XV-65-66 1994________________________________________________________________ACROCEPl 1ALUS Dinamika prehrane pegaste sove Tyto alba na gradu Rače Dynamics of the Barn Owl's Tyio alba diet at Rače castle Andrej SORGO, Irena FERLINC, Nataša POSEL UVOD Med vsemi sovami je nedvomno najbolje preučena prehrana pegaste sove (MIKKOLA 1983). V Sloveniji so se z njeno prehrano ukvarjali LIPEJ (1988), TOME (1992), JANŽE-KOV1C (1992) in ŠORGO(1992). Naša želja je bila dopolniti vedenje o dinamiki prehrane pegaste sove, saj so vse dosedanje raziskave te vrste na ozemlju Slovenije temeljile na enkratnih vzorcih. GRADIVO IN METODE Izbljuvke smo pobirali od septembra 1992 do marca 1993 enkrat mesečno (datumi obiskov: 11.9 1992, 12.10.1992, 12.11.1992, 14.12.1992, 14.1.1993, 17.2.1993, 15.3.1993). Pobirali smo jih na istem mestu, na podstrešju vzhodnega stolpa gradu v Racah (UTM WM 54). Ob prvem obisku smo prostor očistili starih ostankov plena. V mesečnih analizah smo upoštevali le izbljuvke, nabrane v vzhodnem stolpu. Izbljuvke, ki smo jih našli v drugih delih podstrešja, smo uvrstili v posebno kategorijo, upoštevali pa smo jih pri analizi celotnega vzorca. V tabelah je ta kategorija označena z "drugo", v grafikonih pa je nismo prikazovali. Vsak izbljuvek smo najprej stehtali z elektronsko tehtnico z natančnostjo 0,1 grama. Nato smo jim izmerili višino in širino s kljunastim merilom z natančnostjo 1 mm. Iz posušenih izbljuvkov smo ločili kosti od dlake in perja. Za določevanje malih sesalcev smo uporabili lobanje in spodnje čeljusti (KRYSTUFEK 1985). Ptiče smo razpoznali po kljunu. Do nižjih taksonomskih kategorij jih nismo določevali. Vse gradivo smo shranili v ustrezno etiketiranih vrečicah. Število plena smo ugotovili s štetjem lobanj oz. spodnjih čeljustnic (LIPEJ 1988). Delež plena v vzorcu smo določali za vsak mesec posebej, in sicer po biomasi (B) in številu (N). Zal je bilo število izbljuvkov v zimskih mesecih majhno, zato moramo rezultate jemati z določeno previdnostjo. Biomaso (B) smo izračunali iz povprečnih mas malih sesalcev in ptičev, ki smo jih povzeli iz različnih literarnih virov (ŠORGO 1993). Indeks trofične diverzitete nam predstavi vrstno pestrost plena (LIPEJ 1988). Izračunali smo ga po formuli: ITD - 1 - (Ni/N)2 Ni = število plena vrste i v vzorcu N = celotno število plena REZULTATI IN DISKUSIJA Z meritvami 191 izbljuvkov smo ugotovili, da povprečen izbljuvek men 36,1 x 25,6 mm in tehta 3,3 g. Povprečno vsebuje 1,6 plena na izbljuvek, povprečna biomasa plena v posameznem izbljuvku je 34,9 g (Tabela 1). IZBLJUVEK PLEN Višina Širina Masa Število Biomasa Minimum 22 14 0.6 0 0 Maximum 72 52 15.7 6 196 Povpr.vr. 36,1 25,6 3,3 1,6 34,9 ITD 9,7 5,6 1,9 1,3 30,4 'läbela 1: Vrednosti višine, širine, mase, števila plena m biomase plena v celotnem vzorcu (n = 191 izbljuvkov). Table 1 : Height, width, mass and number of preys and biomass of prey in entire sample (n = 191 pellets). Žal je bilo število izbljuvkov po posameznih mesecih premajhno, da bi lahko statistično ovrednotili razlike v velikosti. 