<g@Mmmm GLAS
Uto XLV - št. 59 - CENA 38 SIT
Kranj, petek, 31. julija 1992
Prvi krak do volitev
Zakon o volitvah v državni zbor je najpomembnejši iz svežnja volilnih zakonov.
Vsi zbori so zakon v sredo sprejeli, vendar v različnem besedilu, predlog uskla-jevalne komisije je bil zavrnjen, zato je bila včeraj opoldne sklicana skupna seja vseh zborov. Prvi korak k volitvam je bil kljub vsem zapletom storjen.
Čeprav so strankarski interesi glede roka volitev in volilnega sistema, predvsem v državni zbor, hudo različni, je v glavah slovenskih strankarskih veljakov le prevladalo spoznanje, da so volilne igre prišle v nevarne vode. da časa za izvedbo volitev zmanjkuje in da bi nadaljnje zavlačevanje vrglo pri bodočih volilcih na po-stavljalce novih pogojev slabo luč, če že ne ocene o neresnosti in nedozorelosti političnemu trenutku. Predvsem zato so predstavniki desetih poslanskih klubov pretekli teden podpisali predlog novega zakona o volitvah v državni zbor. Na uradnem predlogu ni podpisov Narodne demokratske stranke, kije zvesta zahtevi po referendumu. Liberalne stranke, ki zavrača postopek nastajanja volilne zakonodaje, in poslanskega kluba Demos, ki pogojuje glasovanje z vključitvijo tako imenovanega "udbovskega amandmaja'' (izjava o nesodelovanju z Udbo in katerokoli drugo obveščevalno službo) v besedilo zakona. Če je že pri drugih dopolnilih mogoče doseči kompromis, potem ga bo pri tem dopolnilu, sredina seja skupščine je to dokazala, najtežje. Predlagatelji dopolnila so trdno odločeni vztrajati do konca, njegovo vsebino so celo zaostrili z brisanjem časa sodelovanja, vprašanje pa je, koliko volje do popuščanja bo imela nasprotna stran, saj je, kot meni sama, pokazala pri drugih dopolnilih dovolj prožnosti
in politične volje, da volitve letos bodo. Drugi člen ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije določa, da je treba nov državni zbor izvoliti najkasneje v enem letu po sprejemu ustave, to pa je do 23. decembra letos. Do tega skrajnega roka je res še pet mesecev, kar je navidezno veliko, vendar so vmes točna določila, kdaj morajo biti razpisane volitve in koliko dni mora preteči od razpisa glasovanja do volitev. Predlog zakona določa, da ne več kot 90 in ne manj kot 60 dni. Ker pa je vmes do-pustniški avgust, se časovna rezerva takoj skrajša za 30 dni.
S sprejemom zakonov o volitvah državnega zbora, državnega sveta in predsednika republike zakonodajna plat priprav na volitve še ne bo končana. Razhajanja je treba pričakovati pri določitvi volilnih enot in okrajev. Enot naj bi bilo osem, vsaka enoata pa naj bi bila razdeljena na 11 volilnih okrajev, v vsaki enoti pa naj bi izvolili 11 poslancev. Že sedaj je slišati hude očitke, da so v predlogu zakona volilne enote oblikovane neživljenjsko in razbijajo sedanjo ustaljeno razdelitev Slovenije.
Skupna seja, na kateri naj bi uskladili predlog zakona o volitvah v državni zbor, je bila sklicana včeraj oh pol dvanajstih. Vendar je bil začetek zaradi premajhne udeležbe preložen. 9 J. Košnjek
Samopostrežna
trgovina ROMANA Stara c. 9, ŠKOFJA LOKA (pri Zdrav, domu) POSEBNA PONUDBA v prvem tednu AVGUSTA:
• pivo UNION 38.00
• sladkor (50 kg) 72.00
• moka TIP 500 5 kg
177.00
• Barcaffe 1 kg 480.00
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka Kranj		
GORENJCin FORMULf?^	BAN PRII	KA IRANKA
NOVA PODOBA VOJAŠNICE NA BOHINJSKI BELI - Prve vojake pričakujejo v tej vojašnici sicer šele začetek oktobra, vendar mora biti prenova stavb končana že dva meseca prej. Od konca marca naprej so rekonstruirali 8 starih objektov in postavili enega novega. V prostorih že vsa oprema. Ko bodo uredili še okolico, bo pogled na vojašnico mnogo lepši kot v preteklosti. (Več na Odprtih straneh) S. Saje - Foto: P. K oz jek
Za pot na Hrvaško
Ugodneje s potovalnimi čeki
Z drsenjem tečaja slovenskega tolarja v primerjavi s tujimi konvertibilnimi valutami se je julija marsikaj spremenilo glede najprimernejšega načina, kako in kje si zagotoviti hrvaške dinar-Je za pot v sosednjo državo.
Ce je prejšnji mesec držalo, da je najugodnejša varianta nakup mark v naših menjalnicah in potem v hrvaških bankah zame-(Jatl za marke /a HRD, se je v tem mesecu precej spremenilo.
čitno bo razmerje med DEM in SIT v menjalnicah kar obstalo na 1 ■' ; 57,- (prodajni tečaj za DEM) ali pa morda še višje. Do-J Hrvaška ne bo spet občutno devalvirala svoje valute, je za ček     nrva^m dinarjev najbolj primerna varianta potovalni
0 ,„ '>r°dajni tečaj za HRD za potovalne čeke je že nekaj časa . u (npr. v SKB d.d). Ob upoštevanju, da boste v naših menjal-gcan za 100 DEM odšteli med 5.620 in 5.690 SIT, za istih 100 IS o-) ^a Vam n°d° v hrvaških bankah našteli po uradnem tečaju HRl" se 'zračun izkaže v prid direktne menjave SIT v
KD s potovalnimi čeki. Razlika je namreč kar okrog 20 odsto-Kov (pn menjavi SIT - DEM - HRD boste v najboljšem primeru dosegli tečaj 0,36).
nilki t!5d*r: Ce sc bo ,eča-> tolaria umiril (ves ta teden so menjal-in t K uJI mirovali oziroma je tolar celo pridobil na vrednosti) stvar aSka Narodna banka devalvirala hrvaški dinar, bodo
1 sPet takšne kot junija in v prvih dneh julija.
Primanjkuje premoga
T 1 l'i'Vno P<u'jetje I les je sporočilo, da /naša zaloga premoga v 'bovljo k eno tretjino predvidene in potrebne, kai zadostuje
l|uh| ' °' mcseta obratovanja. Tudi termoelektrarne v Soštaniu m Danski toplarni imajo pičle zaloge premoga, ker so ga nad t VPrcć'H) veliko pokurile v času remont a I! K skil Prot,videni rok  Pohajanje /alog na d
elek ,ermoe'ektrarn pa je kaj slaba napoved nemotene oskrbe ,r'ko v jesenskem in še posebej zimskem obdobju
Družinska košaric« za julij
Hrana se je pocenila!
Na osnovi podatkov republiškega zavoda za statistiko so v strokovni službi sveta slovenskih svobodnih sindikatov t/račun ali julijske življenjske stroške za tri in štiričlansko družino, Minimalni mesečni stroški tričlanske delavske družine so julija /na* šali dobrih 38 tisočakov, štiričlanske družine pa dobrih 45 tisočakov.
V družinski košarici je ie vedno /daleč največji izdatek hrana. Zanjo je družina julija porabila najmanj 55 odstotkov, za higieno in zdravstveno nego dobrih deset odstotkov, za ogrevanje in razsvetljavo slabih šest, malenkost manj za izobraževanje, kulturo in razvedrilo, dobrih devet odstotkov družinskih stroškov pa je šlo za stanovanje. Zanimivo je, da so v družinah skrajno varčevali pri oblačilih in obutvi. Kot kaže izračun, jim za obutev sploh ni ostalo nič denarja, za oblačila so v skupnih stroških odšteli le 0,7 odstotka.
Sicer pa so se julija cene življenjskih potrebščin v primerjavi z junijem zvišale za 0,7 odstotka, julijska inflacija je znašala dva odstotka (junija 5,9). Na takšno gibanje cen življenjskih potrebščin je vplivalo dejstvo, da so cene mnogih spremljanih potrebščin ostale nespremenjene, nekatere cene pa so se celo znižale. Zlasti so se zaradi sezonskih vplivov znižate cene hrane; pocenila se je zelenjava, maščobe in mlečni izdelki se niso dražili.
Cenejša hrana je povzročilo, da se je prvič, odkar v sindikatih spremljajo ceno košaric, pocenila ena od spremljanih potrebščin. V primerjavi z junijem sta za 03 oziroma za 0,2 cenejši košarici minimalnih mesečnih stroškov družin. Povprečni košarici pa sta višji za 1,6 oziroma za 1,5 odstotka. Minimalni mesečni košarici sta višji za 1,3 oziroma za 1,2 odstotka. • H. J.
Ob 1. avgustu, občinskem prazniku Jesenic in Kranja, prisrčne čestitke občankam in občanom obeh gorenjskih občin!
Gorenjski glas
Občinska praznika Jesenic in Kranja
Jesenice, Kranj 31. julija - Jutrišnji 1. avgust je občinski praznik jeseniške in kranjske občine. Na Jesenicah bo drevi ob 19. uri na trgu Toneta Čufarja osrednja prireditev "Večer pred praznikom ". V programu sodelujejo pihalni orkester jeseniških železarjev, folklorna skupina Triglav in mažoretke. praznični nagovor Jeseničanom pa bo imel župan dr. Božidar Brudar.
V Kranju bo danes ob 15. uri slavnostna seja zborov občinske skupščine. Podeljene bodo nagrade in priznanja občine Kranj, skupščina pa se bo posebej zahvalila kranjskim kegljačem za odlične rezultate na svetovnih prvenstvih. Drevi ob 19. uri bo tradicionalni promenadni koncert kranjskega Pihalnega orkestra, ob 20. uri pa se bo začela Kranjska noč, ki bo center Kranja od gimnazije do Pun-gerta spremenila v praznično prizorišče. Praznično in veselo bo v centru Kranja tudi jutri zvečer in ponoči, ko se Kranjska noč nadaljuje.
Barcelona 92
Blejski veslači uspešni
****
IN ŠE
159
DRUGIH NAGRAD
kebanje 4 septembra 1992 v GLOBUSU
Posojila Stanovanjskega sklada RS
Tudi zadružnikom
V tretjem razpisu posojil Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki smo ga prejšnji torek objavili v Gorenjskem glasu, je med razpisnimi pogoji tudi veljavno gradbeno dovoljenje. Ker je do dokončanja tretje gradbene faze gradbeno dovoljenje za člane stanovanjskih /adrug izdano na zadrugo in šele zatem na investitorja zadružnika, je Stanovanjski skl.nl RS omogočil tudi zadružnikom enakopravno udeležbo v razpisu za posojila. Skup ni fond, ki je na voljo, /naša I milijardo tolarjev, kompletirane vloge pa Stanovanjski sklad Republike Slovenije sprejema do konca oktobra. Zato zadružniki, ki še niso zaključili tretje gradbene l.i/e svo|oga ob|ekta, namesto gradbenega dovoljenja pred ložijo pogodbo med njimi in stanovanjsko zadrugo, kar ustreza razpisnemu pogoju »veljavno gradbeno dovoljenje«.
Kranj, 31. julija - Slovenski športniki nastopajo na olimpijskih igrah v Barceloni s spremenljivo srečo. Pričakovanja so v prvih nastopih izpolnili le blejski veslači. Četverec brez
krmarja se je z zanesljivo vožnjo takoj uvrstil v polfinale, dvojec s Čopom in Zvegljem pa je moral na popravni izpit v represaž,
kjer pa je zmagal in se uvrstil v polfinale. Polfinale dvojcev je bilo včeraj, četverci pa ga imajo danes. Telovadec Lojze Kol-man je povsem odpovedal in z olimpijskim neuspehom zaključuje svojo tekmovalno kariero, pod svojimi zmožnostmi pa je v prvih dveh disciplinah nasto-
pal strelec Rajmond Debevec. Polona Frelih je v prvem dvoboju zgubila, vendar še ostaja v tekmovanju, priačakovanja pa je izpolnil plavalec Jure Bučar, ki je bil na 400 kravi 16. • J.K.
Skalica 1, Kranj Tel./fax 324-734
VOZILA OPEL IN FORD V ZALOGI V KRANJU
SLOVENIJA IN SVET
Storili smo, kar smo morali in zmogli
Podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Pučnik je na konferenci o problematiki beguncev z območja bivše Jugoslavije v palači narodov v Ženevi dejal, da so možnosti Slovenije pri pomoči beguncem izčrpane.
Naša delegacija, ki jo vodi podpredsednik vlade dr. Jože Pučnik, v njej pa je tudi zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, od
ženevskega srečanja o problematiki beguncev z območja bivše Jugoslavije pod okriljem visokega komisariata OZN za begunce, ne pričakuje pretirano veliko. Vendar je izrazitejše spoznanje Evrope in tudi sveta, da je tem ljudem, ki jih je že nad milijon, polovica pa jih pozimi utegne ostati brez strehe nad glavo, treba vendarle pomagati in zaustaviti izganjanje ljudi z njihovih domov. Ker bo Evropa, pa mogoče še kakšna zunajevrop-ska država, tudi v prihodnje omejevala sprejem beguncev, njihovo število pa se bo zanesljivo še povečalo, je slovenska delegacija prišla v Ženevo s konkretnimi pobudami. Dr. Jože Pučnik jih je predstavil na sredinem plenarnem zasedanju. Slovenija med drugim predlaga ustanovitev treh mirnih mednarodno varovanih območij v Bosni in Hercegovini, kamor naj bi prihajali begunci in kamor naj bi se iz držav, kjer so sedaj, lahko vračali, do teh središč pa bi morali zagotoviti varne poti humanitarne pomoči. Pučnik je pozval svet, naj pomaga beguncem. Slovenija je storila vse, kar je mogla. Vse njene rezerve so izčrpane. Evropa mora tudi izdatneje finančno pomagati državam, kamor so se zatekli begunci.
Bomo ostali brez morja
Dva zanimiva sestavka je objavil zagrebški Slobodni tjednik. Prvi je pogovor z Gianjrancom Gambassinijem. predsednikom tržaške desničarske Liste za Trst. Ta stranka je zahtevala od italijanskega zunanjega ministra Scottija (ta je v sredo odstopil -op.p.) revizijo Osimskih sporazumov. Lista ne soglaša z uradnim stališčem italijanske vlade, da so meje s Slovenijo nespremenljive. Razdelitev Tržaškega zaliva je krivična in bi moral ves pripasti Italiji. Sloveniji pa v zameno ne bi bilo treba ničesar dati. Scotti naj bi pobudo sprejel, prav tako pa naj bi se začeli neuradni pogovori o tem. Drugi članek z naslovom Hrvaška riba v slovenski mreži pa pravi, da slovenski ribiški gusarji vdirajo v hrvaške vode, lovijo ribe, jih predelajo in nato prodajajo na Hrvaško. Avtor nam očita krajo deviz. Kompas naj bi Istro okradel za najmanj 100 milijonov mark, saj je pogodbe podpisal v času razmerja tolar : hrvaški dinar I : I. sedaj pa je že 1 : S. Zato bi morali tudi Slovence obravnavati kot tujce. Časniku gredo v nos slovenski vikendi v Istri in slovenizacija Istre na škodo hrvaškega življa. Hrvati v Slovenskem primorju pa naj bi bili brez pravic. V svojem predvolilnem televizijskem intervjuju je bil hrvaški predsednik dr. Franjo Tuđman sicer za prijateljske odnose s Slovenijo, vendar je poudaril, da je 724 milijonov kvadratnih metrov hrvaške zemlje v tujih (slovenskih) rokah, ravno tako več kot 15.000 hiš in stanovanj, preko 400 počitniških domov...
Izmenjava vojaških izkušenj
"Za varnost vsake države je pomembno, da ima dobre odnose s sosedami, zato slovensko obrambno ministrstvo krepi stike s sosednjimi državami. Slovenija se mora vključiti v mednarodno politiko tudi na obrambnem področju. Gradimo mirnodobni obrambni sistem in smo pred reformo obrambnega sistema, ki jo je treba prilagoditi novi ustavi. Tu je še več nereše-
Van (len Broek na obisku
Včeraj je prišel na dvodnevni obisk v Slovenijo nizozemski zunanji minister Hans van den Broek, ki se ga dobro spomnimo kot predsedujočega evropske skupnosti ob lanskem sprejemanju Brionske deklaracije. Nizozemski minister se bo srečal z najvišjimi predstavniki Slovenije, osrednje teme pogovorov pa bodo Slovenija in Evropska skupnost, položaj Slovenije v jugoslovanski krizi in sodelovanje med Slovenijo in Nizozemsko.
nih vprašanj, zato so tuje izkušnje dobrodošle," je povedal slovenski obrambni minister Janez Janša. Slovenija je sodelovanje pri izmenjavi izkušenj že vzpostavila z Madžarsko in Avstrijo, v kratkem pa bodo navezani uradni stiki tudi z italijanskim obrambnim ministrstvom. Glede na dogodke v Bosni in Hercegovini je zelo pomemben sistem kolektivne varnosti v Bosni in Hercegovini. # J. Košnjek
Peterle prejel zlati znak Zaščita
Ljubljana - V sredo dopoldne sta direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar in podpredsednik kranjskega IS Peter Ore-har Lojzetu Peterletu podelila častni zlati znak ZAŠČITA in grafiko akademskega slikarja Vinka Tuška.
Franc Ekar je dejal, da so ob 20. sejmu Zaščite pripravili priznanja, ki naj bi bila tradicionalna. Zlati znak podelujejo osebam, ki so neposredno sodelovale v projektih civilne zaščite in pri pospeševanju humane zaščite posameznika. Tudi Lojze Peterle je aktivno sodeloval pri projektu Zaščita v Kranju, zato so se mu z zlatim znakom zahvalili za njegovo sodelovanje.
