GrosuPlJe (centrala) sP 908 NRŠ KRAJ 2000 352(497.4 Dobrepolje) S 1200001G1,3 INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE letnik VI, št. 3 marec 2000 Prve volitve v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Kmetijsko gozdarska zbornica, ki jo je leta 1999 uzakonil parlament, bo imela velik vpliv na celotno kmetijsko politiko, zato volitve v svet zbornice, ki bodo potekale 9. aprila, nikakor niso nepomembne. Potekale bodo v 13-ih volilnih enotah na področju celotne države. V vsaki volilni enoti bodo izvoljeni štirje člani sveta zbornice na osnovi proporcionalnega volilnega sistema. Listo kandidatov so lahko določili člani zbornice s podpisovanjem ali organizacije kmetov (društva, registrirana po zakonu o društvih). Predlog liste kandidatov je moral prispeti na volilno komisijo najpozneje 15. marca. Več na straneh 2 in 3. Naša občina na sejmu Alpe-Adria Na sejmu Alpe-Adria bo prva predstavitev novega turističnega proizvoda "Po poteh naravne in kulturne dediščine - Slovenske korenine", v katerem sodeluje 14 občin. Med njimi je tudi občina Dobrepolje. Skupaj v Velikimi Laščami se bo predstavila 24. marca. Podrobneje v naslednji številki. -1-~.—'jMi^ HJsem bralkam čestitamo za materinski dan! gifimfa ; Najvišji predstavniki SKD in SLS na obisku v Dobrepolju 16. marca so se v dvorani Jakličevega doma na Vidmu zbrali Lojze Peterle, dr. Berta Jereb, Franc But in Leon Gostiša. Pogovor je tekel o aktualnem političnem dogajanju v luči združevanja SKD in SLS. Več v naslednji številki. Podjetniške informacije Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, ki so ga soustanoviie občine: Ribnica, Velike Lašče, Dobrepolje, Sodražica in Loški Potok, bo za vsa lokalna glasila pripravljal članke, kjer vas bomo poskusili čim bolje obveščati o aktivnostih podjetja, aktivnostih podpornih organizacij gospodarstvu, javnih razpisih (predvsem za področje finančne pomoči) in drugih podjetniških zadevah. str. 6 Kmetijsko-gozdarska zbornica in medvedi Čudna povezava, vendar ne nelogična in skoraj ne morem drugače, da ne bi v tem času pisal o ustanavljanju Kmetijsko-gozdarske zbornice in o medvedih, saj se je v zadnjem času cela vrsta dejavnosti odvijala prav na tem področju, v katere jc bila hočeš nočeš vključena tudi občina. Ker se mi zdi, da je zadeva okoli Kmetijsko-gozdarske zbornice mnogo premalo pojasnjena ljudem, je prav, da spregovorimo nekoliko tudi o tem, saj je v naši občini še zelo veliko lastnikov zemljišč, ki so tudi volivci v to zbornico. Nerodno pa je voliti, če ne vemo za kaj volimo. I ludo narobe bi pa bilo, če ne bi vsaj poskušali narediti vse, da dobijo kmetje pravo zastopstvo in da tudi iz naše občine pride nekdo v organe te zbornice. nudaljevimje na str. 2 Iz vsebine - Iz občnih zborov............................14, 20, 21, 30 - Nove upravne takse.........................................5 - Podjetniške informacije....................................6 - Obisk predstavnika Gasilske zveze Slovenije ... 9 - Pogovor z Jožetom Pugljem iz Strug................10 - Čiščenje okolja..................................................17 - Zalka Kovačič iz Kompolj.................................18 Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec aprila. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu 120000161,3 2 Županova stran marec 2000 Kmetijsko-gozdarska zbornica in medvedi nadaljevanje s str. I Kmetje imajo po večini razvitih držav svojo stanovsko organizacijo, to je zbornico, katere namen je, da ščiti interese kmetov, članov zbornice. V razvitih državah je zbornica tisti organ, ki se pogaja z državo in z vsemi, ki lahko kakor koli vplivajo na dejavnost kmetijstva in kmetov samih. V okviru zbornice delujejo tudi svetovalci, v drugih državah tudi veterinarji itd. Zbornica se na primer pogaja z državo o davkih, o subvencijah, o zavarovanjih, o cenah kmetijskih pridelkov in izdelkov itd. Skratka zbornica je tista, ki zastopa interes kmeta. Preko zborničnih organov nastopajo kmetje tudi v pogajanjih v okviru Evropske unije. Pri nas do sedaj tega organa ni bilo, zato kmetje niso imeli pravega, evropsko primerljivega zastopstva za zastopanje svojih interesov nasproti drugim. Kmetje so se sicer različno organizirali po različnih strankarskih in panožnih združenjih in društvih, ki pa niso vedno odražali njihovega interesa v celoti in povezano. Prvi predlogi za ustanovitev kmetij-sko-gozdarske zbornice so se pri nas začeli pojavljati že leta 1990. Prihajali so največ iz takratne Kmečke zveze. Zahteve so potem spet malo zastale in spet oživele in tako je bil v lanskem letu po dolgotrajnih usklajevanjih vendarle sprejet zakon o ustanovitvi te zbornice. Člani zbornice so po tem zakonu vsi, ki imajo toliko lastnine zemlje, tla znese njihov katastrski dohodek 20.000,00 SIT. To ni veliko in po mojem mnenju je bil ta prag vzet prenizko, saj je večji interes za ustanovitev zbornice pri takšnih, ki od kmetijstva živijo, kot od takšnih, ki imajo samo malo zemlje za bobi. Toda zakon je tak in v naši občini je po tem sistemu približno 620 volivcev. Volitve v Kmetijsko-gozdarsko zbornico so razpisane za 9. april. Voli se v trinajstih volilnih enotah po celi Sloveniji. Naša občina spada v 5. volilno enoto s sedežem v Kočevju. Iz vsake volilne enote bodo iz strani članov zbornice izvoljeni 4 člani. Volitve so žal uzakonjene po proporcionalnem volilnem sistemu, mnogo boljše bi bilo, če bi bile po večinskem, ker bi se potem volili ljudje osebno sedaj pa se bodo volile liste.Torej podobno kot za državne volitve. Kandidate so lahko predlagale organizacije kmetov-društva ali pa posamezniki s zbiranjem podpisov. Žal se je zadeva spet po nepotrebnem preveč spoli-tizirala in je po mojem mnenju predlaganih preveč list in množica kandidatov, od katerih mnogi niti nimajo pravih zvez s kmetijstvom, čeprav so lastniki zemlje, izvoljeni pa bodo samo štirje. Volišč ne bo toliko kot za redne volitve, zato bodite vsi volivci v zbornico pozorni na obvestilo, ki ga bo vsak dobil na dom in seveda je tudi izredno važno, da se teh volitev udeležite in oddate svoj glas. Preverite tudi zelo dobro, kdo je skrit za imenom posamezne liste, da se boste lahko odločili po svojem premisleku in volili za tiste kandidate, ki jim zaupate in ki so tudi resnično pripravljeni kaj narediti. Vstopanje v Evropsko unijo, bo zelo spremenilo naše kmetijstvo in izredno važno bo, kako se bomo znali organizirati in prilagoditi. Spremembe nas bodo drastično pritisnile ob zid, zato je čas za pravi strokovni pristop. Tudi v naši občini bodo zadeve v zvezi s kmetijstvom še zelo zaostrene. Čeprav nam kmetijstvo gledano v denarju ne daje več pravega zaslužka, je izredno pomembno za ohranitev naše krajine. Senožeti so se že zarasle. Ali bomo pustili, da se bo še dolina? Ko že govorimo o tem, bi rad ponovno izpostavil vprašanje komasacij v naši občini. Mnogi posamezniki se obračate tudi na mene in si komasacije želite, toda vse je odvisno od vas samih. Trenutno je država še pripravljena plačati vse stroške komasacije, toda če bi jo hoteli delati drugo leto, seje treba prijaviti že letos, in sicer s podpisi lastnikov, ki imajo v lasti 80% zemljišč, na območju, ki naj bi šlo v komasacijo. Torej nobene prisile ne bo, potrebno seje samoorgani-zirati in izvesti. Zelo narobe je če se nekateri še kar naprej slepijo, da bodo preživeli v Evropski uniji z njivicami velikimi 10 in 20 arov. Zal ne bo šlo. Čez 5 ali deset let bodo komasacijo vsi želeli pa denarja ne bo več zastonj, tudi to je potrebno razmisliti. Tudi nihče ne bo več nikogar silil in prepričeval in se za prazen nič izpostavljal. Prisilila nas bo ekonomska logika, toda za mnoge, žal, že prepozno. Kmetijstvo v naši občini in sploh možnost normalnega bivanja na tem prelepem koščku naše domovine pa je zelo odvisna tudi od naših "sostanovalcev" na tem planetu, to je divjih živali in zveri. Ti prebivalci so v zadnjem času mnogo bolj zaščiteni kot ljudje. Zlasti so se v zadnjem času namnožili medvedi, saj se sprehajajo tako rekoč med nami. Uničujejo nam naše pridelke, ropajo živali in, kot vidimo iz primerov v naši najbližji okolici, se tudi človek zelo hitro znajde v njihovih šapah. Ker seje tudi postavilo vprašanje, ali je občina kaj naredila v tej smeri, moram reči tla je Občina Dobrepolje na ta problem že večkrat opozorila tudi pristojne službe v državi. O problematiki je razpravljal že občinski svet v prejšnji sestavi. Tudi po pr vem vlomu medveda v ovčnjak v Ponikvah smo nemudoma zahtevali odstrel tega medveda. Zaradi znanih nasprotovanj li-cemerskih zaščitnikov živali, odstrel ni bil opravljen, ker je prišla odločba o odstrelu na predlog lovske