Leto XII. Hrastnik, 14. 5. 1976 , St. 5 Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Ajiton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Héda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmaj er Rudi. Odgovorili urednik : Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, $el. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (št. 421-1/72). ZAKLJUČKI IN UGOTOVITVE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK STEKLARNE HRASTNIK Po sklepu vseh komunistov steklarne z dne 7. 4. 1976 je bila izvoljena komisija, ki naj izdela o-ceno družbenopolitičnih razmer v steklarni po problemski konferenci ZK iz leta 1975. Komisija je imela izredno težko in nehvaležno delo, ker je pri svojem delu naletela na izredne probleme, ker ni imela na voljo dovolj 1 gradiva, iz katerega bi lahko črpala podatke. Komisija je pričakovala, da bo dobila 'potrebne podatke pri prejšnjem sekretarju sveta ZK, ker je bil svet ZK zadolžen, da spremlja izvajanje sprejetih sklepov in da tudi opozarja na sklepe, kateri niso bili realizirani. Komisija je najprej ocenila sklepe problemske konference in ugotovila, da so bili sklepi premalo koiikretni, ker iz njih ni bilo mogoče razbrati nosilce nalog in roke» Komisija se je lahko oprla konkretno le na prvi in zadnja dva skier? pa problemske konference. Vendar se komisija noče opravičevati, ker je izhajala iz dejstev, da sprejeti sklepi na lanski problemski konferenci ZK niso bili realizirani, kar sp tudi potrdile kasneje v razpravah osnovne organizacije ZK steklarne. Iz ugotvitve, katere je komisija posredovala osnovnim organizacij aih ZK v räzpravo in ocenitev, je razvidno, da so vse osnovne organizacije ZK v celoti podprle stališča komisije. Te ugotovitve se nanašajo na sklepe problemske konference, kateri niso bili v celoti realizirani. Iz razprave in zaključkov po osnovnih organizacijah ZK,. po posameznih sklepih, lahko ugotovimo, da so od sprejetja samoupravnih aktov do nesklica problemske konference ZK' člani v svojih razpravah prišli do istih stališč kot komisija. Na osnovi ugotovitev realizacije sklepov problemske konference ZK je komisija tudi predlagala OO ZK ukrepe, o katerih naj se OO ZK odločajo. Osnovne organizacije ZK so se po razpravi odločile, da sprejmejo predlagane ukrepe komisije. V OO ZK DSSS so se pa odločili, da so predlagani ukrepi preostri, predvsem Za sekretarja sveta s, ZK tov. Vidoviča in tov. direktorja OZD dipl. ing. Mrcina Maksa, zalo jim je tudi. OO ZK kazen znižala. OO ZK DSSS je v svoji razpravi ugotovila, da sta omenjena tovariša v preteklem obdobju le aktivno delala po zadolžitvah, zato jim je OO ZK kazen znižala. Iz razprav OO ZK je razvidno, da člani sveta ZK niso odigrali tiste vloge, izhajajoč iz dejstev, da bi morali člani sveta opozarjati na nedelo in na neizvajanje spre j e tih sklepov. ' Razprava je tudi poudarila, da bi moral občinski komite ZK bolj odločno in prej ukrepati za sklic problemske konference. Predvsem je bila želja na OO ZK, da je s takim načinom dela ih sprejemanjem sklepov, ki se potem ne izvajajo, treba odločno prekiniti» Nov svet ZK steklarne je že na svojih pr-, vih sejah sprejel stališče, da je potrebno probleme reševati sproti, se akcijsko in idejnopolitično usposobiti. Konferenca članov ZK Steklarne je zelo kritično ocenila delo sveta ZK prejšnje mandatne dobe OO ZK šo tudi poudarile, da je potrebno obvestiti vse člane kolektiva, kako daleč'je prišla komisija z delom okrog integracijskih procesov. Prav tako je treba člane kolektiva informirati o srednjeročnem planu steklarne, iz katerega mora biti razvidno, kakšen bo razvoj in prihodnost steklarne. komunisti aktivno sodelovali v razpravah in opozarjali na probleme, ki so jim bili posredova-|> ni. Precej prizadeta je bila razprava o kadrovskih vprašanjih, saj so menili, dà velik del teh problemov , izhaja ravno iz premajhne kadrovske zasedbe * na posameznih področjih. Posebno poudarjeno pa je bilo nagrajeva- Na konferenci članov ZK Steklarne Hrastnik Tudi na račun plana za leto 1976 je bilo izrečenih precej kritičnih pripomb, ker še do danes ni bil spréjet. Iz razprave po osnovnih organizacijah je torej razvidno, da so nje zaposlenih, ker ta problem še do sedaj ni urejen. Iz vseh razprav, ki so bile v zadnjem času, komisija ugotavlja, da smo člani ZK v steklarni (Dalje na 2. strani) OB DELAVSKEM PRAZNIKU 1. MAJU čestitajo vsem članom in članicam kolektiva — skupščina podjetja, — delavski sveti vseh TOZD vjggg osnovna organizacija sindikata — svet ZK’Steklarne in sekretariat osnovhe organizacije — aktivi mladih delavcev, — uredništvo Steklarja Informacije o značilnostih novega sistema plačevanja Pri nas se že dalj časa razpravlja o tem, kateri so poglavitni razlogi ter vzroki,, zaradi katerih imamo tako visoko inflacijsko stopnjo in rast cen. O vsem tem so potekale obširne razprave tudi pred X. kongresom ZKJ in pred republiškimi kongresi ter pokrajinskimi konferencami .ZK. To pomeni, da že dolgo iščemo odgovore na ta vprašanja. V vseh resolucijah omenjenih kongresov, konkretno pa tudi na 4. seji predsedstva ZKJ konec leta 1974, so bila sprejeta jasna in trdna stališča, da je treba uveljaviti določene sistemske rešitve, ki bodo delovale na nelikvidnost in nepokrito potrošnjo, ki' sta poglavitna vzroka inflacije pri nas. Vzrok stalno navzoče nelikvidnosti pri naš je v bistvu nepokrita poraba, ki je delno nepokrita zato, ker 'nimamo, ustvarjenega dohodka, to pa pomeni, da trošimo več, kot nam materialne možnosti dopuščajo. V nepokriti porabi je navzoča anticipativna potrošnja, kar pomeni, da trošimo dejansko tisto, česar še nismo proizvedli oz. tisti del dohodka, ki ni pokrit s povpraševanjem na trgu oz. ni plačan, niti ni sigurno, da bo gotovo plačan. Nepokrita poraba je torej poglavitni vzrok stalno navzoče- nelikvidnosti pri nas. ■= Znano j e, da- smo že v prej šn jih -letih; nekajkrat spreminjali obračunske sisteme, šli smo na plačano, pa spet na fakturirano« realizacij o nekajkrat, tako kot nam je ustrezalo v posamezni etapi družbenoekonomskega razvoja. Sedanji zadnji sistem po fakturirani realizaciji je pokazal vrsto« svojih, slabosti. Dejstvo je, da je; bife dovolj proizvesti, izdana; faktura'pa je bila podlaga fakturirane realizacije, oziroma celotnega dohodka in zato tddi dohodka, ki pogosto ni bil pokrit z dejanskim povpraševanj em na trgu oz. takšen dohodek je bil pogostokrat fikti- (Nadaljevanje s 1. strani) akcijsko neenotni, kar- lahko povzroča izredno velike težave pri nadaljnjem ’ delu in "realizaciji sklepov, ki so bili nakazani v zaključkih občinskega komiteja ZK glede na gospodarsko stanje v kolektivu. Komisija meni, da so sklepi, sprejeti na lanski konferenci, še