Lojze Peterle je ob tej priložnosti izjavil: "Nisem navajen prejemati priznanj in to priznanje pravzaprav vidim kot neki dokument iz časa, ko smo marsikaj skupaj delali v Sloveniji in za Slovenijo. Ta razstava je bila že del naše identitete na sejemskem področju. Vesel sem, da je na tej razstavi tak poudarek na humanizmu in skrbi za človeka. Ta dimenzija je bila ves čas zelo prepričljiva. Vesel sem, da Gorenjski sejem to prireditev tako resno razvija. Sam sem seveda obrobna oseba, ki pa je imela s svojo funkcijo določene možnosti pomagati omenjenemu projektu."
Renata Škrjanc
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Skupščinski zbori v sredo sprejeli tri volilne zakone, vendar neusklajene
Križev pot volilne zakonodaje
V sredo do usklajevanja ni prišlo, ker so se poslanci zaradi nesklepčnosti družbenopolitičnega zbora razšli. Pravi prepir pa se je vnel ob predlogu, da bi poimensko objavili, katerih poslancev družbenopolitičnega zbora na popoldanski seji ni bilo. To bi bilo javno lin-čanje, so menili nasprotniki objave in vrnili udarec z zahtevo, da se javno objavijo tudi manjkajoči poslanci na sejah, ko so padali zakoni prejšnje Peterletove vlade.
Predvčerajšnjim na sejah zborov parlamenta je bilo največ ugibanj, ali bo na zborih dovolj poslancev za sprejem volilne zakonodaje, za kar je potrebna dvotretjinska večina, kar pomeni, da bi moralo biti za zakone v vsakem zboru vsaj 54 poslancev. Ta osnovni pogoj je bil dosežen, saj je bila dopoldne prisotnost zadostna. Popoldne pa je bilo v
družbenopolitičnem zboru praznih le preveč sedežev, potrebne večine za usklajevanje na skupni delovni seji ni bilo več in poslanci so se razšli. Zahteva, da bi javno objavili manjkajoče poslance, ni bila sprejeta. Na družbenopolitičnem zboru se je vnel pravi prepir med zagovorniki in nasprotniki predloga. Slednji so imeli predlog za
Sporne volilne enote
Med ugovori na predlog zakona o volitvah državnega zbora je glavni ta, da volilne enote z okraji niso smiselno in življenjsko oblikovani, saj razbijajo sedanje občine in zaključene regionalne celote. Neposredne volitve posameznikov so premalo izražene, saj so še vedno v ospredju stranke. Kandidat bi moral prebivati v volilni enoti. Kot dopolnilo k zakonu je bilo predlagano tudi načelo resničnosti. Kandidate naj bi zakonsko obvezali, da bodo v predvolilnem boju govorili resnico. Če bi se izkazalo, da so lagali, bi jih lahko sodno preganjali. V zboru občin so tudi ugovarjali zoper dva manjšinska poslanca. Manjšine naj bi bile v prednosti, ker njihovi pripadniki volijo dvakrat: najprej kot državljani in nato še kot pripadniki manjšin.
Omejevanje plač
Zbor združenega dela je v sredo kot edini sprejel zakon o določanju izhodiščnih plač v negospodarstvu in zakon o začasnem omejevanju plač v podjetjih in organizacijah, ki imajo javni ali monopolni položaj. Njihove plače ne bi smele za več kot 50 odstotkov presegati povprečje v gospodarstvu. Ob obravnavi zakona o Rdečem križu so poslanci menili, da bi bilo treba hkrati reševati tudi položaj drugih humanitarnih organizacij, skupščina pa se je zavzela tudi za sprejetje nacionalnega programa zoper zlorabo drog. Zbor občin je uvrstil na dnevni red interpelacijo o delu in odgovornosti zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, novost pa je ustavna obtožba zoper notranjega ministra Igorja Bavčarja, ki jo je vložil Demosov poslanski klub. Obtožba mora biti sprejeta na vseh treh zborih, da se bo o njej začela razprava in postopek.
Seje skupščinskih odborov in komisij
Novi minister se je zagovarjal
Ljubljana, 31. julija - Pred sredino sejo zborov slovenske skupščine so se sestala nekatera delovna telesa skupščine.
Na odboru za splošne gospodarske zadeve je opravil zagovor kandidat za novega ministra za trg Davor Valentinčič, sedanji predsednik vlade ljubljanske
Vlada naj se pogaja s sindikati
Na odboru za delo in socialno politiko je bilo največ vroče krvi v razpravo o predlogu vlade za omejevanje plač v družbenih dejavnostih oziroma o določitvi izhodiščnih plač. Na pogovorih v torek vlada in sindikati niso našli skupnega jezika. Vlada meni, da to ni protiustavno in v nasprotju s kolektivnimi pogodbami, sindikat pa trdi nasprotno. Odbor je priporočil, naj vlada in sindikati pogajanja nadaljujejo.
Počasna
denacionalizacija
Na komisiji za denacionalizacijo so ugotovili, da se zakon prepočasi uresničuje in da prihaja do organiziranega odpora proti vračanju odvzetega premoženja. Predsednik komisije ■Ivan Pučnik je ugotovil, da v 19 slovenskih občinah še niso izdali niti ene odločbe o vračanju premoženja, v IK občinah pa še niso vrnili niti ene zgradbe ali poslovnega prostora. Pučnik je na-šeT krivca v ministrstvu za pravosodje in vladi. Glavna jedra odpora pa so gozdna gospodarstva, kmetijski kombinati in prehrambena industrija. Ministrstvo in vlada odgovarjata, da je ovir veliko, da vse zakonodaje še ni in da država ne more ukazovati občinam, kako naj ravnajo. Vlada priporoča skupščini, naj čimprej sprejme lastninsko zakonodajo, zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter druge zakone, potrebne za izvedbo denacionalizacije. • J. Košnjek
občine Vič. Povedal je, da bo potrebna pri sporazumevanju s Hrvaško potrpežljivost in da se odliva denarja na Hrvaško ne
da povsem preprečiti, saj je to običaj za predele ob mejah, mogoče pa ga je omejiti. Kot minister se bo zavzemal za preprečevanje monopolov. Po njegovem je nujna sanacija bank, veliko pozornost pa namerava nameniti zaščiti potrošnikov, za kar bo ustanovljen poseben urad.
"javni linč poslancev", zagrozili so z odhodom iz dvorane in očitali, zakaj ni bilo takega ravnanja takrat, ko so zaradi nesklepčnosti "padali" nekateri zakoni, ki jih je predlagala bivša Peterletova vlada. V mislih so imeli predvsem lastninski zakon, zakon o denacionalizaciji in zakon o zadrugah.
Predlog Rajka Pirnata, predsednika narodne demokratske stranke, da ni nujen hiter sprejem volilne zakonodaje, saj je sedanji predlog "gnili kompromis" in bi bilo bolje voliti po starem zakonu za volitve družbenopolitičnega zbora, ni bil sprejet. Večina poslancev je menila (nekateri so opozarjali na dramatičnost stanja in na grozečo politično katastrofo, drugi pa so ocenjevali, da stvar le ni tako huda), da je sedanji predlog zakona o volitvah državnega zbora kompromis, ki nikogar popolnoma ne zadovoljuje, vendar višje stopnje soglasja ni mogoče doseči.
Za presenečenje je najprej poskrbel zbor združenega dela, ki je vsa dopolnila k zakonu gladko zavrnil, nato pa ni izglasoval predloga. Zanj je bilo 53 poslancev, moralo pa bi jih biti 54. Popoldne je zbor "napako" popravil in zakon sprejel hkrati z dopolnili medzbo-rovske usklajevalne komisije. Ker je dovolj, da zakon sprejme vsaj en zbor in potem ni treba začenjati procedure zno-
va, je po neuspehu v zboru združenega dela položaj rešil zbor občin. Zakon o volitvah v državni zbor je sprejel, vendar z dopolnilom, da morajo vsi kandidati za poslance podpisati izjavo, da do pomladi leta 1990 niso sodelovali z Udbo ali katerokoli drugo obveščevalno službo. To je tako imenovani udbovski amandma, ki je bil kasneje razširjen brez časovne omejitve. To dopolnilo je zanimivo tudi zaradi tega, ker je že po zakonodaji prepovedano sodelovanje s tujimi obveščevalnimi službami. Tudi družbenopolitični zbor je nato sprejel zakon o volitvah v državni zbor, vendar brez dopolnil. Usklajevanja se je lotila medzbo-rovska komisija. Njen predlog pa ni bil sprejet. Po poslovniku mora sedaj zaplet rešiti skupna delovna seja vseh zborov, ki je bila sklicana za včeraj (četrtek)-Nesklepčmost je rešitev zapleta odložila na september.
Uskladiti bo treba Se' zako" o volitvah predsednika republike, kjer so predlagane nekatere omilitve pri številu poslancev oziroma državljanov pri predlaganju predsedniškega kandidata, neusklajen pa je tudi za" kon o volitvah državnega sveta-Volilna zakonodaja se je tako v sredo premaknila z mrtve točke in je sedaj obvisela med sprejemom in nesprejemom. #J. Košnjek
Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar
"Nadškofija se je pripravljena odpovedati lastninski pravici9'
"Cerkve ni mogoče primerjati s pridobitniškim podjetjem. Kar ima Cerkev, imajo ljudje."
j'
Od objave predloga /akona o denacionalizaciji, ki obsega tudi vračanje premoženja cerkvenim ustanovam (škofijam, župnijam in samostanom), se je stopnjevala gonja proti Cerkvi, češ da se hoče obogatiti na račun ubogih ljudi in postati največji veleposestnik in kapitalist v Sloveni-Očitki se nanašajo predvsem na vračanje goz-
dov v ljubljanski nadškofiji. Kljub ponovnim pojasnilom, zavračanjem neresničnih podatkov in zahtevam po popravkih in dopolnilih, se gonja proti Cerkvi nadaljuje. le tako je mogoče razumeti tudi zahtevo za referendum o Zakonu o denacionalizaciji," je v posebno izjavo zapisal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar.
"V imenu Cerkve na Slovenskem in kol ljubljanski nadškof ponovno izjavljam, da gre Cerkvi za to, da se prizna krivica, ki je bila storjena cerkvenim ustanovam / odvzetjem premoženja in da dobijo cerkvene ustanove jamstvo za finančna sredstva, ki jim bodo omogočala izvrševanje sebi lastnega verskega, vzgojnega, kulturnega in socialnega poslanstva.
Cerkev so verni ljudje, ki iz svobodne odločitve pripadajo cerkveni skupnosti, predstavljajo pa veliko večino slovenskega naroda /ato
< crkve ni mogoče primerjati s kakšnim pridobitniškim podjetjem. Kar ima Cerkev, imajo l|U-dje. Vse cerkveno premoženje je samo v njihovo korist, saj omogoča služenje na vseh področjih poslanstva Cerkve."
"Vodstvo Cerkve na Slovenskem je pripravljeno v dogovoru / vlado iskali tiste oblike finančnega vzdrževanja cerkvenih ustanov, ki s" v resnično korist vseh," je v izjavo za javnost pisal nadškof dr. SuŠter. "Če je mogoče naju bolj primerno in ustreznejšo obliko od vračanja
zaplenjenega premoženja, seje ljubljanska nadškofija, kolikor je to v njeni pristojnosti, pripravljena odpovedan lastninski pravici tlo škofiji ikih gozdov in drugih nepremičnin, ki jih P" SVOJi presoji ne potrebuje. Kakšna bi bila nadomestna oblika za zagotovitev finančnih sredstev za vzdrževanje in delovanje osrednjih cerkvenih ustanov (Nadškofijski ordinariat, Bogoslo* vno semenišče. Teološka fakulteta), primerno vzdrževanje, zdravstveno in socialno varnost osebja, skrb za cerkveno kulturno dediščin*1' Škofijsko klasično gimnazijo in drugo, naj bi bil piedmet skupnega dogovora Cerkev se /aveda. da ne bo nikoli dobila povrnjenih tistih sredstev, ki so jih do danes i/ cerkvenega premoženja pridobivali drugi. Pričakuje pa, da bo takih zlorab vendarle enkrat konec in da bo v prihodnosti mogoče to vprašanje rešiti na drugačen način, podobno kot v drugih zahodnih demokratičnih državah."
GLAS
M.iiko V.ill;'"';1,
Ustanovitelj in izdajatelj:
časopisno podietje GORENJSKI Gl AS KRANJ
t rednitka politika: Modviini nestrankarski politično informativni pollednik s poudarkom na dogaianph na Gou-ii|skcm    Predsednik Canopianega iveta: Ivan Bizjak    Direktor la glavni urednik: mara«.....'i\Mt<
Odgovoraa urednica: l.copoldtna Bogataj   Novinarji in uredniki: Hi-k-n.i Jclovčan. Jože Kosnprk. I ca Mencingei. Sloian Sap.-. Daiinka Scdei Vilma Stanovnik. M.ini.i Volciak. (velo /aplotnik. Danici /av it' VH|i Andiei Žalar, Štelan ŽVgi   Oblikovanje: Igoi Pokom   Tehnično urejanje: Ivo Sekne, M mana Drakslcr, Nada Prevc / Lektoriranje: Mat prta Vo/lič i Fotografija: ( fonud Šunk   Tlak: Podjelic DI 1 O     1 i, ca»opi%ov in revij, I |ubljan«   IJrcdnlirvo: Moli l'ijadeia I. lattfOB .Ml 1*0, 211-835. teleta*: 21 J-163   Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Ileivvcisova 16. telefon 218-463, lelcta* ((164) 215-366   Mali «V telefon 2l7-š>60    sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivmku; uradne ure vsakdan''    17 (Ml,   ( asopis i/hapi oh torkih in petkih                              Naročnina trimesečni obraču naročniki imajo 20% popusta, /a tujino: letna naročnina 140 DHM Oglasne storitve po ceniku Prometni davek po slopti|i š odstotkov, (mnenje RMI .'* 2' ').'] ___
Seja jeseniškega izvršnega sveta
Železarne v popolno ali delno prodajo?
Jesenice, 30. julija - V jeseniški železarni se zavzemajo za natečaj za dokapitalizacijo ali prodajo le posameznih delov. Vlada naj izvršni svet Jesenice seznani s celotnim projektom sanacije, da bodo na Jesenicah pripravljeni na posledice.
Republiška vlada je mnogih intervencijah - tudi iz jeseniške občine - na eni izmed minulih sej vendarle obravnavala sanacijski program podržavljenih slovenskih železarn in med drugim sklenila, da morajo železarne napraviti temeljit sanacijski program. Vlada pa bo v mesecu dni poskrbela za tuja sovlaganja ali tuj nakup vseh treh slovenskih železarn.
Razumljivo je, da je vest o »prodaji« slovenskih železarn tujim partnerjem zelo odmevala. Na Jesenicah se je za zaprtimi vrati sestal upravni odbor
železarn z ministrom za industrijo in gradbeništvo Dušanom Šešokom. Na tem sestanku so se zmenili za razpis natečaja za dokapitalizacijo železarn, za normalno poslovanje pa je vlada odobrila 5 milijonov nemških mark. Do konca leta naj bi veljal moratorij na cene energije in plina v slovenskih železarnah. Vse železarne naj bi proizvedle okoli 850 tisoč ton asortimenta letno, asor-timent pa bo zanesljivo odvisen od kupca ali soinvestitorja v slovenske železarne. Načelno so se tudi dogovorili, da je kr-
Izvršni svet zavrnil pobudo
Mestni trgi in ulice niso parkirišča
Škofja Loka, 30. julija - Občinski izvršni svet je v torek zavrnil pobudo stanovalcev Mestnega in Cankarjevega trga ter Blaževe in Klobovsove ulice, da bi smeli na teh površinah parkirati.
Promet in parkiranje sta na Mestnem in Cankarjevem trgu ter v Blaževi in Klobovsovi ulici prepovedana po odloku, ki ga je škofjeloška skupščina sprejela 1977. leta. Stanovalci lahko puščajo vozila le na dvoriščih, če imajo za to dovoljenje hišnega sveta, ali v garažah. Resnici na ljubo, v minulih petih letih prepovedi niso pretirano dosledno spoštovali, huda kri je nastala, odkar ima občina komunalnega redarja. Ta z mestnih trgov in ulic preganja vozila in lastnikom piše plačilne naloge, enkratni prekršek je "vreden" tisoč tolarjev.
Kar 90 podpisnikov (stanovalcev, lastnikov poslovnih lokalov) seje podpisalo na pobudo za liberalizacijo odloka o ureditvi prometa v ožjem mestnem jedru Škofja Loke. Občinski izvršni svet je sicer zavestno tvegal, da se ponovi "pasji protest", vendar je ostal neomajen. Zaenkrat nc bo predlagal spremembe odloka, strinjal pa se je, da bo glede parkirišč za meščane treba nekaj ukreniti. Omenjena je bila gradnja parkirne hiše, ki bi bila gotovo najboljša rešitev, vprašanje pa je, ali bi jo stanovalci (tudi finančno) podprli. Do konca novembra letos izvršni svet pričakuje od sekretariata za družbeni razvoj in Zavoda za družbeni razvoj temeljito analizo stanja prometa v mestu, skupaj s predlogi kratkoročnih in dolgoročnih rešitev parkiranja. • H. JelovČan
STRANKARSKE NOVICE
čenje programov v železarnah možno le v soglasju z lastnikom.
Tudi jeseniški izvršni svet je na minuli seji obravnaval informacijo o sanaciji slovenskih železarn in jeseniške železarne. Jeseniški izvršni svet bo od republiške vlade in upravnega odbora slovenskih železarn zahteval, naj občino seznanita z vsem projektom sanacije in rekonstrukcije še pred odločitvijo o izviri tujega partnerja ter o vseh drugih vprašanjih. Takšna skrb je povsem umestna, saj se bo sprememba nedvomno čutila v vsem jeseniškem prostoru.