111 ACROCEPHALUS XV-65-66-1994 PREHRANA so 15 vrstam. Ptičev Aves je bilo 38 (12,3%). Med malimi sesalci so prevladovale miši Iz izbljuvkov pegaste sove smo izločili 310 Mundae, katerim so pripadale 104 živali ostankov plena. Prevladovali so mali sesalci (33,5%); med 5 vrstami so bile najbolj številne Mammalia, ki jih je bilo 272 (87,9%); pripadali navadne belonoge miäApcdemus sylvaticus, Vrste / mesec sept. okt. nov. dec. jan. feb. mar. drugo " N " % 1 1.5 skupaj N % N % N % N % N % N % I N % I N % Sorex araneus 8 8.2 2 4.4 2 4.9 2 7.4 2 8.3T Ö 0.0 0 0.0 17 5.5 Sorex minutus 1 1.0 1 2.2 1 2.4 0 0.0 0 0.0 I 0 0.0 0 0.0 0 0.0 3 1.0 Sorex sp. 5 5.1 6 13.3 0 0.0 0 0.0 0 0.0 I 0 o.o ! 0 0.0 9 13.6 20 6.5 Neomys anomalus 0 0.0 1 2.2 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 j 0 0.0 0 0.0 1 0.3 Neomys sp. 3 3.1 1 2.2 0 0.0 1 3.7 0 0.0 0 0.0 I 0 0.0 2 3.0 7 2.3 Crocidura suaveolens 3 3.1 2 4.4 5 12.2 1 3.7 0 0.0 0 0.0 ' 0 0.0 4 6.1 15 4.8 Crocidura leucodon 1 1.0 1 2.2 1 9.8 5 18.5 2 8.3 i 0 0.0 0 0.0 0 0.0 13 4.2 Crocidura sp. 2 2.0 2 4.4 0 0.0 0 0.0 0 0.0 I 0 0.0 0 0.0 1 1.5 5 1.6 Soricidae skupaj 23 23.5 16 35.6 12 29.3 9 33.3 4 16.7 i 0 0.0 i 0 0.0 0.0 i 17 25.8 1" 1.5 80 25.8 ' 1 0.3 Clethrionomys glareolus 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 Arvicola terrestris 2 2.0 3 6.7 1 2.4 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 6 1.9 Microtus agrestis 1 1.0 1 2.2 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 2 0.6 Microtus arvalis 11 11.2 7 15.6 12 29.3 5 18.5 3 12.5 0 0.0 1 16.7 11 16.7 50 16.1 Microtus sp. 5 5.1 3 6.7 3 7.3 0 0.0 5 20.8 0 0.0 0 0.0 4 6.1 20 6.5 Pitymys subterraneus 3 3.1 0 0.0 0 0.0 1 3.7 1 4.2 1 33.3 0 0.0 2 3.0 8 2.6 Arvicolidae skupaj 22 22.4 14 31.3 16 39.0 6 22.2 9 37.5 1 33.3 1 16.7 18 27.3 87 28.1 11 3.5 Apodemus flavicoiiis n^ 10.2 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 1 1.5 Apodemus sylvaticus 7 7.1 2 4.4 2 4.9 0 0.0 3 12.5 0 0.0 0 0.0 4 6.1 18 5.8 Apodemus sp. 29 29.6 8 17.8 2 4.9 2 7.4 0 0.0 1 33.3 2 33.3 15 22.7 59 19.0 Micromys minutus 1 1.0 1 2.2 1 2.4 1 3.7 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 4 1.3 Rattus rattus 0 0.0 0 0.0 1 2.4 0 0.0 1 4.2 0 0.0 0 0.0 0 0.0 2 0.6 Rattus sp. 0 0.0 0 0.0 1 2.4 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 1 1.5 2 0.6 Mus musculus 4 4.1 1 2.2 0 0.0 1 3.7 0 0.0 0 0.0 I 0 0.0 2 3.0 8 2.6 Muridae skupaj 51 52.0 12 26.7 7 17.1 4 14.8 4 16.7 70.8 1 2 33.3 ! 2 33.3 23 34.8 104 33.5 272 87.7 Mammalia 96 98.0 42 93.3 35 85.4 19 70.4 17 66.7 ; 3 50.0 58 87.9 Aves 2 2.0 3 6.7 6 14.6 8 29.6 7 29.2 1 33.3 3 ^6 50.0 100 8 12.1 66 100 38 12.3 310 100 Skupaj 98 100 45 100 41 100 27 100 24 100 | 3 100 Tabela 2: Sestava plena pegaste sove Table 2: Structure of Barn Owl's prey Vrste / mesec sept. Okt. nov. dec. jan. feb. mar. drugo skupaj teža B B B B B B B B B % Sorex araneus 11 88 22 22 22 22 0 0 11 187 2.8 Sorex minutus 4.5 4.5 4.5 4.5 0 0 0 0 0 13.5 0.2 Sorex sp. 10.8 54 64.8 0 0 0 0 0 97.2 216 3.3 Neomys anomalus 13 0 13 0 0 0 0 0 0 13 0.2 