vedno aktualni in terja od vseh odgovornih delavcev — komunistov naše delovne skupnosti, da najhitreje in z resnično polno politično odgovornostjo pristopijo k učinkovitemu reševanju le-teh. Ob stalnem sprem-lanju izvajanja nalog bo svet ZK prisoten in bo, podobno kot v zadnjem obdobju delovanja ZK, proti kršiteljem in vsem, ki ne bodo izvajali sprejetih nalog, u-krepal z vso politično ostrino. Za takšno politiko delovanja se bo ZK opredelila iz lastnega ven, ker je bilo njegovo plačilo negotovo, v» treh mesecih, včasih v pol leta, včasih dodamo še odpis zalog, starejših od enega, dveh in treh let, ki se je začelo dosledneje izvajati za leto 1975 (25 % zalog je starejših od dveh let), tedaj' vidimo, da so nekatere zaloge starejše, ne samo od enega, dveh, ampak celo več kot tri leta. Kljub temu pa je bilo dovolj poslati fakturo in s tem zagotoviti celotni dohodek, s tem pa tudi dohodek, ki nasploh dostikrat ni bil pokrit, dohodek torej, za katerega se ni vedelo, kdaj bo denarno pokrit oz. s plačilom potrjen. To je omogočalo v precejšnji meri nepokrito porabo. Ni bilo malo« takih, ki so se dogovarjali, zlasti ko so poslovali na meji rentabilnosti ali z izgubo, da bodo izdajali drug drugemu fakture v zadnjih dneh. obračunskega obdobja. Doslej nismo imeli usklajenih dolžmško-upniških odnosov. Po zakonskih določbah morajo biti vsi dolžniško-Upniški odnosi, nastali.: do 31. 12. 1972, ki ne bodo usklajeni do predložitve Zaključnega računa za leto 1975, odpisani oz. ne morejo priti; v celotni dohodek za leto 1975 hiti v dohodek za to leto. Nekatere. OZD so zelo zgodaj začele usklajevati dolžniško-up-niške odnose in te organizacije so* marsikaj že razčistile in bodo ob zaključnem računu nedvomno ime kazale zadovoljiv rezultat.;'T£si fit--; sti pa, ki so: začeli usklajhdati dolgove s terjatvami šele konec decembra ali v začetku januarja tega leta, boda imeli probleme zaradi visokih odpisov, kar bo: negativno • vplivalo na dohodek. Temodpisom-pa je treba dodati še tudi popravke finančnega rezultata nad 45- dni, v trgovini pa nad 30 dni. Enkrat je torej- bilo treba napraviti konec-, da se razčistijo dolžniško-Upniški odnosi, - kakor spoznanja in nujnosti, k temu pa nas obvezujejo tudi sprejeti kongresni dokumenti, zlasti pa sklepi 5. seje CK ZKS in nenazadnje sklepi komiteja ZK iz Hrastnika. Tak način delovanja pa konec koncev zahtevajo od sveta ZK naše delovne organizacije tudi vsi' komunisti in druge DPÓ naše delovne Skupnosti. Razprava o zaključkih komisije sveta ZK steklarne je bila izredno obširna. Nakazala je probleme, katere bo svet ZK steklarne moral pri svojem bodočem delu upoštevati , in tudi realizirati-. Glede na aktualnost celotne problematike bo glasilo »Steklar« v prihodnji- številki obširneje poročal o ukrepih, ki jih bo svet ZK steklarne skupno s poslovodskimi organi podjetja sprejel. tudi, da se razčisti del fiktivnega dohodka, ki ij nerazčiščenih odnosov izhaja. Znano je, da že dalj časa ponekod bolj, ponekod manj vlada pri nas potrošniška psihoza, da gradimo in vlagamo v gospodarske ali negospodarske investicije ne glede na dejanske materialne možnosti. Vlada mnenje, da se bo našel nekdo, ki bo take investicije konec koncev plačal oz. pokril. Tako ne bo šlo več naprej in bo treba zagotoviti -uspešno poslovanje, tako na področju proizvodnje kot na področju investicijskih vlaganj. Že samo to nam dovolj zgovorno kaže vzroke, zaradi katerih je bilo treba spremeniti obračunski sistem: Nekateri menijo, da je novi’ obračunski sistem dejansko sistem po plačani realizaciji, vendar pa to ni tako. Tudi tak sistem ne- bi ustrezal našim sedanjim razmeram. Tudi tak sistem dejansko ni sistem, v katerem je povpraševanje pokrito- ih ki-ima dejansko za posledico-denarni dohodek. Zato smo dejansko šli na kombinacijo v zakonu o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka, tako da se* v celotni dohodek oz. v realizacijo štejejo vsi zneski, ki so plačani v ustreznem obračunskem razdobju in vse terjatve, ki so- po zakonu o zavarovanju plačil med uporabniki - družbenih sredstev pokrite s povsem zanesljivimi instrumenti zavarovanja plačil (čekom, menico, avalirano garancijo in nepreklicno dokumentiranim akreditivom). Tiste terjatve, ki niso plačane, vendar pa-.so z vrednostnimi- papirji monetizirane, bodo gotovo v -predpisanem ali pogodbeno določenem roku plačane. Ta rok je-v rednem poslovanju, ko se zavarujejo plačila z avalirano menico, 90 dni. Vsi drugi roki pri drugih instrumentih (ček, garancija,- nepreklicno dokumentirani akreditiv) so krajši. Povsem gotovo je, da če na primer po zaključnem računu za leto 1976, recimo’ konec decembra upnik proda blago in dobi zanj, menico, da bo konec marca naslednjega leta, če je dobil menico za 90 dni (kar pa ni nujno, ker je), da bo konec marca plačilo opravljeno. če pa plačilu ne bi bilo mogoče izvesti od dolžnika, če ta na primer ne bi imel na dan dospetja zapadlosti menice denarja, bo plačilo izvršeno od a-valista. Sicer pa bo v skrajnem primeru, če eden in drugi ne bi imel sredstev za izplačilo menice, avtomatsko sledi! protest menice. Na sodišču o tem ni razprave, ker je uveljavljen sodni avtomatizem v postopku, to pa pomeni zaplembo vsega, razen osnovnih sredstev za normalno proizvodnjo, 'surovin do 60 dni in še nekaterih vrst materiala, vse drugo: pa se lahko zapleni oz. poravna; z zaplembo, to se pravi denarna sredstva, končne izdelke ipd. Drugo vprašanje je,- kaj bo potem z dolžnikom oz. kdo ga bo saniral, ali se bo uvedel likvidacijski postopek oz. stečajni po- stopek, to je problem dolžnika. Dolžnik mora torej sam razmišljati o izdajanju nepreklicnega dokumentarnega ' akreditiva oz. pri zagotovitvi' plačila meničnega zneska. Vse terjatve, ki so pokrite z instrumenti zavarovanja, plačil in ne samo z avalirano menico, so monetizirane in bodo nedvomno realizirane oz. plačane, s čimer je zagotovljen tudi realni dohodek. Na bazi takega dohodka, ki je pokrit z menico, garancijo ali nepreklicnim dokumentarnim akreditivom, katerega plačilo je gotovo, naj bi preprečili nepokrito porabo. Po zakonu o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev ne more nihče vzpostavljati poslovnih odnosov, če hi zagotovil plačila, ki ga mora izvesti v roku 10 dni z enim izmed navedenih instrumentov zavarovanja plačil. To. je ovira, preko katere ni bilo mogoče sklepati poslovnih odnosov;, v. večjem obsegu kot ga dopuščajo materialne možnosti. Če bomo v doglednem času zmanjšali porabo in jo vezali na realni dohodek, na materialne možnosti uporabnika družbenih sredstev, je gotovo, da bomo v glavnem .z novim sistemom plačevanja in razčiščevanja starih obveznosti po 1. aprilu razčistili tudi