Leto m, štev. 8» (tiJufnP XVI«) K» |li o; Ljubljana, ponedeljek 25. februarja 19» uytnvuisivu. Ljubljana, Knafljeva Ulica ft. — Telefon fit. 3122, 8123, 3124, 3125, 8126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 In 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11. — Telefon 6L 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon fit. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. * Ponedeljska izdaja Cena 2 Din Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefoi fiL 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126 Ponedeljska Izdaja »Jutra« labaj* YsaV ponedeljek zjutraj. — Na-rofia se posebej In velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznafial cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi fit. 2440. Celje: Strossmayerjev» uL L TeL 65. Rokovi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifa ZAKAJ JE BOLGARSKA VOJSKA ZRUŠILA GEORGI JEVA Senzacijonalen govor sedanjega ministrskega predsednika Zlateva, ki očita Georgijevu, da se je hotel polastiti vse moči v državi in odriniti kralja Borisa Sofija, 24. februarja. AA. Predsednik bolgarske vlade general Zlatev je ob 11. dopoldne govoril v dvorani bioekopa »Royal« o načelih in programu evoje vlade. Ta njegov govor so prenašali po radiu in ga je na ta način poslušala vsa Bolgarska. V vseh večjih sofijskih dvoranah, v kavarnah, na ulicah in na vseh križiščih so bili postavljeni zvočniki, pred katerimi eo se zbrale velike množice in z največjim zanimanjem poslušale govor predsednika vlade, ki so ga ponovno prekinjale frenetične ovacije. Ko je general Zlatev stopil v dvorano, eo ga prisotni pozdravili /, dolgotrajnim vaklikanj em in s ppetjem državne himne. V uvodu je predsednik bolgarske vlade arenerai Zlatev očrtal razmere, ki so privedle do izpremeanbe vlade in do odločitve dne 22. januarja t. L, ko je oblast na Bolgarskem prevzel njegov kabinet. General Zlatev je v tej zvezi opisal brezupni položaj, v katerem se je nahajala Bolgarska v političnem in gospodarskem pogledu pred 19. majem lanskega leta. Opozoril je na politično in gospodarsko stisko, ki je zahtevala odločitev od 19. maja lanskega leta, do katere je prišlo zato, ker je bila vojska, čeprav je čutila, da mora ohraniti svojo popolno nevtralnost nasproti strankarskim in političnim borbam, prisiljena, da poseže v politično življenje in da spravi na oblast in na čelo vlade može svojega zaupanja. Vojska je tedaj v imenu ljudstva izročila vso oblast Kimonu Geor-gijevu in vladar je ta mandat vojske potrdil. Vojska je sklenila, da tudi v bodoče izvaja nadzorstvo nad državno oblastjo, dokler ne mine nevarnost za državo in ljudstvo in se ne odstranijo ovire, da se državno življenje na Bolgarskem nasloni na sistem narodne sloge. S tem svojim ciljem je vojska verovala, da ga bo dosegla. To vero ima še danes. Vojska je prepričana, da je mogoče doseči ta cilj z vzajemnim sodelovanjem .z medsebojnim &a upanjem, z lojalnostjo in s harmonijo med krono, ljudstvom, vojsko in intelektualno izobraženimi stanovi. Izhajajoč s tega stališča je vojska imenovala Kimona Georgieva, vendar mu je že tedaj in po 19. maju na kategoričen način postavila niz pogojev za evoje podpiranje njegovega režima. Glavni pogoj je bil neomejeno spoštovanje nasproti kroni. Na žalost pa so se dogodile stvari, ki so omajale zaupanje vojske v Kimona Georgijeva. Zaradi tega je moralo priti do odločitve od 22. januarja. Prva teh stvari je bila v tem, da je vlada Georgijeva, čeprav je sklenila razpustiti VMRO, dovolila nadaljnji obstanek njeni skupini protogerovcev, ki so nadaljevali svoje delo kot organizacija. Protogerovci so se celo oboroževaii, dobivali so javne službe in ustanavljali celo teroristična krdela. Smatram kot dolžnost, da odkrito in jasno izjavim ter opozorim vse, ki pripadajo katerikoli frakciji razpuščene VMRO ali kakšni drugi organizaciji, da sedanja vlada, pa tudi vsaka druga bolgarska vlada, ne bo dovolila ponovitve sramotne preteklosti, marveč bo vsak postavljen na mesto, ki ga določajo državni zakoni. Drugo stvar, ki je povzročila i spremembo od 22. januarja, je dejstvo, da je Georgi je vodklonil izmenjavo ministrov svoje vlade, ki so ovirali razne reforme. dočim je druge podpiraL To njegovo ravnanje je okrepilo sum v iskrenost ukrepov njegovih ministrov in v delo samega Gergijeva. Tretji razlog je bil načrt Georgijeva, da «si z zakonsko uredbo pridobi kot ministrski predsednik neomejeno oblast Na podlagi te uredbe naj bi smel v bodoče imenovati in odstranjevati tudi člane svoje Wade in oficirje vseh vrst v vojski. Ta uredba bi omejevala tudi ostale pravice najvišjega čini-telja v državi. S tem vojska naravno ni soglašala in je zaradi tega odrekla Georgijevu itaupaoje, ki mu ga je svojčas dala. Četrti razlog je bile prepoved listom, da priobčnjejo slike in članke o ljubezni in vdanosti med krono in prebivalstvom. Todi t« prepoved je okrepila sum vojske nasproti Georgijeva kot njenemu eksponente. Najvišji činitelji države in vojske so se trikrat zaman trudili, naj bi Georgijev in njegova vlada popravila storjene napake, 4oda vsi ti napori 6o bili zaman. Tudi to je nagnalo vojsko, da je preklicala mandat, ki ga je bila dala Kimonu Georgijevu. Peti razlog pa je bil med drugim v tem, ker so se hoteli neki činitelji s pomočjo Georgijev» polastiti vojnega ministrstva samega in ministrstva notranjih ssadev, kar je oboje vzdramilo vojaške kroge, da so postali oprezni. Vojska je zaradi tega zahtevala, naj se njen vpliv v vladi okrepi z vstopom dveh njenih predstavnikov. Tudi to zahtevo vojaških krogov je Georgijev, čeprav njihov mandator, odbil, kar je sum vojske še pojačalo. Nato je govoril general Zlatev o programu svoje vlade. Najprej je poudaril, da vprašanje vladavin-ske reforme na Bolgarskem še ni na dnevnem redu. V imenu vlade je pri tej priliki izjavil, da je izrazit pristaš ustavne monarhije. Glede svojega programa bo vlada sto-—3, (ki «stvari moralno sožitje vseh Bolgarov in da omogoči vsem, da se čutijo •kot člane skupne in velike narodne zajed-nice. Vlada želi voditi narod duhovno itn zato noče, da bi ta ideal kdajkoii obledel v zavesti bolgarskih državljanov. Vlada bo uvedla v tej zvezi takšno državno upravo, da bo vsak bolgarski državljan našel svoje mesto r tistih kooperacijah, v katere spada po svojih sposobnostih in po svoji stroki. V tem kooperativnem sistemu bo politični element v ožjem smisla sodeloval samo pri pomirjevanju interesnih sporo r, ki bi nastajali v teh organizacijah. To svoje izravnalno delo bo opravljal s sodelovanjem vsega ljudstva. 