J 28
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XXI 1998
Ocene in porekla o publikacijah in razstavah
Ostale publ kacl i
Božo Otorepec1 Dragan Matic: Izbrane listine Zgodovinskega arhiva Ljubljana (1320-1782), ZAL - Gradivo in razprave št. 19, Ljubljana 1998
Preti kratkim je v seri|i Gradivo m razprave pod št. 19 i/šla pnblikajia l/JiR\Ni: LISTINE ZGODOVIN SKEGA ARHIVA UUI1LIANA (l,120-t7H2i, katere iziil je posvečen mili praznovanj lOO-leinicc ljubljanskega arhiva Avtorja sta priznat i slovenski stri) kovnjak in poznavalec tega gradiva dr. Hnžo Oto-repee, nekdanji arhivisi v iakrai še Mestnem arlwn ljubljanskem. m serlanji arhivist, pristojen za starejše gradivo, mag. Dragan Malte.
Kol navaja direktor Kopač v svojem uvodu, gre za nekoliko sSimiosl/tejšo p/ilhikavijn. za kar e .zbrano gradivo zavoljo svojega vsebirskega pomena, pa [udi vizualne atraktivnosti zelo ]:nnierno.
Publikacijo sestavljata ilva zvezka:
V	prvem so kvalitetne barvne reprodukcije 46 izoranih listin Listine si sledijo v kronološkem zaporedju: devet listin je iz večinoma druge poloviee )4. stoletja, kar sedemnajst iz 15.. deset iz 16.. pet 17. in štiri iz Iti stoletja. Reprodukcije so po agojene Joriiialu zvezka, tako da so po potreh nekolilo po vcčanc ali pomanjšane, v vsakem primeru pa so vedno dobro berljive, kar je sicer eilen namenov te knjige in pogoj za uresniči lev n jenih paleogralskil, ambicij.
Osrednjo vsebino drugega zvezka predstavljaj,. prepisi (transkripcije) navedenih listij z regeMi in komentarji: vsaka listina, ki je ustrezno zaporedno oštevilčena kol v prvem zvezku, je najprej opremljena z datumom in kratkim naslovom ter obsežnim povzetkom vsebine (regestnni), ki naj hi nadomeščal pre vod: sledijo prepis celega dokumenta, izčrpen, po literaturi narejen komentar, navedba tclinicmh podatkov (velikosti pisoa podlaga, pečat n morebiten prepis v Ijiib'iansk'i privilcgijski knjigi) ter seznama objav listine in literature, ki obravnava njeno vseh i no
V	predgovoru avtor Matic predstavi ZAL-ovo zbirki) jifHi: kako je sestavljena, kakšen je pomen teh listin, kakšne so okoliščine nastanka le-Ielr, p-ikaže jih razdeljene v sknpine po zunai jih značilnostih ah vsebini, pojasni načela izbora in namen objave Drugi avtor, Otorepee, v svojem prispevku I; ti m kot zx<> dovm.ski vir oriše zunanje in notranje značilnosti listin, predstavi miliovo delitev, se posebej posvet; mestnim
ri vi leg i je m, predstavi list ins ko graJivo za zgodovino L ji i bi; in i; v evropskih arhivih Sledijo, kot že rečeno, oiijavL! listin, urejene kronološko u: razdeljene v sku-
pine po stole'•)", lakr, da je pred vsako skupino uvod z zgodovinskim orisom politično-upravnih, guspodat skih in družbenih razmer v Ljubljani v posameznem stoletju.
Kar se lice deleža obeh avtorjev pri nastanku publikacije, moremo na kratko reči. du je prispevek pmf. Otorepea poleg omenjenega uvodnega članka . i prevoda ki.minalnega sodnega reda za l |ubliano /z letu 1514 predvsem v njegovem "minulem delu", saj so rnhbinske listine dn leta 1521 žc objavljene v njegov en j Gradi m 5 zgodovino L jiddjane. M a ti ča je kljnh temu čakalo dopolnjevanje podatkov o objavah .n literaturi ler izdelava nekaterih regestov m večine komentarjev, uvodnikov o posameznih stoletjih ler natančno dcio korektnega transliicrirania preostalih listin {približno tretjina), pri čemer mu je soavtor stal oh stran, z vsem svojim znanjem in izkušnjami.