vprašanje, nelikvidnosti, ki se je izražala . z: neračiščenimi dolžniško-upniškimi odnosi. Poudariti « je. treba, da bo- najteže v letu 1976, vendar pa je gotovo, da bo potem, ko bodo začetne težave- premagane, ustrezno rešen tudi problem nelikvidnosti, ki nas zdaj pritiska. Ko bo onemogočena nepokrita poraba in sanirana nelikvidnost, je povsem gotovo, da se bodo tudi cene ob drugih dodatnih u-krepih drugače gibale, kar jih ne bo imelo kaj spodbujati k rasti, kot je to bilo doslej. Prišlo naj bi torej do Uskladitve med blagovnodenarnimi skladi, to pa pomeni, da bomo imeli v prihodnje tudi nižjo inflacijsko stopnjo. Gre torej, za globoke; ekonomske spremembe, zlasti pa za spremembe obnašanja v poslovanju in ne samo za knjigovodsko-teh-nične spremembe, in da bodo vse, kar bo v zvezi s temi spremembami treba storiti, storili- sami knjigovodje, finančni delavci in morda komercialisti. Tako mner nje ni pravilno, kajti gre za globoke, zelo radikalne in resne spremembe v našem gospodarjenju, v naših družbenoekonomskih odnosih in, kar je naj pomembne j-/še, za spremembe, v našem. obnašanju. Če tega ne bo pravočasno dojela tudi kompletna, vodilna garnitura, začenši od tiste* v proizvodnji do vodilne' garniture v negospodarstvu in če ne bo primerno organizirala, se- bomb’ srečali z resnimi posledicami, Najvažnejše pri tem je,: da se delavci, neposredni . proizvajalci, .pravočasno seznanijo z bistvom sprememb in da podrobnobproučijo stanje svoje TOZD ob zaključnem računu in da se na tej pod-(Dalje na 3. strani) Zaključki in ugotovitve članov ZK Steklarne INFORMACIJE 0 ZNAČILNOSTIH NOVEGA SISTEMA PLAČEVANJA (Nadaljevanje z 2. strani) lagi odločijo, kako bodo ravnali v prihodnje oz. s kakšnimi materialnimi možnostmi bodo razpolagali. Posebej je treba ugotoviti in proučiti tisto proizvodnjo, za katero ni kupcev oz. trga. Ob tem pa se je treba zamisliti, ža koga pravzaprav proizvajamo in kakšna bi proizvodnja .morala biti;, Če ne bomo kompleksno proučili položaja, vseh načrtov, ki so bili: doslej zelo široki in načelni, in kolikor ne bomo planov za v prihodnje, uskladili z materialnimi možnostmi,’lahko pride do težavp ki jih bo pozneje teže premagati, Če se bomo pri teh nalogah angažirali , vsi; od delavčev v TOZD: do samoupravnih struktur v obf-■čini ter drugih samoupravnih, struktur, političnih organizacij na Vseh nivojih, potem bo mogoče premagati težave in probleme, ki so se nakopičili v steri potrošnje in nelikvidnosti. NEKATERE BrSTVENE REŠITVE IZ ZAKONA O ZAVAROVANJU PLAČIL Iz zakona o zavarovanju plačil -med uporabniki družbenih sredstev je razvidno, da se ta zakon nanaša na vse uporabnike družbenih sredstev, tako v gospodarstvu, negospodarstvu, družbenopolitičnih organizacijah in organih, nanaša se torej na vse uporabnike družbenih sredstev. To •velja tudi za dolžniško-upniške •odnose, temelječe na prometu blaga, proizvodov oz. storitev ne glede na to, med katerimi uporabniki družbenih sredstev ta promet poteka. 'Zakon se ne nanaša na odnose med zavarovalnimi organizacijami in drugimi u-porabniki družbenih sredstev, ker pri tem praktično ne gre za dolžniško-upniške odnose na podlagi blaga, proizvodov in storitev, temveč za odnose, temelječe na zavarovanju lastnine. Zakon se prav tako ne nanaša na odnose z bankami na podlagi kreditiranja in vračanja anuitet po uporabnikih družbenih sredstev. Tudi pri tem ne gre za dolžniško-upniške odnose, urejene , s tem zakonom. Ko gre za družbeni sektor, se zakon ne nanaša na obveznosti uporabnikov družbenih sredstev, izhajajoče iz, kakršnihkoli davkov, prispevkov, ki jih pri nas zdaj uvajamo. Zakon se prav tako ne nanaša na odnose družbenega sektorja z zasebnim sektorjem, z državljani, in civil-no-pravnimi osebami, ker tu ne gre za nobene spremembe na dosedanji način urejanja medsebojnih odnosov. Glede vzpostavlj anj a dolžniško-upniških odnosov ni ;nobenih sprememb z izjemo investicij. Zakon namreč terja, da mora biti pri postavljanju dolžniškp-upniš-kih odnosov pri investicijah pismena pogodba. Pri vseh drugih dolžniško-upniških odnosih, ki se vzpostavljajo oz. ko pride do pogodbe, velja vse, kar je'veljalo doslej. To , so predvsem uzance; ki jih sicer že dolgo imamo, vendar se na nesrečo po njih ne ravnamo. V trenutku vzpostavljanja dolžniško-upniških odnosov je treba vedeti, kdaj in kako bo dolžnik plačal upniku. Precizirati je namreč treba (lahko ustmeno ali pis- 'meno), ali bo v 10 dneh po dobavi sprejeto blago ali opravi] ena storitev plačana, če pa dolžnik ni sposoben plačati na običajen način, ker nima denarja, mora dati upniku zagotovilo o plačilu z enim od instrumentov zavarovanja plačil. To je lahko ček, če je v istem mestu osem dni, v različnih mestih 15 dni, avalirana menica s skrajnim rokom zapadlosti 90 dni, lahko je nepreklicni dokumentarni akreditiv in lahko je garancija tako za redno: poslovanje kot garancija za; zagotavljanje plačil za investicije. Tudi te garancije so ostale še, naprej. Pri uporabi čeka gre dejansko za gotovinsko plačilo v roku od 8 do 15 dni. Sicer pa je tako v zvezi s čekom kot v zvezi z akreditivom predpisano, da se sredstva, ki so izločena na poseben račun, ne morej o uporabiti za nobene druge namene, razen za tiste, za katere je ček bil'dan in za katere so sredstva izločena na poseben račun, i Pri akreditivu I velja obveznost izločanja sredstev, sicer se ne šteje za zavarovanje, pri čeku pa je to prepuščeno uporabniku družbenih sredstev. To pomeni, da kolikor ni- gotovo, da bo imel v 8 oz. 15« dneh denar za znesek enega ali več izdanih čekov, lahko sredstva izloči na poseben račun. Vprašanje oz. uvajanje avallane menice v sistem zavarovanja in plačevanja je rezultat mnenja, da je menica najprimernejši instrument,; ki . ima večstransko, funkcijo. Menica je instrument plačila in ko zapade določen'rok v menici, izvede izplačilo po tej menici obračunski center SDK avtomatsko. To pomeni; da pristojna podružnica SDK, pri kateri se vodi račun uporabnika, avtomatsko izplača znesek, ki izvira iz menice, ki jo predloži upnik. Vendar pa je menica tudi instrument zavarovanja, ker bo menični znesek zanesljivo plačan. To je njena druga funkcija. Njena tretja funkcija pa je kreditna. Z indosiranjem menice med uporabniki družbenih -. sredstev se lahko tudi več ko z eno kompenzacijo pokrijejo obveznosti. In kar je najvažnejše, Z njo se -plačila ne morejo regionalno - zapirati. Tudi garancija ima v rednih poslih pomembno vlogo. Z njo se lahko pokrivajo ; vsi dolgoročni posli,« zlasti- tisti, katerih izvajanje med letom poteka sukcesivno. Kjerkoli se torej blago dobavlja med letom sukcesivno, se lahko ni mora pokrivati z garancijo. Garancija je torej primerna, kajti po prevzemu blaga ali po o-prayljèni storitvi je treba storitev plačati. To je nedvomno u-godno. Znesek, do katerega se izdaja menica, ni limitiran, toda če tisti, ki menico izda, ne dobi avala pri uporabniku družbenih sredstev in tega ,ne dobi v banki oz. v njenem kratkoročnem'kreditnem potencialu, potem je povsem gotovo, da je raven menice omejena do zneska, ki bo avaliran. To je treba upoštevati, ko se menica daje. Pri negospodarstvu je limit za izdajanje garancije ena četrtina dohodkov iz predhodnega • leta, enak pa je limit tudi ža valiranje menice. Ni mogoče dajati garancije in avalirane menice med dolžniki in upniki. To mora biti nekdo tretji. Predhodne določbe zakona govore o razčiščevanju 'starih obveznostih, ki so nastale do 31. 