zveze pred ustavno SO (lisce in se ni izvajala. Po ponovnem vlo PODPIRAMO KANDIDATURO ANTONA JAKOPIČA V SVET KMETIJSKO-GOZDARSKE ZBORNICE Pred nami so volitve v svet Kmetij-sko-gozdarske zbornice. Volitve bodo 9.aprila. Volijo lahko vsi tisti, ki imajo več kot 20.000 SIT katastrskega dohodka. Kandidature v svet Kmetijsko-goz-darske zbornice lahko vlagajo organizacije kmetov ali posamezniki s podpisi članov. Več organizacij v Občini Dobrepolje se je zedinilo, da za kandidata predlagajo Antona Jakopiča, ki se tudi sam aktivno ukvarja s kmetijstvom in mu je ta dejavnost dobro poznana. Kot župan občine tudi dobro pozna vso problematiko in je z njo dobro seznanjen. Njegovo kandidaturo predlagajo zadružniki člani Kmetijske zadruge Dobrepolje, Covedorejsko društvo Dobre-polje-Struge, Slovenska ljudska Stranka, podružnica Dobrepolje in Slovenski krščanski demokrati 00 Dobrepolje-Struge. Volitve potekajo po proporcionalnem sistemu, kar ni najboljše in bo povzročalo težave pri volitvah. Volijo se torej liste, ki so predlagane v okviru cele kočevske volilne enote. Nastopilo bo 6 ali 7 list z različnimi imeni. Prosimo, bodite zelo pozorni, ker bo velika možnost zamenjave ali pomote. Voli se listo, in ne imen. Naš kandidat bo nastopil na listi, ki jo uradno formalno podpirajo dve organizaciji. Lista bo imela uradno ime: Društvo SKZ-Slovenska kmečka zveza in Kmečka lista-Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja. Ime je torej združeno z imeni obeh društev, ki so uradni predlagatelji. Anton Jakopič bo na drugem mestu, prvi na listi pa je Levstik Ivan, predsednik Kmetijske zadruge iz Velikih Lašč. O sami listi boste še obveščeni. Zelo važno za njegovo izvolitev je tudi to, da gremo vsi, ki imamo to volilno pravico, na volitve in oddamo svoj glas za njega. Majhna volilna udeležba bi zagotovo najbolj škodljivo vplivala na rezultat. Zatorej 9. aprila vsi na volitve in oddajmo svoj glas za listo, na kateri je naš kandidat. Vsi predlagatelji mu medveda smo ponovno urgirali in lovci so končno dobili odločbo za odstrel, samo kot mi je znano, medved do tega trenutka, ko to pišem, še ni ustreljen, ker pač ni več prišel k staji, ker v njej ni nobene ovce več. Upam, tla bo mrcina vendarle prišla poti strel. Problematiko smo sprožili tudi na medobčinski ravni in napisali tudi skupno peticijo občin Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Velike Lašče in Dobrepolje in jo poslali pristojnim službam. Kol pa lahko vidite, se kopja še zmeraj lomijo, nekaterim se /tli mnogo pomembneje, da imamo medvede kot ljudi. Žalostno toda resnic no. Pa tla ne bo pomote, tudi medvedi morajo biti in so bili, vendar v takšnem številu, da nas ne bodo ogrožali, ali nam še nadalje jemali voljo do dela v kmetijstvu in gozdarstvu. ()b tem pa bi opozoril še na en problem, ki izredno spodbuja medvede k približe- vanju vasem. To je odmetavanje drobovine in klavnih odpadkov ob robovih gozdov in ob gozdnih cestah. Na ta način dobesedno kličemo medvede v našo bližino. Tudi odmetavanje v zabojnik ne pride v poštev, ker po izkušnjah v nekaterih vaseh sosednjih občin medvedi tudi uspešno prevračajo zabojnike in poberejo, kar je za pod zob, pa tudi v sredini vasi, če je potrebno in če se na to navadijo. Zaradi obilice hrane se tudi hitreje razmnožujejo in jih je čedalje več. Po naravi ima medvedka ob večji ponudbi brane tudi več mladičev, če je bolj lačna pa manj. Spreminjajo se tudi iz rastlinojeda v mesojeda in potem, če je lačen, tudi v ubijalca. V občini pa si bomo seveda še nadalje prizadevali, da se število medvedov in tudi druge divjadi obdrži na takšnem nivoju, da ne bo delala škode in tla bo zagotovljena varnost ljudi. Vaš župan Anton Jakopič Kmetijsko gozdarska zbornica Pomladi 1999 so v parlamentu sprejeli zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici, kar je bil začetni korak, za katerega so se nekateri posamezniki in organizacije prizadevali že precej časa. Kmetje, lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov ter kmetijski podjetniki, podjetja in zadruge so s tem dobili svojo interesno in stanovsko organizacijo, preko katere bodo lahko uveljavljali njihove skupne interese do lokalnih skupnosti, države ter ne nazadnje do Evropske unije, ki smo ji vsak dan bliže. Po zakonu je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dolžno opraviti priprave na prve volitve, sproti obveščati bodoče člane in zagotoviti začetek delovanja zbornice. V pripravah na volitve, za katere je že določen iniciativni odbor, ki ga je imenovala Vlada RS, le-ta pripravi predlog akta o razpisu prvih volitev v svet zbornice. Z dnem razpisa prvih volitev iniciativni odbor prevzame volilne komisije zbornice. Volitve so predvidene v mesecu marcu 2000. KCZ IE PRAVNA OSEBA JAVNEGA PRAVA, ZA KAR JE ZNAČILNO: - obvezno članstvo, ki zagotavlja dolgoročnost in samostojnost zbornici; - je reprezentančni partner vladi, to ji zagotavlja dovolj široko volilno bazo in večinsko zastopanost kmetijstva, gozdarstva in ribištva; - lahko izvaja javna pooblastila; - pri opravljanju javnih pooblastil izdaja javne listine; - daje pripombe in predloge na zakone, podzakonske akte, proračun, delitev proračuna, izobraževalne programe in druge jav-nedokumente s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva. GLAVNE NALOGE KGZ: - zastopanje interesov svojih članov; - svetovanje, izobraževanje, pospeševanje; - izvajanje javnih pooblastil. KAJ BODO RIDOBILI KMETJE, KMETIJSKE ORGANIZACIJE TER LASTNIKI KMETIJSKIH ZEMUIŠČ IN GOZDOV Z USTANOVITVIJO KGZ? - zastopala bo njihove interese; - usklajevala njihove interese; - pospeševala razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva; - ponudila bo strokovni servis svojim članom. POVEČAL SE BO VPLIV NA PODROČJU: - izboljšanja ekonomskih pogojev kmetovanja, gozdarstva in ribištva; - izboljšanja socialnih pogojev v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu; - izboljšanje zakonodaje, ki zadeva kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. POVEČAL SE BO NJIHOV VPLIV NA DELOVANJE STROKOVNIH SLUŽB: - kmetijsko gozdarske svetovalne službe; - selekcije in kontrole proizvodnje v živinoreji; - introdukcije v kmetijstvu ter na delovanje sadjarskih in vinogradniških centrov. ČLANARINA OZ. LETNI PRISPEVEK ZNAŠA: - za zavezance za plačilo zborničnega prispevka A (tisti, ki imajo najmanj 20.000,00 SIT katastrskega dohodka in so lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki lastninske pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov na območju RS), 3%, vendar ne manj od 2.000,00 SIT. - za zavezance za plačilo zborničnega prispevka B (osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost in so se priglasile kot samostojni podjetnik), 1,53% od osnove; - za zavezance za plačilo zborničnega prispevka C (pravne osebe, ki so registrirane kot kmetijske organizacije) 0,20% od osnove. PRVA VOLILNA SKUPINA SO FIZIČNE OSEBE Volitve v prvi volilni skupini se opravijo po volilnih enotah. V posamezni volilni enoti se v Svet zbornice volijo štirje člani. Volilna enota obsega območje območne enote. V Sloveniji je trenutno predvidenih 13 območnih enot. Volitve se opravijo na podlagi list kandidatov, ki jih predlagajo posamezne skupine članov zbornice in organizacije kmetov. Listo kandidatov v volilni enoti, ki jo predlaga skupina članov zbornice, mora s podpisi podpreti najmanj 20 članov zbornice; Listo kandidatov v volilni enoti, ki jo predlaga organizacija kmetov, mora s podpisi podpreti 10 članov zbornice, ki imajo sedež v volilni enoti. Smiselno se je med predlagatelji kandidatnih list dogovoriti in skupno določiti oz. predlagati ustrezne kandidate. DRUGA VOLILNA SKUPINA SO PRAVNE OSEBE Volitve v drugi volilni skupini se opravijo po volilnem telesu, v katerega izvoli organ upravljanja pravne osebe - članice zbornice enega ali več predstavnikov v svet zbornice. KGZ Slovenije bo imela sedež v Ljubljani, njene enote bodo na območnih Kmetijskih zavodih po Sloveniji. Po seznamu je članov KGZ 177.637. Informacije v zvezi z nastajanjem in organizacijo prvih volitev v KGZ lahko dobite: - na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, g. Ervin Kuhar, tel.:061/ 1789136; - na Kmetijskem zavodu Ljubljana, g. Jože Benec, tel.: 061/219387; - na Kmetijskem zavodu Ljubljana, enota Ivančna Gorica, Grosuplje, ga. Irma Lekan, tel.: 061/769310 in 061/762318; - na Kmetijski zadrugi Stična, ga. Milena Vrhovec, tel.: 061/777045. Kmetijski zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Enota Grosuplje - Irma Lekan Iz občine Dobili smo karto občine 23. februarja je bila na občini krajša slovesnost, na kateri je bila predstavljena karta