazaj vsak čas
razpošnjaintca Josip Neugebauer ^.u.,
p. Sattel pri Novem mestu o. M. Češko. I52<D ' '
k
Lepa
priložnostna flarila!
Krasna darila za raz. prileki kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgoveo v LJubljani,
Prešernove ulice, filijalka Mestnem trgu.
na
Novi ceniki brezplačno.
tudi po poŠti
256 52—35
Suhe jedilne gobe
maslo, fižol, orehe, sveže sadje itd. kupuje po najvišjih cenah
Franc Sfiglic,
trgovec p. Radoljica, Gor. 1748 D 2-2
T V'f'iicn
sprejme takoj Anton Če-bulj, krojaiki mojster na |e~en cah Gor 1616D3-3
Hraste
kupuje na steblu ali v tovarnopo.-tavljene p ■ najbolj«, h cenah, tovarna za parkete Josipa Goljev-ščelta v Trebnjem, Do lenj«ko. 1'oaudbe naj se pošiljajo r.a J »ip Goljev-ščeka. Gorica Ccr.«^Knn-
cesco Giuseppe 29;. 1776 D 3-2
Radi poman-kania prostora proda se \ei
slamoreanic : i mlatilnic : i
en gepelj, in več urugih poljedelskih strojev za zelo nizko ceno.
A. Sušnik
trgovina « «pecenjo in že leznm< Liubljana, Zaloška 1340 D__cesta. 6_6
Proda se
v Kanniku, predmestje, Novi trg
ISA
« korporacijsko pravico, zemljiščem itd. — Več se izve pri G. Kratnerju v Kamr.ku.	1823 1-1
Iščem dobrega, zanesljivega
mlinarja.
Msčili po dogovoru. Blaž Zabret, mlinar v Brit fu, p. Kranj.
Gorenjsko. 1749D 2-2
Ženitbenu ponudbo.
Mladenič s-ednje starosti, izvcib n v č e v 1 j. obrtu vseskozi lepega vedenja. se že!- p mčiti z dekletom do-bnh katoliških starišev. ki bi imela 2—300 gld goto-v :ne in bila stara 20-3 1 let. -sie biti tudi vdova brez m3lihotrok. — Naslovpove upravn. »Domoljuba'.
1 9'>j D i— t
Iz proste roke se proda
posestvo
obstoječe iz hiše. novega hleva za 6 konj in : goved, njiv za 20 mernikov po-setve. travrika 4 orale, in g -'da pri hiši Zraven hiše je tek ia voda. Lahko se kupi tudi žaga. ker so v bhž.ni bogati smrekovi gozdi To posestvo se da event tudi v najem za 8 let. Več «e poizve pri Lovru Mulej. trgovcu. Spodnja Lipnica27, p Kamna go-
1808 D rica. 3—1 __
Ceno čel ko posteljno perje
1 k( DOVtfl
»kublfene jz
K <> 60, boT|- .
belega jake mehkega, >knbl;enrge K 19 - ; kron 24'-loeinobeleg&. mehkega, ikab- I l|eneg» K M-; kron 36-. Po-filja ie franko proti povzetja rodi ae zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poitnib itroikov
feaedikt Sacbttl. L.be« 159 p. Plzen na Čelkem.
1793 D 6-1
Friderik Hofmann-a naslednik.
Franc Keber
urar in trgme z zlatnino in srebrnino
Dunajska cesta $t 12, Ljubljana.
Pr porokam svojo b ^gato zalogo natančno preizkušenih žepnih ur, na pr zlatih, srebrnih, ni-kelnastihinieklenih. Raznovrstnih stenskih ur. 1135 14 8 V veliki izberi verižic, obeskov, poročnih in drug h prstanov, uhanov, murčkov, zvezdi..
Za vsako uro se 2 leti jamči
oa
Slovenci
o domačo trgovino
pri 479 D 19 13
sv. Clrllu^ksv. Cirilu In Hetodu||[ln Metodu
v Ljubljani, Lingarjeve ulice 1
jut nasproti loteriji -mm
kjer se dobiva fino moško sukno, najnovejše volneno blago za ženske obleke. Najnovejše rute vseh vrst Bela in rajava kotenina
po zelo nizkih cenah. =
Pottena in frijatna postrežba.
iT?
Stanje hranilnih viog: Rezervni zaklad: nad 20 milijonov It okroglo 700.000 K
* Mestna kruli Ijabljanska *
t svoji lastni hiši t Prešernovih ulicah.
•prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. d« 12. ure dopoldne in jih obrestuje po A% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-eega pol leta h kapitalu. Rentni davek o4 vložnlh obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunala vlagateljem. 3 D 12-10
Za varnost vlog Jamči poleg lastnega rezervnega m klada, mestna obilna ljubljanska a rte na svojim premoie nJem ln vso svojo davfino močjo. Da Je varnost vlog popolna, svedoči slasti to, da vlagsjo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4' 4 % na leto. 2 obrestmi vred pa plača vsak dolžnik tolike na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati delg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4'/» % de 5 %.
Prepričajte se!
Najboljše in najnovejših vrst ge-peljner motor e, mlatilnice in slamoreznice, trombe, cevi, klinje in žage dobite v skladišču
Fran Zemana, Ljubljana
Poljanska cesta 24. i778d 12-2
* koi°. kilo po 1 gld., bre/ kosti DQ Sunka gld. 110, plečeta brez kosti po 90 kr slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in goveij jeziki po t gld , glavina brez kosti po 45 kr."
dunajske po 80 kr., 1 la krakovske aaiame rine po l gld., iz šunke zelo priljubi Ijene po gld. 1 2o a la o g ske, trde po gij. ] E0 ogr«ke fine po gld. 1 80 kiK — Velike klobase ena 20 krajcarjev.
Ci:unuke. brinovec, pristen liter po gld £>ll VOVka, !-20 _ To priznano dobro blago pošilja po povzetjn od 5 k i naprej prekajevalec in razpošiljalec živil	170 D (7)
Janko Ev. Sire v Kranju.
378 D 20 12
Samo 6 dni!

.'2 kil
Ha vre -Ne w-Tor h
vosljo zanesljivo oajhltrajil brzoparalkl
Francoska prekomorska druiba.
Kdlna najkraJAa {rta Jez
Bnzel, Pariz in Haure p Ameriko,
Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarim
El) !»jMAIlI)A
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 18,
nasproti znane gostilne pri .Figovcu".
Popolno prepričanje,
da J« lekarnarja
j-i Babam Io ceotif. matllo
Tbierrj-
190} D 24-31
p. T»»h a»tr. bolezaib lafla.arl kaurlk, krNh la tirvjlb taeh trat, alab. »tih. moteaja v preha.l, ranah, ab.f-.ltl la te* le.alb poikudbah Itd nedoaeiao i.p.iao ared.tvu, Vam poje.al pri naročilu bal-aaraa ali aa itlj" poaebej breipla^o poelaoa knllilra a ll«o^ Izvir. zabulnlb plaml kot tlonia/l evrtntalff !i mal ali 6 d.ojalh eukl balzama S k rua. fio mallk aH W dtujaib •trklealr K 14. I»a lončka r*elifultJekr-Ka mazila frank..'i k na >. Prnalm aaalovlti aa lekarnarja A. THIERRY v Pregradi pri K.ra iki-Klatlal. Puaar. [a razprod poaa-r.jaaj ae »odalj.ko zaaledajrju
S
O)
ca
o O ' u
o
C. ,
•C
C.
p
u
o
a E
Uda j a tel j ia odgovorni urednik: Dr. Ifn&olJ XI talk
Tlaka: .KatolUka TUkarn*.'