12. 1975 in ki so dospele do 25. januarja 1976, temveč dospevajo po obveznostih, ki so nastale v prvem četrtletju leta 1976, toda ne bodo poravnane in plačane po redni poti do 15. maja 1976, so v zakonu določeni roki zelo precizno oziroma je'določeno, kaj in kdaj je treba storiti. Morali bi za Obveznosti, ki niso bile poravnane in kompenzirane v minuli kompenzaciji; pa tudi za tiste, ki niso prijavljene in ki ne bodo plačane (ene in druge do 31. marca), že sedaj začeti pripravljati program.’ Ker nè bo plačano, torej tudi'tiste obveznosti, ki so šle v kompenzacijo, in obveznosti, ki niso šle ^kompenzacijo, zapadejo pa do 25. januarja in ki ne bodo plačane do 30. aprila, je treba tudi te planirati in oceniti irt morajo biti prav tako vnesene v program, ki ga je treba dostaviti SDK do 5. aprila. Vse navedeno se nanaša na obveznosti, ki so nastale do 31. 12. 1975, zapadle pa so do 25. 1. 1976 in pozneje in-če ne bodo prve izplačane do -31. marca, druge pa do 30. aprila, je treba zanje izdati menica.-Upoštevati pa je treba. da ’je treba v prvem četrtletju za: vse -tisto, cesar ne bo mogoče- plačati na -Običajen način do 15. maja, Izdati menicè. Tudi te obveznosti je torej treba ava-lirati in pokriti oz. tudi ta del obveznosti programirati, vèrjetno pa bodo dospele v plačilo v juliju, avgustu itd. Za vse menice, ki se dajo po vrstah obveznosti oz. po navedenih rokih; je skrajni Komunisti V DSSS smo na sestanku dne 21. aprila kritično o-bravnavali stanje .v OZD in DSSS.h Na podlagi ugotovitev s strani komisij e, katera je bila imenovana nä zboru komunistov dne 9. aprila, smo prišli do naslednjih zaključkov: -— Vsi sè strinjamo z ugotovitvami komisije-glede Sklepov, katere smo sprejeli na lanskoletni februarski’konferenci. — Tov.; 'Vidoviču Francu, " sekretarju prej šn j ega « sveta — ZK OZD Steklarne Hrastnik, še izreče kazen zADNffT Opomin kot Vžgojno-politični ukreps Tov. Vidovič Franc je bil dolžan, da Skliče oziroma predlaga sklic konference v lanskem : letu in da kontrolira izvrševanje sklepov : na februarski problemski konferenci vsehkomunistov OZD Steklarne Hrastnik. — Tov. Mrcina dipl.--ing'.: Maks se kaznuje z OPOMINOM kot vzgojnim političnim Ukrepom. Tov. Mrcina ing. Maks je bil dolžan, da se kót direktor OZD bolj angažira pri izvrševanju in kontroli spre j fetta \ sklepov; na vsako odstopanje bi moral sproti opozarjati, in ukrepati. — Tov. Kavšek, ing. Niko Se je ravnal po zadolžitvah, za katere je bil imenovan in jih je iz- rok dospelosti plačila 30. september 1976. Zanje torej ne velja rok 90 dni, za nje je rok 30. september. Na (podlagi programa poravnave obveznosti mora dati uporabnik družbenih sredstev ,do 31. marca 1976 upniku menico z avalom, katere rok • dospelosti določi v soglasju z- upnikom, ta rok pa ne sme segati v čas po 30. 9. 1976. Uporabniki družbenih sredstev, razen družbenopolitičnih skupnosti in družbenih organov, ki ne bodo dali upnikom avaliranih menic, pa morajo do 15. aprila objaviti tv’ Uradnem -listu - SFRJ, da predlagajo vsem upnikom* sanacijo,- 0’• tem pa morajo hkrati obvestiti' tudi SDK.1 Od vseh bo odvisno; kdo bo moral iti v Sanacijo, predvsem pa je to odvisno od dobre volje tako dolžnika kot Upnika, da se določene obveznosti; uskladijo na podlagi programa plačil, druge pa s Solidarnim: avaliran jem. To pomeni ( jamstvo v gospodarstvu tudi - med drugimi uporabniki izven gospodarstva, zlasti pa solidarno jamstvo prek banke, ki bodo: 'kljub drugačnemu ravnanju kot doslej tudi v prihodnje lahko izdelale svoj kratkoročni: program; na podlagi katerega bodo avalirane menice in izdajale garancije. Nekateri sö' narobe razumeli določbe zakona o bankah in so prepričani, da morajo posebej vprašati banko za avaliran j e vsake mènice oz. za vsako garancijo. To ni točno-, ■ kajti stvar poslovne politike banke je, da sprejme tako politiko na tem področju, ki bo usklajena s potrebami njenih komitentov, in s politiko, ki jo je dolžna izvajati. vršil z 18-dnevno zamudo. OO ZK DSSS je ugotovila, da je do zamude prišlo zaradi podaljšanja rokov v samoupravnem sporazumu kemične industrije in ga osebno ne zadene krivda. Vsem članom OO ZK DSSS — razen prvima dvema imenovanima — se izreče kazen JAVNO GRAJO kot- vžgojno-politični u-krep zarädi heizvrševanj a in premajhne angažiranosti glede na 3. sklep in ugotovitev komisije; ki o tem sklepu pravi: Vodstva ’ ÒZD in TOZD šo se neodgovorno obnašali do sprejetega sklepa o delovni disciplini. Komisija meni, da tudi Člani ZK niso odigrali svoje vloge glede discipline. ; Čitajte STEKLARJA SKLEPI 00 ZK DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB Volili smo člane v samoupravne organe Rezultati glasovanja oziroma volitev v samoupravne organe TOZD in Skupščine OZD z dne 21. 4. 1976: ZA DELEGATE SKPŠCTNE OZD so bili izvoljeni: TOZD I: PUFLER Ivan, RUGELJ Jože, JANEŽIČ Pavla, GODI-CELJ Dora. MAJCEN Milan, KAL PIC Ivan, KALUDER Štefka, LESKOVŠEK Jože, CAKlC Ljubo. Volišče v TOZD in. TOZD H: GOTZ Rado, KORITNIK Matija, KNEŽEVIĆ Nedeljko, LAVRIČ Albin, KUHAR Katarina, TRSEN Pavla, RISTOVIĆ Bojan, ZORENC Otilija, GRIČAR Justa. TOZD ni: PERPAR Magda, MARKOVIČ Jožefa, GERMAD-NIK Lidija, ZORClC Julka, PETRIČ Milena, HRNClC Marija, METERC Ingrid, BAJDA Ana, POKLEKA Amalija. TOZD IV: HUDI Leon, KNEZ Rihard, PREMEC Jože, GUZE J Silvo, MOKOTAR Karel, ROT Franc, STRNISA Viljem, KAPLA Slante II., PAVLIC'Ivan. TOZD V: PAVLIC Jože, KREŽE Martin, KAVZAR Peter SEBASU Branko, ERMAN Viktor II., ŠPACAPAN Roman, PUSTlSEK Mihael, SELIČ Franc, POŽAR Valter. TOZD VI: GODICELJ Nada, HUDI Ana, JAMŠEK Nada, KORITNIK Heda, KRAŠOVEC Cirila, NOVAK Rozi, TRŽAN Vera, U-DOVC Mira, ZUPAN Alojzija, SKUPNE SLUŽBE: ing. KRSNIK Franjo, GRUM Ivan, RAČKI Viktor, ROŠKAR Katarina, DEBELAK Štefka, POKRAJAC Krista, KONČINA Erna, ZAGORC Stefan, ZALETEL Frida. ; ZA CLANE ODBORA DELAVSKE KONTROLE OZD so bUi izvoljeni: JTOZD I: KORBAR Franc, ClClC Risto. TOZD H: KAPEL ARI Albert, LAPORNIK Ivan. TOZD III: Grašič Frančiška. TOZD IV: RŽEK Jože. TOZD V: KAJZER Adolf. TOZD VI: HUDI Ana. SKUPNE SLUŽBE: KAVZAR Janko. ZA CLANE DELAVSKIH SVETOV so bili izvoljeni: TOZD I: GODICELJ Vinko, BARIC Franc, HABERL Adolf, JERAN Ignac, BABIC Ernest, LIPAR Anton, HLASTEC Alojz, KAPLA Stanislav I., GRAČNER Vera, UČAKAR Maks, JERKOVIČ Jakob, KRIŽNIK Anton, KOLŠEK Irena, SAVKOVIC Ilija, KALIŠNIK Konrad, ZALETEL Mila, TOSIC Nikola, ZOREC Jože, JAMŠEK Bogomir, JAZ-BINŠEK Maks, NOVAK Avgust, RIŽNAR Alojz, ZORE Jožefa, LAPORNIK Milan, GNJIDIC Mile, MEJAČ Jože, POKRAJAC Djoko, PIVEC Marjeta, POTU-ŠEK Valentin, PERCL Adi, MAURER Oskar, SRŠEN Edvard. - TOZD II: METERC Ervin, JERMAN Franc, CIGOLE Adolf, JAKSlC Srečko, PREDOVNIK Ervin, ULDRIJAN Tomo, SENICAH Ludvik, FABJAN Vili, BREČKA Marica, TRSEK Jože, PIVEC Marija, BEC Marjeta, ŽAGAR Mirko, SALMIČ Franc, SUNTAJZ Bojan, LAPORNIK Ivan, KOLAR Ruža, KRCEK Marija, CESNIK Franc, VRETIC Ivan. TOZD ID: SELAK Marija, BREGAR Marjana, DREU Marjana, LORBAR Marija, RETAR Erna, SIHUR Erna, HOČEVAR Milena, KRNETA Mileva, PIRC Franci, OJSTERŠEK Slavi, HOMŠEK Angela, NESLADEK Jadranka, RANKOVIC Živko. TOZD IV: KREŽE Drago, PUST Vojteh, KRIŽAJ Mirko, ČRNKOVIČ Jože, OROŽEN Stane, FIŠ-NER Avgust, KORITNIK Bojan, KLEMEN Radovan, PRESKAR Vlado, GODICELJ Jože I., MLAKAR Boris, ARLIC Viljem, JELENC Stanislav, VOLF AND Viktor II., DRAČ Miran. Na volišču v TOZD I. TOZD V: GRAČNER Vinko, KELNER Bruno, MAJCEN Jože, ROTAR Ernest, DRAKSLER Milan, JAVŠEVAR Vid, AL AUF Ivan, KAVZAR Janez II., ERMAN Branko, MATEŠIC Drago, KIRH-MAJER Rudi II., LAZNIK Jože, SENlCAR Ernest, GRAČNER Branko, DRUGOVIC Jože, PRAH Stane, GRAČNER Marjan. Delovna skupnost skupnih - SLUŽB: DREMEL Karli, MAJCEN Franc, KOZOLE Drago, LAPORNIK Fani, JELENC Pavla, TOVORNIK Anton', MARČEN Alojz, GREBEN Krista, KRÖSLIN Mirko, KNEZ Alojz, VIDOr-VIC Ida, GERMADNIK Edo, KOCMAN Franc, PERŠIČ Vida II POTUŠEK Slavica, PIRC Milena, LAPORNIK Franc, LESKOVŠEK Lado, AMIGONI Pavja, KILAR Helena, RAK Joža, TRŽAN Zlata, ŠINKOVEC Sanda, DURMI-ŠEVIC Abdulah. ZA- CLANE ODBORA ZA RAZMERJA IZ ZDRUŽENEGA DELA IN KADRE so bili izvoljeni: TOZD I: PUFLER Edvard, GRČAR Karli, DREMEL Oto, PRAH Ivan, KOBAL Ljudmila. TOZD n: UDOVC Matija, DEL-PIN Gerhard, KREŽE Anton, ALT Ervin, PLAZAR Slavi. TOZD III: AUFLIC Joža, PIŠEK Ana, SLOKAN Nada, HLZER Vera, GERMADNIK Lidija, ŠMA-GELJ Stane, CIZEJ Zlatka. TOZD IV: KODRUN Vlado, MAURER Alojz, KREŽE Janko, SOBA Viktor, STRNISA Marjan. TOZD V: PAVLIC Friderik, SLOKAN Janez, GRAČNER Ivan, KANDOLF Janez, SENČAR Franc, ŠMAGELJ Alojz. SKUPNE SLUŽBE: BOLTIN Ida, KORITNIK, Karl, STRGARŠEK Janko, KNEZ Jože I. LOKOVŠEK Franc. Za člane ODBORA ZA IZREKANJE UKREPOV so bili izvoljeni: TOZD I: BARIC Adolf, JONTEZ Majda I., TOSlC Peter, MEJAČ Jože, CAKIČ Ljubo, PIŽMOHT Bojan, MUSTAC Vlasta,- TOZD II: JAVORŠEK Miha, RAZDEVŠEK Ivan, ŠUŠTER Franc, BRADAŠEVIC Djoko, MARINKOVIČ Djino. TOZD III: PIRC Fanči, SIHUR Erna, PIKŠ Vanda, ABRAM Marija, KRNETA Mileva, CAFUTA Mira, BEKOVAC Marija. TOZD IV: MAURER Alojz, KMETIC Egi, SIVEC Aleksander, STRGARŠEK Bojan, ŠENJURC Bruno. TOZD V: GROHAR Janez, KAVZAR Peter, KAJZER Adolf, ŠPACAPAN Marjan, KREŽE Franc. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: KLEMEN Zoran, PETERLIN Polda, PETRIČ Viljem, BARIC Alojzija, ZUPANEK Zofija. Za člane KOMISIJE DELAVSKE KONTROLE po TOZD so bili izvoljeni: TOZD I: ROJKO Jože, ŽIBERT Franc, VELEJ Jože, BEC Emil, GUMZEJ Mihaela. TOZD II: BEDENIK Silva, GOLEŽ Antön, KAJIC Štefan, SAVKOVIC Greta, TOSIC Savo. TOZD III: POTRATA Pavla, TOVORNIK Marjana, METERC Ingrid, RIŽNAR Jože, HUDI Ljudmila. TOZD IV: PUST Martin, ŽlND-RA Ferdo, KOZOLE Jurij, ŠTI-HAR Robert II., RUPNIK Roman, TOZD V: KRAJNC Ludvik, BRGLEZ Vinko, SIHUR Zvonko, ŽERKO Franc, BAUERHEIM Pavel. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: JELENC Mihael, DEBELAK Štefka, GERHARD Mihael, GORNIK Peregrin, RA-DAKOVIC Magda. Uspeh volitev po TOZD je naslednji: . TOZD I. 87,81 % TOZD II. 88,4% TOZD III. 94, 7 % TOZD IV. 91 % TOZD V. 83 % TOZD VI. 93 % DSSS 84, 8 % Centralna volilna komisija. Na volišču TOZD I. je kandidatov veliko, zato tudi odločitev ni lahka Izobraževanje sindikalnih aktivistov SEMINARJI ZA POVERJENIKE IN CLANE IZVRSNIH ODBOROV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA Nova organiziranost sindikatov, katero je narekovalo ustanavljanje TOZD pred približno 2 letoma, je v prvi vrsti izkazala premajhno število usposobljenih kadrov za delo na tem področju. Na to isto vprašanje je opozoril tudi že 8. kongres slovenskih sin- Žal, kot je to že praksa, nas je tudi na tem področju čas močno prehitel To ugotavljamo šele danes, ko je marsikje voda že presegla bregove. Z novo ustavo so sinikati dobili še kako pomembno, da ne rečem odločilno vlogo, predvsem m I i ■■ i é * IflBWsWii l|l ■ • Hit " m 1 KPVf Ul . miri * m «a*’'«*’™*' . . WmmKMÈm M— ^ ••.\jk Na seminarju za poverjenike in člane izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata je predaval ing. Krsnik Franjo o samoupravljanju v združenem delu dikatov v Celju. Da je bila ta zahteva upravičena in prepotrebna, je pokazalo že delo v prvih mesecih po reorganizaciji. Marsikje se je pojavljalo in se še pojavlja vprašanje uspešnega dela sindikatov. To vprašanje ye-Ija še zlasti za delo v osnovnih organizacijah, to je v TOZD. Sicer je to nekje še kolikor toliko razumljivo. Za kaj gre? Le, malo število delavčev iz neposredne proizvodnje je bilo za delo na tem področju usposobljeno. Ce vemo, da so v času reorganizacije mnogi takorekoč nepripravljeni za delo na tem področju, je jasno, da tudi delo ni moglo steči v željeni smeri, se pravi aktivno in intenzivno. Zavedajoč se nalog, katere so bile postavljene pred sindikate, je bilo nujno potrebno čimprej usposobiti potrebno število ljudi za tovrstno delo. pri samoupravljanju in gospodarjenju v združenem delu, samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, sistem urejanja dohodkovnih odnosov, pa še naloge na področju izobraževanja ob, delu, socialne varnosti, v delegatskem sistemu in še in še. Ob vsem tem je še vedno jasno, da smo bili ob vsem tem številčno in ' izobrazbeno preskromni in povsem nepripravljeni. Iskati krivce za to je danes nepomembno in prepozno. Nismo pa daleč od resnice, da smo krivci pravzaprav vsi, ki smo bili premalo angažirani in smo vso zadevo jemali prepotentno. Kakorkoli že, treba je storiti odločen korak v tej smeri. Obstoječe kadre je treba izobraziti in pripraviti za to delo. Prav tako pa je treba pritegniti še nove ljudi, ki so pripravljeni in. voljni delati na tem področju. Slušatelji enodnevnega seminarja za sindikalne odbornike v Gorah Skrb za izobrazbo kadrov je prevzela Revirska