O primernosti vsebinskega izbora listin nc gre t Ivi im tli saj sla bila na delu dobra poznavalca lega gradi' a- prof. Otorepec se že dolga desetletja ukvarja z li.itii.ar..i in začel je prav z ljubljanskimi. Matiču pa je že vce let zaupano najstarejše ZAL-ovo gradivo. Vsekakor smo s predstavitvijo izbranih 46 lisi in in vsem i spremnimi besedili in komentarji dobili pregled obdobja od 14. do Ifi siolelja v Ljubljani, k ni namenjen le slrnki, marveč širšemu krogu javnosti.
Na Kratko pa velja spregovoriti še o publikaciji kol pa let igralskem učbeniku zu nemško pisavo srednjega m zgodnjega novega veka.
Vemo, da so vin '.a našo nacionalno zgodovino v tem času pretežno v nemščini, pisani s po domače imenovano gotico, strokovno imenovano gotsko kur živo ali kiirentlo zato se mora z njo spopasti vsakdc, ki želi delati na virih Nemščina seje kot jezik listin v posvetnih krogih uveljavila žc v 13., dokončno pa v 14 stoletju, kar dokazujejo Indi izbrane listine, saj je meti vsemi objavljeni i le ena nenemška, in sicer latinska iz leta 1625. Priročnikov, to jc tablic za branje pri nas skorajda ni oziroma se uporabljajo nemške, ki pa ne vsebujejo tekstov, značilni 11 za naše kraje. Pri tem lic gre toliko za pa leogra Iskri kol za .ezikovno in vsebinsko razliko. Znanje branja jc neločljivo pove zano z razumevanjem, to pa poleg dobrega jezi kovnega znanja zaiiicva še poznavanje upravno-po-iitiene in pravne zgodovine. Avtorja se zavedata po manjkat ,-osti te plan publikacije, da za boljše razumevanje vsebine manjkajo prevodi (izjema jc žc o tu enjen i sodni red pod št. 30), ki ih pi nas za lovrstna besedila nu.splili primaniknie. Poslcdi o tega jc tudi neizdelano historično zrazosltivje. To bodisi
124
Ocene in poročila o pnhlikaeiiah in ra/.slavali
ARHIVI XXI 1998
nc pozna uslrezncga termina lioM sc /.a isto stvar uporablja več izrazov, kar vnaša v stroko zmedo. Vsekakor je izdelava prehodov za toliko dokumentov, ki hi morali bili dodatno podprl s potrebnimi vseli irskimi komentarji in palecgrafskii iij opomhami, obsežna in zahtevna naloga, ki verjetno presega možnosti i amhieue te pnhlikaci c.
Dra^u Trpin
Jože i-ontar: Struktura uprave tn sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848, Ljubljana 1998t 265 strani
Knjiga Jožeta Žoniaria, ki io je :/dal Arhiv Republike Slovenije, jc pregled sprememb v organizaciji uprave in sodstva v dohi velike reorganizacije habsburške monarhije od srede 18. stoletja do marčne revohicijc To je zgodovina reform oblasli v dobi, ki sc zalo imenuje reformni absolutizem. Reforme so sledile vrsti vojn, ki so pokazale zaostajanje monarhije Zaradi daljnosežnih reform je to eno naj po membnejših obdobij zgodovine nuinarr i jc. To oh-dohje velja tudi za eno izmed najbolj bleščečih v njem zgodovin
Knjiga je skrajšana in predelana doktorska disertacija. Predelava je predvsem v vključitvi spoznanj, do katerih seje zgodovinska stroka dokopala od tedaj, ko je bila discriaeija dokončana, V / vezi s krajšanjem naj lakoj zapišem, da obžalujem da ie bil zelo s k raj ran del o stanju kranjskih deželnih financ- ki kaže zelo domač odnos vodilnih plasti v deželi do javnih fininc in pojasnjuje, zakaj je bil mogoč lako odloeen poseg centralnih ohlasti. Zdi sc mi, da ie vedenje o tem na Slovenskem premajhno
Knjigo začne uvodni del, sestavljen iz dveh po glavij. Prvo poglavje je kratek pnka/ sistema oblasti, ki seje začel razvijali v visokem srednjem vek» in se v organizacijskih poležali ohrani1 vse do ;rtde 18 stoletja. Bistveno potezo fevualne n redil ve, patrimo-nialno oblasi, pa je tudi ahsohiiizcm ohranil vse do konca ahdobja, ki ga knjiga obravnava. V drugem poglavju je izčrpen pregled Haugwit:'.ovega pončilr. o Kranjskem fospodarsivn. Ta pregled pomij. 'menilen vpog'ed v zapletenost problema, ki so ..c ga z re formami državnih in deželnih organov lotevali, obenem pa nazorno kaže krvavo podkožje kranjskih vodilnih krogov Poirjnjc tudi /c /nano dejstvo, da so sc absolutistični vladarji v svoji vnemi služili državi včasih vtikali v neverjetne podrobnosti.