V jeseniški železarni se že ves čas zavzemajo za to, da bi razpisali natečaj za prodajo le posameznih železarskih programov, saj bi tako imeli večje možnosti obstoja in razvoja. Že nekaj časa se pogovarjajo s
Socialistična stranka Slovenije
Vračanje cerkvenih gozdov
Ljubljana, 28. julija - Socialistična stranka Slovenije je odgovorila ljubljanskemu škofu glede vračanja škofijskih gozdov. Stranka meni, da je to pomembno nacionalno vprašanje in ga je smiselno rešiti z referendumom. To vprašanje je treba zaradi pomembnosti reševati drugače kor druge primere denacionalizacije, saj gre za 36.000 hektarov gozdov. Stranka soglaša z nadškofom, da je treba odnose med državo in cer-J^ijo urejevati tako kot v drugih razvitih evropskih državah. Oblikovati je treba poseben organ za reševanje odprtih vprašanj teh odnosov. • J.K.
Liberalno-demokratska stranka Kranj
Ob kranjskem prazniku
^den izmed sponzorjev poletnih prireditev v gradu Kieselstein, l1 Potekajo pod naslovom Kiselštajn kulturi, je tudi občinski od-°or Liberalno-demokratske stranke Kranj. *ranjski LDS pa je prevzel tudi pokroviteljstvo koncerta Kranjskega Dixielanda, ki bo ob Kranjski noči nocoj ob 20. uri na vrtu gradu Kieselstein.
, ?r or8ar>izatorji za koncert niso mogli izprositi ob občine niti olarja, bodo prisiljeni zaračunati simbolično vstopnino. Kljub err|u pa vse ljubitelje dixieland glasbe vljudno vabijo na pester
večer.
partnerji iz sosednje Italije in Avstrije.
Jeseniška železarna je v kritičnih razmerah, v popolni nelikvidnosti, saj jim kupci plačujejo le tretjino realizacije v gotovini, vse ostalo so kompenzacije. Ne morejo plačati niti zemeljskega plina, obveznosti do bank reprogramirajo, devizne prilive od izvoza proizvodov v celoti porabijo za uvoz surovin in repromateriala, ki bi ga ob boljši likvidnosti lahko kupovali doma. Radi bi ohranili zdrav del proizvodnje z dotokom svežega kapitala.
Sredstva, ki jih je železarna za obratna sredstva namenila do dokapitalizacije, nikakor ne bodo zadoščala, zato bi morali čimprej nekaj ukreniti. Že zdaj pa si ni treba delati nobenih iluzij: železarne bi »dobil« kupec, ki bo omogočil normalno tržišče. • D. Sedej
STRANKARSKE NOVICE
Slovenska obrtniško podjetniška stranka
Zakonito zastopanje stranke
Ljubljana, 31. julija - Stranka v izjavi za javnost pravi, da je edini zakoniti zastopnik stranke Emil Kandrič. Regularni kongres je bil decembra lani v Dravogradu, na njem pa je bil Bogo Rogina razrešen vseh svojih dolžnosti, letos spomladi pa je bil tudi izključen iz stranke. Naknadno sklicevanje kongresa v Slovenskih Konjicah je bila ena od samovoljnih in nepravnih potez Boga Rogine. • J.K.
Slovenski krščanski demokrati
Na volitve samostojno
Ljubljana, 25. julija - Na srečanju odborov Slovenskih krščanskih demokratov je predsednik stranke Lojze Peterle dejal, da želi stranka čimprejšnje volitve. Stranka bo na volitvah nastopala samostojno in predvolilne koalicije zanjo niso zanimive. Živahno je sodelovanje s tujino. Stranka spremlja delo nove vlade in po stotih dneh o njenih napakah ne bodo molčali. 24. oktobra bo predvidoma v Ljubljani 3. tabor Slovenskih krščanskih demokratov. Na srečanju slovenskih in hrvaških krščanskih demokratov so menili, da zapleti ob meji škodujejo obema državama, Ruplova izjava pa je zaplete zaostrila in je to, kot navaja sporočilo, po Peterletovih besedah, dejanje zrelo za ministrov odstop. • J.K.
Stranka Zveza za Primorsko
Primorski ustrezno mesto
Ljubljana, 27. julija - Stranka Zveza za Primorsko je bila ustanovljena pred enim mesecem v Lipici, sestanka so se udeležili predstavniki vseh primorskih občin. Stranka je registrirana in ima sedež v Sežani. Pobuda je naletela na ugoden odmev v vseh desetih primorskih občinah in tudi širše. Stranka se bo zavzemala za ustrezno mesto Primorske v Republiki Sloveniji in za njen razvoj. Sedaj je njena glavna naloga ustanovitev občinskih odborov. • J.K.
Stranka demokratične akcije Jesenice
Zahvala slovenskemu in občinskemu vodstvu
Jesenice, 28. julija - Čakali smo in upali, da bo morije v BiH konec, pa se še stopnjuje. Odbor SDA Jesenice v imenu svojega članstva in imenu ljudi, ki mislijo enako, poziva razumne ljudi, da vzdignejo svoj glas po vsem svetu zoper zločine in pokole. Za zunanji svet pa je velika sramota, da to mirno gleda. S silo in nerazumnimi ljudmi se je mogoče pogovarjati samo s silo, zato prosimo v imenu ogroženih otrok in žena, da se svet čim prej odloči za posredovanje. Odbor SDA se zahvaljuje Milanu Kučanu, dr. Dimitriju Ruplu, dr. Janezu Drnovšku in drugim iz slovenskega vodstva, ki so doslej obveščali svet o dogajanju v Bosni in Hercegovini. Zahvala za gostoljubje beguncem vsem prebivalcem Slovenije, Rdečemu križu, Karitasu, Lojzetu Peterletu za darilni bon, Merhametu Slovenije in jeseniškim občinskim strukturam. • J.K.
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MARKO JENŠTERLE
Beg pred drugačno resnico
Slovenski miniser za kulturo Borut Šuklje je svojo hrvaško kolegico ministrico Vesno Girardi Jurkič z uradnim pismom opozoril na enega največjih absurdov, kijih uzakonja hrvaška vlada. Konkretno gre za uvedbo carinskih dajatev za uvoz tiska iz Republike Slovenije. S tem pa se dokaj neposredno izvaja prefinjena cenzura, ki nima prav nič skupnega s svobodo tiska. Stvar je toliko bolj skrb vzbujajoča, ker se je hrvaška vlada k temu ukrepu zatekla v času ekspanzije komunikacij, ko revije, časopise, televizijo in radio vse bolj izpodrivajo računalniki, telefaksi in podobne naprave.
Nekdanji jugoslovanski (in tudi slovenski) sistem je bil še posebej občutljiv na kritično besedo. Zaradi tega je imela oblast ves čas pod drobnogledom vse knjige in druge publikacije, še posebej pa tiste, ki so med nas prihajale iz tujine. Znano je, da v kioskih pogosto ni bilo mogoče dobiti tujih časopisov in revij, in to vedno takrat, kadar so se v njih pojavljali kritični članki o naši državi. Še huje je bilo z našo literaturo natisnjeno onkraj slovenskih meja. Še nedolgo tega je za hud prekršek veljalo prebiranje emigrantskega tiska, pa čeprav je šlo na primer z najbolj nedolžno poezijo. Slovenski javnosti je bilo prepovedno vse, kar je nosilo oznako »natisnjeno v Buenos Airesu« ali v Clevelandu in podobnih slovenskih centrih.
Na srečo ta blokada informacij ni zdržala, tako tudi ni zdržal sistem, ki jo je gojil. Toda, če mislimo, da je stopnja slovenske demokracije enaka tistim v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, potem se hudičevo motimo. Hrvaška nova oblast je po padcu komunizma še posebej pozorna na to, »kdo je naš in kdo njihov«, zdaj pa, kot kaže, hoče to interno ideološko vojno razširiti tudi preko meja. Le kako si je mogoče drugače razlagati dejstvo, da so se slovenske knjige čez noč znašle v podrejenem položaju v primerjavi s hrvaškimi.
Pa ne gre samo za to neenakopravnost. Navsezadnje se s temi administrativnimi ukrepi na kocko postavlja neko kulturno sodelovanje in prepletanje dveh narodov, ki že od nekdaj mejita drug na drugega. Odveč bi bilo na tem mestu iskati številne primere medsebojnega kulturnega vplivanja med Slovenci in Hrvati, ki so se kazali tudi v prijateljskih stikih med kulturniki.
Toda zaradi vsega tega Slovenija po osamosvojitvi ne more obračati glave proč od stvari, ki so te, tradicinalno dobre odnose, zdaj postavili v povsem nove okvire. Ne gre za to, da bi zaradi številnih zaostritev razmere med Hrvati in Slovenci že enačili s tistimi med Hrvati in Srbi, pač pa za golo ugotovitev, da tudi Hrvaška pri odnosih z nami gleda predvsem na svoje interese. V času, ko se pri njih odvijajo predvolilne bitke, smo tako Slovenci prav dobrodošel dežurni krivec za prenekatere njihove notranje probleme.
Na drugi strani pa je treba dodati, da vojna na Hrvaškem močno škodi tudi Sloveniji. Po naših desetdnevnih spopadih z Jugoslovansko armado se je svet čez noč zavedel krize na Balkanu. Toda, če je nam z modro politiko uspelo vojno končati z minimalnimi žrtvami, je na Hrvaškem položaj popolnoma drugačen. Njihovi politiki v zadnjem času razglašajo, kako so zmagali v vojni, ker daje te že konec (nadaljuje pa se v Bosni in Hercegovini), toda vsakemu laiku je jasno, da problem dolgoročno nikakor niso rešili. Predvsem bo svet še nekaj časa prepričan o tem, da se je vsem republikam nekdanje Jugoslavije dobro čimbolj ogniti in ga pri tem nikakor ne zanimajo razlike med Slovenci, Hrvati in Srbi.
V tem oziru Slovenija plačuje davek tudi zaradi hrvaške vojne. V zadnjih mesecih pa se je pokazalo, da se na mednarodnem področju stvari vendarle (čeprav počasi) spreminjajo. Tako so nas države končno začele obravnavati samostojno in ne več v paketu v Hrvati. Seveda pa bo potrebno še ogromno časa in energije, preden bomo potegnili jasno črto ločnico z vsemi našimi sosedi. Pa ne zato, da se bomo ogradili in zaprli vase, ampak zaradi tega, ker je sodelovanje mogoče le pri popolnoma čistih in poravnanih računih.
Dolgoletni problem končno rešen
V Kekcu varstvo prizadetih otrok
Škofja Loka, 30. julija - Občinski izvršni svet je letos že nekajkrat obravnaval problematiko dnevnega varstva težje in težko razvojno prizadetih otrok, ki so zdaj vključeni v varstvo zunaj škofjeloške občine. Podprl je prizadevanja za oblikovanje oddelka za varstvo telesno in duševno prizadetih otrok, na torkovi seji pa je zanj končno našel tudi rešitev.
Oddelek za varstvo prizadetih otrok bo s septembrom zaživel v sklopu osnovne šole Jelo Janežič v vrtcu Kekec v Klobovsovi ulici, iz katerega se umika jaslični oddelek. Seveda bo treba prostore nekoliko preurediti, prilagoditi potrebam težje in težko razvojno prizadetih otrok. Za to je občinski izvršni svet v torek namenil 980 tisočakov.
S pametno prerazporeditvijo prostorov bi v prihodnosti lahko celoten objekt Kekca usposobili za potrebe varstveno delovnega centra za telesno in duševno prizadete. • H. J.
AUTOHAUS SUDRING g/
Aspernig
CELOVEC, SUDRING 332. Tel   9943 463 37238
OPEL VECTRA
že od neto ATS 140.000,-
• VELIKC SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME
• HITER IN TEHNIĆN0 BREZHIBEN SERVIS
PO GORENJSKEM
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Prireditve
Tržič, 30. julija - Občinski odbor ZZB NOV in občinski odbor Socialistične stranke Slovenije iz Tržiča vabita v nedeljo, 2. avgusta ob 11. uri pred spomenik pod Storžičem, kjer bo spominska svečanost ob spominskem dnevu na prve padle partizane Tržiške čete 5. avgusta 1941.
Dan oglarjev na Starem vrhu - Turistično društvo Starih vrh prireja v nedeljo, 2. avgusta, na Grebljicah na Starem vrhu 21. dan oglarjev. Program se bo začel ob 10. uri s ciljem kolesarske dirke iz Škofje Loke in s prikazom pripravljalnih del ob kopi, najbolj zanimivo pa bo ob 15. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali prihalna godba Alples, harmonikarji iz Železnikov, oktet Zadružniki, folklorna skupina iz Javorij, sledil bo podroben prikaz pridobivanja oglja. Vmes bodo še razne družabne igre in na koncu kajpak veselica. Igral bo ansambel Strmina. Program bo povezoval Janez Ziherl. • H. J.
Invalidi na izlet - Društvo invalidov Kranj organizira v soboto, 22. avgusta, enodnevni izlet v Čateške Toplice, Brežice in Semič. Prijave v pisarni društva na Begunjski 10, tel. 212-712.
SPOMINSKE OBLETNICE NA LEDINAH - Člani Planinskega društva Kranj so se konec junija spomnili 17. obletnice helikopterske nesreče na Ledinah, v kateri so izgubili življenje pilot, zdravnik in planinec. Bolj vesel dogodek bodo praznovali 1. in 2. avgusta. Letos namreč slavijo 15-letnico uspešnega delovanja Kranjske koče na Ledinah. Pred jubilejem so postojanko temeljito obnovili in uredili novo ploščad za pristajanje helikopterja. Razen tega so markacisti popravili poti k Češki koči, na Rinke in Veliko Koroško Babo. Na sobotni spominski maši za ponesrečene v gorah pričakujejo nadškofa Alojzija Šuštarja, za nedeljsko prireditev, tudi ob 11. uri, pa je slavnostni govor obljubil slovenski predsednik Milan Kučan. • S. S. - Foto: F. Ekar
"Najbolj urejen kraj na Gorenjskem"
Septembra priznanja najboljšim
Končano je ocenjevanje v akciji Najbolj urejen kraj na Gorenjskem. Svečana podelitev priznanj pa bo 19. septembra v Preddvoru.
Kranj, 30. julija - Komisija za urejanje okolja pri Gorenjski turistični zvezi je pred dnevi sklenila letošnjo akcijo Najbolj urejen kraj na Gorenjskem. Akcija je potekala v okviru reka Moja dežela - urejena in čista. Cilj te akcije pa je bil spodbujanje pri urejenosti krajev na Gorenjskem in h gostoljubnosti.
Ocenjevanje je potekalo po merilih Turistične zveze Slovenije, kraji pa so bili razvrščeni v pet skupin in sicer: v izrazito turistični kraji, turistični kraji, izletniški kraji, manjši kraji in občinska središča. Najprej so se na Gorenjskem vključile v to ocenjevanje občinske turistične zveze, ki so potem svoje ocene poslale komisiji za urejanje okolja pri Gorenjski turistični zvezi.
Izid ocenjevanja je naslednji: Med turističnimi kraji se je na prvo mesto uvrstila Kranjska Gora, za njo pa sta Bohinj in Preddvor. Med izletniškimi kraji je prva Mojstrana, sledita pa ji Cerklje in Gorje pri Bledu. Med manjšimi turističnimi kraji je dobilo največ točk Kibno pri Bledu, druga je bila Žirovnica, na tretjem mestu pa je Šenčur. Med občinskimi središči pa je na prvem mestu Kranj, za njim pa so Tržič, Radovljica, Škofja Loka in na petem mestu Jesenice. Med izrazito turističimi kraji pa je v skupnem seštevku zmagal Bled, ki je dobil 80,8 točke.
Svečana podelitev priznanj vsem najbolje uvrščenim krajem bo 19. septembra v Preddvoru, kjer bo tudi letošnje srečanje turističnih delavcev Gorenjske. • J. Kuhar
Trgovina SVEČAN v Gorenjih - V Gorenjah ob Jezerski cesti v kranjski občini sta v torek dopoldne brata Boštjan in Marko Zupan odprla novo trgovino; zares prijetno urejeno in bogato založeno s prehrambenimi in drugimi gospodinjskimi izdelki. Med posebnostmi je treba vsekakor omeniti kruh z Jezerskega in Komende, mesne izdelke Arvaj in Čadež, med glavnimi dobavitelji pa sta Živila in I^ika. Za naprej pa Boštjan in Marko napovedujeta, da bodo v trgovini ponudili tudi izdelke oziroma pridelke s kmetije in tudi biohrano. Otvoritve v torek se je udeležilo kar lepo število krajanov, ki so, kot so pripovedovali, tovrstno trgovino v kraju že lep čas pogrešali. Botra trgovini ob otvoritvi pa sta bila najstarejša krajana Angela Skodlar in Peter Sajovic. Zanimivo je nenazadnje tudi ime Svečan. Lastnika sta se odločila, da jo poimenujeta kar po domačem hišnem imenu v (Gorenjah. Trgovina bo odprta vsak dan od 8. do 20. in ob nedeljah od 8. do II. ure. V trgovini bodo sprejemali tudi naročila po telefonu na številko 242-517 za brezplačno dostavo blaga na dom. - • A. ž*.
Poletni utrip Kranjske Gore • V
Turistično informacijo na TV zaslone
Kranjska Gora, 30. julija - Turistično društvo Kranjska Gora se je odločilo za zanimivo novost, ki je v turističnih krajih na Gorenjskem še ni: na lokalni TV mreži bodo turisti lahko spremljali vse turistične informacije iz kraja in njegove okolice. Obnova Zdravstvenega doma.