0 teh novih upravnih osnovah in o tem svojem sodelovanju bo odločalo prebivalstvo samo. Nova država bo morala odkloniti razredne razlike in nadaljnje strankarske borbe. Država bo enotno telo, ki bo zbralo vse ustvarjajoče sile našega naroda, da bi mogli doseči in uresničiti najvišjo možno stopnjo moralnega in gmotnega blagostanja vseh državljanov. Vladni socialni ukrepi bodo naslednji: Vlada bo skušala zmanjšati razlike živ-ljeoskemu standardu, ki obstojajo med vasjo in mestom. Skušala bo popraviti moralno stopnjo produktivnega prebivalstva, v prvi vrsti obrtnikov, kmetovalcev io industrijskega delavstva. Vse te sloje bo zbrala okrog državne io narodne celote in jim vlila zavest, da so v bistvu javni delavci. Predsednik bolgarske vlade je nato govoril o reorganizaciji prosvetnega sistema na Bolgarskem, ki se, naj prilagodi duhovnim lastnostim in gospodarski strukturi bolgarskega ljudstva. Vse dele državnega stroja bo vlada spravila v enoto tako, da bo povečala in poglobila delo vsega državnega življenja. Spìoh želi vlada v tem pogledu ,da zdrami v vsakem bolgarskem državljanu njegovo kulturno zavest in ga pozove h kulturnemu delu. V gospodarski in finančni politiki ne bo nepričakovanih reform in izprememb. Vlada bo vse svoje delo na tem področju opirala na načelo vzajemnosti in zaupanja. Opirala se bo v tem pogledu na lastna in na tuja izkustva. Vse svoje zakonodajne ukrepe bo prilagodila splošni blaginji. Valutno politiko bo vlada izvajala tako, da jo zaščiti pred vsakimi eksperimenti. Stalnost narodnega denarja bo ena glavnih skrbi vlade. Storila bo vse, da postane nov proračun bolgarskega naroda v polnem smislu besede realen. zunanja politika bolgarske vlade bo ostala tudi v prihodnje neizpremenjena. Bolgarska je zvesta pripadnica mrru in sporazuma z vsemi državami, zlasti s svojimi sosedami. Bolgarska je pripravljena sprejeti vsak predlog, k' bi pospeševal mir, in vsako pobudo, ki hi bila v skladu s pravicami Bolgarske, zajamčenih v mirovnih pogodbah, in ki bi bi;a v skladu z njenim dostojanstvom. V tem okviru sprejema bolgarska vlada prav rade volje vse, kar bi pospešilo organizacijo mednarodne skupnosti. Bolgarska bo iskreno zvesta tej ideji. Srečen je, ker lahko izjavi, da se je po dolgih letih ustvarilo prijateljstvo in dobro sosedstvo z bratskim jugoslovenskim narodom. To prijateljstvo je sprejel z zadovoljstvom in soglasno potrdil ves bolgarski narod. To dejstvo je trebi, pripisati v prvi vrsti bistrovidni pobudi in zgodovinski da-lekovidnosii našega vladarja kralja Borisa in pokojnega jugoslovenskega kralja Aleksandra I. Ta dva .lad ar ja sta bila prepričana, da je čim temnejše zbliževanje obeh istokrvnih narodov v njunem življenjskem interesu in sta zato prožila drug drugemu svojo prijateljsko roko. Oba naroda sta doumela pomen tega dogodka in sta podprla zbližanje in sporazum med Bolgari in Jugosloveni, ki sloni na medsebojnem spoštovanju in ravnopravnosti obeh narodov. V tem duhu naj se ta sporazum tudi v bodoče razvija, tako da bo za večne čase vodilen za oba naroda. Mi bomo z vsemi silami podprli to delo, zavedajoč se, da s tem služimo obojestranskim interesom.^ S posebnim zadovoljstvom moramo pribiti, da prijateljstvo z Jugoslavijo ne vsebuje ničesar, kar bi moglo izzvati nezaupanje naših sosedov ali kakšne druge države. Razen tega nas veže pogodba o večnem prijateljstvu z našim južnim sosedom Turčijo. Ta pogodba za nas ni prazna forma, marveč iskreno in neomajno želimo živeti v miru in popolnem prijateljstvu s to državo. Nato je predsednik bolgarske vlade omenil obisk bolgarske kraljevske dvojice v Bukarešti in obisk rumunskega zunanjega ministra Titulesci" v Sofiji. Oba obiska sta jasna dokaza prijateljstva med obema narodoma, ki se opira n& pravilne interese obeh ljudstev. S posebno hvaležnostjo se bolgarsko ljudstvo spominja rumunske pomoči v osvobodilnih vojnah. Bolgarska se zaveda, da je v obojestranskem interesu, ako se urede še vsa nerešena vprašanja. Odnosa ji z Grčijo so dobri in korektni. Želeti je le, da se tudi tu rešijo preostala vprašanja v duhu dobrega sosedstva med obema narodoma. Zunanja politika Bolgarske želi okrepiti mir na Balkanu in v Evropi sploh, je končal general Zlatev svoj govor, ki so ga prisotni pogosto prekinjali. Njegove zadnje besede, ki jih je množica sprejela z viharnim navdušenjem, so bile: Živela Bolgarska! Živel kralj! Živela vojska! Živel naš vrli in dragi bolgarski narod! Avstrijski uspeh v Parizu Srednjeevropski pakt neločljiv del mirovnih jamstev - Avstrija se pridružuje k londonskim predlogom Pariz, 24. februarja, d. Po zaključitvi av-strijsko-francoskrh razgovorov je bri izdan naslednji komunike: Avstrijski in francoski ministri so razpravljali o splošnem položaju, pri čemur so posvetili posebno pozornost pogojem za razvoj in utrditev miru v srednji Evropi. Soglasno so ugotovili prednosti, ki naj bi nastale za vse prizadete države iz zaklju-čitve srednje-evropskega pakta v duhu popolne enakosti, čegar temeljne smernice so bile določene v francosko-italijanskih razgovorih v Rimu. Pri tem so si čestitali, ker sta francoska in angleška vlada soglasni v naziranju, da je načrt tega pakta element miru, ki more skupno z drugimi pt-kti regionalnega značaja ustvariti neločljivo celoto jamstev miru ter olajšati ureditev še nerešenih splošnih vprašanj. Ne glede na srečne posledice, ki jih mora imeti taka ureditev za svetovni gospodarski položaj, so razpravljali ministri o uspehih, ki so bili že doseženi z dogovori na gospodarskem področju med Avstrijo in raznimi državami Evrope, med njimi tudi s Francijo. V želji, da bi dosegli na duhovnem področju nadaljnji napredek prijateljskih odnošajev med Avstrijo in Francijo, so avstrijski m francoski ministri sklenili, d& prično v kratkem pogajanja za izpopolnitev zvez med obema državama na znanstvenem, umetniškem in literu-nem področju. Izjava avstrijskega zunanjega ministra Pariz, 24. februarja, d. Zastopniku »Petit Journala« je izjavil avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg med drugim: iMed Francijo, Italijo in Avstrijo obstoja popolna harmonija v presojanju sedanjih političnih vprašanj, kar jc posebno velikega pomena. Tekoča pogajanja bodo z uspehom končana. Prizadevanja za mir so priborila zopet novo zmago. Potek postopanja odvisen od nemškega odgovora. Mi smo odločeni, da ne zavlačujemo pogajanj. Podunavski pakt bo kmalu uresničen. Komentarji francoskega tiska Pam, !M. fetwnarja. AA. Današnji listi poročajo podrobno o razgovorih med francoskimi in avstrijskimi državniki ki p udarjajo, da so bili zelo prijateljski. Avstrijska ministra sta pojasnila svoje stališče v vBeh podrobnostih. »Pe*i4 Parisien« pravi med drugim, da se je med kratkim bivanjem kamcelarja Schuschnigga in zunanjega ministra Bèr-ger-Waldenegga pokazalo francosko-avstrij-sko prijateljstvo. Izjave avstrijskih ministrov bo prihajale iz sroa. List naglasa, da imata Francija in Avstrija ista nabiranja o mnogih vprašanjih. Posebnega pismenega sporazuma niso sklenili, ker gre za sklenitev podunavskege pakta, ki ga mora podpisati več držav. 