občine. Slovesnosti so se udeležili predstavniki Geodetskega zavoda, sponzorji in drugi povabljenci. Projekt, ki se je pripravljal leto in pol, pomeni predstavitev občine z vsemi pomembnimi geografskimi podatki in turističnimi zanimivostmi. Karto je izdelal Geodetski zavod Slovenije v sodelovanju z občinsko upravo Dobrepolje in Mojco Lovšin d.i.a. Projekt vsebuje topografsko karto v izmeri 1 : 25000. Besedilo, ki je prevedeno tudi v angleščino, je prispeval Ivan Grandovcc, fotografije pa Sta izbrala Mojca Lovšin in Ivan Grandovec. Nekaj podatkov iz osebne izkaznice občine: Povprečna nadmorska višina: 529 m Površina občine: 102 km2 Število prebivalcev: 3535 Število naselij: 24 Občinski praznik: 6. december Karto občine je mogoče dobiti na sedežu občine Dobrepolje, Videm 35. M. Steklasa IZDELAVO KARTE SO OMOGOČILI: - ISE ISKRA STIKALNI ELEMENTI - STOLARNA DOBREPOLJE, d.d. - JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE - KREKOVA BANKA - KPL gradnje - rast - inženiring, Ljubljana - PEKARNA BLATNIK - VVOODTRADE d.o.o. OSTALI SPONZORJI: - Trgovina VELE, d.d. - ADLES d.o.o., Kompolje - Bukovec Bojan, INSTALATERSTVO, Ponikve - GOGRAD d.o.o., PE Dobrepolje - GPG DOLENJGRAD, Grosuplje - GRAMIZ, Gradbeno podjetje d.d., Kočevje - JP Elektro Ljubljana, PE Elektro Kočevje - Jakič Stane, MIZARSTVO, Zdenska vas - Javno podjetje LPP, Ljubljana - Kastelic Marko, DELA V GRADBENIŠTVU, Zagorica - LEDONA d.o.o. Kompolje - LEIS Ponikve d.o.o. - MAS - Pugelj d.o.o. Potiska-vec - MERCATOR, Kmetijska zadruga Dobrepolje Mojca Lovšin - MIZARSTVO PRIJATELJ, Prijatelj Marko, Podgora - NLB d.d. Ljubljana, Podružnica Moste, Poslovalnica Videm-Dobrepolje - Novak Franc, PAPIRNA GALANTERIJA Videm - Strah Franc, Predstavnik Geodetskega zavoda Igor Kariž AVTOPREVOZNIŠTVO, Videm - TIRS d.o.o., Kompolje - Varn Hrovat in člani, d.n.o. Kompolje - Zavarovalnica Triglav d.d., Območna enota Ljubljana - Avtohiša Mihalič, Drago Mihalič s.p., Št. Jurij OPRAVIČILO Stolarni Dobrepolje se opravičujemo za neljubo napako ob navedbi sponzorjev na karti občine. Pravilen naziv sponzorja je: STOLARNA DOBREPOLJE d.d., Podgorica 21,1312 Videm-Dobrepolje OU občine Na slovesnosti je nastopil kvartet Beati Nove upravne takse Stranke obveščamo, daje Državni zbor Republike Slovenije 26. januarja 2000 sprejel Zakon o upravnih taksah, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 8/2000 inje začel veljati 15. 2. 2000 ter je prinesel občutno povišanje upravnih taks. V priloženem seznamu so navedeni najpogostejši spisi in dejanja, za katere je potrebno na upravni enoti plačati upravno takso. Plačila upravne takse za lokacijsko dovoljenje, podaljšanje lokacijskega dovoljenja za gradnjo so oproščene mlade družine, ki rešujejo svoj stanovanjski problem. Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 30 let, ne glede na starost otrok oziroma 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen. Za stare 30 let oziroma 35 let se štejejo vsi, ki dopolnijo to starost v letu, ko se vloži zahtevek. Kot mlade družine se upoštevajo ne samo življenjske skupnosti obeh staršev in otrok, ampak ludi vse druge družinske oblike. Nevenka Dolgan, univ. dipl. prav. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE marec 2000 Iz upravne enote SPISI IN DEJANJA TAKSAV TOČKAH TAKSAV SIT Za prošnje, zahteve, predloge, prijave, priglasitve in drugo vloge, čc ni predpisana druga taksa 50 750 Za pritožbo oziroma ugovor zoper odločbo ali sklep 200 3.000 Za vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa 200 3.000 Za potrdila, ki jih izdajajo organi na podlagi uradnih evidenc, če ni s to tarifo ali zakonom drugače določeno 10 150 Za potrdila, izdana na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka, če ni s to tarifo ali zakonom drugače določeno 50 750 Za prepise oziroma fotokopije uradnih aktov ali listin pri državnem organu: 1. če jih prepišejo zainteresirane osebe od polpole izvirnika 5 75 2. če jih prepiše oziroma fotokopira organ, od polpole izvirnika 20 300 3. če prepiše oziroma fotokopira organ akte ali listine v tujem |o/iku, od polpole izvirnika 30 450 GRADBENE TAKSE za lokacijsko dovoljenje 50+400 0750 za podaljšanje lokacijskega dovoljenja 50+200 3.750 Opomba: plačila takse so oproščene mlade družine, ki rešujejo svoj stanovanjski problem /a odločbo o dovolitvi priglašenih del !,<>.< 100 2.250 zn dovoljenje za gradnjo: l če znaša vrodnosl objekta do 3 milijone tolarjev 50+600 9.750 ci: /naša vrodnosl objekta 3 milijone tolarjev 50+1500 23.250 2. za vrednost nad 3 milijone tolarjev do 10 milijonov tolarjev 0,01% če znaša vrednost objekta 10 milijonov tolarjev 50+3000 45.750 3. za vrednost nad 10 milijonov tolarjev do 100 milijonov tolarjev 0,01 če znaša vrednost objekta 100 milijonov tolarjev 50+8000 120.750 4. za vrednost nad 100 milijonov tolarjev 0,01% OPOMBA: plačila laksc so oproščene mlade družine, ki rešujejo svoj stanovanjski problem Za ogled lokacije, kjer se namerava postaviti objekt ali naprava 400 6.000 Za ogled celih stavb ali posameznih prostorov, da se dovoli njihova uporaba 1. do 10 prostorov 50+100 2.250 2. nad 10 prostorov 50+300 5.250 Za pregled drugih gradbenih objektov (novih, obnovljenih ali adaptiranih), da se dovoli njihova uporaba, se plača 0,05% od obračunsko vrednosti objekta 50+0,05% od obračunske vrednosti objekta Za tehnični pregled strojnih, električnih, elektrostrojnih, plinskih, toplovodnih in drugih naprav, ki morajo biti po veljavnih predpisih pregledane, da so dovoli njihova uporaba, od delovne ure 50+od delovne uro 88 točk Opomba.po starem zakonu o upravnih taksah, so bili oproščeni plačila takse tudi spisi in dejanja v zvezi z zidanjem, popravljanjem in vzdiževanjem stanovanjskih hiš, kar je sedaj brisano dovoljenje za postavitev radijske postaje 50+300 |5.250 Opomba: za zamenjavo oz. Podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača polovica takso. Radiomaterji, ki so člani Zveze radiomaterjev Slovenije, no plačajo lakse. Dovoljenje za gradnjo hidrotehničnih naprav za izkoriščanje vodnih sil za naprave za vodovodne ter za drugačne vodne zajeme: / zmogljivostjo do 1000 litrov v sekundi 50+75 1.875 / zmogljivostjo nad 1000 do 3000 litrov v sekundi 50+375 6.375 z zmogljivostjo nad 3000 litrov v sekundi 150+1875 128.875 Opomba: taksa se ne plačuje za dovoljenja, za katera se plačuje taksa za dovoljenje za gradnjo za izdejo odločbe po 50.čl.Stanovanjskega zakona -sprememba namembnosti v poslovni prostor za sedež podjetja 50+200 3.750 za opomin za plačilo takse od zneska neplačane takse 1. do 750 točk 100 1.500 2. nad 750 točk do 7.500 točk 500 7.500 3. nad 7500 točk 1500 22.500 UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE VOZNIŠKO DOVOLJENJE: izdaja vozniškega dovoljenja 50+150 3.000 podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja 50+80 1.950 prijava spremembe bivališča 50+150 3.000 prijava spremembe imena ali priimka imetnika vozniškega dovoljenja 50+150 3.000 prvi dvojnik vozniškega dovoljenja 50+300 5.250 naslednji dvojniki vozniškega dovoljenja 50»000 PROMETNO DOVOLJENJE registracija vozila 50+150 3.000 podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja 50+80 1.950 zamenjava prometnega dovoljenja zaradi obrabe, poškodbe 50+150 3.000 spri mombn lastništva vozila 50+150 3.000 odjava vozila 50+150 3.000 zamenjava registrskih tablic 50+150 3.000 izdaja dovoljenja za vsek št. šasije 50+200 3.700 izdaja potrdila za preizkusno vožnjo 50+10 000 OSEBNE IZKAZNICE izdaja osebne izkaznico za 1 leto 25 375 izdaja osebne izkaznice z veljavnostjo 5 let 50 750 izdaja osebne izkaznice z veljavnostjo 10 let 100 1.500 MATIČNE ZADEVE sklepanje zakonskih zvez 50+200 3.750 sprememba osebnega imena 50+400 6.750 POTNE LISTINE vloga za izdejo potnega lista za odraslo osebo 5+200 3.075 duplikat potnega lista 5+400 6.075 otroški potni list 5+100 1.575 UPRAVNE ZADEVE TUJCEV izdaja osebno izkaznice za tujce 50+100 2.250 dovoljenje za začasno prebivanje tujca 50+400 6.750 dovoljenje za stalno prebivanje tujca 50+1000 15.750 podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja 50+80 1.950 zamenjava prometnega dovoljenja zaradi obrabe, poškodbe 50+150 3.000 sprememba lastništva vozila 50+150 3.000 odjava vozila 50+150 3.000 zamenjava registrskih tablic 50+150 3.000 izdaja dovoljenja za vsek št. šasije 50+200 3.700 izdaja potrdila za preizkusno vožnjo 50+10 900 OSEBNE IZKAZNICE izdaja osebne izkaznice za 1 leto 25 375 izdaja osebne izkaznice z veljavnostjo 5 let 50 750 izdaja osebno izkaznice z veljavnostjo 10 let 100 1.500 MATIČNE ZADEVE sklepanje zakonskih zvez 50+200 3.750 sprememba osebnega imena 50+400 POTNE LISTINE vloga za izdajo potnega