V našem najbolj znanem alpskem smučarskem središču v Kranjski Gori so imeli vsa leta doslej tudi dokaj dobro poletno sezono. Letos je tako kot marsikje drugje tudi v Kranjski Gori nekoliko slabše, vendar že kaže, da se bo obisk avgusta povečal. Že danes so zasebne sobe in počitniški domovi večinoma zasedeni, rezervacije pa kažejo, da bodo od 1. avgusta še bolj. Počasi, a zanesljivo, se polnijo tudi hoteli, v katerih je največ nizozemskih in italijanskih gostov. Razveseljivo je, da turistični delavci pričakujejo dobro zasedenost še septembra.
Ob koncih tedna je v Kranjski Gori veliko domačih gostov, ki jih privabljata predvsem dve naravni jezeri v Jasni, kopljejo pa se tudi v Pišnici.
Turistična ponudba Kranjske Gore se vedno bolj dopolnjuje in postaja iz leta v leto bolj raznovrstna in kvalitetna. Tako je precejšnja pridobitev šola jahanja ob Porentovem domu, kjer izposojajo konje za jahanje, zelo pa povprašujejo po agenciji Julijana, ki se je specializirala za rekreativne športe. Julijana ima odlične gorske vodnike za lažje in težje gorske ture, ponuja rafting, padalstvo.
Turistično društvo Kranjska Gora za letos načrtuje tradicionalne turistične prireditve od Kompasovega piknika v Jasni do piknika za Larixom, kolesarsko dirko na Vršič in srečanje na tromeji.
MALA ANKETA
Kam na poletni oddih
Poletje večina ljudi pričakuje z veseljem, saj je takrat ponavadi prva priložnost za daljši dopust. V preteklosti je bil z njim povezan skoraj obvezen obisk bolj ali manj oddaljenih obmorskih krajev. Njihova izbira je zaradi vojne v drugih delih nekdanje skupne države sedaj veliko manjša, pa tudi prenekateri žep je postal preplitek za stroške letovanja. Ob izteku letošnjega julija smo se zato med Gorenjci pozanimali, ali so že bili kje na dopustu, oziroma, kam bodo šli. Nekateri so nas na kratko odpravili, da bodo kar doma, drugi so želeli ohraniti svoja doživetja zase, štirje naključni sogovorniki pa so za bralce Gorenjskega glasa povedali!
Turistično društvo si zdaj prizadeva, da bi se poenotili smerokazi in napisi v kraju. Zdaj se namreč dogaja, da zasebniki, ki odpirajo zasebna gostišča, postavljajo table in smerokaze kakor kdo in kamorkoli, zaželeno pa bi bilo, ko bi na določenih mestih in v enotni obliki vodili turiste lični smerokazi. Predvidevajo, da bi enake table usmerjale turiste na devetnajstih mestih v Kranjski gori, na njih pa bi označili tudi smeri za ustanove, ki jih turisti potrebujejo: zdravstveni dom, denimo. Sicer Kranjska Gora ima dve veliki informacijski tabli, na katerih je razvidno, kje je kaj in ki sta nameščeni pri malem golfu in pri avtobusni postaji, vendar pa bi bilo za lepši izgled kraja nujno, da druge table ne stojijo kjerkoli in da niso kakršnekoli.
Ena izmed večjih akcij prizadevnega kranjskogorskega Turističnega društva je napeljava dveh internih TV programov lokalne televizije. Na prvi frekvenci naj bi sprejemali avstrijski program, na drugi pa satelitski Eurosport. Prav Euro-sport naj bi po potrebi ob določeni uri prekinili in posredovali turistom najbolj zanimive uporabne in druge informacije iz Kranjske gore in njene okoii-ce. Pri Turističnem društvu upajo, da bodo vsi, ki od turizma živijo, vedno bolj zainteresirani za to obliko reklam in posredovanja informacij, obenem pa je uvedba dveh programov zanimiva tudi za krajane.
Leonida Pino-za iz Radovljice, risarka v Iskri Otoče:
»Včeraj smo začeli 14-dne-vni kolektivni dopust. Prvi teden bom preživela kar doma, drugi teden pa se bom s 6-letno hčerko verjetno odpravila kam na morje, vendar ne dlje kot do Umaga. Preostanek dopusta bom izrabila še za kakšen krajši izlet v hribe. Življenje je postalo že tako drago, da je za dopust treba kar varčevati. Sama bi si ga težko privoščila, če ne bi prislužila še kaj ob plači s honorarnim delom.«
Miran Končnik Z I ,11)11»
vega, trenutno brez   službe:
»V preteklosti sem z ženo in dvema otrokoma ponavadi obiskal sorodni-Dubrovniku. Letos to se-odpade. Gotovo bomo kar doma, saj tudi žena kot gosti nka poleti težko dobi dopust. Razvedrila vseeno ne manjka Radi se gremo kopat v radovljiški bazen, ali pa n.i So bec in Bled. Če zahajam v gore? Sam ne dosti, s sinom pa bova gotovo tudi letos šla z družbo Večno mladih iz Radovljice na tradicionalni pohod na Stol.«
ke
veda
Franc Ercc iz Kranja, vodja marketinga v Kokri: »Že od 1978. leta izkoristim vsak dopust za potovanja po raznih evropskih krajih. Prihodnji teden se trije odpravljamo v španske in francoske Pirineje, kjer se bomo skušali povzpeti na kakšen vrh. Tudi skromno potovanje s kampiranjem nekaj stane, vendar mi to moj zaslužek dopušča, ker živim še pri starših. Meni najbolj ustreza dinamičen dopust, saj ne zdržim dolgo na enem kraju. Po vrnitvi domov bo kakšen dan namenjen obisku morja ali hribov.«
Irena Bene-dik, študentka iz Stražišča pri Kranju: »Doslej sem šla poleti največkrat na morje. Tja sem šla s kolonijo, ker staršem ne ugaja vročina. I.etos nimam v načrtu daljšega leto-Vanjt, ob vikendih pa se bomo kdaj pa kdaj zapeljali do Portoroža Z denarjem, ki si ga prislužim z delom prek študent skega servisa, si privoščim tudi kakšen izlet v Sloveniji Poletje lahko lepo mine tudi ob plani narjenju ali kopanju z družbo k.u v bližnji Kokri.« • Stojan Saje - Foto: Peter Kozjek
Turistično društvo Kranjska Gora se je letos prvič odločilo, da nasade in zelenice po Kranjski Gori ureja jeseniški Kovinar. Ne Turistično društvo in ne gostje niso razočarani, saj so nasadi zares odlično urejeni... Foto: D. Sedej
Turistično društvo Kranjska Gora si prizadeva, da bi čimprej temeljito obnovili zdravstveni dom v Kranjski Gori... Foto: D. Sedej
Večina Kranjskogorcev namreč še nima satelitskih anten ali kabelskega omrežja in zato ne more spremljati avstrijskih TV programov. Ne nazadnje se bodo tudi v tistih hotelih, kjer še nimajo televizorjev, potrudili in jih kupili. Akcija bo zaključena predvidoma do septembra ali začetka oktobra, zanjo pa je HIT Nova Gorica prispeval 30.000 nemških mark, pri Turističnem društvu pa upajo, da bodo zbrali še dodatnih 15.000 mark.
Naslednja in zanimiva pobuda, ki spet prihaja iz Turističnega društva Kranjska gora, ki ga uspešno vodi Jože Boršt-ner, je obnova Zdravstvenega doma Kranjska gora. Takšen turistični kraj, kot je Kranjska Gora bi nujno moral imeti spodoben in sodoben, če ne že najmodernejši zdravstveni dom. Zdaj se dogaja, da zdravstvena služba dela v svojih rednih urah, izven delovnega časa pa ni dežurstva in morajo obolele goste voziti v Zdravstveni dom na Jesenice. Po dogovoru z Zdravstvenim domom Jesenice bi v Kranjski Gori radi usposobili dispanzer, rentgen, EKG in
ultrazvok, vsaj en dan v tednu pa bi bil v vsakem večjem kranjskogorskem hotelu gostom na voljo tudi zdravnik. Za obnovo je spet zelo zainteresiran HIT Nova Gorica, ki ima v* Relaxu veliko gostov in zatrd-no obljublja za obnovo doma 150 tisoč mark, prispevali p« bodo tudi drugi hotelirji in agencije.
Najbolj se kranjskogorski gostje hudujejo nad pošto in banko. A ne zato, ker bi bili bančni ali poštni uslužbenci neprijazni, ampak zato, ker se vodstvi obeh ustanov ne zmenita za prošnje, da bi bila pošta in banka odprti tudi ob sobo tah popoldne in ob nedeljah.
Od 12. ure v soboto dalje ne moreš v Kranjski Gori nikjer -razen v pisarni Turističnega društva, kjer delajo non - stop -zamenjati deviz ali telefonirati, če nimaš žetona. Najbolj pa je zanimivo, da si je pošta v Kranjski gori kupila in zgradila nove prostore v trgovskem centru in uredila vse dostope, a se še do danes ni preselila iz sta 'rih in neuglednih prostorov B* novo lokacijo... • I). Sedej
Osnovna šola Prešernove brigade ŽELEZNIKI
Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
- UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
v oddelek podaljšanega bivanja, za določen čas (I šolsko leto) s polnim delovnim časom. Nastop dela je 1. 9. 1992 - pogodba 0 delu bo Sklenjena, če bo za oddelek dovolj pri|.tv
- UČITELJA GLASBENE VZGOJE
za določen čas (nadomeščanj* delavke na porodniškem dO pustu) s polnim delovnim časom  Nastop dela je I. 9. 1992
do pnhoda delavke s porodniškega dopusta.
- UČITEUA RAZREDNEGA POUKA na PŠ Dražgoše
za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela I 9 1992 'I" prihoda delavke s porodniškega dopusta
- ČISTILKF v V V K. Železniki
za določen čas s polovičnim delovnim časom (nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu ali s pogodbo o delu od 10. B. 1992 dalje.
- UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE
za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela je 1. 9. 1992 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta
Prijave z dokazili in kratkim življenjepisom naj kandidat' pošljejo v H dneh po objavi razpisa Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka
GOSPODARSTVO IN KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Kritike predlagane privatizacije
Zakon je slab predvsem za dobra, velika podjetja
Ker ni realno, da bi notranji lastniki podjetij in državljani kupili več kot polovico premoženja, bo večino kapitala prevzela država, ki pa ga bo zaradi nenasitnih potreb slejkoprej prodala tujcem.
V Stranki neodvisnih ocenjujejo, da bi podržavljenje družbenega kapitala pripeljalo slovenski narod v katastrofo, medtem ko bi pravično priznanje družbenega kapitala tistemu, ki ga je ustvaril in vanj vlagal, spodbudilo podjetništvo in razcvet slovenske družbe.
Prof. dr. Gojko Stanič je skupaj z dr. Viljemom Rupnikom
napisal nov osnutek zakona o privatizaciji, vendar ga je na predlog dr. Petra Glaviča iz Li-beralno-demokratske stranke preoblikoval v dopolnila k osnutku zakona, ki je že v skupščinskem postopku. Dr. Glavič je k dopolnilom napisal obširno razlago, iz katere povzemamo nekatere najpomembnejše ugotovitve.
Osnutek zakona, ki so ga na podlagi več predlogov pripravili poslanci Pintar, Deželak in Šetinc, ima poleg dobrih rešitev tudi več slabih. Njegova glavna pomanjkljivost je, da se omejuje samo na industrijo, ne pa tudi na javni sektor (banke, zavarovalnice, zavode, javne službe), in da najboljšim podjetjem ne omogoča nakupa kontrolnega paketa delnic. Ker ni realno, da bi notranji lastniki oz. državljani odkupili več kot polovico delnic, bi več kot 50 odstotkov kapitala prevzela država, ki pa bi ga zaradi nenasitnih potreb slejkoprej prodala tujcem. Prav za sto velikih podjetij, ki še delajo z. dobičkom in ne odpuščajo delavcev, je zakon katastrofalen. Po predlagani privatizaciji se bodo razsula in prešla v roke tujega kapitala, država bo obubožala, družbeni standard pa padel.
V večinski lasti tujcev je že več kot 250 slovenskih podjetij in bank
Leto dni po vojni smo po mnenju dr. Petra Glaviča ponovno ogroženi, tokrat na ekonomskem področju. Nekaj zaporednih slabih vlad, inflacija, vojna na Balkanu in izgube tržišča so hudo ranile slovensko gospodarstvo, ga na milost in nemilost izpostavile tujemu kapitalu in domačim povzpetnikom. Izguba večinskega lastništva v Elanu, IMV-ju, Novi banki. Papirnici Vevče, TAM-u, Tobačni tovarni in Zlatorogu je samo vrh ledene gore. Čeprav se je plaz šele sprožil, je že zdaj v večinski lasti tujcev okoli 250 podjetij in bank. Raziskave kažejo, da tujci, ko postanejo večinski lastniki, začenjajo pritiskati na državo z zahtevami po monopolnem položaju, odpisu posojil in dajatev ter po prodaji zemlje, uvajati ekološko nesprejemljivo tehnologijo, odpustijo tudi do polovice delavcev in jih prepustijo državi, razvrstijo delavce v nižje plačilne razrede kot slovenska podjetja, z ustanavljanjem podjetij v tujini izničijo dobiček in tudi dajatve, ki bi jih morali plačati državi. Da tudi večinski kapital prehaja v roke tujcev, naj bi bili krivi Peterle-
tova vlada, ki je med drugim začela s skrivno prodajo (brez licitacij) najboljših podjetij, preostali Demos, agencija za prestrukturiranje gospodarstva in slovenske banke, nekateri vodilni sindikalisti in mened-žerji, ki za provizijo, višjo plačo ali zaradi naivnosti razpro-dajajo podjetja, ki niso njihova last.
Prvo stopnjo privatizacije omogoča že sedanja zakonodaja
V Stranki neodvisnih predlagajo štiristopenjsko privatizacijo. Najprej naj bi dolgove, ki jih imajo podjetja v bankah, pri dobaviteljih in državi, spremenili v delnice. Na drugi stopnji naj bi preostali kapital razdelili glede na vlagateljske deleže nekdanjim lastnikom, bankam, državi, sovlagateljem, kooperantom in zaposlenim, 40 odstotkov sredstev pa bi izločili v sklade: 5 odstotkov v
odškodninski sklad, 20 odstotkov v vzajemne sklade in 15
odstotkov v pokojninski sklad. Med zaposlene, nekdaj zaposlene, upokojence podjetja oz. zavoda in njihove družinske člane bi razdelili premoženje po delovni dobi in višini plače. V četrti fazi bi prodali še državno in bančno premoženje ter premoženje monopolnih organizacij. Pri nakupu naj bi državljani Slovenije imeli prednost in še 50-odstotni popust, možnost   desetletnega obročnega
plačevanja in olajšave pri dohodnini in drugih davkih. Ker je malo verjetno, da bi v slovenski skupščini lastninsko zakonodajo obravnavali pred jesenjo ali sploh pred volitvami,
Stranka neodvisnih predlaga Drnovškovi vladi, da prvo stopnjo privatizacije (spremembo dolgov v delnice) začne, saj ji to omogoča že sedanja zakonodaja.
In kakšne so po mnenju dr. Petra Glaviča prednosti tovrstne privatizacije pred tisto, ki jo predlagajo poslanci Šetinc, Deželak in Pintar? Omogoča pritok tujega kapitala, vendar
ohranja lastnino v pretežni lasti državljanov Slovenije. Preprečuje desetletna tožarjenja in ne nalaga državi novih finančnih bremen. V nezadolženih podjetjih in zavodih ohranja 60 odstotkov premoženja tistim, ki so ga ustvarili. Upošteva minulo delo in uspehe in je ekonomsko učinkovita. Ne uveljavlja delitve, ampak dokapitalizacijo in ustvarjanje. Tatovom v belih ovratnikih daje polletni rok za vrnitev s škodljivimi pogodbami prisvojenega družbenega kapitala, sicer zahteva vrnitev po sodni poti. Preprečuje gospodarsko škodljivo delitev organizacij in rešuje problem nepravične privatizacije živil-sko-predelovalne industrije, ki jo je uzakonil zakon o zadrugah. Omogoča nakup delnic tudi novozaposlenim in zahteva revizijo vseh prodaj družbenega kapitala. • C. Zaplotnik
Poročanje o pregledu SDK v Ministrstvu za turizem in gostinstvu
P zvezi v poročanjem o ugotovitvah pregleda SDK. s katerimi naj hi bile ugotovljene tudi posa-mezne nepravilnosti v poslovanju Ministrstva za turizem in gostinstvo, v obdobju, v katerem ga vodil, prosim, da 9 skladu z zakonom zaradi pravilnega
nk.....- -
visčanja javnosti objavite na-
ob
Mednje moji pojasnilo:
O navedenih ugotovitvah SDK
sem bil obveščen preko javnih medijev, v postopku (razen na prvem uvodnem razgovoru). *€ Posebej pri oblikovani!' tldev-
nih ugotovitev, pa nisem imel
Priložnosti sodelovali, sni ji BO-
ttopek potekal praktično v celoti
P" razrešitvi nase \ /Vrv/letov' vlade. Na očitane nepravilnosti (ki jih tako povzemam iz članka v današnjem "Delu ) pOJOS' njujem:
Navedeni očitki so neuteme-»•hi oziroma so mi sploh nera-**mljto. Nanašajo te tamo na Področje turistične promocije. V
h'i zvezi moram poudariti, da /<
V letu 1991 celoten pretekli sistem te promocije razpadel (popolna blokada namenskih sredstev iz zveznega proračuna, prenehanje vseh aktivnosti TZJ idr.), medtem ko je v Sloveniji v ok viru dosedanjih organizacijskih oblik nezadovoljivo funkcioniral (CETP). Ministrstvo je zato na tem področju dodatno angažiralo strokovne institucije. Pri tem izrecno poudarjam, da so bile pritegnjene izključno samo
slovenske institucije in slovenski strokovnjaki s preverjenimi, resnično k valitetnimi referencami in da pri tem niti za trenutek ni bil odločilen kakršenkoli drug, fe lasti ne političen motiv. Vsi projekti so bili strokovno oblikovani in izvajani izključno s strani navedenih strokovnih izvajalcev. Po finančno materialni strani je poslovanje potekalo dosledno preko ministrstva za finance. Projekti tO bili odobreni v skladu s programom in razvojnimi usmeritvami ministrstva in v ok viru danih pooblastil. Pri tem je bila odločilna podpora neposrednih uporabnikov, prizadetih občin m drugih resornih ministrstev Pomemben poudarek je bil dan raZVOJU podeželja z dopolnilno dejavnostjo na področju
turizma ob sodclovan/u z Ustreznimi strokovnjaki PAO Velik del sredstev :a promocijo pa /<• bil v skladu s sklepi vladne koordina-
ftaetijska zadruga Bled
"eferendum o zadružnih pravilih
Bled - kmetje / obmot |a blej
ske kmetijske zadruge so se vce ".i referednumu na sedežu za
dri»Rc na Bledu i/|.isnic\ali >< predlogu zadružnih pravil Pravi 5 predvidevajo obvezni delež «|0 mark (\ protitotarski vredno-s,o. trikratno jamstvo, delite* "jorebitnega dobička glede na "bseg poslovania  in obveznost
»Janov, da piod.no v zadrugo naj [panj 7o odstotkov tržnih prešel k(n kot j« v sredo povedal v d
duektoij.i Vladimu /einljak. so se priprave na referendumu /av lekle. ker so na gorjanskem območju težnje za izločitev iz zadruge in /.i ustanovitev svoje Ce večina od več kot 150 kmetov, ki
imajo pravico glasovanja, ne bo
SOglalala s pravili, bodo referendum ponovili« sicer pa bodo vpisali članske deleže in pripravili ustanovni občni zbor, na katerem naj bi izvolili zadružne organe ter tudi predsedniku zadruge • CZ.
cije namenjen za podporo prireditvam, republiškega pomena. O vsem tem je ministrstvo glede na poslansko vprašanje že pred časom dalo popolno in natančno specificirano dokumentacijo tako poslancem kot odboru za proračun in javne finance. Če naj bi v zvezi s tem manjkal kakršen koli sklep - kar meni ni znano -tedaj gre za formalnost, na katero bi predvsem moral opozoriti resor za finance, preden je sprovede! konkreten nalog.
