NEKATERE UZAKONJENE PRAVICE BOLNIKOV Mag' Viktor Planinšec, univ. dipl. iur. 1' Najpomembnejši pravni viri, ki uĘajo odnose med bolnĺkom in zdravnikom oziroma v zdravstveni dejavnosti sploh, so: -. Ustava Republike Slovenije (Ur' l. RS, št' 33/1991 ,42l1g97,66/2000), kiv 51. členu med drugim določa, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega várstva pod pogoji, kijih določa zakon, in da nikogar ni mogoče prisiliti k zđravljenju, Ęł9n y primerih, kijih določa zakon, in v tej zveziv 17. členu, da je človékoVo Življenje nedotakljivo, ter V 18. členu, da je prepovedano delati medicinske poskuse na človeku brez njegove svobodne prĺvolitve; Mednarodne konvencije, ki imajo po 8. in 153. členu ustave prednost pred zakoni (ne pa pred ustavo; predvidena je sprememba ustave s tako imenovanim evropskim členom, s katerim bo deldrŽavne suverenostiprenešen n-a Evrop.sko unijo kot naddrŽavno organizacijo): v Svetu Evrope spĘeta Konvencija o. vąr.styu človekovih pravic in dostojanstva človekoúega'bitj-a v zveďz uporabo biologije in medicine (tako imenovana Konvencija o čJovekôvih pravicah v zvezi z biomedicino, oviedska konvencija iz aprilá 1997' leta z Dodatnim protokolom o prepovedi kloniranja človeških bitij iz januarja 1998; Zakon o zdravstveni dejavnosti (Ur. |. RS, šl' 9192-62ĺ01); Zakon o zdravniški sluŽbi (Ur. l. Rs, št. 98/99); Zakon o zdravilih in zdravniških pripomočkih (Ur. l' Rs, št. 101l99-13tO2); Zakon o preskrbis krvjo (Ur. l. RS, št. 52100); Zakon o odvzemu in presadĺtvi delov ěloveškega telesa zaradi zdravljenja (Ur. l. RS' št. 1212000); Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomoějo (Ur' l. RS' št. 70/2000); - _ 4ąrq!'' o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur. l. RS, št. 65/2000); Kodeks medicinske deontologije. Za področje civilnega prava in zlasti odškodninske odgovornosti je 1ajpomembnejši obligacijski zakonik (Ur. l. Rs, št. 83ĺ2001), ki je nadomestil Zakon o obligacijskih razmerjih, veljaven od 1978. leta. 2' Nekatera področja bolnikovih pravic: - opravljanje zdravstvene dejavnosti lege artis; 18 _ zdravnikova pojasnilna dolŽnost; - zdravilska - alternativna dejavnost; - transplantacija delov človeškega telesa; - medicinska dokumentac[a; _ mirno reševanje sporov. Predstavljena bodo posamezna sporna vprašanja. 2.1. Opravljanje zdravstvene dejavnosti lege..artis pomeni,. da se mora zdravnik lri sÝojóm delu ravnati -po spo1znanjih znanosti in strokovno preverjeniřr metodäh (zdravstvena doktrina). Ravnallie y s.kla.du s.tem načelom iżrljueĹ'je zdravnikoůo napako in . njeg-ovo odškodninsko in kazensko oáóóuóińost. Do napaxó 'iańro pridó iudi zaÍadi zmote. Če je zmota neópravičljiva (spreglód, malomarnost), predstavlja zdravniško napako. gę PP iJoii ..oie prisio iž opŕavičljivih objektiúnih pogojev, se pravi če.je postopek żdravljenja lotekal véstno,_strokoýno, neoporečno - le.9e artis.gled.e na đósez'enó sianje medicinske doktrine -potem ni . napake . in zdravnikove odgovornosti (nä primer napačna diagnoza bo!e111kljub tipičnim znakom za to oóřezen, do desär lahko pride, ker |e "človek bitje z biološ.ko in psih.ološko neskončno variabilnostjo''). Po pravńĺ teoriji in sodni praksi je za medicinsko oejáünost splošno uveljav1eno hačelo subjektivne - krivdne. od.govornosti za škôdo, ne pä stroŽje načeló objektivne odgôvornosti, se praviodgovornosti.ne gleoe ;ra riivoo. Zđravnik je toréj dolŽan postopatiz dolŽno skrbnostjo, načelno pa ne jamči za uspeh pri zdravljenju. Sicer pa obstojita dve teoriji o temelju zdravnikove odškodninske odgovornosti (oziroina odgóvornosti zóravstveńega zavoda za zdravnika). Pogodbena ödgouornost=lzhĄaiz predpostavke, ďa sta bolnik in zdravnik sklenila pogodbo za"zdrav\enje łót oblito podjemne pogodbe ali.pogodbe o.delu - storitvi. Najnovejśi njzozemski obligaćijski 'a!o'l!!. vsebuje celo poseb.no.poglavje.o póóodbi ńed bolnikom in zďravńikom. Deliktna odlovornost za škodo pa izhaja iz ždravnikove kršitve zakonske uredifue zdravstvene dejavnosti, ne pa iz pogodbe. Toda ne glede na to različno podlago. za. odškodninsko odgo-vornost io-našem pravu ni b-istvenih razlik v pravnih posledicah za povzročeno škodo' 2.2. Pojasnilna dolŽnost je zazdravnika uzakonjena.kot obveznost. Bolnik mora biti s'eznanjen z diagńozo bolezni, obsegom, 1aě!1op in kakovo'stjo ter trajanjem zdravĺjenja, z-verjetnostjo uspeha zd.ravljenja in. neprijetnimi stränśt