delavska univerza. V prvi vrsti je usposobila potrebno število predavateljev in šele nato je lahko stekla izobrazba. Najbolj primerna oblika za to pa so vsekakor seminarji. Nekatera podjetja so imela nekaj predavanj že v preteklem letu, medtem ko so glavna potekala v začetku aprila. O tem smo nekaj pisali že prej v našem glasilu. Kot rečeno so seminarji potekali v dveh delih. Izjema'smo bili le mi iz steklarne, ki smo se zaradi ekonomičnosti in časa odločili za enodnevni seminar. Res, da je' takšna oblika precej naporna, vendar je predsedstvo sindikata naše OZD menilo, da je za naš še najbolj primerna. Celoten program izobraževanja v tem ciklusu je zajemal 8 tem. Naj takoj povemo, da so bile teme izredno skrbno izbrane. Prav tako je treba izkazati vsa priznanja predavateljem, ki so bili-v večini primerov znani in priznani hrastniški družbenopolitični, delavci. Uspelo jim je na preprost in jasen način zadeti v bistvo. Takšno podajanje pa je tudi u-stvarilo prijetno delovno vzdušje ter pristen odnos med predavatelji na eni in slušatelji na drugi strani. Na. seminarju sindikalnih . Seminar za predsednike OOS. tèr. sindikalne poverjenike naše OZD je bil tako. 3. aprila-v Gorah. Slušateljem so-bile podane naslednje teme: —■; samoupravljanje v združenem delu — inž. Franjo Krsnik — gospodarjenje v združenem delu — Drago Milinovič — usmeritev sindikatov na področju LO in družbene samozaščite |--l< Valter Molk ^ sindikati v samoupravnem sporazumevanju ih družbenem dogovarjanju Jože Zorčič s "—^sindikati v samoupravnem urejanju dohodkovnih odnosov — Mirka Štromajer . — proces samoupravnega odločanja in njegovi sestavni deli — Franci Martinšek -, - — naloge sindikatov na področju izobraževanja in socialne politike — Stane Laznik — delegatski sistem, razmerja- V nalogah sindikatov — Branko Gorjup. Za vsako temo je bilo na razpolago uro in četrt. Seveda je bilo ob tako zgoščenem programu časa bore malo, tako da so naj/; večkrat odpadli -odmori med posameznimi temami. Največ pozornosti so slušatelji posvetili predavanjem tovarišev Milinoviča, Zorčiča in pa Štromajerja, čeprav so bila tudi ,jd-stala izredno kvalitetna in podana na zanimiv način. Zakaj je bilo temam omenjenih tovarišev posvečeno največ pozornosti in zanimanja, ni težko ugotoviti. Z ozirom da je tematika zelo obširna,- čas pa dokaj skopo odmerjen, poleg tega pa slušatelji niti nismo imeli na razpolago u-streznih strokovnih priročnikov (za nekatere téme jih niti ni ali pa še pripravljajo), naj omenimo le bistvja posameznih tem.. Ker si je avtor tega članka najpomembnejše stvari sproti zapisoval, je možno, da je vnesel tudi kakšno nezaželeno napako. Zato naj se takoj opravičim Inž. Franjo Krsnik Govoril je predvsem o trenutni situaciji v našem gospodarstvu. Slušatelje pa je senzanil tudi s trenutno gospodarsko situacijo v poverjenikov v Gorah naši OZD. Vse prisotne je seznanil z novim zakonom, ki je stopil v veljavo 1. aprila (Zakon o medsebojnih' dolžniško-upniških razmerij v družbenem sektorju). V zvezi s tem bi morale garancije v I. fazi novega zakona i prevzeti predvsem banke. Drago Milinovič Uvodoma je razložil celoten pomen gospodarjenja v združenem delu. Razložil je odnose med TOZD in OZD ter obratno. Govoril je o integracijskih procesih ter o njih kritike, katere pa v večini primerov prihajajo s strani delavcev. Iznesel je primer u-spešnega sodelovanja med Jugo-metalom in TKI. Nadalje je vse prisotne seznanil s trenutnim monopolom bank. Zakaj so vse bolj-žive potrebe po'internih bankah. Novi zakon tudi na tej relaciji (banka OZD — obresti) pred- (Dalje na 6. strani) IZOBRAŽEVANJE SINDIKALNIH AKTIVISTOV (Nadaljevanje s 5. strani) videva pravičnejši medsebojni odnos. Govoril je tudi o gospodarjenju v naši občini in pri tem podal tudi posamezne statistične podatke. Pomen medsebojnih samoupravnih interesnih skupnosti; Njihov vpliv in udeležba posameznih OZD pri končni ceni določenega produkta — proizvoda (TKI — Belinka — Zlatorog — Saponia). Govoril je tudi o srednjeročnem družbenem planu za obdobje 1976—1980. Gospodarjenje v letu 1975 — Hrastnik. > Plani niso bili najbolj skrbno sestavljeni. Rokovnikov praktično ni bilo. Čuti se dokaj malomaren odnos na vseh linijah. Predvsem bi morali pregledati sistem nagrajevanja'. Tudi v eni in isti TOZD niso vsi enako prispevali v skupni končni rezultat. Meni, da je treba predvsem pridne delavce ustrezno . stimulirati. Pri tem bi morali sindikati odigrati odločilno vlogo. Valter Molk Govoril je predvsem o pomenu LO in družbene samozaščite. Kaj je družbena samozaščita? Kulturna osveščenost vsakega posameznika. Kakšna je naloga, sindikatov. Vse samoupravne strukture morajo delovati najbolje in po načelih, M jih zagotavlja ustava. Zorčič Jože Razložil je, kaj je samoupravljanje.in kaj samouprava-v družbenem dogovarjanju (10. člen u-stave). Podal je proces: pravniškega postopka sprejemanja samoupravnih sporazumov, zaščite zakonitosti ter postopek pri zaščitil Mirko Štromajer Praksa je bila, kar pa je očitna zmota, da smo do sedaj vedno gledali na dohodek v obliki dinarja. Kako in po kateri poti pa je bil ustvarjen in ali je bil realen, pa nam ni bilo mnogo mar. Posledice takšnega načina delitve dohodka, premajhne angažiranosti pri doseganju stabilizacijskih ukrepov in njih ciljev, pa bomo občutili sami. Oblika osebnega standarda bo morala pasti. Kako odpraviti vse slabosti — ustvariti dohodek? A. Naša organiziranost v — naši medsebojni odnosi jSjKiS gospodarjenje — analitska ocena delovnih mest. B. Investicije C. Izobraževanje Napravili smo napako, ker smo dajali prednost osebnemu standardu (avtomobilska mrzlica). Franci Martinšek Govoril je predvsem o tehničnem procesu samoupravnega odločanja. Odkod lahko pride pobuda, oziroma kdo jo lahko da. Kdo na dano pobudo izdela predlog in kakšen je proces pri sprejetju oziroma zavračanju pobud — preioga. Kaj je neodtujljiva pratica in drugo. Stane Laznik Govoril je nredvsem o nalogah sindikatov, koč tudi pravicah in dolžnostih posameznikov. Pomeni in vrsta izobraževanja: a) ob delu, b) politično izobraževanje. Kaj je socialna varnost in kaj socialna politika. Branko Gorjup Govoril je o ustavi kot naj večjem državnem dokumentu, o razmerjih v delegatskem sistemu in nalogah : sindikatov na tem področju. Razložil je vrsto in pomen SIS.; Govoril o mandatih delegatov. Naloge delegacij in delegatov. Način dela le-teh. Razložil sestav zvezne skupščine —- zvezni zbor — zbor republike. Sestav republike in občinske skupščine. Pravico voljenja in biti voljen. To je le nekaj osnovnih podatkov iz predavanj posameznih predavateljev. Zal kaj več ni moč napisati, ker kot rečeno ni bilo pismenih materialov. To pa je