V zvezi z očitkom, češ da v posameznih primerih "ni bilo konkretnih računov s posameznimi specifikacijami", lahko le predlagam, da v event. takšnem dejanskem primeru ministrstvo ne izvede plačila oz. takšen račun s takšno specifikacijo takoj zahteva, event. opravljeno plačilo pa izterja nazaj.
Očitka, da "inšpektorici SDK nista mogli dobiti spiska bank v tujini, v katerih je del porabljenih sredstev s tega področja", ne morem razumeti. Sredstva, ki so bila angažirana za potrebe turistične promocije v tujini, so bila deponirana pri ustrezni Banki Studia Marketinga v Frankfurtu, kije tudi po posebnem sklepu gospodarskega dela vlade in pogodbi začasno (do vzpostavitve slovenske mreže turističnih predstavništev v tujini) prevzel koordinacijo izvajanja teh promotivnih aktivnosti. V tej zvezi ni prav nobenih skrivnosti.
Pripominjam, da navedene ugotovitve SKD niso dokončne. Zato moram tudi zastaviti vprašanje o profesionalnosti in konkretnosti takega poročanja v času, ko postopek še teče. V Ljubljani, 29. julija 1992
Ingo Paš
9
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
Od 1.8. 1992 veljajo za lesne sortimente iz sledeče odkupne cene:
1. Smreka v lubju: I. kvaliteta
II. kvaliteta
III. kvaliteta
2. Jelka v lubju. I. kvaliteta
II. kvaliteta
III. kvaliteta
3. Preležana in rjava hlodovina smr/jelke
4. Celulozni les I./II. kvaliteta
5. Tehnični les smreke 0 13 -19 cm Tehnični les smreke 0 8-13 cm
6. Bukova hlodovina: I. kvaliteta
II. kvaliteta
III. kvaliteta
zasebnih gozdov
5.010,00 4.010,00 3.150,00 4.500,00 3 600,00 2.700,00
2 500,00 1.620,00
3 000,00 2.400,00
4.770,00 3.600,00 1.800,00
SIT/m3 SIT/m3 SIT/m3 SIT/m3 SIT/m3 SIT/m3 SIT/m3 SIT/m3 SIT/m3 SIT/m3
SIT/m3 SIT/m3 SIT/m3
Cene veljajo fco kamionska cesta. Rok plačila za igiavce je 15 dni, za listavce pa 30 dni Informacije dobite po telefonu 212-041, GG Kranj, Komerciala
So inflacijske korenine že spodrezane?
Nekateri strokovnjaki trdijo, da so še zelo žive in da bo sedanje vladne ukrepe, ki so med drugim prispevali k dvoodstotni julijski rasti drobnoprodajnih cen, mogoče ocenjevati šele čez nekaj mesecev.
Slovenski statistični zavod je objavil podatek, da so se cene na drobno julija povečale v primerjavi z junijem le za dva odstotka. To je od avgusta 1990 najmanjše mesečno zvišanje cen in skoraj desetkrat manjše kot oktobra lani, ko je bila mesečna inflacija 21,5-odstotna.
Podatki vzbujajo upanje, da smo bitko s hiperinflacijo dobili in da nas zdaj čaka samo še boj z inflacijo. Če bi namreč uspeli tudi v naslednjih enajstih mesecih "držati" le dvoodstotno mesečno rast drobnoprodajnih cen, bi prišli do 27-odstotne (letne) inflacije, kar pa je za države Evropske gospodarske skupnosti, s katerimi se želimo primerjati, še vedno neznansko veliko. Izkušnje kažejo, da vlade v evropsko razvitih državah "padajo" tudi ob bistveno nižji inflaciji.
Da so julijske drobnoprodajne cene narasle le za dva odstotka, je največ "kriva" Drnovškova vlada, ki je trmasto zavračala zahtevke za povišanje tistih cen. ki najbolj vplivajo na podražitve izdelkov in storitev ter s tem na rast življenjskih stroškov. Vlada je, na primer, zavrnila zahtevek za podražitev elektrike in obljubila, da se pred jesenjo ne bo podražila. Za naftne derivate je ugotovila, da so pri nas glede na gibanje dolarskega tečaja in rast cen surove nafte na svetovnem trgu predragi za skoraj 40 odstotkov. Za pšenico je določila odkupno ceno 18 oz. 17 tolarjev za kilogram, pri tej ceni pa vztraja kljub grožnji pomurskih kmetov, da bodo zasedli poslopje kmetijskega ministrstva (in vlade) ter (ponovno) blokirali mejne prehode. Za odkupno ceno mleka še ni dala soglasja, sicer pa je kmetijskemu ministrstvu naročila, naj pripravi nov zakon o mleku, po katerem bo določanje cene izključno v njeni pristojnosti.
Ko je Bajtov inštitut ugotovil, da je aprila materialna poraba države prvič, odkar inštitut spremlja gospodarska gibanja v Sloveniji, presegla porabo prebivalstva, se je vlada (po začetnem zvišanju plač v družbenih dejavnostih) odločila, da ukroti plače v javnem sektorju in v negospodarstvu, ki med vsemi proračunskimi postavkami najbolj izčrpavajo državni "budžet". Čeprav si s temi ukrepi ne bo nabrala "volilnih točk", se je zanje odločila predvsem zato, ker čezmerno povečevanje plač vodi v proračunski primanjkljaj - ter v dodatno slabitev gospodarstva in v novo inflacijo. Zdi se, da je "zamrznitev plač" v javnem sektorju, v državni upravi in v negospodarstvu le prvi ukrep, kateremu bo verjetno že jeseni sledil drugi: racionalizacija organiziranosti, zmanjšanje števila zaposlenih (med lanskim in letošnjim majem se je število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo za 10 odstotkov oz. za 63 tisoč, v negospodarstvu pa le za 1,3 odstotke oz. za okrog 1700 delavcev).
Ker so ukrepi Banke Slovenije ter vladna dohodkovna, davčna in cenovna politika že obrodili sadove, je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek na ponedeljkovem sestanku slovenskim bankirjem predlagal, da bi ob tako nizki inflaciji že lahko pri obrestnih merah odpravili revalorizacijo ali t. i. veliki R. Čeprav bi to Sloveniji pripeljalo med finančno normalne države, pa je bil del bankirjev ob Drnovškovih predlogih precej zadržan, verjetno tudi zato, ker niso pripravljeni, da so kljub dvoodstotni julijski rasti drobnoprodajnih cen inflacijske korenine že spodrezane. Nasprotno: številni strokovnjaki opozarjajo, da so te korenine še zelo žive in da bo za popolno oceno učinkovitosti vladne politike (zadrževanja cen, zamrznitve plač) in politike Banke Slovenije treba počakati še nekaj mesecev. #C Zaplotnik
Tekmovanje ljubljanskih traktoristov
Vodice - Kmetijski zavod Ljubljana in kmetijsko tehnična komisija Mestne zveze organizacij za tehnično kulturo Ljubljana prirejata jutri, v soboto, v Vodicah pri Ljubljani 22. tekmovanje traktoristov ljubljanske regije. Orači bodo preskusili svoje znanje in spretnosti na njivah obrata Agroemone v Vodicah (deteljica avtoceste). Po tekmovanju bo ob 17. uri v teniškem klubu KU-BU v Vodicah zabavni večer z ansamblom Mesečina. • CZ.
MEŠETAR
Zbiranje mleka s farmarskimi vrči
V kranjski Mlekarni se zavzemajo za to, da bi za rejce, ki oddajo na dan večje količine mleka (a še nimajo svojih zbiralnic oz. hladilnikov), uveljavili zbiranje mleka s t.i. farmarskimi vrči. Tak sistem zagotavlja varno in higiensko hlajenje mleka ter prevoz do najbližje mlekarske proge, kjer mleko prevzame mlekarska cisterna.
V Mlekarni priporočajo farmarske vrče predvsem rejcem, ki oddajo na dan 70 do 200 litrov mleka; še posebej pa rejcem v hribovitih predelih, kjer so kmetije precej oddaljene od zbiralnic (možnost odvzema vsak drugi dan) in na mlekarskih progah, kjer še vedno zbirajo mleko v 40-litrskih neizoliranih vrčih. Kot poudarjajo v mlekarni, ima tovrstno zbiranje mleka več prednosti, saj zagotavlja boljšo kakovost mleka in s tem tudi boljše plačilo, krajšo pot mleka (brez vmesnega prelivanja) od rejca do mlekarne, možnost avtomatizacije odvzema vzorcev in dnevnega nadzora kakovosti mleka, prisotnost rejcev pri odvzemu vzorcev in neodvisnost od skupne zbiralnice. To je pomembno zlasti zato, ker so kmetje člani različnih zadrug in ker še ni povsem jasno lastništvo zbiralnic.
Za zbiranje mleka s farmarskimi vrči je potreben vrč, v katerem se mleko meša, hladi in prevaža, hladilni agregat in potopni hladilnik ter voziček za ročni, avtomobilski ali traktorski prevoz do mlekarske proge. Ker vse skupaj ni poceni, poglejmo, kakšne so cene pri dveh svetovno znanih proizvajalcih - VVestfaliji in Alfa Lavalu!
količina mleka     vrč hladilnik voziček
za hlajenje
(vse cene so v nemških markah)
* 100 litrov 1.150/1.900 3.583/3.480 300/540 5.033/5.920 *150 litrov 1.350/2.000 4.478/3.400 350/540 6.178/5.940
* 200 litrov 1.450/2.200 5.317/4.700 400/635 7.167/7.535
* 250 litrov 1.540/2.500 5.610/4.700 450/635 7.600/7.835
* 300 litrov 1.750/3.600 6.100/4.800 500/635 8.350/9.035
KULTURA
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled dela nastala v likovni koloniji Premantura 92.
V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja slikar Bernd Hubert Romankiewitz iz Bavreutha. V kava baru Kavka razstavlja podobe iz žgane gline Mitja Žagar.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava krajinske barvne fotografije Med Alpami in Jadranom fotografa Rafaela Podobnika iz Nove Gorice. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja fotografije Miha Kersnik. V pizzeriji Ajdna so na ogled akrili Marka Roka. V bistroju Želva je še odprta razstava o arhitektu Maksu Fabianiju.
BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
RADOVLJICA - V galeriji Kamen razstavlja risbe, skulpture in modele oblikovalka Milena Dežman.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Slike - grafike dvajsetih slovenskih likovnikov.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavljajo unikatno keramiko hrvaški in slovenski keramiki.
Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je na ogled razstava slik na steklo. V galeriji Loškega gradu na ogled razstava slikarsko kiparskih del članov prvega slikarsko kiparskega tabora Pokljuka 92. Danes, v petek, ob 20. uri bodo razstavo slovsno odprli.
TRŽlC - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kraji in mesta v XIX. stoletju iz zbirke muzeja grafik iz Rogaške Slatine. V galeriji Kurnikove hiše je odprta prodajna razstava Idrijska čipka. V prostorih A Banke je na ogled slikovno in videote-čno gradivo o bibliofilu, lekarnarju in zbiratelju Bohuslavu La-vički.
KAMNIK - V galeriji Miha Maleš je na ogled razstava slik in grafik slikarja Staneta Cudermana.
LJUBLJANA - V Narodnem muzeju, Prešernova cesta 20, je do septembra na ogled razstava Gradovi minevajo, fabrike nastajajo ter razstava Denarništvo v antiki na Slovenskem.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: RECITAL IN KONCERT - V okviru mednarodne poletne flavtistične šole v Kranju bo jutri, v soboto, ob 20.30 v Prešernovem gledališču zaključni koncert vseh udeležencev.
KRANJ: GRAD KIESELSTEIN - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo na vrstu gradu Kieselstein koncert kranjskega Adria dixieland banda. Pokroviteljstvo nad koncertom je prevzela kranjska LDS.
JEZERSKO: ORGELSKI KONCERT - V farni cerkvi na Jezerskem bo v nedeljo orgelski koncert Huberta Berganta.
RADOVLJICA: FESTIVAL GLASBE - V radovljiški graščini bo danes, v petek, ob 20.30 koncert violončelista Valterja De-špalja in kitarista Istvana Romerja. Obiskovalci se lahko v festivalni pisarni včlanijo v CC klub in kupijo vstopnice po članski ceni 700 tolarjev za koncert.
RADOVLJICA: OTVORITEV RAZSTAVE - V galeriji (asa Brigita v Lancovem bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli slikarsko razstavo akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej. V ponedeljek, 3. avgusta, ob 20. uri pa bo v galeriji otvoritev mednarodne slikarske kolonije na temo Velike narave. Sodelujejo slikarji: Črtomir Frelih, Vida Slivniker - Balantič. Hugo Wulz, Brigita Požegar - Mulej, Stanislava Sluga - Pudobska in Boris Žuljan.
TRZlC: PLESNI NASTOP - V Paviljonu NOB bo danes, v petek, ob 19. uri nastopila plesna skupina Arabesk in dekliška skupina Rosa
JESENICE: OTVORITEV RAZSTAVE V galeriji Kosove graščine bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo grafik in risb akad. slikarja Hamida Tahirja. V glasbenem programu bosta nastopila Mateja Blaznik in Boštjan Soklič.
POPRAVEK
V petkovi prilogi Snovanja seje v ime avtorja pesniške zbirke prikradla napaka. Pravilno se glasi Zdravko Kaltnekar. Uredništvo se avtorju in bralcem opravičuje.
Koncerti Groblje 92
GIMNAZIJA Škofja Loka Podlubnik l/b
Svet Gimnazije Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto POMOČNIKA RAVNATEUA
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene s 17. in 20. členom Statuta šole, in imeti:
- visoko izobrazbo
- najmanj 5 let delovnih izkušenj v izobraževanju
- pedagoško-andragoško izobrazbo
- strokovni izpit
in objavlja prosta delovna mesta:
1. UČITFIJA RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE
s polnim delovnim časom do konca 1992. leta
2. UClTEUA ŠPORTNE VZGOJE
z nepolnim delovnim časom za določen čas
3. KNJIŽNIČARJA
s polnim delovnim časom za določen čas
4. LABORANTA za pouk rizike
s polovičnim delovnim časom za določen čas. Kandidat mora imeti vsaj srednješolsko izobrazbo.
Kandidati morajo oddati na gornji naslov prijave z dokazili v 8 dneh od objave razpisa.
GR0BELJSKI GLASBENI TONI
Groblje - Glasbene prireditve v grobeljski cerkvici pri Domžalah se s svojo več kot dvajsetletno tradicijo trdno umeščajo med poletne glasbene prireditve pri nas. Še posebej zadnja leta, ko si ta festival stilne glasbe prizadeva najti kulturno odmevnost tudi v prostoru Alpe Jadran in zato z izborom uveljavljenih domačih in tujih glasbenih izvajalcev predstavlja vse bolj zanimivo glasbeno ponudbo praktično vse poletje od junija pa do konca septembra. O programski zasnovi tega poletnega festivala, ki se ponaša z izjemnim ambientom -cerkvico, ki je obenem muzej Jelovškovih fresk,smo se pogovarjali sTomažem Boletom, direktorjem agencije Gallus Carniolus,
organizatorjem glasbenih prireditev v Grobljah.
Z nastopom Panocha Quarteta iz Prage prihodnji torek se koncerti v Grobljah za mesec dni poslavljajo in se nadaljujejo s koncertom Vivaldijevih Letnih časov in solistom Primožem No-všakom ob Komornem orkestru Slovenicum. Bo to najzanimivejši dogodek festivala?