0 tem paktu se morajo izjaviti še ostale države. *»Excelsior< pravi med drugim, da opravičujejo sedanji francosko-avstrijski razgovori najlepše upe za uspeh sporazuma, ki naj okrepi položaj v srednji Evropi. >Petiit Jounnak piše: Za nami je važna etapa k ostvaritvi rimskih sporazumov. »Echo de Parise opozarja na odstavek komunikeja, ki pravi, da morajo biti rav-nopravni vsi. ki bodo podpisali srednjeevropski sporazum. Če bo to načelo obveljalo, potem bo prenehalo po mnenju lista dosedanje tekmovanje in bodo odpadli tudi vsi predsodki. Nato pozdravlja list, ker so se tudi zastopniki Avstrije izrekli za enotnost in nedeljivost londonskih predlogov. Zato se bo morala Nemčija pogajati o podonavskem paktu obenem in v zvezi z ostalimi vpraašnji teh predlogov. Schuschnigg v Londonu London, 24. februarja, č Avstrijski kan-celar Schuschnigg in zunanji minister Berger-Waldenegg sta nocoj prispela v London, kjer bosta po dosedanjih načrtih proučila z zastopniki angleške vlade načrt srednje-evropskega pakta. Ta načrt bo naknadno poslala angleška vlada nemški in italijanski, vladam držav Male antante pa francoska vlada. Vzroki izgredov pri Slavonskem Brodu Notranji minister o dogodkih pri Slavonskem Brodu in njihovih povzročiteljih Beograd, 24. februarja. AA. Notranji minister Velimir Popovič je včeraj popoldne, ko ie zapustil predsedništvo vlade, na vprašanje novinarjev, naj jim pove, kakšno je stanje v Slavonskem Brodu in ali je kaj novega, odgovoril: Nič novega ni! Popolna varnost in mir vladata na področja tega sreza. Sicer pa so tam, kakor vam je znano, še istega dne napravili red. Tam se še sedaj nahaja posebna komisija, ki neumorno posluje in Id skuša vsestransko dognati pravo stanje in ugotoviti odgovornost. Komisija bo v najkrajšem času končala svoje delo, nakar bodo izsledki pre:skave izročeni javnosti. — Ali so, gospod minister, komunikeji agencije Avale in listom izročene izjave v celoti očrtale potek dogodkov, so vprašali novinarji ministra, ki jim je nato odvrnil: Moje izjave so izpopolnile poročila agencije Avale, vendar vam lahko podam šc neke podrobnosti, zlasti o stvareh pred tem nemilim dogodkom, ki ga je soglasno obsodila vsa naša javno**, če soglašate, izvolite z menoj v moj kabinet, kjer vam dam izčrpno poročilo. — Prav hvaležni vam bomo, gospod minister, so odvrnili novinari in odšli z g. ministrom ^opovičem v kabinet notranjega ministrstva. ie 12. t. m., je izjavil g. minister, se je zbralo kakih 400 kmetov pred oblino v Pctcakovljo, zahtevajoč od poveljnika orožniške postaje, naj izpusti de« "t privedenih kmetov, Id jih jc tedaj zasliševal, ker so bili osumljeni, da so odstranili več predpisno v cirilici »n lit ti Mici napisanih šolskih tablic z rida ljudske šole v Pot-eakovlju. Kmetje so izjavili, da ne pojdejo narazen. Ce se njihovi zahtevi ne ugodi. Ker je .«raki načelnik videl, da bi se lahko razvili hudi incidenti in da lahko nastanejo neželjene posledice, je privedene kmete pustil domov. Kmetje so se nato odstranili od občinskega poslopja ln se razšli na svoje domove. Preiskava je dognala, da so navedene šolske al) H ce odstranili kmetje na pob-ido katoliškega župnika Mih ovil* Praškič», xiuutrg* tran-kovskega separističnega agitatorja v trm Dne 17. t. m. je bila po poročilu s reškega načelnika v Slavonskem Brodu v vasi Sibi-nju proslava papeževega dne. Pri tej priliki je imel župnik Miho vil Praškič prevratni govor s separatističnimi cilji, v katerem je dejal, da je papež naročil, naj bodo Hrvati v pripravljenosti. Po proslavi je župnik Praškič še istega dne odpotoval v O ri ovac, kjer je imel na neko skupino Ijndi takisto nagovor v separatističnem duhu. Med njegovim govorom so pričeli prisotni vzklikati: »Dol e Jugoslavijo!« Na podlagi zakonskih predpisov so o rož niš ki organi prijeli tri osebe, ki so bili glavni organizatorji in podpihovalci teh izgredov. Zaradi tega so se kmetje iz Sibinja in Starega Slatnlka pričeli zbirati v manjše skupine in odšli k orožniškl postaji v Orlovacu. Kmalu jih je bilo zbranih do 200 kmetov. Kmetje so šli k orožniškl postaji in zahtevali, naj izpuste vse tri aretirance. Poveljnik orožniške postaje je nato te kmete Izpustil, nakar se je množica razšla. To se je pripetilo 18. t. m. S reški načelnik in poveljnik orožniške čete sta nato 19. t. m. prejela nalog, naj primeta glavne kolovodje teh incidentov in naj jih prlve-deta v s reško načelstvo, da jih tam kaznujejo. Tako so v Orlovacu prijeli osem, v Sibinju šest oseb. Takoj nato so začeli kmetje negodovati In še istega dne ob 11. uri dopoldne je skupina svojih 100 kmetov krenila z vozovi iz Starega Slatnlka v bližnjo vas Slobodnlco. Prišli so z namenom, da ta zberejo še več kmetov in da odtod vsi skupaj krenejo v Slbinj. Tu so hoteli razorožiti orožnike In oprostiti vseh 14 oseb. Ko je bil o tem obveščen, je poveljnik orožniške čete krenil z vodnikom in z 10 orožniki kmetom nasproti. Pred Sibinjem so orožnlld srečali kmete. Med pojasnjeva-njen je en kmet brez vsakega povoda oddal en strel na nekega orožnika, drogi, po Imena Filip Gjaretič, pa je pristopil k orožniku Aleksandra Grubiču ln ga udaril po glavi. Orožniki so nato oddali en strel v zrak, nakar so se kmetje razbežall. Tistega, ld je streljal iz revolverja, so prijeli, prav tako tudi kmeta Gjuretica, ki je udaril narednika Grubiča. Popoldne ob 14. se je večja skupina kmetov vnovič zbrala med Sibinjem in Andrijevci. Orožniški major in poveljnik č»-te z orožniki so se približali kmetom in jih mirno pozvali, naj se razidejo. Svarili » jih s hudimi posledicami njihovega od po «i in jim svetovali z najblažjimi besedami. Toda kmetje niso poslušali teh nasvetov. Eden I izmed njih je z orožjem v roki planil proti i majorju. V tem položaju je major enkrat ustrelil v zrak, nato pa še dvakrat, kar vse pa ni učinkovalo, ker je dotični kmet ves besen skočil proti majorju. Prvi orožnik v neposredni majorjevi bližini je nato, videč ga v nevarnosti, ustrelil proti kmetu, ld se je zadet zrušil na tla. Tedaj so začeli kmetje strejati z revolverji, orožniki pa so vrnili ogenj. Kmetje so se takoj razbežali na vse strani. Tu je padlo sedem kmetov, trije kmetje in trije orožniki pa so bili ranjeni. Semkaj so zaradi tega takoj odšli pomočnik bana savske banovine dr. Hadži, zatem svetnik notranjega ministrstva Hajdukvelj-kovič, pomočnik poveljnika orožništva, pomočnik poveljnika savskega orožniškega polka in policijski svetnik dr. Vragovic iz Zagreba. Razen tega so okrepili orožniške organe iz sosednjih orožniških čet in iz orožniške šole v Kamenici. Toda 20. t. m. okrog 6. zjutraj je prišlo do 200 kmetov pred Slavonski Brod. Orožniki so jih pozvali, naj se razidejo, ti pa se niso hoteli odati, marveč so brez vsakega pojasnila pričeli streljati z revolverji, misleč, da bodo razgnali orožnike. Ti se morajo v takih primerih poslužiti orožja