verjetno tudi edini propust organizatorjev. Res je, da človek mnogo sliši in si iz dobrega predavanja tudi precej pridobi, vendar je povsem nekaj drugega, če imaš za to tudi primerno literaturo; Toliko o seminarju za predsednike OOS ih sindikalne poverjenike. Zdi pa se mi prav in potrebno, da ob tej priliki iznesem tudi nekaj osebnih vtisov, ki pa tudi niso samo moja, ampak je to mnenje večine prisotnih. Za kaj gre? ■ ' : Sklep predsedstva- konference sindikata OZD steklarne je bil, da naj bo seminar enodneven, in to 3. aprila. Zakaj- ravno 3. aprila? Predsedstvo je menilo, da je ta dan najbolj- primeren in bo tako udeležba tudi naj večja. Nekatere TOZD (notranji obrat) so v ta namen uredile prosto soboto in prestavile obratovanje na druge sobote. To so storili nekateri, žal pa. ne vsi. Gre predvsem za posameznike. • Nemalokrat - slišimo pripombe posameznikov,:' češ da sindikat ne opravlja svojega dela tako, kot naj bi ga. Mislim, da sem uvodoma dovolj jasno nakapal vzroke, ki ovirajo delo sindikata.^ Prav gotovo je, da smo za uspešno delo tako sindikata; kot tudi ostalih družbenopolitičnih organizacij odgovorni mi vsi. Ustava nalaga aktivno sodelovanje v odstranjevanju vseh težav pri napredku naše socialistične družbene, ureditve. Zato ,se upravičeno sprašujem in to ne sam, kje so tišti tovariši, ki so bili povabljeni na seminar in se ga iz neznanega vzroka nišo udeležili. Je mar upravičljivo, da npr. iz TOZD III in TOZD VI ni bilo niti enéga predstavnika. Ali pa zakaj je bil iz TOZD V navzoč samo eden. Vsi-znamo biti še kako glasni in kar preveč pametni, kadar gre za dohodek in delitev dohodka. Ne zanima pa nas, kako in na kakšen način ga bomo ustvarili. Pripravljeni smo valiti krivico na posameznike ter zahtevamo njihove glave. Kaj pa'mi sami? Smo mar dovolj angažirani. Nas zanima še kaj drugega kot dinar. Zahtevamo čimbolj debelo vrečko, ne rečem, da ne ravno upravičeno, ne vprašamo pa se, od kcd bo ta naš.ljubi dinar prišel. Škoda? Tovariš Štromajer je o tem na seminarju dovolj jasno govoril in argumentiral. Žal pa, kot kaže, mnogim to ni mar in hočejo še vedno z glavo skozi zid (s trmo in nepoznavanjem). Bodo mar morale mnoge glave na tem zidu tudi ostati? Škoda, bojim se, da si marsikdo takšnega Priznanja prejeli tudi trije naši člani; nagrajena tudi konferenca OOS OZD Steklarne Predsedstvo ^Občinskega sveta Zveze sindikatov Hrastnik letos drugič podeljuje srebrni znak kot priznanje tistim članom sindikata, ki so z dolgoletnim požrtvovalnim delom dali'pomemben delež v uresničevanju delavskih interesov in uveljavljanju, razvoju ter delovanju sindikalne organizacije. Prav tako podeljuje letos prvič srebrni znak sindikatov konference OOS in osnovnim organizacijam sindikata za njihovo večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov. članstva. Odločitev Zveze sindikatov Slovenije, da predsedstva občinskih svetov vsako leto ob delavskem prazniku 1. maju podeljujejo priznanje, ima nedvomno velik družbeni pomen. V najbolj množični družbenopolitični organizaciji delavcev so številni kadri, ki so velik del svojega aktivnega življenja posvetili boju za pravice delavcev. Mnogi med njimi so že pred vojno vodili hud boj v svojih razrednih sindikatih za interese delaycev in ta boj; nadaljevali v narodnoosvobodilni voj- |g ni in socialistični revoluciji. Ti in številni drugi, ..ki, sp po osvoboditvi vstopali, v sindikate in rast-li ,z njimi v.sposobne sindikalne delavce, so si dolga leta požrtvovalno prizadevali za uveljavitev delavskih interesov, prispevali k razvoju sindikatov kot pomembne družbenopolitične organizacije delavcev in vse* sile posvečali boju za uveljavitev novih družbenih odnosov ter snovanju samoupravne socialistične družbe. Ni dvoma, da večina teh prizadevnih sindikalnih delavcev zasluži priznanje. Š,e posebno pa je začutiti zadovoljstvo ob spoznanju, da so bili nagrajeni od tiste organizacije, kateri so pravzaprav tudi posvetili ves .svoj pro-: sti čas, svojo voljo in če hočemo tudi .hptehja. Res, da so nekateri že bili deležni kakšnih dragih priznanj, ki pa niso neposredno vezana na delo v sindikatih. Ne redko kdaj pa smo najbolj aktivne sindikalne delavce nagrajevali s tem, da smo. jina nalagali še zahtevnejše haloge. Morda je bilo v tem tudi precejšen del nelogičnosti,' vendar zveni precej drugače, če vemo, Ha dobrih, dela voljnih in sposobnih sindikalnih delavcev nismo imeli v izobilju. Zato ' je Zveza sindikatov Slovenije sprejela sklep, da predsedstva, Občinskih svetov podeljujejo srebrni znak kot obliko priznanja, s katerim bi na ta način širše družbeno ovrednotili zasluge članov in organizacij sindikata. V tem je tudi pomén in vsebina konca ni zaslužil. To pa vse le zaradi nekaterih posameznikov, Jih bomo še dolgo skrivali in prekrivali. Tudi med nami?! Pa brez zamere, toda resnico je treba; osvetliti. Jože Premec stega priznanja in obenem tudi spodbuda za nadaljnje delo. Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Hrastnik , j è letos prejelo 13 predlogov za podelitev srebrnega znaka sindikatov. Ker pa je po pravilniku omejeno število znakov, ki se lahko podelijo vsako leto, je imelo predsedstvo resnično težko nalogo, da se je odločilo za najzaslužnejše, ker so bili predlogi dobro utemeljeni in enakovredni, Na podlagi' 3. člena Pravlnika o podeljevanju srebrnega znaka sindikatov Slovenije je predsedstvo odtočilo, da se v letošnjem letu podeli srebrni znak sindikatov naslednjim organizacijam: Podelitev srebrnega znaka sindikatu OZD Steklarne Osnovni organizaciji sindikata Rudnik Hrastnik, Konferenci Osnovne organizacije sindikata Steklarne Hrastnik, Konferenci Osnovne organizacije sindikata Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik. Za uresničevanje delavskih interesov z dolgoletnim in požrtvovalnim delom' v sindikalni organizaciji in za pomembne uspehe V njenem uveljavljanju ih razvoju prejmejo,- SREBRNI ZNAK SINDIKATOV naslednji posamezniki: Baloh Adam, OOS TOZD Rudnik Hrastnik, Barič Jože,; OOS Steklarne Hrastnik, Greben Anton, OOS Sijaj Hrastnik, Klemen Prane, OOS DSSS TKI Hrastnik, Perci Adi, OOS TOZD I Steklarne Hrastnik, Selič. Zora; OOS Zdravstvenega doma Hrastnik, Volfand Edvard, OOS TOZD IV Steklarne Hrastnik. UTEMELJITEV: Delavsko gibanje se je V občini Hrastnik krepilo skladno z razvoj em industrij e Rudnika, Steklarne in Tovarne kemičnih izdelkov — to so prve večje delovne organizacije pred vojno. De- (Dalje na 7. strani) Najprizadevnejšim srebrni znak sindikata MAJ 1976 ŠTAFETA MLADOSTI Té dni prihaja k nam štafetna palica, ki z več tisoč kilometrov dolge poti nosi pozdrave predsedniku republike . Josipu Brozu Titu. Mladi jo že skoraj dva meseca nosimo iz kraja v