Neomys sp. 13.5 40.5 13.5 0 13.5 0 0 0 27 94.5 1.4 Crocidura suaveolens 5 15 10 25 5 0 0 0 20 75 1.1 Crocidura leucodon 11 11 11 44 55 22 0 0 0 143 2.2 Crocidura sp. 8 16 16 2 0 0 0 0 8 40 0.6 Soricidae skupaj 229 155 95.5 95.5 44 0 0 163 782 11.8 Clethrionomys glareolus 20 0 0 0 0 0 0 0 20 20 0.3 Arvicola terrestris 98 196 294 98 0 0 0 0 0 588 8.9 Microtus agrestis 35 35 35 0 0 0 0 0 0 70 1.1 Microtus arvalis 25 275 175 300 125 75 0 25 275 1250 18.9 Microtus sp. 25 125 75 75 0 125 0 0 100 500 7.5 Pitymys subterraneus 19 57 0 0 19 19 19 0 38 152 2.3 Arvicolidae skupaj 688 579 473 144 219 19 25 433 2580 38.9 Apodemus flavicollis 20 200 0 0 0 0 0 0 20 220 3.3 Apcdemus sylvaticus 19 133 38 38 0 57 0 0 76 342 5.2 Apodemus sp. 19 551 152 38 38 0 19 38 285 1121 16.9 Micromys minutus 7 7 7 7 7 0 0 0 0 28 0.4 Rattus rattus 63 0 0 63 0 63 0 0 0 132 2.0 Rattus sp. 66 0 0 66 0 0 0 0 66 132 2.0 Mus musculus 20 80 20 0 20 0 0 0 40 160 2.4 Muridae skupaj 971 217 212 65 120 19 38 487 2129 32.1 Mammalia 1888 951 781 305 383 38 63 1083 5491 82.8 Aves 60 90 180 240 210 30 90 240 1140 17.2 Skupaj 1948 1041 961 545 593 68 153 1323 6631 100 Tabela 3: Biomasa plena pegaste sove Table 3: Biomass of Barn Owl's prey 112 XV-65-66-1994 ACROCEPHALUS Mammalia Aves Grafikon 1 : Razmerje med deležema plena sesalcev in ptičev v plenu pegaste sove Graph 1 : Ratio between mammals and birds in Barn Owl's prey sep okt nov dec jan Soricidae -o- Arvicolidae Muridae Grafikon 2: Razmerje med deleži družin malih sesalcev v plenu pegaste sove Graph 2: Ratio among small mammal families in Barn Owl's prey 113 ACKOCEPHALUS ki jih je bilo 18 (5,8 %). Sledijo voluharice Arvicolidae, ki jim je pripadalo 87 (28,1%) živali petih vrst, med katerimi so bile najbolj številne poljske voluharice Microtus arvalis; bilo jih je 50 (16,1%). Rovk Soncidae je bilo 80 (25,8%); največ, 17 (5,5%), je bilo gozdnih rovk Sorex araneus. Mali sesalci so sestavljali 82,8% celotne biomase, ptiči pa 17,2%. Biomasa miši je sestavljala 32,1%, voluharic 38,9% in rovk 11,8%. Čeprav so bile miši po številu najbolj zastopane, lahko ugotovimo, da so bile po biomasi najpomembnejši plen voluharice. To si razlagamo s povprečno težo uplenjenih živali. Ker so voluharice v povprečju precej težje od miši, jih mora sova upleniti manjše število. Delež rovk v primerjavi z drugima dvema družinama je bil tako po številu kot biomasi najmanjši. Septembra je bil delež sesalcev 98% in ptičev 2%, potem pa je začel delež sesalcev upadati. Decembra je bilo sesalcev 70,4% in ptičev 29,6%, marca pa sta se deleža izenačila. Premik k večjemu plenjenju ptičev je verjetno posledica upada števila malih sesalcev v lovnem teritoriju pegaste sove. V dinamiki hranjenja z malimi sesalci je značilen izpad rovk v februarju in marcu. Delež voluharic se ni občutneje spreminjal, najnižja vrednost pa je bila zabeležena marca. Miši so bile najpomembnejši plen septembra, nakar je njihov delež upadel in ponovno narasel v februarju in marcu (Grafikon 2). Sklepamo, da je bilo večanje števila ptic v prehrani