in so zaradi tega streljali s puškami. Kmetje so se takoj pognali v beg. V tem spopada je padlo pet kmetov, trije pa so bili hodo ranjeni. Kmalu nato eo orožniki zvedel', da se tri do štir? kilometre od tod vnovič zbirajo kmetje in da šteje njihova skupina kakih 700 mož. Ta skupina je odposlala 10 odposlancev, da bi se pogajala s pomočnikom bana savske banovine, ld je bil v Slavonskem Brodu, in s svetnikom notr.ui*ega ministrstva Haj-dukveljkovičem. Odpis'anctvo je zahtevate, naj se kmetje izpnste, sedanji srfski načelnik pa odstrani s svojega mesta. Ko so odposlancem prijazno pojasnili in utemeljili, da je treba za tako zahtevo pismene obtožbe z navedbo primerov m da ss naj najprvo razidejo, so iyjivili, da to odklanjajo. Zahtevali so. naj svetnik IIa;-dukveljkovič pride mednje. Svetnik Hnj-dukveljkovič je ta «joziv sprejel z najlepšimi nameni. Z odposlanci je odšel k zbrani množici, da ji pojasni nepravilnost njenega ravnanja. Kmetje pi n;so pokazali niti najmanj dobre volje, da bi poslušali Hajdakveljkoviča, marveč so mn sporočili, da je njihov o jetnik in da ostane pri njih kot talec dotlej, dokler ne izposte njihovih tovariš3v. Iver se množica ni hotela raziti do 13. ure in ker tv.th ni norela izpustiti svetnika Hajdnkveljkoviča, so orožniki krenili k Podvilju, -tje" je bila ta skopina kmetu/ zbrana. Prihod orožnikov je kmete pop'M noi 113 zbegal in množica se je takoj razbežaia na vse strani. Nato je na področja tega sreza zavladal popoln red in mir. Po ugotovljeni krivdi so župnika Praškiča odvedli v sresko načelstvo v Slavonski Brod, kjer so ara zaslišali. Iz njegovih izjav in iz izpovedb prič -ledi, da je on stvarni organizator nekoličine ljudi, ki so zapeljali nepoučene kmete in jih naboj-skali proti oblastem. Med t rni izjavami je tadi zanimivi podrobnost, .<]er Prašldč trdi, da mn je dr Maček dovolil kandidirati na njegovi listi, če »K» dr. Maček pri volitvah nosilec liste. Tega Praškiča poznajo že od prej kot človeka, ki je nagnjen h kaznjivim dejanjem in .la je bil kot tak že obsojen. Tak ) ga je n. pr. sodišče z razsodbo od 23. oktobra 1921 št. 5711 obsodilo na eno leto temnice zaradi ponarejanja denarja. Bazen tega je bil Praškič že opetovano politična kaznovan. Pred leti pa so ga morali na zahtevo škofa Akša-movica s policijsko asistenco vreči iz njegovega župnijskega, urada zaradi nemoralnega življenja ln škandal av. S tem sem vam podal izčrpno in pravo sliko o teh dogodkih, kakor so se dozdaj odigrali, je končal g. minister Popovič. Macdonald o jamstvih za mir v Evropi Kolektivno jamstvo za skupno varnost je neodložljiva potreba sedanjosti Pariz, 24. februarja. AA. Današnji »Matin« objavlja razgovor s predsednikom angleške vlade Macdonaldom. V tem svojem razgovoru je Macdonald poudarjal, da je možnost nepričakovanih letalskih napadov zelo nevarna svetovnemu miru in da je treba zaradi tega skleniti varnostne ukrepe proti tej nevarnosti. Nato je dejal: Najprvo je treba vzpostaviti medsebojno zaupanje in skleniti kolektivno jamstvo za sknpno varnost. To dvoje spada med neodložljive potrebe sedanjega sveta. To morajo vedeti predvsem velike sile, da se po tem ravnajo. Treba Je vzpostaviti zaupanje med temi državami. Sistem skupnega varovanja mira bo uspel samo toliko, kolikor bo iskren in kolikor dobre volje bodo pokazale prizadete države. Potrebno je tadi čim tesnejše sodelovanje vseh držav, ki so stvarno in iskreno za mir. Nemčijo, njena čuv-stva in njeno stališče je treba razumeti, toda tudi Nemčija naj pokaže svojo dobro voljo. Kar smo doslej dosegli, opravičuje upanje, da bomo tadi v prihodnje nspeli in da bomo dali evropskim narodom stvaren in trajen mir. Smrt nestorja naših novinarjev Beograd, 24. februarja, p. Sooči je umrl nestor jugoslovenskih novinarjev Svetoear Ristič, ki je bil rojen L 1853 in je živel v zadnjem času upokojen kot uradnik tiskovnega oddelka mmaojega ministrstva Platneni nacionalne revolucije v Zagrebu 1.189$ Na Jelačičevem trgu zažgana madžarska zastava na dan obiska cesarja In kralja Franca Jožefa — Poraz bana grofa KJiuena v hrvatskem deželnem zboru Uniformirane študente je vodil poznejši pesnik Lacko Vidrič, ki je bil katolik, ob njegovi strani pa sta stopala pravoslavni tovariš iz Vojvodine in muslimanski iz Bosne. 2e sestava sporeda je dala mnogim misliti, da se nekaj pripravlja. Policija je bila prepričana, da se Studenti nameravajo poklonil kralju. Pred Jelačičevim spomenikom pa je sprevod nenadoma obstal in velika množica je videla, kako je eden od študentov visoko dvignil madžarsko zastavo, ki je nekaj hipov pozneje zgorela z vi- Letos bo preteklo 40 let od pomembne demonstracije zagrebških vseučiliščnikov, ki so demonstrirali med slavnostnim obiskom cesarja in kralja Franca Jožefa proti madžarski potujčevalni politiki, proti eksponentu te politike banu grofu Khuenu in za pravice ne samo hrvatskega, temveč ju-goslovenskega rodu. Ti dogodki so odmevali po vsej avstro-ogrski monarhiji, mnogo pa so bili komentirani tudi po vsem evrop-, skem tisku. Pri vsej vztrajni borbi Hrvatov za ohranitev nacionalne individualnosti in za najprimitivnejše narodne pravice se je vendarle pojavil — kakor tudi drugod me" našim življem, ki je živel pod tujim jarmom, velik razdor med starimi in mladimi. Ko je prevzel grof Khuen banske posle, so se stari voditelji hrvatskega življa popolnoma omejil na najmiroljubnejše izraze svojega narodnega zastopstva, meneč, da bo Hrvatska itak za večne čase ostala združena z ogrskim kraljestvom. Ponižnost narodnih prvakov je bana ohrabrila in pošiljal je v Budimpešto in na Dunaj poročila. da je Hrvatska popolnoma s-pacifi-cirana«. Tej pacifikaciji so,verjeli in 14. oktobra 1895. je cesar Franc Jožef kot ogrski kralj z ogrskim ministrskim predsednikom in s člani vlade obiskal Zagreb. Prej ga ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi se bil pokazal v Zagrebu. Madžaroni so zvečer pred kraljevim obiskom demolirali po Zagrebu nekaj srbskih lokalov, raztrgali in poman-drali pa so tudi srbske zastave, ki so bile razobešene na poslopju srbske banke in srbske pravoslavne cerkvene občine. To razdejanje si je cesar Franc Jožef naslednji dan z veseljem ogledal, ko se je vozil po zagrebških ulicah, njegov odposlanec pa je zagrebškim Srbom izrekel licemerno j najvišje« obžalovanje teh dogodkov. Cesar in madžarska gospoda so seveda smatrali ta vandalizem za najboljši dokaz hrvatske pacifikacije, o kateri je ban že toliko poročal. Prišlo pa je hudo razočaranje. Za cesarjev in kraljev obisk so oblekli okrog 200 zagrebških visokošolcev v posebne gala-uniforme, prikrojene po vzoru madžarskih plemičev. Dopoldne 15. oktobra se je pomikal proti Jelačičevemu trgu dolg sprevod tako uniformiranih visokošolcev. Ljudstvo jih je radovedno gledalo in vsi so se čudili, ker so stopali tako mrko brez običajnega petja ter se sploh niso zmenili za pozdrave. kantov v dravski banovini žele trafikanti: 1. Ustavi sc naj podeljevanje novih tra^ fik ter se podvržejo vse trafike, ustanovljene od leta 1932. dalje, strogi reviziji; ukinejo naj se vse iste, ki so nepotrebne. V svrho tega naj se izda v najkrajšem času pravilnik k monopoiskemu zakonu od 5. decembra 1. 