lista za odraslo osebo 5+200 3.075 duplikat potnega lista 5+400 6.075 otroški potni list 5+100 1.575 UPRAVNE ZADEVE TUJCEV izdaja osebne izkaznice za tujce 50+100 2.250 dovoljenje za začasno prebivanje tujca 50+400 6.750 dovoljenje za stalno prebivanje tujca 50+ 000 15.750 PODJETNIŠKE INFORMACIJE V mesecu februarju smo pričeli z delovanjem informacijskih pisarn, ki bodo nadaljevale z delom tudi naprej in kjer lahko vsi zainteresirani dobite brezplačne storitve z naslednjih področji: - splošno svetovanje in informiranje: splošno podjetniško svetovanje (pomoč pri začetku dejavnosti ali reševanju raznih operativnih problemov), finančni skladi in drugi finančni viri, pomoč pri pripravi blagovnih znamk, aktivnosti: Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice, EIC - Euro Info Center, SPIM - Slovenska podjetniško inovacijska mreža)..... in ostalo v okvirih dejavnosti. - posebej za področje zaposlovanja in brezposelne : obveščanje o potrebah lokalnega trga in o programih zaposlovanja, motiviranje za vključevanje v programe, organiziranje in pomoč pri pripravi projektov zaposlovanja, o možnostih sodelovanja z Zavodom za zaposlovanje, sodelovanje pri organizaciji in spremljanju javnih del, organizacija različnih aktivnosti v okviru lokalnih iniciativ. - V pisarni si lahko ogledate gradiva Gospodarske zbornice Slovenije, ki vam bodo pomagala odgovoriti na različna vprašanja, npr.: preveritev poslovne ideje, izbira ustrezne pravnoorganizacijske oblike družbe, opomnik za ustanavljanje gospodarskih družb, kako ustanoviti družbo z omejeno odgovornostjo, kako postati samostojen podjetnik, pogoji za opravljanje dejavnosti trgovine, viri financiranja za podjetnike, osnove za pridobitev bančnih kreditov, inovacije in prenos tehnologij, ureditev pripravništva po novem, poslovne informacije na internetu, program promocijskih aktivnosti Slovenije 2000, program posvetov poslovanja s tujimi državami in ostalo. Lahko nas obiščete v informacijkih pisarnah in na sedežu podjetja ali pokličete na zgornjo številko telefona, GSM. Informacijska pisarna je vsako sredo od 10.30 do 12.30 v prostorih občine Dobrepolje. Področja delovanja Področnega centra za razvoj gospodarstva bodo v letu 2000 usmerjena predvsem na sodelovanje in pomoč: 1. Vsem bodočim podjetnikom (brezposelni, študentje, dijaki in vsi ostali, ki želijo stopiti na podjetniško pot) pri zagonu dejavnosti. 2. Vsem obstoječim podjetnikom pri širjenju dejavnost in povečevanju kakovosti. 3. Lokalnim skupnostim pri izdelavi in izpeljavi razvojnih občinskih, medobčinskih in regijskih projektov. V ta področja se bomo vključevali z aktivnostmi: svetovanja, informiranja, izobraževanja in z drugimi aktivnostmi glede na lokalne potrebe. Cilj za leto 2000 je tudi vzpostavitev osnovne mreže zunanjih sodelavcev in informacijske baze podatkov o kadrih. Zato ste vabljeni vsi posamezniki in podjetja, ki ste pripravljeni svoja znanja ponuditi tudi drugim, da nam sporočite, katera področja ste pripravljeni pokrivati. S tem želimo doseči čim večji pretok znanj in izkušenj ter dolgoročno zagotoviti, da bi na lokalnem področju imeli dovolj usposobljenega kadra za čim več področij. Cilj je tudi povečevanje sodelovanja med večjimi gospodarskimi družbami in drobnim gospodarstvom, med družbami, ki že imajo določene izkušnje in novonastalimi družbami ter vključevanjem študentov in dijakov v določene aktivnosti v gospodarstvu. PREDSTAVITEV VIROV FINANCIRANJA ZA MALA PODJETJA IN PODJETNIKE povzetek gradiva Gospodarske zbornice Slovenije (v celoti si gradivo lahko ogledate na našem naslovu) Zagotavljanje finančnih virov za pričetek in nemoten potek poslovanja predstavlja danes enega izmed osnovnih problemov, s katerim se srečuje skoraj vsak podjetnik. Finančna sredstva je možno pridobivati iz različnih virov (poleg lastnih). Pomembno je, da vsak podjetnik najprej izdela poslovni načrt in v njem ugotovi koliko sredstev bo potreboval za uresničitev svoje poslovne ideje, oceni prihodke in odhodke in se šele nato odloča za pridobitev finančnih sredstev. V nadaljevanju bom le naštel nekaj virov financiranja, ki so dostopni podjetnikom: - Banke - Sklad republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, Ljubljana - SFM sklad - svetovalna družba za investicijska vlaganja, Ljubljana - Slovenska razvojna družba, Ljubljana - Horizonte Venture Management d.o.o., Ljubljana - Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Ribnica - Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za ekonomske odnose in razvoj, za znanost in tehnologijo, za gospodarske dejavnosti - Ekološko razvojni sklad - Republiški zavod za zaposlovanje, Ljubljana - Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Ljubljana - Slovenska izvozna družba - Garancijski skladi (Zagorje, Murska sobota, Novo mesto, Koper, Celje, Kranj) - Občinski viri - Posebno poglavje predstavljajo tudi programi pomoči Evropske unije, kar bom posebej predstavil v eni od naslednjih številk. - In drugi različni viri. Financiranje iz virov poteka na različne načine: krediti, leasing, sovlaganja, jamstva za posojila, subvencije, premije ipd. Na razpolago so vam trajni finančni firi, kjer lahko pridobite kredite v skladu s pogoji kredito-dajalca vedno in občasni finančni viri, ki so vezani predvsem na razpise, zato je pomembno nenehno spremljanje teh razpisov za vse, ki so zainteresirani za pridobitev teh sredstev. Večji del razpisov, ki so objavljeni v Uradnem listu bomo za vas spremljali tudi v Področnem centru za razvoj gospodarstva in vas skozi lokalne časopise obveščali o osnovnih razpisnih pogojih. Če imate v pripravi investicijo oziroma potrebo po dodatnih virih financiranja, nas o tem obvestite in Vam bomo informacije o razpisih pošiljali tudi na Vaš naslov. Prvo informacijo o javnih razpisov Vam posredujemo že v tej številki časopisa. POVZETEK JAVNIH RAZPISOV OBJAVLJENIH V URADNIH LISTIH JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBIVANJE POROŠTEV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSOJILNE OBVEZNOSTI PRAVNIH OSEB V LETU 2000-Ministrstvo za gospodarske dejavnosti U L 7 str. 457. Rok prijave: 31.12.2000 oz. do izčrpanja sredstev. Poleg splošnih meril za dajanje poroštev, bo razpisovalec zahteval še izpolnjevanje pogojev, da bo poroštvo namenjeno za razvojne in ekološke projekte ter prilagajanje industrijske dejavnosti pogojem notranjega trga Evropske unije. Odpiranje prijav bo vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Pogoji razpisa, pogoji poroštva in ostalo vsebino glej UL 7. Dodatne informacije: mag. Tončka Zadel ( 061/178-32-54) IZBOR PROGRAMOV IZPOPOLNJEVANJA IN USPOSABLJANJA TER IZVAJALCEV TEH PROGRAMOV UL 12 str.705 ZRS za zaposlovanje, Glinška ulica 12, Ljubljana Predmet razpisa je izbor programov izpopolnjevanja in usposabljanja ter izvajalcev teh programov, v katere bo Zavod RS za zaposlovanje vključeval brezposlene osebe. Razpisana sredstva: 107.000.000 + 800.000.000 SIT. Datum odpiranja vlog: 03.03. , 04.04. in 09.05.2000, zadnji rok za predložitev dokumentacije je 08.05.2000. Razpisna dokume-natcija (www.ess.gov.si) ali Glinška ulica 12, Ljubljana, informacije 062/228-320 (Meri Lo-renčič, Suzana Krelec). SOFINANCIRANJE SL0VENSK0-FRANCOSKEGA ZNANSTVENEGA SODELOVANJA V LETIH 2001-2003, Ministrstvo za znanost in tehnologijo UL 14 str. 770 Rok prijave do 29.04.2000. Orientacijska vrednost razpisa je 15 milio-nov SIT. Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki opravljajo raziskovalno dejavnost in izpolnjujejo pogoje določene z zakonom o raziskovalni dejavnosti. Vsebina projektov mora biti vezana na temeljno in aplikativno raziskovanje, oziroma na razvojno tehnološke projekte, financirane v okviru nacionalno raziskovalnega programa ali s strani ministrstva za zanost in tehnologijo sofinancirane mednarodne projekte. Slovenski in francoski nosilec projektov morata vložiti prijavi istočasno. Informacije: 178-46-00 /98 Alenka Kocjan. SOFINANCIRANJE ZNANSTVENEGA SODELOVANJA Z JAPONSKO UL 17 str. 875 Ministrstvo za znanost in tehnologijo Rok: prvi delovni dan v aprilu, juniju, sep-temberu in decembru 2000 oz. do porabe sredstev. Orientacijska vrednost 1,6 miliona SIT. ZBIRANJE VLOG ZA PRIZNANJE RS ZA POSLOVNO ODLIČNOST UL 14 str.771 Vlada Republike Slovenije Rok prijave je 22.05.2000 Zainteresirani kandidati izdelajo samooce-nitveno vlogo podjetja, s katero dokazujejo izpolnjevanje meril o poslovni odličnosti. Za delno pokritje stroškov da prijavitelj 100.000 SIT (družbe z manj kot 250 zaposlenimi) ali 50.000 SIT podjetnik posameznik. Na Uradu RS za standardizacijo dobite merila za prijavo in ocenjevanje in drugo razpisno dokumentacijo. Informacije: 0617 178-30-00 SOFINANANCIRANJE UDELEŽB NA MEDNARODNIH KONFERENCAH V TUJINI Z VABLJENIMI PREDAVANJI IN DELOVANJA SLOVENSKIH ZNANSTVENIH ZDRUŽENJ V SVETU Ministrstvo za zanost in tehnologijo UL 17 str. 874 Skupaj 30 milionov SIT. Rok prijave do prvega delovnega dne v mesecih marec do november 2000. SPODBUJANJE INVESTICIJ UL 17 Str. 873, Ministrstva za: ekonomske odnose in razvoj, za gospodarske dejavnosti, za zanost in tehnologijo, za delo, družino in socialne zadeve, za malo gospodarstvo in turizem Rok: do 31.12.2000 oziroma do preklica. Odpiranje vloge 14.dni po prejemu. Sofininaciranje stroškov investicijskih projektov (vzpostavitev industrijske proizvodnje, ustanovitev razvojno raziskovalnih oddelkov ali vzpostavitev storitvene dejavnosti, ki jih je moč tržiti mednarodno), ki bodo v največ dveh letih odprle: 100 delovnih mest ali 20 v manj razvitih regijah ali 20 del.mest v razvojno tehnoloških centrih oz. razvojnih enotah. Namen je znižati vstopnih stroškov investirorjem, kjer bo investicija imela ugoden vpliv na: novo zaposlovanje, tehnološko razvojne programe, spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, podobo Slovenije kot primerne lokacije za investicije. Prijavitelju se s pogodbo dodelijo nepovratna sredstva v odvisnosti od razpoložljivih proračunskih sredstev in sorazmerno s številom na novo odprtih delovnih mest in glede na druge razpisne kriterije. Razpisana sredstva za leto 2000: 660 mi- lionov SIT. Najvišja višina dodeljenih nepovratnih sredstev lahko znaša največ do 40% investicije. Razpisna dokumentacija: Kotnikova 58, Ljubljana ali www.gov.si/tipo. Informacije: 061/178-35-57 (Eva Tomšič). Več o razpisu: glej Uradni list. SOFINANCIRANJE INFORMATIVNO KOMUNIKACIJSKIH IN IZOBRAŽEVALNIH DEJAVNOSTI NEVLADNIH NEPROFITNIH ORGANIZACIJ V ZVEZI Z EU IN SLOVENSKIM VKLJUČEVANJEM V EU. UL 17 str. 879 Urad vlade za informiranje Rok prijave do: 31.03.2000. Za sofinanciranje projektov (do 50% vrednosti projekta) namenjeno cca 30 milionov SIT. Predmet razpisa je spodbujanje informativnih in izobraževalnih dejavnosti nevladnih neprofitnih organizacij, s ciljem boljše informiranosti in poznavanja problematike slovenskega vključevanja v EU in spodbujanje javne razprave. Več o razpisu: glej Uradni list. FINANČNE VZPODBUDE ZA POSEBNE CILJNE SKUPINE UL 19 str.1633 Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem bo subvencioniralo razvojne projekte, ki jih izvajajo enote malega gospodarstva, s ciljem vzpodbuditi izvozno, tehnološko in inovacijsko usmerjenost malega gospodarstva. Prednost bodo imeli prijavitelji vlog, ki s svojimi projekti spodbujajo izvoz, tehnološke izboljšave, raziskovalno inovacijsko dejavnost, so iz demografsko ogroženih področji, so mladi podjetniki, so ženske podjetnice, so njihovi projekti že v teku. Subvencioniranje do 50% stroškov, vendar največ 2 miliona SIT, povezanih s stroški razvojnega projekta. Prijavijo se lahko majhne gospodarske družbe in sp. Razpisana sredstva: 300 milionov SIT. Rok prijave: do 07.04. - razdelitev 15%, 09.06. -razdelitev 40%, 01.09. - razdelitev 30% in do 13.10.- razdelitev 15% celotne vrednosti sredstev. Informacije: Boštjan Tancer in dvig dokumentacije po telefonu: Manica Valdhuber - oba 062 / 228-39-20 ali interenet: http/ /www.sigov.si/mmgt. SUBVENCIONIRANJE DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA PODJETNIŠTVA UL 19 str. 1634 Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem bo subvencioniralo do 50% šolnine za dodiplomski študij na verificiranih programih dodiplomskega študija podjetništva. Prijavijo se lahko kandidati zaposleni v lastni ali solastni družbi (morajo imeti status majhne družbe) in samostojni podjetniki. Kandidati morajo biti že vpisani v študijski program. Informacije: Boštjan Tancer in dvig dokumentacije po telefonu: Manica Valdhuber -oba 062 / 228-39-20 ali internet: http// www.sigov.si/mmgt. Razpisana sredstva cca 35 milionov SIT. Rok prijave: prvo odpiranje 05.05. 70% sredstev in 13.10. razdelitev 30% razpisanih sredstev. SUBVENCIONIRANJE PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTI ENOT MALEGA GOSPODARSTVA UL 19 str.1634 Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem bo subvencioniralo: udeležbo na domačih in tujih sejmih, konferencah, srečanjih in drugih prireditvah. Subvencija do 50% stroškov, vendar največ 500.000 SIT (za nacionalni pomen do 7 milionov). Stroški morajo biti povezani s promocijsko aktivnostjo (najem, projektiranje, montaža, oblikovanje, tisk, distribucija promocijskega gradiva). Prijavijo se lahko majhne družbe in sp, osebe javnega prava in zbornice, ki izvajajo proocij-ske aktivnosti enot malega gospodarstva. Prednost bodo imeli: aktivnosti na tujih trgih, panožno povezane aktivnosti, promocija izdelkov lastnega razvoja, dokazali, da je promocija del prodajne strategij. Razpisana sredstva cca 50 milionov SIT. Roki: 4 odpiranja: 31.03. - 15%, 02.06. -40%, 08.09. - 30% in 03.11. za razdelitev 15% razpisanih sredstev. Informacije: Boštjan Tancer in dvig dokumentacije po telefonu: Manica Valdhuber - oba 062 / 228-39-20 ali interenet: http/ /www.sigov.si/mmgt. SUBVENCIONIRANJE PRIDOBIVANJA STANDARDOV KAKOVOSTI UL 19 str. 1635 Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem bo subvencioniralo v malih podjetjih(in sp): delež stroškov pri pridobitvi certifikata sistema kakovosti po standardih ISO 9000, ISO 14000, EN 45000. Javni razpis je namenjen tudi za sofinanciranje stroškov re-certifikacije (postopek mora biti že zaključen). Prednost pri razpisu bodo imeli sp. Subvencioniranje do 50% oziroma največ 400.000 SIT. Razpisana sredtstva: 25 milonov SIT razdeljena v štirih odpiranjih vlog: 29.03. - 15%, 31.05. - 40%, 23.08. - 30% in 04.10.2000 - 15% razpisanih sredstev. Informacije: Boštjan Tancer in dvig dokumentacije po telefonu: Manica Valdhuber - oba 062 / 228-39-20 ali interenet: http/ /www.sigov.si/mmgt. TUDI ZA OBČANE!! EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD RS DODELJUJE KREDITE ZA ZMANJŠANJE ONESNAŽEVANJA ZRAKA 19AP00A. Razpisana višina sredstev 700 milionov SIT za: zamenjavo sistemov (na premog, druga trda goriva, težko kurilno olje ali lahko kurilno olje), za ogrevanje prostorov in vode, za enega izmed okolju prijaznejših virov energije, za namestitev sistemov, ki izkoriščajo obnovljive vire energije ali zmanjšujejo emisijo v ozračje v obstoječih in novih objektih ter namestitev ogrevalnih sistemov v novih objektih, kjer je izkoristek kotla nad 90%. » nadaljevanje na str. 32 Civilna zaščita marec 2000 8 Slovesna podelitev priznanj ob dnevu Civilne zaščite Organizator letošnjega regijskega srečanja ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite, je bila občina Kočevje V dvorani Pokrajinskega muzeja so se zbrali dobitniki letošnjih priznanj CZ in gasilstva, predstavniki Ministrstva za obrambo, župani občin, predstavniki CZ in gasilskih zvez iz ljubljanske regije ter drugi gostje. Udeleženci prireditve v Pokrajinskem muzeju: nagrajenec Tone Steklasa, ob njem Tončka Pugelj, Slavka Mustar, Marija Kramžar in župan Anton Jakopič Ob spremljajočem kulturnem programu je prisotne pozdravil župan občine Kočevje Janko Veber, nato pa jc spregovoril mag. Franc Kraljic, poveljnik Civilne zaščite v ljubljanski regiji. Govoril je o svetovnem dnevu CZ in o pomenu te človekoljubne dejavnosti, ki v vsakdanjem življenju igra zelo pomembno vlogo. Zal je tako, da njen pomen in vlogo znamo ceniti šele takrat, ko nas doleti nesreča. Delo posameznikov in društev, ki cielajo na področju civilne zaščite in gasilstva, vsako leto nagradijo s posebnimi priznanji, ki jih dobijo najbolj zaslužni za požrtvovalno in uspešno opravljanje na- Podelitev priznanj log zaščite reševanja in pomoči. Iz občine Dobrepolje je letos dobil priznanje - bronasti znak CZ - Tone Steklasa, ki jc v občinskem štabu CZ v ekipi za podporo in je odgovoren za radio zveze. Ministrstvo za obrambo ob dnevu CZ vsako leto razpiše natečaj za likovne in literarne izdelke. Na natečaj se lahko javijo osnovne šole in vrtci. Letos so dobile nagrade in se uvrstile na državno tekmovanje kar tri učenke naše šole: Marija Sevšek, Andreja Volek in Tina Gačnik. Njihova mentorica je bila Slavka Mustar. Enega od nagrajenih spisov tudi objavljamo. M. Steklasa ČLOVEK, POMAGAJ! (razmišljanje o potresu) Pogosto v medijih javnega obveščanja slišim vesti o naravnih nesrečah, kot so poplave, požari, potresi... Prav uničevalna moč potresa je ena najbolj nasilnih naravnih sil. Gradbeni strokovnjaki se s trdnimi protipotresnimi gradnjami trudijo omiliti posledice rušilnih moči, v glavnem pa smo proti naravi