od septembra do decembra predvsem posledica manjšega deleža miši v prehrani, medtem ko je bilo plenjenje ptic po decembru predvsem posledica slabega ulova rovk in deloma voluharic. Indeks trofične diverzitete celotnega vzorca je 0,90, kar pomeni, da ima pegasta sova široko prehranjevalno valenco. Diverziteta se je spreminjala z meseci, najnižja je bila februarja in marca, najvišja pa v jesenskih mesecih, ko je imela sova na voljo pester izbor hrane. sep. okt. nov. dec. jan. feb. mar. skupaj ITD 0,87 0,90 0,85 0,83 0,83 0,58 0,61 090 Tabela 4: Indeks trofične diverzitete Table 4; Trophic diversity index XV-65-66-1994 LITERATURA JANŽEKOVIČ, E (1992) Prehrana pegaste sove Tyto alba na Murskem polju. Acro- cephalus 54:137-138 KRYSTUFEK, B. (1985) Mali sesalci. Naša rodna zemlja 4. Prirodoslovno društvo Slovenije. Ljubljana LIPEJ, L. (1988) Prehranjevalna ekologija štirih vrst sov v slovenski Istri. Diplomsko delo. Ljubljana MIKKOLA, H. (1983) Owls of Europe. T & AD Poyser Ltd., Staffordshire 397 pp SORGO, A. (1992) Prehrana pegaste sove Tyto alba na Dravskem polju. Acrocephalus 55: 166-173 SORGO, A. (1993) Preučevanje prehrane sov s pomočjo analize njihovih izbljuvkov. Biologija v šoli 3: 19-25 TOME, D. (1992) Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 51:33-38 POVZETEK Od septembra 1992 do marca 1993 smo na gradu Rače zbrali 191 izbljuvkov pegaste sove, iz katerih smo izolirali 310 ostankov plena. Ostanki so pripadali petnajstim različnim vrstam malih sesalcev ter ptičem, ki pa jih nismo določali do vrst. Povprečni izbljuvek meri 36,1 x 25,6 mm, ima maso 3,3 g in vsebuje 1,6 ostankov plena. Biomasa plena v izbljuvkih je 34.9 g. Povprečna masa plena je 21,4 g. Glavni plen po številu sestavljajo mali sesalci (87,7%), ptičev pa je 12,3%. Medmalimi sesalci prevladujejo miši(35,5%), sledijo pa jim voluharice (28,1%) in rovke (25,8%). Po biomasi prav tako prevladujejo mali sesalci (82,8%). Prevladujejo voluharice (38,9%), sledijo miši z 32,1% in rovke 11,8%. Ptičev je 17,2%. Septembra je bilo po številu sesalcev 96,9%, marca pa so sesalci sestavljali le še 41,2% plena in ptiči 58,8%. Sklepamo, da ptiči sestavljajo nadomestni plen takrat, ko je sesalcev v okolju manj. Podoben rezultat kaže tudi indeks trofične diverzitete. 114 XV-65-66-1994 ACROCEPHALUS Iz ornitološke pozabe Rom the ornithological oblivion Ko se zmrači, začne pegasta sova loviti ter lovi v mesečini do zore. Tedaj ne leta samo po vaseh in mestih, temveč se klati tudi po sadovnjakih, poljih, livadah in ob gozdnih obronkih. V prvi vrsti lovi vsakovrstne miši, razen poljskih, podgane, krtice, netopirje, krte, hrošče* mramorje, pa tudi male ptice, sernterije, žabe in druge dvoživke. Najljubša hrana so ji pa rovke. Nedognano je, če polovi pegasta sova nenavadno veliko rovk ali zato, ker imajo neki poseben glas, ali pa, ker ji ugaja meso, ki ima izreden duh. Po množini miši se ravna tudi SUMMARY From September 1992 to March 1993, 191 Barn Owl pellets were collected at Rače Castle, from which 310 remaining pieces of the