1931. 2. Izda se naj dovoljenje za obvezno članstvo, da si na ta način zberejo malo-prodajalci tobačnih izdelkov in monopol-skih predmetov potrebna sredstva v gospodarske in socialne svrhe, kar je ▼ sedanjih časih nujno potrebno in je tudi že uvedeno v drugih državah z največjim uspehom. 3. Ukine naj se naredba uprave državnih monopolov, ki zahteva, da morajo imeti trafikanti vse vrste tobačnih izdelkov v zalogi. Ta se naj izpremeni tako, da morajo imeti samo oni na prometnih točkah vse vrste tobačnih izdelkov, ki se morajo označiti od finančne kontrole. 4. Ukine se naj zahteva po 15dnevni za- sokim plamenom. Namah je množica razu- J^določija ^"J^A^J* mela pomen dijaške demonstracije in zaorili so klici proti monarhiji in proti banu. Policija si je utirala pot skozi množico, jurist . Stjepan Radič pa je ustavil policijskega g'„popolnoma neumestna poveljnika ter ga zapletel s svojo duhovi- Zastare" tobacm lzd razloga, ker dejansko popolnoma zadostuje taka količina, ki se lahko izpopolni vsak dan in je zaradi tega zahteva po večji zalo- tostjo in sugestivno zgovornostjo v debato, med katero je dokazoval ,da tudi po postavah na Hrvatskem ni upravičena madžarska zastava. Dokazoval mu je, da je demonstracija namenjena samo v protest proti nepostavnemu madžarskemu imperializmu in da ne pomeni razžalitve madžarskega naroda. Radič je s to debato policijo zadržal in njegovi tovariši so se med tem razgubili. Pozneje so aretirali vse, ki so imeli gala-uniformo, v zaporih pa so pridržali samo one, ki so izjavili, da so se demonstracije udeležili iz prepričanja. Kdor pa je rekel, da se je znašel na Jelačičevem trgu samo zaradi splošnega navdušenja je bil takoj izpuščen iz policijskih uradov Dijaška demonstracija med cesarjevim obiskom je učinkovala kakor bomba. Opo-zicionalni madžarski listi so očitali banu Khuenu, da je bil slep ln da ni razumel hrvatskega narodnega razpoloženja, inozemski listi pa so se posvečali vprašanju narodnih manjšin v avstro-ogrski monarhiji. Epilog pa je bil v hrvatskem deželnem zboru, v katerem je nacionalno revolucionarni pokret mladine osokolil tudi stare, mirne hrvatske patriote. Stari primorski poslanec Barčič je v svojem govoru nagla-sil, da sta srbska in hrvatska zastava emblem našega narodnega edinstva. Ves zbor je odločno obsodil politiko bana Khuena, zlasti pa njegovo sejanje mržnje med Srbi in Hrvati in ban je doživel v deželnem zboru največji poraz. O vseh teh zgodovinskih dogodkih bo v ponedeljek 25. t. m. predaval bivši šef Centralnega presbiroja g. Milan Marjanovič in bo njegovo predavanje oddajala zagrebška postaja- izdelki se naj izme-• njajo brez odškodnine. Neopravičeno je zahtevati od trafikantov 13odstotno odškodnino pri 5odstotni prodajni proviziji, posebno še, ker v mnogih primerih dobivajo trafikanti že pri nabavi zastarele tobačne izdelke. Velika krivica je tudi v tem, da pridejo povečini samo oni zastareli tobačni izdelki v zamenjavo, katere so morali prisilno nabaviti trafikanti, če-j prav so vedeli, da jih ne bodo spravili nikoli v promet. Med slučajnostmi je bil sprejet predlog, naj se nad eksportnimi cigaretami uvede stroga kontrola. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Franc Beline, v odbor pa Jernej Novak, Marjana Novakova, Amalija Klandrova, Frančiška Golijeva, Franja Pezdirjeva, Pavle BadeSič, Mihael Belak, Anton Preša, Adolf Peče, Anica Dimiceva in Franc Hitti. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 24. februarja. Ban dr. Puc pokrovitelj obrtniške razstave v Ljubljani Posebna deputacija Društva jugosloven-skih obrtnkiov za dravsko banovino, podružnica za Ljubljano-mesto in Ljubljano-šiško je posetila v soboto g. bana in ga seznanila z namenom obrtniške razstave v Ljubljani. Deputacija je g. bana prosila za pokroviteljstvo, katero je blagohotno sprejel. Razstavni odbor je sklenil, da se razstava otvori 29. junija ter konča 14. julija. V interesu ljubljanskih obrtnikov je, da se čimprej prijavijo za razstavo, ker je število prijavljencev že visoko, da bo mogoče razstavnemu odboru upoštevati vse prijav-ljence in temu primerno oddeliti razstavni prostor. Prijave sprejemajo pisarna DJO, Rimska debati o posmrtni samopomoči je bilo sklenjeno, da je obvezna za vse člane, prispevek se pa zniža od 40 na 20 Din. Sklenjeno je bilo, znižati članarino nižjim občinskim uslužbencem. Dalje se je sklenilo, da bodo občinski uslužbenci sodelovali pri »Samoupravi« s svojo prilogo in s svojimi članki. Za urednika je bil imenovan g. Japelj. Zborovalce je pozdravil še v imenu tovarišev iz severnega dela dravske banovine g. Kranjc iz Slovenjgradca. Zborovanje likovnih umetnikov Sinoči so v restavraciji »Zvezda« zborovanje naši likovni umetniki, včlanjeni v Društvu upodabljajočih umetnikov. Zborovanja se je udeležilo okrog 30 slikarjev in kiparjev, pa tudi nekaj gostov, ki jih je zanimalo poročilo o delovanju društva v minulem letu. . „ , Glavna debata se je razvila okrog de- VS .A' razstavnega odbora Ivan I narnih dajatev m d banovine. tfprav. Mihelčič, Ljubljana, Borštnikov trg 1 in nik Narndne W* 7nrmin i. predsednik podružnice DJO za Ljubljano-šiško Kristan Franjo, čevljarski mojster, Celovška cesta 83, kjer dobe interesenti tudi vsa nadaljnja pojasnila. Zbor notarjev Glede na nedavno izjavo pravosodnega ministra dr. Kojiča, da vprašanje notarijata pri nas še ni rešeno in naj se sploh ukine ali pa razširi na vso državo, se je danes dopoldne vršil na sodišču izreden občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Poročal je predsednik, notar g. dr. Kuhar in je bil njegov predlog, naj se notarijat raztegne na vso državo, soglasno sprejet. Notar g. dr. Kre-velj je poročal, da ni misliti na ukinjenje notarijata. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zahtevajo notarji raztegnitev dosedanjega notarijata na vso državo. Resolucija bo poslana vsem odločujočim činiteljem. Občinski uslužbenci za južni del dravske banovine Danes dopoldne se je vršila v dvorani mestnega magistrata skupščina Društva občinskih uslužbecev za južni del dravske banovine. Predsednik g. Japelj je otvoril skupščino, pozdravil magistratnega ravnatelja g. Jančigaja, tajnika Zveze občinskih uslužbecev Mohoriča in druge ter se spomnil kralja Uedinitelja. Kot prvi se je zatem oglasil k besedi magistrata ravnatelj g. Jančigaj in je razložil pomen stanovskih organizacij občinskih uslužbencev, ki jih je v naši državi nad 60 tisoč. V imenu Zveze občinskih uslužbencev je g. Mohorič pozdravil zbor in podal pregled dela zveze v prid uslužbencev. Predsednik g. Japelj se je obema zahvalil za izvajanja ter nato podal pregled društvenega dela, zlasti pa njegovih prizadevanj v borbi za uredbo in statut o občinskih uslužbencev. Iz tajniškega poročila g. Kavčiča je bilo razvidno ogromno delo društva, a blagajnik g. Ažman je povedal, da je finančni položaj društva razmeroma povoljen. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika Vanko Japelj iz Tržiča, v odbor pa: Franc Perko iz Tržiča, Drago Bizal iz Kočevja, Jožica Jemceva z Bleda. Tine Korinpek iz Trbovelj .Janko Guček iz Logatca. Ignac Nadrah iz Višnje gore, Jože Kavčič z Jesenic in Franjo Simončič iz Novega mesta, v nadzorni odbor pa Franc Armeni iz Toplic in Ferdo Dekleva iz Domžal. Pri slučajnostih se je razpravljalo o združitvi obeh občinskih organizacij za severni in južni del. ki bi lahko kot ena močneje zastopali interese občinskih uslužbencev. V nik Narodne galerije g. Janez Zorman je pojasnil, kod in kje so ta denar porabili. Največ ga je šlo za adaptacijo prostorov galerije, za nakupe umetnih in umetno-obrtnih izdelkov, ki so bili na dražbah zadnje čase posebno na nekaterih gradovih, katerih lastniki so pomrli ali pa bili primorani, svoje zbirke spraviti na dražbo. Tako je mogoče, da so imeli umetniki v resnici malo od tega denarja, ko so skoro vsega porabili za namene, ki skoro nimajo kaj skupnega z živimi razmerami naše upodabljajoče umetnosti in njenih ustvar-j evale ev. Pred zaključkom zborovanja se je okrog tega razvila pTecej živahna debata. Ogenj v strehi je nastal zaradi očitkov g. Zor-manu, češ, da ima on v zadevah naših umetnikov zmerom prvo besedo, kar mu nekateri zamerijo. Nihče ne dvomi, da vodijo g. Zormana vselej le nesebični idealni nameni, kadar je našim umetnikom z nasveti ali pojasnili na razpolago. Vendar so pri debati hoteli videti nekateri v tem početju umetnostno-politično vlogo Narodne galerije, kateri ne priznavajo primata v odločanju zadev umetnikov, najsi Narodna galerija tega oficielno tudi ne dela. Težnje naših trafikantov \ Danes so trafikanti zborovali pri Lloydu na Sv. Petra cesti. Občni zbor je bil dobro obiskan. Po otvoritvi predsednika Belinca je poročal tajnik Peče. da si je organiza- i cija lani pridobila 33 novih članov, izgubila pa 12. Opažati je, da se za organizacijo zanimajo trafikanti iz Maribora in Ljubljane, medtem ko na deželi ni opažati zanimanja. Vsega skupaj je imelo lani društvo 496 rednih, pet častnih in enega podpornega člana. Grajati mora redno članstvo, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti, zlasti ne glede plačevanja članarine. Tudi lani je morala organizacija zaradi naraščajoče krize in zaradi vedno večjega števila novih trafik opetovano intervenirati in je dosegla marsikak uspeh. Stiki z društveno centralo v Beogradu so bili zelo tesni, prav tako z drugimi udruženji. Po poročilih drugih funkcionarjev je bila na koncu sprejeta obširna spomenica, v kateri trafikantje apelirajo na upravo državnih monopolov, pa vendar ne dovoljuje več ustanavljanja novih trafik ali pa naj se to vprašanje reši s pravilnikom. Prodajna provizija je tako nizka, razmere vedno hujše in položaj trafikantov čedalje slabši. Nevarnost je. da bodo trafikanti opuščali trafike. Glede na hud položaj trafi- Predavanje v „Soči" V »Soči« je govoril v soboto zvečer priljubljeni predavatelj zdravstveni svetnik g. dr. Franta Mis o raku. V teku nadenour-nega predavanja je v poljudnih besedah, spremljanih 5 številnimi skioptičnimi slikami, prikazal poslušalcem, ki so napolnili dvorano »Pri levu« na Gosposvetski cesti do zadnjega kotička, vse strahotne bolečine, ki jih zadaja rak človeštvu. Posebno pozornost je vzbujalo demonstriranje raka na naravnih preparatih. Vsa neumorna prizadevanja tudi najuglednejših zdravnikov znanstvenikov niso mogla doslej dognati pravega izvora te strašne bolezni, za katere nastanek obstajajo doslej tri teorije. Bolezen je razširejna zlasti v severnih mrz-lejših krajih, in sicer v glavnem v civiliziranih plasteh človeštva. Statistično je dokazal, da umre za rakom letno okroglo 60 Ljubljančanov. Njegovo predavanje je izzvenelo v apel na oblastva in našo javnost, naj bi z dotacijami, odnosno s prispevki pripomogli do ustanovitve radiološke stanice v Ljubljani, kjer bi se z radijskim obsevanjem zdravile in lajšale strašne bolečine onim 1560 ljudem v dravski banovini, ki vsako leto bolehajo za rakom in ki sicer brez pomoči hirajo ali pa so prisiljeni iskati za drag denar leka v tujini. Nastopil je tudi društveni pevski zbor, ki je pod vodstvom društvenega pevovodje g. Mihe Rožanca zapel nekaj lepih narodnih pesmi. „Gašperček v Mojstrani" Danes popoldne so uprizorili v Vajenskem domu Jakoba špicarja lutkovno predstavo »Gašperček v Mojstrani«, za katero je bilo toliko zanimanja, da je zmanjkalo vstopnic. Predstava je bila. izvrstno režirana. Občinstvu je zlasti ugajalo, ker se vse odigrava v domačem miljeju. Pristni gorenjski kostumi, lepa scenerija, humorja polni ku-pleti in prav dobro izurjeni orkester Vajenskega doma so mnogo pripomogli, .da je bila lutkovna predstava res na višku. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesja, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Jose-fova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah, proti jetrom in danki ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurnem kataru. »Franz Jose» fova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Zadnja pot Josipa Bergmanna Novo mesto, 23. februarja Danes popoldne se je vršil pogreb lekarnarja g. Josipa Bergmanna ob ogromni udeležbi meščanstva, okoliškega ljudstva, njegovih Številnih prijateljev in znancev, ki so dospeli z vseh strani naše banovine. Zastopani so bili vsi novomeški uradi in Številne organizacije. Zelo častno je bilo zastopano gasilstvo, katerega častni poveljnik je bil pokojnik. Lekarnarsko zbornico sta zastopala magister dr. Piccoli in magister Levstek. Ogromni žalni sprevod je vodil ob Številni asistenci duhovščine kapiteljski proSt Kari Certa. Številni venci so pričali o pokojnikovi popularnosti, ki jo je užival v javnosti. Ob krsti sta stopali dve vrsti gasilcev, ena i gorečimi baklami v rokah, a krsta sama je bila obložena s krasnimi venci in šopki. Vso dolgo žalno pot je igrala novomeška godba. V sprevodu je korakalo tudi več sto dečkov, mladeničev ln tudi sta- i reqäih mož, akterim vsem J ebil pokoj rejslh mož, katerim vsem je bil pokojnik krstni ali birmanski boter. Ko je žalni sprevod krenil s starega pokopališča, kjer je duhovščina opravila cerkvene obrede, na novo pokopališče, so ob zvokih gasilskih fanfar — zadnji pozdrav zaslužnemu gasilcu — spustili krsto v zomljo. Počivaj v miru. NovomeSčan, ki si svoje mesto tako ljubil, saj si s svojim človekoljubnim delovanjem otiral solze in mnogim pomagal