nemočni. Potres! Nepričakovano, nenapovedano, naenkrat. Opustošena narava, uničene stavbe, zgrajene z zadnjimi prihranki, krvavimi žulji. Brezštevilne množice mrtvih, ranjenih, brezdomcev. Brezštevilne množice osamljenih, ki nimajo nikogar več, nikogar, ki bi mu zaupali. Izgubili so vse, kar so imeli radi! Izgubili dobre ljudi. Obisk nepovabljene, nezaželene stiske, ki ne pozna počitnic in praznikov. Ravno ko nas je tiste velikonočne nedelje 1998 večina Slovencev sedelo pri velikonočnem kosilu, se je stresla vsa domovina. Več tisoč prebivalcev Posočja je ostalo brez strehe nad glavo in brez osnovnih življenjskih potrebščin. Sreča v nesreči - smrtnih žrtev ni. Poslušam poročila in sem kot goba, ki vpija vse strahote in tragiko potresne kalvarije. Usoda več tisočev ljudi. Tudi mojih vrstnikov. Trpeči ljudje, v stiski še posebej občutljivi. Srce se trga od bolečine. Nikogar ne vidim brez solz na licu. Tragedija vsake družine zase je neznosna. Žalost lomi prizadete, vendar jo premagujejo z neverjetnim pogumom. Le redki v popotresnem stresu iščejo zdravniško pomoč. Ljudje so disciplinirani in ne prihajajo brez tehtnega vzroka. Bridko pogrešajo ob sebi veder obraz, čakajo na sočutno besedo, pomoč. Svojci, znanci so dokazali, da jim je sebičnost tuja, da še znajo ljubiti, da so še sposobni sprejeti brezdomca in mu nuditi dom, zavetje, malo varnosti in človeške topline z notranjo držo, ki izžareva odprtost in pripravljenost deliti z drugimi: "Moja hiša je tvoja hiša!" Neverjetno hitro se ljudje v stiski samoorganizirajo. Bovec je pravo mravljišče. Gasilski avtomobili, tovornjaki z naloženim pohištvom, bagri. A kot zakleto. Še nebo je jokalo. S snegom in dežjem trosilo dodatno gorje. Občinskemu štabu civilne zaščite, ki je garal dneve in noči je kljub vsemu uspelo organizirati najnujnejšo oskrbo. Občudujem ljudi, ki se kalijo, ne kot zlato, ki se prevzame z ognjem, ampak z nesrečo, ki dela človeka močnega. Z denarnimi prispevki se je zganila vsa Slovenija. A srca mnogih obsoških ljudi še vedno trepečejo v negotovosti, saj nimajo še vsi človeka vredne strehe nad glavo. Človek, pomagaj! Ne, ne bo se mi več od jeze spačil obraz, če ne bo v stanovanju ravno toliko toplo, kot si bom zaželela, saj vem da mnogi moji vrstniki trepetajo od mraza... Ne bom več stokala, če en bo obed točno ob določeni uri, saj sem se ob tej stiski ljudi, ki ne morejo skuhati na svojem štedilniku, v svojem stanovanju naučila potrpežljivosti. Stiska trpečih me uči skrbeti za ljudi okrog sebe, za ljudi, s katerimi živim. Ne bom več sebi in drugim grenila življenja z malenkostmi, ko imam vse pogoje, da prekipevam od veselja. MARIJA SEVŠEK, 8. b razred Obisk predsednika Gasilske zveze Slovenije Z začetkom delovanja novih občin leta 1995 so se začele ustanavljati nove gasilske zveze. Ponekod ta reorganizacija še vedno poteka. V letošnjem letu si je vodstvo GZS zastavilo nalogo, da obišče vse na novo nastale gasilske zveze in se v razgovoru z njihovimi vodstvi seznani z uveljavitvijo posameznih gasilskih zvez v občinah, njihovo stopnjo operativne pripravljenosti in morebitnimi problemi, s katerimi se soočajo pri financiranju in delovanjem v okviru občine. V 1 )obrepolju je bilo takšno srečanje 1 I. marca. Udeležil se ga je predsednik GZS Ernest Eory, župan Anion Jakopič in predstavniki (">Z Dobrepolje, med njimi predsednik Jože Lenarčič in poveljnik Jože Zrnec. V uvodu je Ernest Eory predstavil naloge in delovanje GZ Slovenije, pri čemer je izpostavil njihovo prizadevanje na podim in zakonodaje. Pravkar so bile v parlamentu sprejete spremembe in dopolnila zakona o gasilstvu, kjer so s svojimi predlogi le deloma uspeli. Njihovo delovanje bo zato še naprej usmerjeno v spremembo zako- nodaje, zlasti v tistem delu, ki se nananša na DDV pri nabavi gasilske opreme, saj je to eden tistih problemov,ki ga izpostavljajo v vseh gasilskih zvezah. Predvsem pa je bil obisk predsednika GZS namenjen seznanitvi s stanjem v GZ Dobrepolje. Obširno je stanje po ustanovitvi zveze, do katere je prišlo že 30.6.1995, predstavil predsednik Jože Lenarčič. Med drugim je dejal, da so se pod GZ Grosuplje počutili nekoliko odrinjene, odkar pa so ustanovili svojo zvezo, ki združuje sedem društev, so rezultati mnogo boljši."Ker seje gasils- tvo približalo kraju, smo tudi ljudi lažje navdušili za delo," je dejal Jože Lenarčič. Izrazil je zadovoljstvo, ker dobivajo več finančnih sredstev. Te so najprej namenjali za minimalno opremo, potem pa so postopoma začeli nabavljati tudi dražjo opremo, pri čemer so upoštevali želje društev in prioriteto. Tako so v štirih letih nabavili kar šest avtomobilov. Skratka, financiranje seje močno izboljšalo, čeprav bi zaradi zelo slabega začetnega stanja rabili še veliko več sredstev. Največji primanjkljaj je pri nabavi dihalnih aparatov. Jože Lenarčič je poudaril tudi izobraževanje, kateremu namenjajo veliko pozornost in je njihova stalna naloga. Udeležili so se izobraževalnih tečajev na Igu, vsako leto pa organizirajo izobraževanje tudi na lokalni ravni. Udeležujejo se tudi vseh tekmovanj, na katerih dosegajo čedalje lepše uspehe. Tekmujejo vsa društva, nekatera celo s tremi ekipami. "Tekmovanja društva razgibajo in hkrati aktivirajo mlade", je še dodal predsednik Lenarčič. Število članstva je približno enako, starejše člane zamenjujejo mladi, vključujejo pa se tudi ženske, za šolsko mladino pa organizirajo krožke in tako skrbijo za vzgojo mladega kadra. Omenjen je bil problem osrednjega društva PGD Videm, ki ima največji obseg, vendar najmanj članov. Največja skrb pa za GZ Dobre polje predstavlja Zavod Prizma v Ponikvah, kjer je nujno treba povečati protipožarno varnost. V svojem poročilu je predsednik zveze pohvalil tudi dobro sodelovanje z občino oz. županom. Enako mnenje glede medsebojnega sodelovanja je izrazil tudi župan Anton Jakopič, ki je poudaril, da občina namenja gasilcem, kolikor je optimalno možno. Zadovoljen je tudi z ljudmi, ki zasedajo vodilna mesta v zvezi in društvih. Poveljnik gasilske zveze fože Zrnec, ki ima v gasilstvu kar 30-letne izkušnje, je predstavil operativno usposobljenost društev. Dejal je, da je požarov rta tem območju sorazmerno malo in da je pomembna tudi samozaščita.To pa seveda ne odtehta dobre organizii 'iiosti in operativne usposobljenosti gasilcev. Ta omogoča, da se v primeru potrebe v razmeroma kratkem času zberejo vsi gasilci. Omenil je tudi, da so v zadnjih letih veliko naredili pri izgradnji domov, saj so ti zelo pomembni za življenje na vasi. Predsednik (lasilske zveze slo venije Ernest Eorvje bil s stanjem v GZ Dobrepolje zadovoljen. Prav tako je izrazil zadovoljstvo ob dobrem odnosu in sodelovanju med gasilsko zvezo in občino. M. Steklasa 1 Anton Jakopič in Ernest Eorv Predstavniki CZ Dobrepolje Intervju Intervju: JOŽE PUCELJ S Stružanci se da lepo sodelovati Odkritost, občutek za pravičnost in objektivna presoja, ki temelji na zdravi kmečki pameti in izkušnjah zrelega človeka, so značajske poteze, ki sem jih odkrila v pogovoru z Jožetom Pugljem, članom občinskega sveta in enim od vplivnejših mož v Strugah. Najin pogovor, ki se mu je kasneje pridružil tudi Andrej Debeljak, se je omejil na življenjski utrip Strug, kakršnega je čutiti v zadnjih letih, odkar je ta dolina postala del dobrepoljske občine. - Struge so že bile nekoč v dobrepolj-ski občini. Kdaj je bilo to in kakšne izkušnje imate od takrat? V občini Dobrepolje smo bili že preti drugo svetovno vojno in še nekaj časa po njej, mislim da do leta 1956 ali 1957. Poleni pa je prišlo do konflikta zaradi elektrifikacije. Po Dobrcpoljski dolini seje napeljevala elektrika, pri nas, v Strugah, pa se je ustavilo. Odborniki so opozarjali, pojavili so se letaki in tako je prišlo do upora. Po tistem smo se priključili Kočevju, Dobrepolje pa je tudi ostalo brez občine. Prišli so pod Grosuplje. - Koje bil referendum za nove občine, ste se Stružanci odločili, da ostanete v občini Kočevje. Res se je na referendumu večina ljudi odločila, da raje ostanemo pod Kočevjem. Moram priznati, da sem bil tudi jaz med njimi. Ko je kasneje kljub neuspelemu referendumu bilo jasno, da bo Dobrepolje samostojna občina so se začela dogovarjanja. S kom? Prvi seje oglasil pri meni gospod Prane Nučič in mi začel razlagati, da bo nastala nova občina Dobrepolje in da bodo tudi Struge zagotovo priključene zraven. Vsega mu ravno nisem verjel, čeravno je bil zelo prepričljiv. Čez nekaj dni seje oglasil tudi gospod Jakopič in to z istim namenom. Govoril je samo o novi občini. - Ste ga poznali že prej? Že prej sem zanj veliko slišal, osebno pa ga nisem poznal. Potem, ko seje nekajkrat oglasil na pogovor, sem dobil o njem zelo pozitivno mnenje. Zdel se mi