"Težko bi izpostavil katerikoli koncert izmed osmih letošnjih. Program, ki ga sestavljava s pianistom Acijem Bertoncljem že vsa leta, je zamišljen tako, da je pravzaprav vsak koncert nekaj posebnega. Obiskovalci morda ne bodo pozabili koncerta enega najboljših zborov ma-drigalistov na svetu s Filipinov, sam pa se na primer veselim izvedbe Letnih časov, ki ga v Sloveniji v tej izvedbi še nismo slišali in ki zasluži, da se posname na ploščo in ponudi evropskemu glasbenemu občinstvu kot posebnost."
Grobeljski koncerti imajo tradicijo, nov programski pristop pa se uveljavlja šele zadnje čase in s tem tudi specifična glasbena ponudba.
"Grobeljske prireditve so že postale pomemben festival komorne glasbe: za slovenske glasbenike je nastop v Grobljah vsekakor pomemben nastop v družbi ostalih mednarodno uveljavljenih glasbenikov. Na nekatere koncerte pridejo poslušalci tudi iz Trsta, Celovca, iz Maribora, večina publike pa je seveda iz Ljubljane. Glede obiska se ni kaj pritoževati, izjemno lepo poslikana cerkvica v Grobljah le streljaj od Domžal pa ima le 130 sedežev. Zaenkrat še ni možnosti, da bi recimo vstopnice ponudili v prodajo že marca in še isti mesec razglasili, da je vse razprodano tako, kot se to do-
gaja na Salzburškem glasbenem festivalu. Tudi zato, ker smo še vedno v precepu, koliko naj stanejo vstopnice za tako kvalitetne nastope. Ne manjka se občinstva, ki lahko plača vsako ceno, veliko pa je tudi ljubiteljev, ki ne zmorejo niti zelo nizkih cen vstopnic. Brez sponzorjev za posamezne koncerte torej ne gre."
Vse več znanih glasbenih imen prihaja v Groblje. Se srečujete s kakšnimi ovirami?
"Z Acijem Bertoncljem sva se odločila za postopno toda ambiciozno začrtano programsko politiko. Za zdaj smo zadovoljni s pomembnimi nastopi domačih in tujih glasbenikov in glasbenih skupin. Želimo pa si še več. Prav zdaj načrtujemo obežnejšo izmenjavo nastopajočih z drugimi festivalskimi prireditvami na tujem. Nastop Panocha Ouarteta že sodi sem. Tudi za prihodnjo sezono je v programu nekaj pomembnih izmenjav. Tudi pri tujih glasbenikih je namreč treba spodbuditi zanimanje, da nastopijo v
Kranj - Z jutrišnjim zaključnim koncertom ob 20.30 v Prešernovem gledališču bodo udeleženci mednarodne poletne flavtistične šole zaokrožili glasbeno druženje v Kranju. V sredo zvečer je v Prešernovem gledališču nastopil tudi flavtist David Nicholson ob spremljavi Julie l.vneh. Nicholson, sicer flavtist v Scottish Koval Accadcmv od music and drama ter član Škotskega komornega orkestra, je letos prišel v kranjsko poletno glasbeno šolo na povabilo flavtistke Maše Bertok, ki je letos prvič v Kranju organizirala poletno izpopolnjevanje za mlade glasbenike. Na sliki: med delom v kranjski Glasbeni šoli. # L.M., foto: Jure Cigler
Alpe - Jadran
SREČANJE PIHALNIH _ORKESTROV_
Železna kapla - Konec minulega tetina so se prvič v okviru skupnosti Alpe - Jadran na Koroftkcffl srečali pilialin orkestri iz Kranja, Železne Kaple in Fiumicella. I etoinjc tretje srečanje te vrste se je začelo s povorko skozi Kaplo do hotela obu, kjei je bil krajši koncert, nastopajoče pa so pozdravili tudi župani vseh sodelujočih občin. Osrednja prireditev je bila popoldne, prvi pa |f nastopil orkester občine Kranj pod vodstvom Branka Markiča, sledil je orkester iz l-urlanijc Oruppo BandistiCO lita Michclas, ki ga vodi Gino ( omisso, ii.it«» pa še domači Vellachalei Irach-tenkapelle pod vodstvom Vladimira kordeža Vsi orkestri so del svojega programa namenili izboru skladb domače ustvarjalnosti in narodove značilnosti Srečanje so kranjskemu Pihalnemu 01 kestru poleg ZKO Kranj omogočila Obema Kranj in Živila Kranj. • Mihael Plajbes
izjemnem prostoru grobeljske cerkve z zelo dobro akustiko in izjemno lepo poslikavo s freskami, za katere menim, da jih premalo poznamo in cenimo. Nasploh pa je za komorne nastope malo tako primernih prostorov kot je ta v Grobljah, saj do popolnosti ustreza učinku, ki se dogodi na najboljših koncertih - stik umetnika s poslušalstvom je izreden."
Vrsta koncertov je bila takšnih, da bi jih lahko posnela televizija, lahko bi jih posneli na kasete, CD plošče, videokasete. Kako je s tem?
"Nekatere koncerte je slovenska televizija že posnela, lahko bi seveda še kakšnega več, če bi imela na voljo dovolj opreme, ima pa seveda kot vsaka televizija tudi svojo programsko politiko na področju komorne glasbe. Snemanje kaset in plošč ter videoposnetkov pa je seveda uresničljiva nalo-
ga, ki se je postopoma že lotevamo. Zavedamo se namreč skupaj z nastopajočimi, da so nekateri koncerti v živo drugod neponovljivi in zakaj ne bi vsaj delčka tega ponudili s pomočjo glasbene tehnike tudi glasbenim ljubiteljem doma in na tujem."
Grobeljski koncerti se 'pokrivajo' s koncerti na ljubljanskem poletnem festivalu, z radovljiškim festivalom stare glasbe. Se usklajujete?
"Mislim, da je sijajno že to, da se poleti toliko glasbenega dogaja in da ljudje lahko izbirajo. Vsi glasbeni festivali pri nas pa imajo svojo značilnost: radovljiški Ramovšev festival je usmerjen v staro glasbo, Grobeljski ima stilno komorno glasbo s poudarkom na renesančni, baročni glasbi, skratka na duhovni, cerkveni glasbi. Nekaj posebnega je glasbeni festival v Rogaški Slatini, ki ima zelo obsežen program s posebnimi gosti, čisto nekaj drugega so glasbeni Piranski večeri. V vsakem delu Slovenije se nekaj glasbenega dogaja, žal mi je le, da je glasbeno neizkoriščen Bled s svojimi izjemnimi naravnimi prostori. Prepričan sem, da vse skupaj čaka še veliko trdega dela, vendar je tudi res, da ima tako ljubljanski poletni festival ali grobeljski festival ali kateri drug vse možnosti, da postane tako znan in z njim tudi Slovenija, kot je recimo Salzburški festival. Glasbeni dogodki imajo pač lahko izjemen promocijski učinek za deželo, kot je naša." • I ta Mencinger, foto: Boštjan (.miear
Likovna kolonija
PREMANTURA '92
Kranj - Letošnje, že druge slikarske kolonije v Premanturi pri Puli« ki jo organizirata POČITNIŠKA ZVEZA KRANJ in LIKOVNO
DRUŠTVO KRANJ, so se udeležili kranjski likovni umetniki Alenka Kham Pičman, Vinko I usek, Nejč Slapar, Zmago Puhar in Izidor Jalovec, fotograf Boštjan Cunčar in slikar Bernd Svetnik v Vrbe na avstrijskem Koroškem.
Z obsežno serijo morda sicer najbolj konkretnih, a hkrati tudi preta* njenih in mehkih risarskih zapisov istrske urbane krajine se na razstav i predstavlja Al I NKA KHAM PlCMAN S soncem obsijani izteki i/ naravnega okolja pravzaprav so vtisi enega samega umetničinega tprehoda po Istri - skrivajo v sebi \s.t| še odtise t iste prave razpoloženjsko«! i in pristnega vzdušja upodobljene stare kamnite ar" hitekture, ki se preliva v rastlinski svet, istrska rdeča zemlja tet pod*
morski biološki svel so elementi, ki jih v svojih slikah, pravcatih K
kovnih sintezah, interpretira VINKO rUŠEK Največkrai res le av* torju znani drobci podmorskega sveta, kijih umetnik, ko jih prenaša na ploskev slik, reducira in nato zopet sestavlja v nove celote, nam s svojim zabrisanim poreklom le včasih omogočajo, da iz amorfnegtj prepleta za/namo neki povsem logičen, včasih tudi realističen moto likovna igri v ost ustvarjalnega postopka si namreč končno podre«' tudi realističnost in racionalno urejenost vsega predstavljenega Krajine, ki preraščajo v harmonične splete barv in oblik, predstavljajo samo del Obsežnega Opusa avstrijskega slikana HI RNDA S\ I iNl KA. Najsi je krajinski motiv v kompozicijski igri že povsem sprem«-"' n|CM .ili eelo /.i k i u   11 i nm \ s *. i' 11 skoi .i i ».1. i u.i alv.t i .iku |o incio- 1 \'°
javnosti ne izgublja nicesai od ivoje likovne prepričljivosti. Ž dokaj
"ekspresivnimi" odslikavami istrskega ambienta v povsem nepred"
metno delujočih kompozicijah lei i organsko-geometričnimi shema mi oblik, ki jih združuje v zaporednih nizih, se predstavlja NEJ* SLAPAR Liki, ki se pojavljajo v njegovem ustvarjanju, so že p°* vsem osvobojeni vezanosti na določen motiv, ne poskušalo več sledi" mu njegovi barvni lestvici Risbe IZIDORJA JALOVCA, ki jih t* znamujejo ekspresiv nosi. neposrednost in mestoma tudi simbol^" čnosl, predstavljajo ponovno potrditev avtorieve sieeršnie naravni'; nosti k sproščenem in neobremenjenem ustvai |.ni|u S suverenim' potezami, brez kakršnihkoli popravkov zajema motive, ki se mestoma s svojo likovno ureditvijo in še zlasti z mnnokromatičnosljo Pr!' bližujejo tudi znakovnim rešitvam S harmoničnimi, barvno in obl'" kovno uglašenimi ki.i|inskimi upodobitvami pa se predstavlja ZMAGO im u ar Istrsko pokrajino zajema v njenih najbolj poenosta" vljenih značilnostih, Privlačni akvarelni zapisi so spleti dekorativni''
elementov, ki se /diužu|C|o v nove. picmišl|cno sestavljene celote 'ž ciščenih pokrajinskih oblik Fotogral BOŠTJAN GI NCAR v svoh*1 posnetkih najpogosteje poskuša golo človeško figuro z naravnim "k«'' Ijem vplesti v harmonično povezavo, v kalen obadva elementa posta* jata mnogo izrazitejša, kot pa če bi se pojavljala ločeno. Resda je v~' cina njegove pozornosti usmerjena samo k aktu. kljub temu da praVj zaprti prav dopolnjujoče okolic i vsemi svojimi značilnostmi vod' fotografski model do najintenzivnejše izraznosti
I>\\1IK (.1 OBODNI*
STOJAN SAJE
Prenova vojašnice na Bohinjski Beli
Nič več skaza v krajevni podobi
Od starih vojaških objektov so ostali nespremenjeni samo zunanji zidovi. Bohinjska Bela, 30. julija - Jutri, 1. avgusta, se izteka
rok za prenovo vojašnice na Bohinjski Beli, zato je tam v teh dneh pravi delovni vrvež. Od 22. marca naprej je potekala rekonstrukcija osmih starih stavb in izgradnja novega nastanitvenega objekta za vojake ter prostorov za poveljstvo ob njem. Vsa naložba bo stala več kot 400 milijonov tolarjev.
»Danes bi komaj lahko verjel, da mora biti do konca tedna vse nared za prevzem prenovljenih prostorov,« nas je z dvomom pospremil na ogled pravega gradbišča Stanko Smolej, namestnik poveljnika vojašnice na Bohinjski Beli, ob tem pa se tudi spomnil: »Ta vojašnica je bila med najbolj uničenimi na Gorenjskem. Večina starih stavb je bila tudi slabo vzdrževana. Edino kuhinja z jedilnico je novejša, zato ni zahtevala večje prenove. V prvi fazi obnove vojašnice urejamo objekte za na-
stanitev okrog 400 vojakov. Tod bo nastanjena alpska enota, v kateri bo stekel proces izobraževanja vojakov predvidoma oktobra letos. Po načinu usposabljanja in opremljenosti se bo razlikovala od drugih enot, saj bo praktično urjenje namenjeno spoznavanju gibanja in preživetja v gorskem svetu ter bojnega dejstvovanja v specifičnih razmerah. V vojašnici bo zaposlenih okrog 120 ljudi, od teh dobra polovica z izobraževanjem.«
Kratek rok za prenovo
Med ogledom stavb smo naleteli na delavce več gorenjskih
Tomaž Trobec iz ETP Kranj hiti z napeljavo zadnjih inštalacij.
Darinka Sedej
Večina opreme za prostore je bila že začetek tedna na Bohinjski Beli. Uroš Pivk iz Energoplana je napovedal, da jo bodo pravočasno raz-mestili in zmontirali. Vsi izdelki so z domačega trga. vendar dovolj kvalitetni. Oprema bo zagotavljala enako raven udobja kot v kranjski vojašnici ali drugih tovrstnih objektih po Sloveniji.
Stanko Smolej
podjetij, ki sodelujejo pri prenovi vojašnice. Tomaž Trobec iz ETP Kranj je povedal, da je izkušnje nabiral že pri prenovi kranjske vojašnice, tukaj pa dela štiri mesece. Okrog 20 njihovih delavcev bo povsem prenovilo električne instalacije. Ker je delo rutinsko in ves material pri roki, bo vse opravljeno ob pravem času. Bolj slabe volje je bil pleskar Matija Meglic iz Obrtnega podjetja Tržič, ki je negodoval nad slabim postopkom dela; oni bi morali biti zadnji v hiši, tako pa drugi delavci kvarijo tisto, kar so ravno naredili; zato bo popravil na pretek. Delovodje iz Cestnega podjetja Kranj, ki že dober mesec vodijo okrog 20 delavcev, pa so potožili predvsem nad kratkimi roki za dela.
»V konici prenove je sodelovalo vsak dan kar okrog 500 ljudi,« je pojasnil Ivan Stok iz Energoplana, ki v okviru glav-
nega izvajalca Energoengine-eringa iz Ljubljane skrbi za gradbenoobrtniška dela, pa naštel: »Poleg nas pri delih sodelujejo jeseniški Gradiš in Gradbinec, radovljiški Gorenje, Gradbeno podjetje Bohinj in veliko manjših podjetij z Gorenjske. Dela, ki so stekla 22. marca, gredo h koncu. Od takrat smo obnovili osem starih stavb, od katerih so ostali le zunanji zidovi. Poseben rekord je izgradnja nove stavbe za vojsko in poveljstvo, ki se je začela šele sredi aprila. Kljub kratkim rokom upamo, da bomo vse objekte končali pravočasno, le za kompletno novo zunanjo ureditev bo treba kaj postoriti še avgusta.«
Pred dvema tednoma so začeli tudi s prenovo ene od starih vojaških stavb, kjer se bo jeseni izza ograde vojašnice nastanil jeseniško-radovljiški štab teritorialne obrambe. Skupaj s temi deli ocenjujejo vrednost celotne naložbe na okrog 430 milijonov tolarjev. To res ni majhna vsota, vendar je že pred koncem del moč oceniti, da vojašnica ne bo več kazila celotne podobe kraja. Razen tega v vodstvu zagotavljajo, da ne bo zaprta za prebivalce; če bodo dobili svojega zobozdravnika, bo njegova ambulanta na razpolago tudi okoličanom. Kot je poudaril Stanko Smolej, so krajani pokazali veliko razumevanja za probleme ob izgradnji, zato bodo skušali na podoben način sodelovati z njimi tudi v prihodnosti.
Foto: P. Kozjek
Radioamaterji
YU3DNA kliče Sarajevo!
Jjtvornik, 30. julija - Radioamaterji jeseniškega kluba Železar, z oznako YU3DNA, pomagajo jeseniškim beguncem in drugim, ki bivajo na Jesenicah ali v sosednji Avstriji iskati vesti o svojcih v Bosni in Hercegovini. Grozljive tragedije. Radioamaterski dejavnosti bjJTTorj^nameniti več družbene pomoči.
Radioklub Železar v jeseni-sk' občini Že dolga leta opra vJW svojo dejavnost, a tako kot Vs| ostali radioamaterski klubi Pri nas ostaja več ali manj v anonimnosti. Širša javnost se namreč še kako zaveda pome-na m humanitarnega poslanca svojih radioamaterjev le
n t\: k° P°treouie in zato Prikliče na pomoč: ob narav n'h ali drugih nesrečah. Tedaj sele se zavemo, kako dobro je ^ndarle, da imamo radioama-
erje. In ko nevarnost mine, je D0.stari navadi, ki je železna
,rajca, spet vse po starem. Ra-"'"aniaterji zaman trkajo na
rata m prosijo za kakršnokoli Pomoč bodisi za opremo bodisi za vzgojo mladih. Povsod na-let'J<> na: ni, nimamo'
ln - roko na srce! Tudi mi
Jftp se spomnili nanje ob ne-čn k° sr>ct opravljajo izključno Človekoljubno poslanstvo.