v potrebi! Higijenski zavod Ljubljana, v februarju. Poročilo o živahni delavnosti Hifijenekega zavoda v preteklem leta, ki nam ga je atavil na razpolago direktor g. dr. Petrič in Id imo ga deloma prinest! le na sveč-nico, naj izpopolnimo še z naslednjimi podatki: Nadzorstvo nad živili je vršil kemijski oddelek Higijenskega zavoda in deloma zdravstveni dom v Mariboru. Preiskanih je bilo 3302 (predlanskim 3330) vzorcev živil, predvsem mleka, mle£-nih in mesnih izdelkov, mlevskib izdelkov, masti, kare, alkoholnih in brezalkoholnih pijač in vode. Zanimivo je, da med 1000 vzord mleka lani ni bilo ugotovljene nobene potvorbe, kar dokazuje uspešnost nadzorstva. Oddelek je sodeloval z mestnim nadzorstvom tako, da so se vršile vsak mesec 4 skupne kontrole živil na področju mesta In je s tem omogočilo strožje nadzorstvo. Poleg tega Je oddelek stalno nadzoroval kopališče S. K. »Ilirije« in sistematično preiskoval vse leto Ljubljanico in Savo, da bi s tem ugotovil sestavo odpadnih vod in njih vpliv na onečiščenje Ljubljanice ln Save. Skupno s Sanitarno-teh-ničnim oddelkom je proučeval kraške vode v Suhi Krajini, da bi se našla najboljša rešitev vodovodnih naprav v Suhi Krajini. Z barvilom »uraninom« so bili barvani podzemeljski vodni toki. da se ugotovi zveza med ponlkovalnlcaml In pritoki Krke. Rezultat barvanja je bil pozitiven. Pri tem so sodelovali razni strokovnjaki In skavti V povojni dobi je bilo to prvo barvanje kraških vod. Barvanje Je subvencionirala kr. ban6ka uprava. Citaitt t e ti <>n t ho renilo ŽIVLJENJE IN SVET I pri^io^ osebah (odprta pri 360). Poeveto- Asanaclja vasi. Sanitarno-tehnični oddelek zavoda Je zgradil 12 vodovodov (Gor. Suhadol pri Brusnicah, žalna pri Višnji gori, Rakitna pri Preserju, Stranice pri Slov. Konjicah, Toplice pri Novem mestu, Cerklje — žu-peča vas, 6t. Janž — češnjice, Smokuč pri Breznici, Šmartno pri Litiji, Kotredež pri Zagorju, Srednja vas v Tuhinju, 1 vodovodno zajetje (ékrilj, občina MozelJ), 3 kapnice (Poljane pri čremošnjicah, Vel. Cerovec pri šmihelu. Koprivnik ln 6 vodnjakov (Raje pri Vel. Dolini, Cerkvišče pri Gradcu, Križevska vas pri Metliki, Dokle-ce pri Ptujski gori, Puoonci in St. Lov. rene na Pohorju) Sredstva za zgradbe so prispevali država, banovina, občina in prebivalstvo. Vsled pomanjkanja denarnih sredstev je prebivalstvo prispevalo nanj odpadajoč! del večinoma v delu in vožnjah. Poleg tega Je oddelek napravil načrte za 4 zdravstvene domove, 22 vodovodov, 7 javnih kapnic ter 6 vodnjakov in je brezplačno razdelil večje število standartnih načrtov za gnojišča in greznice. V 44 krajih banovine se Je' izvršil krajevni ogled zaradi preskrbe z vodo. Odkar obstoji HÜ-gijenski zavod, ni bilo Izvršeno še v noblem letn toliko vodopreskrbnih naprav. Zdravstvena in aoeialna zaščita dojeneev In male dece. V posvetovalnice 11 dečjlh dispanzerjev (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Tržič, Medvode, Lukovica, Trbovlje, Hrastnik, Cerklje ob Krki, Rogatec) je dovedla 3001 mati (predlanskim 2571) dojence In malo deco na pregled in posvetovanje, 1094 mater Je pa prišlo le zaradi nasveta. Pregledov dojeneev In male dece je bilo izvršenih 12.259 (predlanskim 10.855). V poliklinikah dečjlh dispanzerjev je pa bilo pregledanih ln zdravljenih 7075 (predlanskim ©617) dojeneev In male dece v 17.&60 (predlanskim 16.715) ordinacijah. Največ dojeneev je bilo donesenih v dispanzerje zaradi motenj v prebavi vsled nepravilne prehrane, mala deca pa je pobolevala večinoma na dihalih in angleški bolezni (rahitis) Siromašnim materam so se delila brezplačno zdravila, mleko, plenice in druge potre. ne za dojence. Zaščitne sestre dispanzerjev so "tpravile po domovih dojeneev in male dece 9131 (8815) obiskov. V dečjem domu (Kraljice Marije) v Ljubljani je bilo oskrbovanih 400 (264) dojenčkov 7373 (5826) dni in 4S (47) mater. Poleg tega sta se vzdrževali 2 selski deč.fi koloniji Zavod za zaščito dece Je priredil 26 tečajev o negi dojenčka. Zdravstveno in socialno zaščito šolske dece 1 je vršilo 11 šolskih poliklinik (Ljubljana, Maribor, Celje. Kranj, Novo mesto, M. Sobota, Tržič, Medvode, Lukovica, Cerklje ob Krki, Rogatec). Zdravniki poliklinik so izvršili po šolah 12.996 (predlan. 15.125) j sistematičnih in kontrolnih pregledov učencev. Ostale preglede so izvršili mestni in banovinski zdravniki, ker spadajo ti pregledi v smislu zakona o zdravstvenih občinah v njih delokrog. Zdravniško pomoč j» iskalo v ambulatorijdh poliklinik 29.506 (predlanskim 16.863) učencev v 41.035 (25.000) ordinacijah. Starši učencev so »e posvetovali z zdravniki v 3542 (35'' primerih, učenci v 2101 (1811). Zdravniki so napravili na domu 179 (173) obiskov, zaščitne sestre pa 575 (596). Antropolog šolske poliklinike v LJubljani Je izvršil merjenja na 2292 učencih. Za nego in popravilo zob šolske mladine so skrbeli šolski ambulatorjl v Ljubljani, Mariboru in Celju. V počitniške kolonije (Rakitna. Sv Martin na Pohorju, Lukovica, Medvode) je bilo «prejetih 515 (495) okrevanja potrebnih učencev. Sredstva sa vzdrževanje kolonij so prispevali: Fond za zdravstveno zaščito učencev. Kuhinja kraljice Marije, Protituberkulozna liga, Rdeči križ in nekateri učenci sami. V šolskih kuhinjah (LJubljana, Maribor, Celje, ki so se vzdrževale 11 prispevkov NJ. Vel. kraljice Marije (vsaka mesečno po 5000 Din), Je bilo izdanib siromašnim učencem 142.145 malih Južin in 39.576 kosil in večerij. Delo v spletnih ambulatorljlh. Podeželski zdravstveni i domovi (Medvode, Lukovica, Cerklje. Rogatec) imajo po leg drugih ambulatori jev Se ambulatori je za zdravljenje in posvetovanja odraslega siromašnega prebivalstva. V teh «ambula tori 11 h Je iskalo »dravniSke pomoči 4074 (44«8) oeeb v 5394 («623) ordinacijah V kopal '""**' travet ven'h domov se je oko-palo 17.25« (14.525) oseb. Borba proti tuberkulozi. Protltuberkuloane dispanzerje v Celju. Mariboru in Tržiču (jadnji! Je n* novo os novan) Je obiskalo 2299 oseb v 4983 ord' naciiah Tuhp '-uloza je bila ueotovljens vanj z obolelimi Je bilo 2812. Zaščitne sestre so napravile na domu 295 posetov Rentgenološko je bilo pregledanih 840 oseb. V bolnice ali zdravilišča je bilo poslanih po dispanzerjih le 57 oeeb. kar je bore malo v razmerju z ugotovljenimi primeri. V 316 primerih se je zdravilo v dispanzerjih s pnevmotoraksom Dispanzerji so razpolagali z mnogo premajhnimi 6red-stvi, da bi mogli poslovati v večjem obsegu. Zatiranj« trahoma. Organizacijo protitrahomske borbe v Prekmurju vodi Zdravstveni dom v M. Soboti s pomočjo protitrahomskega ambii-torija v Dol. Lendavi in 26 selskib ambulane. Trahomski ambulatori} v D. Lendavi in 10 selskih ambulane je bilo na novo otvorjenih. Zdravstveni dom je ugotovil do konca leta 1933 v Prekmurju 3780 za trahom bolnih oeeb. To število je v letu 1934 naraslo na 4807, Zdravstveni dom je izvršil v to svrho obširno perlustraci*© prekmurskega prebivalstva. Pregledal je lani 25.671 oseb in zdravil trahomaše v Zn-avstvenem domu in po selskib ambii-lancah v 113.993 (predlanskim 59.871) ordinacijah. Zaščitne protitrahomske sestre sc napravile na domovih 1361 posetov V Zdravstvenem domu je bil otvorjen odde-kk z 10 posteljami za operirane trahomaše. Protltrahomsko akcijo v PrekmurJ» je podpirala z denarnimi sredstvi kr. barska uprava. Zdravstvena prosveta prebivalstva. Higijenski zavod je priredil 2 stalni razstavi na velesejmskem prostoru v Ljubljani: »Tuberkuloza« in »Mati in dete«. Razstavi je obiskalo okrog 20.000 ljudi. — higijenske ustanove so priredile 27 tečajev o negi dojenčke, 1 potujočo higijensko razstpvc. 