je razgledan in preudaren, pa tudi vreden zaupanja. Odkar je župan, obljube, ki jih je dal, izpolnjuje in upam, da jih bo tudi v prihodnje. - So ljudje zadovoljni 7. novo občino? So zadovoljni, saj se zavedajo, da bi v primeru, če bi ostali pod Kočevjem, bilo stanje čisto drugačno. Mnogo slabše. - V tem času je bilo glavno delo usmerjeno v asfaltiranje cest? Koliko cest je bilo asfaltiranih? Prej ni imela asfalta nobena vas, zdaj je asfalt v vseh vaseh. Res pa je, da ga ponekod še ni do vseh hiš. Nekaj odsekov še ni prišlo na vrsto, ponekod pa dela niso bila dokončana zaradi medsebojnih nesoglasij v vasi. Še največje potrebno narediti v Podtaboru, Potiskavcu,Četežu,Tisovcu,pri Lipi in Paki. Od teh naštetih tlel jih bo nekaj ostalo za prihodnje leto. - Glavna investicija so bile ceste. Ste pridobili še kaj? Omeniti je treba popravljeno streho na zdravstvenem domu in šoli. Oboje je bilo v zelo slabem stanju. Dobili smo tudi čistilno napravo za vas Potiskavcc. Zdaj se ureja dokumentacija za gradnjo mrliške vežice. - Vi ste gotovo eden aktivnejših v Strugah. Pred zadnjimi lokalnimi volitvami ste se tudi politično opredelili. Najprej je imela v Strugah večino SKD, potem pa je prišlo do spremembe. Res sem marec 2000 postal simpatizer in kasneje član SLS. Ta Stranka je na drugih lokalnih volitvah tudi v Strugah dobila bistveno več glasov. S pomočjo stranke sem poskušal delati v korist doline. Pri tem me je spodbujala tudi žena. Rekla mi je: "Če boš lahko na ta način kaj več naredil za kraj, se kar priključi." Moram pa reči, da vse tri stranke - SLS, SKD in SDS v Strugah dobro sodelujemo in da med nami ni nasprotij. - Vse tri stranke imate tudi močno zastopstvo v občinskem svetu. Kako ocenjujete delo tega organa in kako se počutite kot član sveta? Lažje je tistim svetnikom, ki so bili člani sveta že v prejšnjem mandatu. Imajo boljši vpogled v način dela in pregled nad že opravljenim delom in sprejetimi akti. Vendar pa smo zdaj tudi novi člani že vpeljani. Vzdušje in sodelovanje je dobro. Razprave so konstruktivne. Zelo pa me moli odnos do župana, ki smo mu priča na sejah. Do človeka na taki funkciji, bi moral veljati spoštljiv in korekten odnos, ne pa izzivalen in žaljiv. - Kaj kot rojen Stružanec mislite o svojih sokrajanih? Mislim, tla so Stružanci v redu ljudje, Z njimi se tla lepo dogovarjati. Kadarkoli smo organizirali kakršno koli skupno akcijo, smo jo uspešno izpeljali. Seveda pa so izjeme kot vsepovsod. Ne moremo in ne smemo posnemati tistih, ki vedno kaj ovirajo. - Kako se ljudje preživljajo. Kje so največ zaposleni? Precej se jih vozi na tlelo v Ljubljano. Nekaj je podjetnikov, ukvarjajo se s pre- RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA SUBVENCIONIRANJE UREJANJA PAŠNIKOV Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za subvencioniranje ureditve pašnikov. Na razpis se lahko prijavijo vsi kmetje, prebivalci občine, ki na novo urejajo pašnik. Občina bo dodeljevala subvencije v skladu z razpoložljivimi sredstvi, velikostjo pašnika in ob priporočilu Kmetijske svetovalne službe. V prijavi morate navesti: - točen naslov prosilca - številko parcele z oznako katastrske občine, kjer se ureja pašnik - opis del, ki jih želite izvajati Sredstva se bodo dodeljevala v obliki plačila računa za nabavljeni material. Rok za oddajo prijav je 15.4.2000. Pisne prijave oddajte na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobre-polje marec 2000 vozništvom in mizarstvom, imamo tri trgovine in dve gostilni. Tudi žaga in izdelava embalaže Marija Pogorele ima kar nekaj zaposlenih.Se pred nekaj leti so se ponekod ukvarjali z izdelovanjem suhe robe, zdaj to ne gre več. - So tudi po struških vaseh prazne hiše? Precej jih je, vendar je tudi nekaj prodanih. V Struge počasi prihajajo tudi novi ljudje. Mislim, da se trend odhajanja mladih ustavlja. Mladi imajo interes, da ostanejo. - Se tudi za mlade kaj naredi? Prav zdaj si prizadevamo, da bodo dobili igrišče. Kaže, da bo problem z. zamenjavo zemlje uspel, potem pa bo možno začeti Že z gradnjo. Računamo, da bodo zemeljska dela končana še v letošnjem letu. (Pri pogovoru se nama je pridružil Andrej Debeljak.) - Kaj je glavni problem mladih? ANDREJ: Na mlade iz Strug se gleda nekako zviška, kol da nismo enakovredni ostalim. Pa je tudi med nami veliko sposobnih. Nič manj kot kjerkoli drugje. Zal, smo se takega gledanja navzeli še sami. Manjka nam zaupanja vase. Od tu izvirajo glavni problemi in neaktivnost. Morda tudi s Strani starejših občutimo premalo razumevanja in podpore. - M.S. In kaj seda narediti, da bi se stanje izboljšalo? ANDRUJ: To je težko spremeniti. Una od Stvari je, da bi morali bili Že v otroških letih deležni večje spodbude in načina dela, ki bi vzbujal samozavest, da bi se pozneje lažje vključevali v aktivnosti in delo odraslih. ]. PU( IUIJ: Jaz, pa mislim, tla ste mladi kar aktivni. Poglejte naše mlade gasilce, pa športnike... ANDREJ: To je res. Gasilci so zelo delavni. Tudi športniki. Vendar ni prave organiziranosti. Športno društvo se je ustanovilo šele lani. So pa še druga področja, kjer nas je premalo čutiti. Rekel bi, tla smo za tako stanje tudi sami nekoliko krivi, saj se premalo vključujemo. Problem je tudi v individualnosti, delujejo posamezniki ali majhne skupine. Vendar to ni listo, kar bi moralo biti. Ravno na kulturnem področju stvari ne tečejo lako, kot bi morale. (. PUGELJ: Imamo kulturno društvo pevskega zbora. Ustanovili smo ga preti desetimi leti. ANDREJ: To je zelo pohvalno, leda je to bolj zaključena skupina pevcev. j. PU< iELJ: Mi smo vsekakor za to, da se Intervju, gozdarstvo nam priključite. ANDRUJ: To ni tako enostavno. - M. S. Kakšni pa so siceršnji odnosi? Se družite in razumete med sabo? ANDRUJ: Smo povezani in v dobrih odnosih, le da vse skupaj ostaja le pri tem. In lako naš pogovor poteka naprej. 1'rob- Pomen nege mladega gozda je večplasten: - hitreje pridemo do donosov - dobimo kvalitetnejše sortimente in ti prinašajo več dohodka - negovani goztlovi so bolj stabilni, lažje prenašajo bremena različnih katastrof - kvalitetnejše opravljajo tudi druge splo-šno-korislne funkcije. Kljub vsem naštetim prednostim pa je zanimanje lastnikov (še posebno manjših) za izvedbo negovalnih tlel v splošnem majhno. 1 )ržava spodbuja izvedbo negovalnih tlel tudi s proračunskimi sredstvi. V mesecu oktobru letos je sprejela novo Odredbo o financiranju in sofinanciranju vlaganj v goztlove iz sredstev proračuna RS (Ur. 1. RS, K2/99). V njej je povišala dnino iz prejšnjih 9170 sit na 12600 sit. Spodbude po novem pripadajo tudi lastnikom (fizične osebe), ki imajo več kot 100 ha gozdov. In čeprav revirni gozdar večkrat prepričuje lastnika, da je določen ukrep (nega mladja, gošče, redčenje) potreben in mor- 11 Ivini so, ugotavljamo, vendar vse skupaj ni tako negativno. Če obstaja volja in razumevanje - in naš pogovor je pokazal, tla tako je -, potem je to prvi korak, ilu se kaj premakne tudi v korist mladih. Obema sogovornikoma hvala ::a pogovor. Pogovarjala se je: M. Steklasa da cek) nujen in tki bo za opravljeno tlelo dobil določena denarna sredstva, pa odziv pri lastnikih ni zadovoljiv . Kako rešili ta problem ?Obstaja vet možnosti: Izvržba preko tretje osebe je sicer možen ukrep, ki ga revirni gozdar lahko izbere, vendar pa ta način ni priljubljen niti ne zagotavlja dolgoročnega sodelovanja meti gozdarjem in lastnikom gozda. Druga možnost izvedbe del v gozdu je preko metlsosetlske pomoči. V tem primeru potrebno delo opravi lastnikov sosed, prijatelj, ki je za takšno tlelo bolj usposob Ijen. Ta način dela je pogostejši pri sečnji in spravilu, prisoten je tudi pri izvedbi gojitvenih tlel, ni pa zelo pogost. Naslednji način izvedbe gojitvenih tlel je preko javnih tlel, katerim bomo posvetili nekaj več besed. Javna dela so znana šele zadnja dva , tri leta. Najbolj jih poznamo kot razna komunalna dela. V zadnjem času pa se je paleta tlel, ki se opravljajo na ta način, /elo razširila. MATERINSKI DAN! ' hi prisrčni praznik, ki tja materam pripravijo oliva s svojo živahno domišljijo, je živ protest proti porabniški družbi, ki je oskrunila podobo žene. ' Pliil 'Dosinnns VSEM MATERAM IN ŽENAM ŽELIMO VSE NAJBOLJŠE OB NJIHOVEM PRAZNIKU! OO SKD Dobrepolje - Struge Izvajanje gojitvenih del v zasebnih gozdovih preko javnih del Gozdarstvo Programi javnih del so plačani večinsko prek Zavocia za zaposlovanje, v javna dela pa so vključene trenutno brezposelne osebe. Delavci, ki so vključeni v javna dela, morajo biti za (gojitvena) dela, ki jih bodo izvajali, usposobljeni in opremljeni s potrebnimi zaščitnimi sredstvi ter opremo. Oboje zagotovi tisti, ki je izvajalec javnih del. Ker ti delavci opravljajo