»i Hj di\ ja vojna in le radioa
Srv**Cr'1 lanko v'držujejo /veze.
pet so potrebni, spet so v src "»"JU pozornosti..
tud IOkUlb ^e,ezar< ki ima l     ^VoJo »podružnico« viso-
° v Karavankah, je edini radi*
Klub v jeseniški občini in do-«3 zelo uspešen Tudi na med-;'drodn|h tekmovanjih dosega-simaVR,l,,vc tupehe: med dru-
In a.° b|,i dvakrat prvi v poka " AIP<-' - Jadran, lani so /a Psovanje in obveščanje med kSj?° v Sloveniji dobili repu-N s*<> plaketo civilne zaščite. J nov, uspehi niso majhi, pri
vkr vi10 pa U,di teć;"c- ,/P,,c-sli Ju      so SOrako reševalno "UŽbo. Visoko v Karavankah "1'hov najmarljivejši in n.i|/
vestejši član radioamater Miro YZ3HZH. Miro Kristan, sicer gospodar kluba, je pred časom že rešil življenje ponesrečenemu planincu, ki je pod Stolom zašel v meglo in bi zagotovo umrl zaradi podhladitve...
Begunci so jih iskali po domovih
V teh težkih gospodarskih razmerah so tudi radioamaterji ostali domala brez sredstev. Članarino odvajajo Zvezi radioamaterjev Slovenije, ne morejo pa pokriti niti rednih finančnih stroškov, ki mesečno /na lajo - najemnina, elektrika . okoli 5.000 tolarjev. Iz. proračuna denarja ni, pomaga jim samo sekretariat za obrambo skupščine občine, kjer ima razumevanje za njihovo dejavnost sekretar sekretariata Anton Korošec. Ce samo omenimo nobena nova aparatura, ki bi jo želeli kupiti za vzgojo mladih, ne stane manj kot tisoč mark. kipih temu pa mlade vodijo na tekmovanja, kot je »lov na lisico« in na teh preizkusih dosegajo dobre rezultate.
V nekdanji Jugoslaviji so delovali pod oznakami Jugoslavije, zdaj pa bodo slovenski radioamater dobili nove oznake in vstopili v mednarodna telekomunikacijska združenja in zveze. Pri nas pa delujejo v okviru ministrstva za promet in zveze.
Cista ljubiteljska dejavnost, ki nenehno ostaja brez. materialne družbene podpore, danes spet
opravlja svoje humano poslanstvo.
Radioamaterji jeseniškega ra-diokluba Železar: Miran Kristan, gospodar, Janez Vehar, predsednik kluba, Anton Tož-bar, član. Bane Petrovič, ki skrbi za finančne zadeve, Avgust Rauhekar, ki skrbi za mlade in Cveto Oman, tajnik, povedo, da so že pred meseci begunci, ki so na Jesenicah ali v okolici ali sorodniki, ki živijo v Avstriji, prihajali na njihove domove in jih prosili, ali lahko vzpostavijo zvezo z radioamaterji v BiH. In ker je bilo teh prošenj tako veliko, so pač sklenili, da pomoč organizirajo tako, da redno vsak dan kličejo v Bosno in Hercegovino ter poskušajo navezati stik s tamkajšnjimi radioamaterji.
Dali ste živi?
Ko smo jih v torek zvečer obiskali, nismo mogli verjeti svojim očem!
V majhne prostore radioklu-ba Železar so vstopali in vstopali begunci in milo prosili, ali bi jim poskušali poiskati kaj vesti o njihovih najbližnjih. Da
ne govorimo o tem, da so imeli na mizi na kupe poizvedovalnih prošenj. Ker je bilo tega že toliko, so napravili nekakšen obrazec, po katerem tisti, ki iščejo informacije, zapišejo telefonsko številko, kraj in kratko sporočilo. Le nekaj takih sporočil: Brate, molim te, odgovori mi dali ste živi i dali je ženina rodbina živa... Ali: Gdje je Al-maz Hodžič Sanski kost? Gdje je i kako je? Gdje mi je sin...? Pretresljiva podoba trpečih človeških usod!
Jeseniški radioamaterji pravijo, da v krajih, ki so svobodni, še najdejo zveze, vendar so frekvence tudi poslušane in motene. V Bosni se del radioamaterjev med sabo obvešča, vendar imajo izredne težave, ker jim izklapljajo elektriko in lahko delajo le po nekaj ur na dan; le večji radioamaterski klubi imajo agregate. Ta sporočila obupa gredo tudi na lokalne radijske postaje po Bosni in če je le možnost, se dobi povratna informacija. Za kraje, kjer dobijo zvezo, so dokaj uspešni in prosilci dobijo želene informacije.
Ko bi imeli vsaj malo več denarja za vzgojo mladih, pravijo Bane Petrovič, Cveto Erman in predsednik Janez Vehar.
Anton Tožbar, Cveto Erman in Miran Kristan tako kot vsi aktivni člani kluba pomagajo, kolikor je v njihovih močeh...
Prav pri informacijah pa je tudi selekcija: ne sprejemajo in ne posredujejo nikakršnih političnih vprašanj! Samo poizvedovanja, kje je kdo! Tudi so zelo previdni in poskrbijo, da je povratna informacija, CE JE LE MOGOČE »iz prve ro-
ke« : kar najbolj preverjena! Tako izkušeni so že postali, pripovedujejo, da kot Slovenci, ki nam je vsako ime ali priimek pač »južni«, že ločijo muslimanska in srbska imena. Ne zaupajo slehernemu, ki se javi!
Ustrelili so tvojega sina!
Radioamaterji so na svoj način spoznali, kaj se v Bosni dogaja in ne morejo verjeti, da je sredi Evrope to sploh mogoče. Dogaja se, da Musliman sosedu Muslimanu sporoči, da je zdaj pač v njegovem stanovanju, pa če mu je prav ali ne; dogaja se, da kličejo telefonsko številko muslimanske družine, pa se oglasi pravkar vseljeni novi stanovalec. V Bosni je ogromno ljudi izseljenih iz svojih hiš ali stanovanj. In dogaja se, da pride delavec, ki dela v sosednji Avstriji k radioamaterju, sede poleg njega in brž dobita zvezo. Pa mu sosed sporoči: »Včeraj so ustrelili tvojega sina!«
Radioamaterji so razmišljali, ali bi svojcem res povedali najbolj tragične dogodke? Bi ali ne bi? Ali so res informacije, ki
Radioklub Železar s krajšimi časovnimi prekinitvami dela že 40 let. Trenutno je v klubu 117 članov, od tega je več kot polovica aktivnih, med njimi 17 žensk.
Njihov član Cveto Erman je v A klasi, šest jih je v B klasi, v C klasi eden, v D 11 in v E 98 članov. Okoli 114 članov ima svoje postaje doma, sicer pa imajo klubske prostore kot edini radioklub v jeseniški občini v delavskem domu na Javorniku. Prostore so dogradili sami, vendar pa morajo zdaj, ko so v izredni finančni stiski, vsak mesec plačati za najemnino in ostale stroške kot čisti amaterji okoli 5.000 tolarjev. Njihova dejavnost je humanitarna in amaterska in denarja zase niti ne potrebujejo - radi bi le vzgojili več mladih, za kar pa vendarle potrebujejo malo več družbene pomoči.
pridejo preko radioamaterske zveze zanesljive? Vendar begunci in tisti, ki živijo na Jesenicah, a imajo svojce v Bosni, ne odnehajo. Na vsak način hočejo zvedeti!
Seveda so vse informacije popolnoma zastonj, saj temeljijo izključno na človekoljubni osnovi. In humano je osnovno poslanstvo radioamaterjev, le da se tega vse premalo zavedamo...
ILIJA BREGAR
Kitajsko sta povezovali vera in pisava, in ne cesar
Število jedi, ki jih zna skuhati povprečni kitajski kuhar, je večje od števila pismenk, ki jih dnevno uporabljajo tiskarji največjega kitajskega dnevnika Žen Min Zi Bao.
Bog ve, sem se nekega pasje vročega junijskega dne vprašal sredi Pekinga, ali je slavni Dal-matinec Marco Polo takrat, ko je sodobnikom razlagal, kaj je videl in slišal na Kitajskem, poznal kitajsko reklo, da je bolje enkrat videti, kot stokrat slišati ali ne. Če ga ni, potem bi si ga lahko sam izmislil, kajti poslušalstvo mu je tedaj bolj malo verjelo. Kitajska je še dandanes svojevrsten misterij, o katerem vedo kaj več tisti, ki so to ogromno deželo prepotovali in tamkaj dlje časa živeli; zase pravim, da sem bil Pekingu in na kitajskem zidu, na Kitajskem pa ne. Rikšo sem videl samo v muzeju, ljudje so povsem evropsko oblečeni in zdi se, da je edino velika množica kolesarjev bila docela v skladu z mojo predstavo o Kitajski. Kitajska je menda edina država severne poloble, ki ima jug znatno bolj razvit kot sever. Glavno mesto Peking ali, kot se mu uradno reče Beijing (v prevodu bi to pomenilo severno mesto), ima z. bližnjo okolico skoraj 10 milijonov ljudi in je po površini tolikšen kot Slovenija brez Gorenjske! Glavna ulica, Jianguomenwai imenovana, se začne in konča v centru mesta, pa je kljub temu dolga 40 kilometrov. Ce hočeš v tem mestu kam priti, potem je edina sprejemljiva možnost taksi, ki za tujce (tudi za nas) ni drag, za domačine pa dostikrat nedosegljiv, mestni promet je za naše pojme obupen in večno mirni Kitajci kdaj pa kdaj izgubijo živce ali, kakor oni temu rečejo, "izgubijo obraz" edino na postajah in v avtobusih mestnega prometa. Možna pa je še tretja pot (podzemne železnice imajo le za po-kušino, zgradili pa so jo pred kakimi tremi desetletji), in to je najem kolesa. Najemnina je pet vuanov na dan, kar je nekaj manj kot en ameriški dolar. Za ta denar si lahko kupite zavojček cigaret, dve konzervi piva v trgovini - v lokalih stane okoli osem vuanov, v hotelih pa od 12 naprej. Toda, povprečen Pe-kinčan mora za ta denar delati pol dneva, če odštejemo tiste štiri ure na teden, ko mora v tovarni poslušati politične govo-rance in se prepričati o neznanskih prednostih komunističnega sistema. Nek Kitajec mi je rekel: če si hočem na pošten način kupiti spodoben avto, moram delati 280 let. Ali je to res ali ne, ne vem, prepričan pa sem, da se s svojimi petdesetimi dolarji na mesec, kolikor približno znaša povprečna pekinška plača, kaj dosti ni zlagal. In ko smo že pri avtomobilih - v Pekingu jih je nekaj sto tisoč, toda samo približno šest tisoč zasebnih, koliko je črpalk, pa ne vem. Jaz nisem videl nobene!
Službe je konec
Bilo je okoli devete ure zvečer in mračno je postajalo (Kitajci ne poznajo poletnega časa), ko je slovenska peterica (Vojko, Lado, Milan, Franci in jaz) v bližini Trga nebeškega miru najela taksi. Zapeljali smo okoli dveh vogalov, potem pa je avto crknil. Taksist nam je nekako uspel dopovedati, da mu je menda zmanjkalo bencina -porinili smo tisto škatlo na pločnik in čakali drugega. Nihče od nas ni povsem verjel, da je bilo z avtom res kaj narobe, toda /akaj hudiča nas je pustil
sredi ceste v skoraj popolni temi - Peking je ponoči slabo razsvetljen? Sele čez čas sem se spomnil na neko reportažo prav iz Pekinga, v kateri je med drugim pisalo: šoferje nenadoma ustavil mestni avtobus, po-basal ključe v žep in odšel. Kitajci so prav tako zapustili avtobus in počakali drugega. In zakaj se je voznik tako čudno obnašal? Zato pač, ker se mu je ravno v tistem trenutku iztekel delovni čas! In tistemu našemu tipu se je najbrž tudi... Kitajke so luštkana bitja, toda sprva so se mi zdele vse skoraj enake in kdaj pa kdaj sem se spraševal, kako bi izgledale, če bi imele denimo svetle, rdeče ali pa vsaj kostanjeve lase? Vse so črnolaske! In Kitajci tudi in zdajle se prav zares ne morem spomniti, ali sem videl kakšnega, ki bi bil vsaj siv. Milanu pa še nekaj drugega ni šlo v glavo: Kitajcev je skoraj 1,2 milijarde, v Pekingu jih živi domala deset milijonov, le od kod pridejo, saj ni nikjer nobene noseče ženske? Po dobrem tednu bivanja v kitajski prestolnici pa je ta bivši športnik le dognal, da je "reprodukcija" Kitajčkov takšna kot pri nas - čisto od blizu je namreč videl bodočo mamico...
oči, se smehljala, premaknila se pa ni, da bi me postregla. Vika je rekla, da se za tako plačo, kot jo imajo one, res ne splača dosti delati, toda njej spričo takšnega zaslužka tudi na smeh ne bi šlo.
"Odrinjeni" Peking
Ko sem se pred leti potikal po Libiji, sem se zaradi ekscentri-čnega Gadafija, ki je vse berljive napise zmetal v koš in dovolil samo arabske, moral naučiti nekaj njihovih čačk, da sem se sploh lahko orientiral, kje sem in kam bi rad šel ter kako bi kamorkoli sploh lahko prišel. Če bo na Kitajskem tudi tako, potem bomo imeli vraga - in hvala Bogu, tamkaj so napisi tudi v latinici. Tudi na denarju, pri čemer je treba povedati nekaj: Kitajci imajo dve vrsti denarja, ki se sicer imenuje yuan (stoti del je fen), toda za domačine je drugačen kot za tujce, čeprav seveda tudi tujci lahko plačujejo z "njihovim" denarjem. Monete za tujce so bolj podobne bonom kot pa bankovcem, številke so arabske, napisi pa v angleščini. In še ena razlika je: povsod tam, kjer se da za ceno pogajati - in takšnih   trgovin   je   v Pekingu
pa spremljali razvojne premike te ogromne azijske države. Vzrok je preprost in morda celo malo smešen: na Kitajskem je še zmeraj na oblasti partija (kakšna ironija - že od leta 1949 imajo komunisti v svojih rokah celotno oblast, čeprav je uradno komaj vsak 43 Kitajec njen član!), na čelu te partije pa je peščica na pol senilnih starcev, ki se spremembam ne morejo upirati, sprejemati pa jih tudi ne morejo. In ker je Peking glavno mesto, se pač ne spodobi, da bi se prav tam dogajale največje spremembe. In tako je na primer na Kitajskem 17 borz (sicer pa je Kitajska razdeljena na 29 provinc in avtonomnih območij), v Pekingu je ni, je pa v dobrih sto kilometrov oddaljenem Tianjinu. Vladimir Gašperič, predstavnik Smelta v Pekingu je med drugim povedal: "Tudi Kitajska se liberalizira in demokratizira, toda ko svet modrih starcev začuti, da gredo stvari prehitro naprej, skličejo kongres, zadevo malce pokritizirajo in "za-bremzajo", potem pa se stvari spet po svoje razvijajo. Takole, vsaki dve leti se to zgodi." In ko smo že pri politiki, omenimo še nepozabnega Mao Ce-Tunga, ki ni bil le državnik.
Dvor kitajskih cesarjev so začeli graditi leta 1406 kot domovanje dinastije Ming. Ker je bil vstop na dvor prepovedan praktično vsem Kitajcem (celo knezi niso smeli čisto povsod), je domovanje "nebeških sinov" dobilo ime Prepovedano mesto in pod tem imenom ta kraj pozna večji del sveta. Danes je to poleg kitajskega zidu zanesljivo najbolj obiskano mesto na Kitajskem, tako domačini kot tujci si jo hočejo ogledati. Središče tega kompleksa so tri palače: Palača najvišjega skladja, Palača popolnega skladja in Palača doseženega skladja. V Palači najvišjega skladja so nekoč ustoličevali kitajske cesarje.(Foto: L. Eržen)
Za Kitajca je ena izmed najpomembnejših stvari, da ne "izgubiš obraza", to je, da ne izgubiš živcev, da ne pokažeš, da te je nekaj presenetilo, da ne pokažeš svojih slabosti in končno, da ne priznaš svoje krivde. To je ugotovil dolgoletni dopisnik Timesa iz Pekinga in pisec knjige Kitajci David Bonavia. Oni obraza res skoraj nikoli ne izgubijo, zato ga pa na ta račun drugi večkrat. Vika, Kranjčan-ka, ki že nekaj časa živi v Pekingu, mi je rekla: "Ko boš hodil po trgovinah, se nikar ne čudi, če te ne bo nihče hotel opaziti. Moraš biti vsiljiv, pa bo šlo!" Oborožen s tem predznanjem sem sicer potem lažje shajal, toda naj bo tista Kitajka še tako "cortig", poslal sem jo k hudiču, ker me je gledala v
ogromno - bo kupec s yuani "za tujce" lahko zbil ceno še za kakih deset odstotkov, kajti ta denar naj bi bil toliko več vreden. Osnovno pravilo pri barantanju pa je: če prodajalec neko stvar ceni na primer sto vuanov (to je denimo svileni jopič), mu ponudiš petdeset, nakar bo on znižal na 85, ti povišaš na 60 in potem se bosta "srečala" pri 65 ali kvečjemu 70 yuanih.
Na Kitajskem se je v zadnjem poldrugem desetletju marsikai spremenilo, pri čemer je zanimivo, da je sicer tudi v Pekingu že veliko zasebnih trgovin vseh vrst, pa lokalov in podobnih manjših obratov, toda kljub te mu to mesto ni tisto, po katerem bi se lahko zgledovali ali
temveč tudi pesnik (njegove Pesmi so prevedene tudi v slovenščino) in njegov govor iz leta 1956, ki pa je bil prvič obja vljen šele po njegovi smrti, namreč leta 1977 z naslovom "Deset vrst glavnih odnosov" Slovencem gaje prvi predstavil Mitja Gorjup v svoji knjigi
"Kitajski dnevnik", zanimiv pa je še posebej v tistem delu, kjer Mao govori o strankah. Takole pravi: "Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, ali je bolje imeti eno partijo ali več strank. Mi smo mnenja, da bi bilo zaželeno imeti več strank. Iako je bilo v preteklosti in tako je lahko tudi v prihodnosti Gre /a dol
gotrajno tožitjc in medsebojno
nadzorovanje."