1 tamaritinski tečaj in 283 (35?) zdravstveno i/o'l^ünih predavati. Raznim prosvetnim d»'lštvom so bili izpoeejeri z.lravst?« f^mi, diapozitivi 'n slike. V radiu I j' bljana se je vršila v zimsk:h mese-*. b »-talna zdravstvena ura. Prav tako je statistični odsek obiaral dragoceno r.azorm- gradivo, mod dru£im tudi tibele o razdelitvi prebivalstva dravske l*anovice ,)o starost' in spolu za desetletje 1920— 1Ö30, ki kažejo živo poioDo o ras»j in L*mir?nju našega naroda. ■I Film Z. K. D. Danes ob HS. pop. poje Lawrence Tibbett v prekrasnem filmu KUBANSKA LJUBA VNA PESEM Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50, 6.50 Din Predstave v Elitnem kina Matici Nevarno naraščanje škofjeloških vod Škof ja Loka, 24. februarja, škofjeloške vode so potuhnjene. Vsako jesen in pomlad nam jo zagodejo, po prilikah pa še drugikrat, da se kar s strahom oziramo nanje, ko nam valijo besneči valovi ob sotočju Selščice in Poljanščice velikanske množine vodne mase v Soro, da jo struga komaj požira. Včeraj je bila situacija spet kritična. V petek, še bolj pa čez noč in v soboto ves dan je lilo kakor iz škafa in je voda takorekoč kar pred očmi opazovalcev naraščala više in više. Zvečer je bila struga Poljanščice ob sotočju čisto do roba zavzeta in vsak trenutek je bilo pričakovati, da se voda razlije preko bregov, zlasti ker je še vedno neusmiljeno deževalo. Sneg je kar sproti jemalo. Spričo velikega naliva se je Sora divje razpenjena valila proti Medvodam ter sem in tja že prestopila meje svojega običajnega toka. Danes je naliv popustil, toda je položaj še vedno kočljiv, ker je porečje naših vod zelo prostrano in so imeli zlasti na Poljanskem tudi hudo deževje. Nalive je spremljal močan veter. Laško, biser ob Savinji Citai sem nekje o davno že preizkušeni resnici, da te neka nevidna sila stalno privlači na kraj, v katerem si doživel najgloblje pretresljaje in dogodljaje. So to doživetja in slike, katere si je za vedno in neizbrisno vtisnila v spomin nepreračunljiva in vihrava mladost ali pa veličastje narave. Mladost in njena svetla zarja kmalu zgine in je ni več. Ostane vendar večna, stalno enako privlačna, enako mladostna narava, ki te v Laškem razgiba in razvedri enako pozimi, ko mlado in staro pohiti z »dilca-mi« na bližnje hribe in planine; enako v zgodnji spomladi, ko te ob toplih vrelcih Savinje pozdravi že prvo zelenje, in prve plahe vijolice ter zvončki, katere v bližnjem Celju in Zidanem mostu pokriva še debeli sneg: enako ob poletni vročini, ko iščejo domači in tuji gostje, zdravi in bo-lehni v hladni reki osveženja in razvedrila; enako ob pestro-žareči, zasanjeni jeseni, ko že najdemo polagoma v topli termi pred bližajočim hladom zdravja, mladosti in zabave. Pozno zvečer se sprehajam na postaji in čakam brzega vlaka. Čakam in se sprehajam skoraj sam. Le v čakalnici n. razreda dremlje in se potiho razgovarja, čas hrvaško, čas nemško mlajša dama in elegantno opravljeni starejši gospod, ki je menda obiskal kopališče in čaka sedaj, enako meni, na brzi vlak za Zagreb in Beograd. Tudi par glasnejših potnikov-Älezni-čarjev se oglasi za trenutek in tudi ti utihnejo kmalu docela. Ostanem aam. Sam ter vedno bolj prevzet in preSinjen od nočnega šumenja Savinje. ki odmeva v tisočerih akordih bližajoče se spomladi, v strmih grapah in skritih dolinicah Sv. Mohorja, Sv. Jederti, Sv. Lenarta in jasnega, stožčastega Huma. O čem žuboriš in mi pripoveduješ spomlad, Savinja? O Kačičevi, toliko povečani ta ozaljšani restavraciji? O impozant-nem. novem Sokolskem domu ob reki? O mogočni pivovarni, ki se pripravlja in gradi v Laškem' Ali samo. draga, napram vsem ta vsemu enako pravična Savinja, pripoveduješ o tihih, s cvetkami in solncem nekoč obdanih potih, o zgrešenih in nedoseženih ciljih? Da. tajinstvena je tvoja govorica, Savinja skrivnosten, a kako blagodejen Je tvol jek tn odmev ob prebujajotìh se gorah ln gozdovih v nočni tmini ta bllžnj! pomladi v — Laškem ! Franc Wernig. To so res i skrajno nizke cene! Prima športni snknjiči po 98 Din VELIKA IZB ERA pumparic, modnih hlač, oblek in čepic. Res poceni kupite le pri PRESKERJU v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14 Lakner in Pančur pripravljena na smrt Razglasitev potrjene smrtne obsodbe — Zadnje ure obeh zločincev — Pančur ciničen, Lakner skesan Maribor, 24. februarja. Točno ob 8. zjutraj je pridrdral preko državnega mosta voz, ki je vzbudil zanimanje vseh mimo idočih. Na vozu je sedelo pet paznikov in sredi med njimi v veirigah uklenjena dva mlajša človeka. Ljudje, ki so stali kakor običajno ob tej uri na Glavnem trgu, so takoj vedeli, da st Lakner in Pančur na svojem zadnjem potu skozi Maribor. Ko je voz prispel pred vhod jetnišnice v Sodni ulici, je tam že čakal kordcxn orožnikov, ki so oba zlo-čisnca prevzeli v smislu predpisov ter jih spremili v določeni jetniSniški celici. Ljudi se je na mah nabralo ob vhodu vse polno ter so vse dopoldne ljudje v komentiranju dogodka postajali pred jetnišnico Ko sta Lakner in Pančur stopila z voza, sta se po vsem telesu tresla. Bila je pač slutnja, da so jima ure štete. Razglasitev potrjene smrtne obsodbe Prvotno bi se morala izvršiti v prejšnji porotni dvorani. V zadnjem trenutku pa jc predsednik sodišča dr. Ž ih er v soglasju s predsednikom senata dr. Tomba k o m in jetnišnišlkim ravnateljem Ilohnjecem odredil, da se razglasitev izvrši v jetnišniški ravnateljski sobi. Ob 11. je bil zbran veliki senat, in sicer vss. dr, Tombak kot predsednik, vss. Zemljič, vss. Lenart, ss. dr. Kotnik in Kolšek kot prisedniki. Navzočen je bil tudi državni pravdnik dr. Hojnik kot zastopnik državnega tožilstva, nadalje orož-nijiki podpolkovnik Gerovac, sodni uradniki, pravniki in novinarji, širša javnost k razglasitvi ni imela dostopa. Kmalu po 11. uri je iz jetnišnice sem prihajal odmev zamolklih korakov in rožljanja verig, v katerih sta bila oba zločinca ukovana. Pančur je verige držal z vrvico kvi Jutra« Jreiuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Bttmlkax. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarja Frane Jenrftek. — Za tnacratal del je odgovoren AJojz Novak. — Val t «