specifično vrsto del (gojitvena dela), je kakovost opravljenih del večkrat boljša, kot če jih opravi lastnik sam. Revirni gozdar določi prioriteto del glede na nujnost izvedbe in to je tam, kjer je velika verjetnost, da lastnik ne bo opravil dela sam (lastnik ostarel, nezmožen za delo, ni usposobljen...). V primeru izvedbe gojitvenih del preko javnih del lastnik gozda podpiše izjavo, s katero pooblašča izvajalca, da se na njegovi posesti lahko izvedejo z odločbo predpisana negovalna dela ter da se odpoveduje finančnim sredstvom, ki bi jih prejel iz proračuna, če bi delo opravil sam. Dela so tako kvalitetno opravljena, lastnik pa zato ne plača nič. Sredstva, ki jih odstopi, so namenjena za zaščitna in delovna sredstva ter servisiranje. Na območju občine Dobrepolje seje pristopilo k izvedbi nege mladega gozda preko javnih del v letošnjem letu. Izvajalec del je Občina Dobrepolje. Od aprila naprej sta tovrstna dela opravljala po dva delavca. Skupaj je bilo do sredine novembra, ko je zapadel sneg, izvedeno dobrih 26 ha različnih negovalnih del (nega mladja, nega gošče, redčenja). To je 37 % vseh opravljenih negovalnih del na območju KE Dobrepolje. Ostalo so opravili lastniki sami ali preko medsosedske pomoči. Površina opravljenih negovalnih del ni majhna. Občina Dobrepolje je razumela težo problema neizvajanja negovalnih del in prevzela breme izvedbe javnih del nase. Vsekakor je korist takega dela večplastna: - mladi gozd je še pravočasno in kakovostno negovan in zato je njegova vrednost večja - prostor lokalne skupnosti kaže videz večje urejenosti - realizirajo se usmeritve, zastavljene v gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih - v javna dela so vključene brezposelne osebe, ki jim spet teče delovna doba in zaslužek - brezposelnost je nižja - delavci se usposobijo za dela v mlajših razvojnih stopnjah gozda - proračunska sredstva za sofinanciranje vlaganj v gozdove so namensko in s tem zelo koristno porabljena. Andrej Andoljšek Misel: Smisel sveta uresničuje delo človeka, presvetljeno z modrostjo in prežeto z ljubeznijo. Dr. R. Steiner Kako uspešni smo bili pri gospodarjenju z gozdovi na območju krajevne enote Dobrepolje v letu 1999 Leto 1999 je bilo na področju gozdarstva v znamenju februarskega snegoloma, jesenskega zatišja pri sečnji in celoletnega angažiranja pri izvajanju negovalnih del. V lanskem letu se je na območju Gospodarske enote ( GE) Dobrepolje posekalo 6798 m3, od tega 3562 m3 iglavcev in 3236 m3 listavcev. Dinamika sečnje iglavcev je nad predpisanim etatom, dočim je pri listavcih zaznati bistveno zaostajanje. Zaradi snegoloma se je posekalo 1890 m3 lesa ali kar 28 % vsega posekanega lesa. Skupni delež sanitarnih sečenj se je predvsem na račun snegoloma povečal na 37,5 %, delež" črnih sečenj" pa se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko zmanjšal. V GE Struge seje posekalo 2273 m3, od tega 1496 m3 iglavcev in 778 m3 listavcev, to pomeni znatno preveč iglavcev in bistveno manj kot bi se lahko listavcev. Delež varstveno sanacijskih sečenj je tu višji ko v GE Dobrepolje in znaša 41 %. Delež je visok zaradi sečnje oslabelih jelk, delno pa tudi zaradi snegoloma. Delež poseka brez odobritve je v GE Struge kar 41 %. Številka je zaskrbljujoča, gre pa predvsem za bistveno preseganje etata iglavcev in velike želje po sečnji le teh. Gojitvena dela so bila na področju Krajevne enote Dobrepolje opravljena preko obsega letnega plana. To seje zgodilo prvič po uvedbi nove organizacije gozdarstva. K temu je veliko pripomogla Občina Dobrepolje, ki se je vključila v sistem javnih del tudi na področju gozdarstva. Skupaj je bilo izvedenih preko 60 ha različnih negovalnih del. Kljub velikemu obsegu izvedenih negovalnih del v lanskem letu, pa beležimo veliko zaostajanje predvsem pri redčenjih letvenjakov in drogov-njakov. V letu 1999 je bil izbran tudi najbolj skrben gospodar leta , ki je iz območja KE Dobrepolje. O tem smo več pisali v prejšnji številki Našega kraja. POJASNILO LASTNIKOM GOZDOV V ZVEZI Z IZGRADNJO VLAK V februarju seje pričelo z izgradnjo vlak v Spičniku, v gozdovih, ki so državna last in s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ( SKZG ). Že v prvih dneh izgradnje seje na gozdarje usul plaz. prošenj po izgradnji vlak tudi v zasebnih gozdovih. Vendar so dejstva naslednja: Lastniki gozdov plačujejo 6,9 % od ka-laslerskega dohodka kot pristojbino za vdr-ževanje gozdnih cest. S temi sredstvi se vzdržujejo že obstoječe gozdne ceste. Lastniki pa ne plačujejo nikakršnih pri stojbin za izgradnjo in vzdrževanje gozd nih vlak. To vzdrževanje in izgradnja nista sistemsko rešeni tako kot za gozdne ceste, zato je prepuščena izključno lastnikom gozdov, le trasiranje novogradenj je v pristojnosti Zavoda za gozdove. Tudi izgradnjo vlak v Spičniku linam i ra lastnik, to je država oz. SKZG. Lahko pa omenimo, tla ponekod ( pr. Ivančna gorica ) sofinancira izgradnjo in vzdrževanje občina, vendar je to stvar posamezne lokalne skupnosti. Zato, kdor želi zgraditi vlako, bo moral zaenkrat še seči v lastni žep. V vednost lastnikom tudi to, da za vložena sredstva, ki jih namenijo za vzdrževanje ali izgradnjo vlak, lahko na svoji upravni enoti uveljavljajo znižanje katastrskega dohodka. Kakšen je postopek uveljavljanja teh olajšav, naj se lastniki poza nimajo na svojih upravnih enotah. Zavod za gozdove Andrej Andoljšek marec 2000 Informacije, sporočila Študijski krožki kot oblika neformalnega izobraževanja odraslih Studijski krožki so se pojavili na prelomu tega stoletja v ZDA, na Švedskem, v Angliji in drugod po Evropi. Najbolj litino tradicijo imajo na Švedskem, saj SO tam postali nepogrešljiv del vsakdanjika večine odraslih prebivalcev. Olol Palme je nekoč dejal, tla je švedska demokracija pravzaprav demokracija Študijskih krožkov. Studijski krožek sloni na sodelujočem učenju v majhni skupini, program in cilje dejavnosti načrtujejo vsi člani skupine, pri leni pa upoštevajo vse možnosti, ki jih imajo na voljo v svojem okolju. ( lani študijskega krožka se sestajajo po dogovoru (enkrat na mesec do dvakrat na teden). V krožku je zaradi optimalnega delovanja 5-12 članov. Eno srečanje članov študijskega krožka traja navadno dve uri. Načrt dela si pripravijo udeleženci skupine sami, potem pa pretehtajo svoje interese, probleme, želje in možnosti gletie virov, znanja in časa, ki so ga pripravljeni namenili študiju. V krožku so člani učitelji in učenci hkrati. Mentor predvsem povezuje pogovor in skrbi za sprotno ugotavljanje, kako se izvaja načrt in kam je potrebno usmeriti cilje in naloge. Studijske krožke v Sloveniji podpira Ministrstvo za šolstvo in šport, pa tudi lokalne skupnosti. V Sloveniji so se študijski krožki začeli najprej izvajati v okviru Univerze za tretje življensko obdobje. Kasneje so se razširili tudi na ostale skupine odraslih večinoma po vsej Sloveniji. Kočevsko - ribniško območje je zaenkrat še črna lisa na zemljevidu študijskih krožkov v Sloveniji. Primer nekaj naslovov študijskih krožkov, ki so bili že izvedeni: • - Remšnik, naš kraj; akcijski cilj je bila izdaja knjige z naslovom " Strah meje gratalo" - Nastopanje v javnosti; akcijski cilj: nastop na lokalnem radiu - Izboljšajmo znanje nemščine; akcijski cilj je bila izmenjava s člani podeželske mladine iz Avstrije - Kako posnamem dobro fotografijo; akcijski cilj je bila priprava fotorazsla-ve. - Spoznajmo svoj kraj in okolico; akcijski cilj je predstavitev območja s pomočjo diapozitivov, v radijskih oddajah m regionalnem časopisu. Mentor študijskih krožkov Andrej Andoljšek OGLAS ZA BREZPLAČNO DELO Da, prav ste prebrali. Naše društvo ^^j? SOŽITJE je prostovoljna starševska organizacija s socialnimi in humanitarnimi cilji. Združujemo starše, sorodnike in ostale ljudi dobre volje, ki se odločajo za sodelovanje in pomoč našim 115 osebam z motnjami v duševnem razvoju. V društvu SOŽITJE nam manjkajo strokovno usposobljeni ljudje, ki bi nam s svojim znanjem na socialnem, pravnem, pedagoškem, terapevtskem in še kakšnem področju pomagali pri ustanavljanju varstveno delovnega centra (VDC9 za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje) Zakaj varstveno-delovni center? Ker bi se naši varovanci, ki končajo usposabljanje, v katerem koli centru v Sloveniji, lahko vrnili v družino. V VDC pa bi delali in bili v dnevnem varstvu. VARSTVENO-DELOVNI center krepi pridobljeno, daje možnost osebne rasti, s tem pa tudi zadovoljstvo posameznika, družine in širše skupnosti. Da bi mogli delati tudi v skladu z zakonom in ne samo v skladu z zmožnostmi, vas prijazno vabimo k sodelovanju. Društvo SOŽITJE Grosuplje + Kri daruj za življenje Bliža se čas, ko boste občanke in ob<