Sadijo poglavja o reformah javne oblasti v oh dob ji i Marije Terezije. Jasno jc videti, da je glavnina reform povezana z habsburškimi neuspehi v naslcd-slvemh vojnah. Reforme so se rojevale v neposredni povezavi z vojaško organizacijo. Ta jc zahtevala večjo in bolje opremljeno armado. Za to je hilo treba veliko več ucnarja, kar jc zahtevalo obsežne davčne reforme.
Davčne reforme so stalnica, k> sc vleče vse do
konca knjige. Reforme so se začenjale sicer od vrha na ravni centralne oblasti, ko pa si je monarh nasproti stanovom pridobil dovolj moči, da um li niso mogli več učinkovito nasprotovati, je ustvarjal osrednjim oblastem podrejene organe oblasti tudi na siopnji dežele in še nižje. Uvajanje organov oblasti razumemo kot uvajanje nradništva, ki je odv..,no od vladarja. Pi i icm p;i je treba poudariti, da io nradništvo še m hilo številno, čeprav so se ravno v tem ohdohjn žc kazale nekatere njegove značilne poteze. Drnga značilnost dohe jc, da je nradništvo močno povezano z izvajanjem sodne oblasti, ki se ravne v dobi reform ohlas*' le-le so predmet kiuige, šele začne ločevali od upravev fočevanje seje začelo na najvišji stopnji in jc sprva potekalo kot ločevanj" fnnkcii med več nosilcev.
V knjigi pride z navajanjem imen in pristojnosti različnih oblastnih organov predvsem na deželni ravn; lepo do i/raza način izvajanja reform. Ta sc kaže v nenehnem spreminjanju. Spreminjanje je le deloma i zrj/. stske reformatorja v glede ciljev in mciod reform in veliko holj kaže njihove spretnost manipuliranja z nasprotniki reform. To so bili pndvsem sianovi, ki so i/.guliljali tudi tako, da so vedno manj odločali tndi o zadevah, ki so bile dotlej v njihovi pristojnosti, kot npr. različne odločitve o stanovskih funkcionarjih. Prav tako jc osrednja ohlasi posegala na področja dru g:L avtonomnih skupnosti. Pri mesiib je hilo tako podaljšanj dobe opravljanje sodniške in županske funkcije od enoletnih mandatov, značilnih /a starejšo dobo, na triletni mandat,
Od srede Ifi. stoletja pa je v deželah bahshurškc monarhije organizirano stekel nov proces, ki pomeni pomemben korak v odpravljanju srednjeveškega sistema oblasli. Do te dobe je dežele medsebojno pove /.ovala predvsem oseba deželnega kneza, odslej pa se pojavljajo gnberniji, novi organi, pristojni za več dežel. Gradee je i nova postal sedež organa, ki je imel šlevilne pristojnosti nekdanje nolranjeavstrijskc vlade Na drugi stran- pa je kol sedež giihermja pridubil Trsi in mesu sla, vsaj kar se višjega stxfsivu tiče, ta položaj za slovensko ozemlje obdržali vse do konca habsburške monarhije.
Nasledi.i k Marije Terezije, cesar Jožef 11 je izvajanje reform nadaljeval šc bolj odločno. Cilj jJ hil ustvari' centralizirano državo z močnim uradniškim apa:aiont. Ta ei naj hi imel prednost pred zgodovinsko ureditvijo, saj In h¡l rezultat eelo zmanjšanje .levila dežel. Uresničevan so ga začeli pozneje, z združevanjem funkcij za več dežel v i si i osebi, vcnaar sc ta težnja pozneje ni nadaljevala. Pomcmhncjšc so bile spremembe nr. stopnji, nr"i od dežel. Povečale so sc funkujt in vloga okrožij, ,>c pomembneje je hilo, D*1 Sf! zaceli priprave za ustanovitev organov oblasti na n;* ¡nižji stopnji, kjer je Se deloval.! patrimonial na obbst. Da je lilo Se veliko ostankov si are ureditve, med drugim kažejo tudi izrezi, kot npr Bann und Aeht /a višje ali krvno sodstvo. Ti so nastali v visokem srednjem veku in so do 18. stoletja že spre me iili pomen, oblasi, pa mdi vseh in o. Tn ohlasti mso nogle do konca, saj za podržavljanje sodne ohlasti ni hi I o denarja Sicer pa so pri zoževanju patri monialnc