kraj, vsepovsod dodajamo nove želje in čestite predsedniku ob njegovem rojstnem dnevu. Ponesli jo bomo skozi mnoge kraje, kjer zadnja leta ni »tekla«, obiskali z njo vrstnike in jo vsepovsod sprejeli s kulturnimi, športnimi in drugimi mladinskimi prireditvami. Tako, kot že dolgo vrsto let nazaj. Le da bomo letos temu slavju, praznovanju meseca mladosti, ki bo v Sloveniji potekalo od konca aprila pa vse do konca junija, dodali še eno pomembno sporočilo sedanjega mladega rodu starejšim generacijam. Proslavili bomo obletnico mladinskih delovnih akcij, 30-letnico mladinskih delovnih brigad na progi Brčko — Banoviči, obletnič'o mladinskega udarniškega dela. ' Brigadirji lanskih zveznih akcij in veterani s prvih zveznih .delovnih akcij in mnogi mladinski aktivisti so 1. aprila, na dan mladinskih delovnih brigad, pospremili zvezno štafeto mladosti, ki je krenila na pot iz brigadirskega Brčkega. Prav tako bo štafeta letos posebej obiskala vsa delovišča zveznih mladinskih delovnih akcij, v Sloveniji pa tudi nekaterih republiških. In kako gre v Hrastniku štafeta mladosti? Štafeta mladosti prispe v revir? je v torek, 11. 5. 76. Hrastniški mladinci jo sprejmejo od mladih Trboveljčanov pri TET in jo nato odnesemo skozi proizvodne obrate steklarne Hrastnik. Zvezno štafeto mladosti bomo ponesli skozi steklarno okrog pol dvanajstih, nato jo bomo oddali mladim iz TKI, ki jo bodo prav tako nesli skozi svojo tovarno. Štafeta mladosti bo nato krenila do Doma družbenopolitičnih organizacij", kjer bo tudi centralna proslava ob priliki sprejema.'Štafeto bomo nato zopet odnesli do TET in jo predali trboveljskim mladincem, da bo nadaljevala svojo pot po Sloveniji. In katere so ostale okvirne aktivnosti v okviru meseca mladosti? 30. A. 1976 ob 20.00. Na vseh ra-staljenih mestih kresovanja s kulturnimi programi v počastitev tega praznika. 5, S. 76 sprejem kurirčkove pošte ob 12.00 pri OŠ Borisa Pusta na Dolu. Ob 16.00 pri OŠ F. Kozarja na Rudniku. 8. 5. 76 Revirsko srečanje brigadirjev ob 30-letnici MDB srečanje ob 17.00 na rokometnem stadionu, prižiganje kresov ob 20.00 na določenih mestih. 11. Sl 76 sprejem štafete mladosti ob 11.10 pri domu družbenopolitičnih organizacij pri križišču. 15. 5. 1976 tekmovanja med OO ZSMS v namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, šahu (turnir). 22. 5. 1976 manifestativni prikaz športne dejavnosti, manife-NIK 76« na stadionu na Rudniku, stativni shod mladine »HRAST-30. 5. 1976 pohod »Po mejnikih revolucije« Poleg tega se mladi iz steklarne Hrastnik v okviru aktivnosti v mesecu mladosti 22. 5 odpravljamo na srečanje mladih slovenskih Steklarjev, ki ga organizira mla- dina iz steklarne Boris Kidrič v Rogaški Slatini. Na tem srečanju se bomo mladi iz slovenskih steklarn srečali v nekaterih šport-' nih panogah, hkrati pa bo organiziran tudi razgovor z mladimi udeleženci tega srečanja. O tem srečanju bodo mladi v našem kolektivu še naknadno in pravočasno obveščeni. ab. Na svečani tribuni NIKA! BESED 0 ZADNJI SEJI Predsedstvo KS ZSM Steklarna je fia svoji zadnji seji, ki je bila sklicana v torek 20. aprila 1976 obravnavalo predloženo gradivo, ki se je nanašalo na .organizacijo plesnega venčka in s tem zadolžilo posamezne mladince, da to prireditev najbolje pripravijo, zavedajoč se, da je plesni venček v zadnjem obdobju postal poslastica zabave željnih Hrastničanov In zato ne smemo izneveriti njihovega zaupanja. Pod drugo točko dnevnega reda smp obravnavali plan praznovanja meseca mladosti. Iz razprave je bilo razvidno, da bo letošnje praznovanje posvečeno obletnici 'mladinskih delovnih brigad in zato KS predlaga, da vse mladinske organizacije v tovarni organizirajo lokalne delovne akcije s poudarkomteločistimo svoje okolje«. In pa seveda primerno okrasijo svoje delovne prostore täko za 1. maj kakor tudi ostale dni v mesecu mladosti. kor tudi to, da bomo prav v mesecu mladosti priča prvemu srečanju steklarske mladine Slovenije, ki bo v Soboto, dne 22. maja v' Rogaški Slatini. Organizator tega srečanja je mladina iz Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini! Vsem je prav dobro znano, da SO področja kot je špfhrt, kultura, zabava, področja, kjer mladi najhitreje najdejo Skupno besedo. V ta namen je pripravljalni odbor pripravil pester program, tako da upamo in želimo hkrati, da bo tisti dan v mestu mineralne vode res zavrelo. Zamašek na to steklenico pa bo dal ansambel mladih brusilcev iz Kozjega, ki bo vse udeležence za-, baval v pozne ure. Za zaključek tega poročila naj kot sekretar KS ZSM Steklarna Hrastnik 'zaželim vsem mladim v'Steklarni čim lepši mesec mladosti in da bi ga vsi delovni'ljudje najprijetneje zaključili. Po odhodu štafete mladosti iz Brčkega sé je počitek zelo prilegel Zelo razveseljivo pa je vseka- Boris Volaj 1. MAJ Besedi, ki sta se mi globoko prirastli v zaVfest, toda malo kdaj se vprašam, kaj 1 maj v resnici je, da je do tega praznika v resnici prišlo. Nekoč, in tega ni še tako dolgo, je bilo to praznovanje namenjeno delavcem, imelo je konkretne cilje in premike' v delavčevem življenju, ki tisti čas ni bilo lahko, danes je več aU manj stvar spomina ali opomin na mednarodno delavsko solidarnost. V zgodovini velja 1. maj za mednarodni praznik dela, za dan solidarnosti proletariata. Zgodovinsko je praznovanje vezano na štrajk proletariata v Ameriki, ki se je močno razmahnilo in v o-semdesetih letih prejšnjega stoletja prav na 1. maj leta 1886 doseglo svoj vrhunec, ko je v Chicagu štrajkalo štiridesettisoč 'delavcev. Na mitingu so' delavski voditelji razložili program in zahteve gibanja, ki so se v kasnejšem obdobju v zgodovini preimenovale kot zahteve »po treh osmicah« osem ur dela, osem ur počitka in osem ur kulturnega izobraževanja. Stavka se ni srečno končala, namreč prišlo je do krvavega spopada, v katerem je bilo več ljudi ubitih in vehko število ranjenih. Pet voditeljev so nato na najbolj nesodni obravnavi, kar jih pomnijo ZDA, obsodili na smrt, tri na dolgo ječo. Na I. kongresu Druge internacionale leta 1889 so se predstavniki delavskih organizacij in gibanj širom sveta odio-, čili, da ta krvati dan, a vendar tako pomemben za delavsko gi--banje, proslavijo v svetovnem merilu. Ta dan je bil dan mednarodne delavske solidarnosti, ta dan so delavski predstavniki^ pisali svojim vladam in zahtevah svoje pravice. V tem smislu se prvi maj slavi vse od leta 1890 dalje tudi kot dan svetovne proletarske solidarnosti. In ko mi po glavi rojijo vsi ti dogodki, mi nehote stopi pred oči Prežihova črtica 1. maj. Prav ta spis mi približa praznovanje kot nekaj velikega, pomembnega in predvsem pogumnega za tiste čase, kot dogodek, v katerem so ljudje pozabili na vsakodnevne brige, težave in z za vest j