bird's prey were isolated. These remains belonged to 15 different species of small mammals and birds (as far as the latter are concerned, no species were determined). Average pellet measured 36.1 x 25.6 mm, its mass was 3.3 g, and it contained 1.6 remains of prey. Biomass of prey in the pellets was 34.9 g. Average mass of prey was 21.4 g. In view of the number of prey units, there predominated small mammals (87.7%); the remainder (12.3%) went to birds. Prevailing among the small mammals were mice (35.5%), followed by voles (28.1%) and shrews (25.8%). As far as their biomass is concerned, small mammals predominated once more (82.8%). Prevailing among them were voles (38.9%), followed bymice (32.1%) andshrews (11.8%). The remaining 17.2% went to birds. In September 1992 the mammals represented (in view of the number of prey units) 96.9%, in March 1993 only 41.2%; 58.8% were attributed to birds. It may be therefore concluded that birds represent its substitutional prey at the time when mammals are scarce. A similar result was shown also by the trophic diversity index. Andrej Sorgo, Ptujska 91, 62 327 Rače Irena Ferirne, Cesta vDobrovce 15, 62204 Miklavž na Dravskem polju Nataša Posel, Krekova 15a, 62 204 Miklavž na Dravskem polju večje ali manjše Število sov v kakem kraju; v mišjih letih je tudi število jajc večje in v takih letih gnezdi pegasta sova po dvakrat. Med pticami, ki jih pokončuje, pridejo v poštev posebno brezpomembne vrste, kakor vrabci, strnadi itd. Da bi ; lovila in odnašala golobe iz golobnjakov, je prazna bajka, enako tudi, da pobira in pije kurja jajca. ; Mrhovine se ne brani. Hrana pegaste sove se da kaj lahko dognati, ker se njeni izbljuvki dobe redno na vidnih mestih ter se razločujejo od izbljuvkov vseh drugih vrst. Ti svaljki, ki jihizmetavaz veliko težavo, so primeroma prav veliki, klobasasti, oviti z mišjo dlako ter sveži •navadno črne, suhi pa sive barve62). Nekatere pegaste sove so zelo požrešne; znano je, daje neka ujeta sova požrla po 15 mi§i na dan. Ujete premaga tapožrešnost, dazačnoie čez nekaj dni redno jesti, dasiravno se nekatere od začetka temu trdovratno upirajo 63) Vsi ed svoje požrešnosti in velike zaspanosti nedela pegasta sova svojemu gospodarju nobenega posebnega veselja. Gnezditev pegaste sove je v dvojnem pogledu zanimiva. Redna gnezdilna doba je naravno spomladanski čas, pa tudi oktobra in novembra, da celo decembra so našli v novejšem času gnezda in mladiče. Nadaljnja posebnost je, da gnezdi v gotobnjakih. Sprva so golobje samo ob sebi umevno preplašeni, kmalu se pa navadijo tujih gostov in oboji žive potem mirno skupaj. Ze proti koncu marca slišimo zvečer njen neprijetni glas, ki je tudi parimi klic, 1er vidimo pegaste sove preletavati se od zvonika do zvonika, od poslopja do poslopja. Ob takem času pridejo še bližje Človeškim bivališčem, ter jih opazujejo po mestih veliko več kakor navadno. Zavetje, ki si ga je izbrala za bivališče, je obenem njeno gnezdišče, Izjemoma gnezdi v drevesnih duplih (lipah)64). Iz J. Ponebšek: Naše ujede, 19Î7 i 115