Na Trgu nebeškega miru (Tianmen) je pokopan Mao Ce-Tung. V mavzolej se je "preselil" leto po svoji smrti in ko so ga gradili, "se je kitajsko ljudstvo tega izredno veselilo, čeprav niso smeli nič videti in nič vedeti, kako ga sploh gradijo". Mao Ce-Tungova žena Či-ang Čing, ki je sodila v krog "bande četverice", je gradnji nasprotovala, dosegla pa ni nič, ker so jo 20 dni po Maovi smrti zaprli. Pred mavzolejem (notranjost je menda edina stvar na Kitajskem, ki se je ne sme fotografirati) sta dve skupinski skulpturi (ena se vidi na sliki), ki bi lahko bili skupna točka s Kranjem oziroma stvaritvami kiparja Dolinarja v našem mestu (Foto: F. Ekar)
Pisava ptičjih krempljev
Kitajci praviloma jemljejo za začetek svoje civilizacije okoli leta 5000 pred Kristusom - potemtakem naj bi bila stara sedem tisočletij, čeprav so v bližini Pekinga odkrili okostje jamskega človeka, staro okoli pol milijona let. Kitajsko cesarstvo, ki mu je formalno vladal "nebeški sin", se je obdržalo tisočletja, čeprav je vsak knez vlekel na svojo stran. "Nebeškega sina" niso kaj prida ubogali in tudi med seboj so bili sprti. In kako to, da seje cesarstvo kljub temu toliko časa obdržalo? Skoraj neverjetno se sliši, pa vendarle je res - skupaj jih je med drugim držala pisava! Neverjetno še toliko bolj, ker na različnih koncih Kitajske govorijo popolnoma drugačne jezike - na Kitajskem živi 55 narodnosti, jezikov pa imajo menda 39. Uradni jezik je zdaj povsod sicer kitajščina (pekinški dialekt), toda v provincah so ji jeziki manjšin enakovredni. Kako jih je potemtakem pisava lahko združevala? Kitajska legenda povezuje nastanek pisave s pticami. Po tem mitu naj bi bila najstarejša pilava na svetu nastala takole: prvi kitajski cesar Huang Ti (Rumeni cesar) je naredil pita v o tako, da je posnemal odtis ptičjih krempeljcev v pesku. Kitajci ne zapisujejo besed, ampak stvari. Ce bi na primer rad napisal sonce, narišeš son ce, ki ga potem lahko izgovoriš, kakor hočeš - po naše ali pa po kitajsko, razumel te bo vsak, ki bo znak razumel. Ce bi rad napisal drevo, ga pač narišeš in Kitajec bo rekel, da je to "mu" (tako se namreč po kit.ii sko reče drevo), Slovenec pa bo rekel drevo - in oba bosta vedela, za kaj gre. In kako bi napisali belo? Narišeš pač nekaj, kar je belo, sončni žarek na primer. In vzhod? Sonce za drevesom. In tako naprej Zato tudi ni čudno, da imajo Kitajci kar 50.000 pismenk in da vseli praktično nih< e ne po/na. V
tem je pravzaprav tudi skm
nost  tako  velike raziirjenOltl
kitajskih modrosti njihova mi
sli so brali tudi ljudje, ki kitajščine sploh znali niso!
Riž in kruh
Več kot polovico Kitajcev živi na vasi, čeprav ima ta država kar 22 mest z več kot milijon prebivalci (največje mesto je Sanghaj z 12,6 milijona prebivalcev, drugi pa je Peking s skoraj desetimi milijoni), kar 60 odstotkov zaposlenih pa je v kmetijstvu. V zadnjem času, ko so dovoljene tudi zasebne kmetije, je pridelava močno narasla, kmetje pa so postali za kitajske razmere pravi bogataši. Neka kmetica blizu Pekinga je svojemu možu in sinovoma, ki so zaposleni v glavnem mestu na kar visokih položajih kupila avtomobile, da se vozijo na delo, neki drug kmet si je kupi' letalo in spet drugi si je zgradil menda najmodernejšo hišo na Kitajskem. Dokaj zmotno je mišljenje, da je glavna hrana Kitajcev riž - za jug to drži, za sever pa ne. Kitajci letno pridelajo okoli 180 milijonov ton riža, pšenice okoli 90 milijonov, krompirja pa 30 milijonov, medtem ko imajo koruze manj kot bivša Jugoslavija - komaj dobrih šest milijonov ton. Na severu pojedo veliko kruha, ki se od našega razlikuje le v tem. da ga "pečejo" na pari.
Kitajčki imajo rajši žlice
( elo Francozi priznavajo, da sla na svetu dve dobri kuhinji -njihova in kitajska, s tem, da je za njih francoska seveda bol I la Dober kitajski kuhar menda zna skuhati okoli 4.000 ra/b čnih jedi, povprečen pa kakih dva tisoč Za primerjavo: največji kitajski dnevnik Zen Min Zi Bao je natiskan / največ 1.800 pismenkami, kitajski izobraženec obvlada 4.000 do 5.000 pismenk, malokdo jih V° /na več kot deset tisoč, vseh skupai pa jih je M) 00(1 in če se dm približno pot let st.u po datek, |c na Kitaiskem menda samo en Človek, ki obv lada vsC pismenke m še ta |C (bil) "'' prevzgoji V neki mongolski vas' na severu Kitajske
Moda
in
kvaliteta
NORaivia
®SPAR MARKET
SPAROVEC Struga - Strau
NEVERJETNO POCENI...
Zelo ugodna menjava!
ZAKAJ TAKO? ODDAJA NA ČRNO
Obrtnike in tiste, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranskih poklic, je v teh dneh zelo razburilo obvestilo Ministrstva za finance, republiške uprave za javne prihodke. V zadevi: plačilo prispevkov SPIZa in zavarovanje poškodbe pri delu in poklicni bolezni zavezance obveščajo, da bodo morali plačevati še nove pavšalne,prispevke.
Za kaj gre?
Z novim zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so dolžni tudi obrtniki, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, plačevati mesečno naslednje prispevke: za poškodbe pri delu in poklicni bolezni - pavšalno 100 tolarjev in prispevek pokojninsko invalidskega zavarovanja - pavšalno tisoč tolarjev mesečno! Prispevke morajo nakazati do 15. v mesecu za pretekli mesec in ker je zakon začel veljati že 1. marca, morajo obrtniki pri prvem plačilu poračunati tudi prispevke za prejšnje mesece - 900 tolarjev!
Zdaj pa si zamislite oddajalce sob, ki sobe oddajajo, denimo, samo mesec dni ali nekaj več, pa bodo te prispevke plačevali vse leto! Ko bi vsaj »usekali« dodatno obdavčitev na promet ali kaj takega, ne pa da skozi stranska vrata pritiskajo na zasebnike, ki trideset dni oddajajo sobe. V »normalnih« turističnih časih, ko je bilo gostov dovolj, bi še šlo, v sedanjih sezonah pa... Še ti, ki so se odločili, da sodelujejo v turizmu, bodo odpovedali ali pa se odločili, da oddajajo na črno!
Pri vsem tem pa je najbolj zanimivo to, da pri nas očitno levica ne ve, kaj dela desnica. Medtem ko ministrstvo za turizem propagira turistično usmeritev moje dežele in se samoumevno trudi - ali pa naj bi se vsaj trudilo - da bi doživeli v turizmu razcvet, ministrstvo za finance po drugi strani pobira dodatne takse. Država je nedvomno največji požeruh, vprašanje pa je, kje so meje te požrešnosti in kakšni so njeni daljnosežni učinki. Rezultat vseh teh pavšalnih prispevkov bo: zatajitev davkov in oddaja na črno! • D. Sedej
PESEK ZA VODNIKOVO KOČO
PREBERITE
JASNOVIDKA SARA IZ RIBNEGA PRI BLEDU
PLANIKA DOBIVA NOVO PODOBO
ANSAMBEL SLOVENIJA IN NAGRADNA IGRA
VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA
VREME
VREMENOSLOVCI NAM ZA KONEC TEDNA NAPOVEDUJEJO SONČNO IN VROČE VREME.
Foto: Gorazd Šinik
POLETJE JE ČAS ZA KABRIOLETE
MERCEDES - BENZ 300 CE 24
Kabrioleti niso nikoli imeli statusa prvih vozil pri hiši, zato pa so vedno dišali po prestižu. Pri mercedesu so že dolgo tega naredili popularni kabriolet z oznako 250 SE, ki bi si ga še danes želel imeti marsikateri ljubitelj vožnje na prepihu, letos pa so predstavili novega z oznako 300 CE - 24.
Gobarska sezona se je začela - Peter Alič s Pristave pri Tržiču je v zgodnjih jutranjih urah našel na predelu, imenovanem Brsnina, tudi tole gobarsko trofejo: kilogram težkega jurčka! Peter je navdušen gobar, ampak tudi pri njem so take trofeje bolj izjema kot pravilo... - Foto: Jure Cigler
KAPELICA POD TRIGLAVOM ŽE DOBIVA SVOJO PODOBO
»ninci ob loncu čaja
Nobene posebne gradnje ne predvidevajo pri Planinskem društvu Srednja vas v Bohinju, ki ima na skrbi Vodnikov dom, je Povedal oskrbnik Stane Medja. Le nove mize in klopi so stesali Za pred hišo in za te bo treba "poglihati" temelje. V ta namen so oni dan konji prinesli sem gor pesek v lesenih zabojih. Za kaj drugega pa ne bo denarja Sicer pa je Vodnikov dom lepo urejen in skorajda ni planinca, ki bi se tudi ne ustavil vsaj za J-aJ Kadar je ob koncu tedna gneča, postavijo mizo z velikim oncem čaja kar na dvorišče. Tako je bolj pripravno, pravi Bar Dara Grm, ena od pridnih planinskih pomočnic. - Foto: D. D.
Za osnovo novega kabrioleta so pri mercedesu vzeli kar kupe, mu odrezali streho, celotno šasijo in karoserijo pa utrdili z dodatnimi pločevinastimi deli. Platnena streha je takšna, da kar najbolje spominja na jekleno kupejevsko verzijo. V serijski opremi je zlaganje strehe zamišljeno ročno, tistim, ki pa je to odveč, pa je namenjen (za doplačilo seveda) električni mehanizem. Novi kabriolet je brez varnostnega loka, ki bi ob prevrača njih ohranil cele glave potnikov, zato pa so opravljanje tovrstnih varnostnih nalog namenili vzglavnikoma na prednjih sede žih, ki skočita v najvišjo lego takoj, ko kolesa niso več na cesti, pri tem pa pomaga tudi čvrsti lok vetrobranskega stekla.
Novi mercedes je opremljen s tri litrskim šestvaljnikom z največjo močjo 162 kW (220 KM) in največjim navorom 265 Nm pri 4600 vrtljajih. Za vbrizgavanje goriva skrbi boschev KE 5 je tronic. Vozilo, ki ima pogon na zadnji kolesi in je opremljeno s štiri stopenjskim avtomatskim ali petstopenjskim avtomatskim ali ročnim menjalnikom doseže najvišjo hitrost 230 kilometrov na uro, pospešek do 100 kilometrov pa je okoli 15 sekund. Po raba goriva se giblje od 8,6 do 15,4 litra neosvinčenega goriva na 100 prevoženih kilometrov
mm
K°nji stresajo pesek
NOVO V KINU
Obračun v malem Tokiju, ameriški akcijski film
Poglavitna značilnost tega filma sta glavna igralca, vsestranski zvezdnik akcijskih filmov Dolph Lundgren in Brandon Lee, sin zvezd nika karatejskih filmov Brucea Leeja Lundgren igra na Japonskem odraslega policaja, ki so mu japonski gangsterji še kot otroku ubili starše, Lee pa |e njegov partner Njuni nasprotniki so YAKUZE, japonska mafija
Vsebina tega filma ni na prvem mestu, največji poudarek je na šte vilnih bojih, ena od prevladujočih ambicij pa je očitno tudi, kako po stavnemu Lundgrenu čim bolj pogosto čim več sleči Torej film tudi za nežni spol.__
Dva priznana kamnoseka Viktor in Jože Krapež iz Ajdovščine, pod Triglavom klešeta kamen za novo kapelico, pomaga pa jima več gorenjskih planincev. Kot nam je povedal dovški župnik, kapelica verjetno ne bo dokončana do 19. avgusta, to je tisto sredo po velikem šmarnu, kot so načrtovali. Zataknilo se je pri strehi, je povedal, bo pa ta dan tu zagotovo maša. Kot vidite na sliki, kapelica ne bo tako velika, kot so v začetku nekateri zavpili, predvsem pa se bo lepo vklopila v okolje doma na Kre darici. - Foto: D. Dolenc
SALON POHIŠTVA
m mm
Predoslje pri Kranju, tel Spalnica NELA Spalnica MATEJA Sedežna garnitura SILVA UU Sedežna garnitura KOPA Kuhinje
Prepričajte se o nasi ugodni ponudbi - odločitev pa je povsem vaša!
del, čas: od 12. do 19 ure, sobota od 9 do 13. ure
241-031
62.300 SIT 87.400 SIT 77.900 SIT 82.200 SIT zelo ugodno
IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJA: HELENA JELOVČAN
PETEK, 31. julija 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.05 Video strani 10.15 Program za otroke 10.15 Smrkci, ameriška risana serija
11.40 S. Rozman: Oblaček Pohaja-ček, ponovitev
10.55 23. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, ponovitev
11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila
12.05 TV dnevnik BiH, ponovitev
12.50 Video strani
16.20 Video strani
16.30 Napovednik
16.35 Sova, ponovitev
Dragi John, ameriška nanizanka
Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka
17.50 EP, Video strani
17.55 Poslovne informacije
18.00 TV Dnevnik
18.10 Program za otroke
18.10 Skrivnostni otok, ponovitev angleške nadaljevanke
19.05 EP, Video strani
19.10 Risanka
19.20 Napovednik
19.25 EPP
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum
20.26 EPP
20.30 P P Read: Poročen moški,
angleška nadaljevanka 21.15 EPP 21.20 Sova
21.20 Roseanne, ameriška nanizanka
21.45 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 22.35 TV dnevnik 3, Vreme, Šport 23.15 Napovednik 23.20 EP, Video strani 23.25 Smrtna past, ameriški film 1.15 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.35 Video strani 8.45 Poletne olim pijske igre Barcelona '92 12.00 Video strani 15.10 Video strani 15.20 Poletne olimpijske igre Barcelona '92 2.00 Video strani
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Zgodba z dveh strani, mladinska dokumentarna serija 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Dragi John, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.35 Ju-trofon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.55 Plameneči Tiki, angleška nanizanka 14.45 The big blue, oddaja za Unprofor 15.10 Nonni in Manm, nemško avstrij sko španska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Poletni šolski program 17.00 Dokumentarna oddaja 18.00 Poročila 18.10 Znani v akciji Umag 18.40 Santa Barbara, ameri ška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.30 Volitve '92 Predstavitev predsedniškega kandidata 22.00 Kronika Splitskega po letja 23.50 Dnevnik 23.55 Slika na sliko 0.20 Poročila v nemščini 0.25 Poročila v angleščini 0.30 Horo skop 0.35 Poročila 0.50 Gothic, an gleški barvni film 2.15 Poročila 2.25 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
14.10 Videotest 14.25 Poletne Ol Barcelona '92 1.15 Video strani
KANALA
9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Vrhovno poveljstvo, po novitev angleškega ČB filma 12.00 A Shop 12.15 Video strani 18.45 A Shop 19.00 Napoved sporeda, Vreme 19.02 Risanke 19.10 Kult ura, ponovitev 19.45 A Shop 20.00 Rt sanke 20.15 Dnevni informativni program 20.32 Ohranimo zeleno Ameriko, ameriška dokumentarna serija 21.35 Surova pogodba, ame riški barvni film 23.20 Vreme 23.22 Dnevno informativni program 23.45 MCM 1.00 Video strani
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program čas v sliki 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Srečanje z naravo 10.00 Velike ceste sveta 10.30 Vozijo ponoči, ponovitev ameriškega filma 12.06 Video raz glednica 12.15 Teleskop 1300 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Batman 14.25 Nevarnost v dolini tigrov, ameriški film 15.55 Popaj 16.00 Jaz m ti 16.25 Resnična zgodba Spita Mac Pheeja 16.50 Jaz in ti počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17 10 VVurlitzer 18.00 Trojka iz kioska 18 30 Umor je napisala V napačnem filmu 19.22 Znanje da
SLOVENIJA 1 20.30
Poročeni moški,
angleška
nadaljevanka
Uspešni odvetnik John Strickl-nad je srečno poročen, vendar ni preveč v čislih pri starših svoje žene Clare, ki so znana katoliška družina John namreč ni katolik, izhaja iz srednjega sloja in je levičar.. Urejeno življenje se Johnu kmalu zazdi dolgočasno Odloči se, da se bo začel ukvarjati s politiko, hkrati pa se začne spogledovati s sedemnajstletno Jillv, hčerko svojega prijatelja Hen-rvja Mascalla...
nes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Primer za dva 21.20 Pogledi s strani 21.30 Buddv v Hong Kongu, italijansko-franco-ski film 23.15 Tarča, ameriški film 1.05 Chicago 1930 1.50 Poročila/ 1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
6.00 Poletne 01 '92 13.00 Čas v sliki 13.10 Olimpijski telegram 13.15 Poletne Ol '92 15.45 1000 mojstrovin 15.55 Leksikon umetnikov 16.00 Life sence - Zveza za preživetje 16.30 Poletne Ol '92 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Poletne Ol '92 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Poletne Ol '92 2.00 Poročila/1000 mojstrovin
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP   12.00   Glasba, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kulturna dediščina, Obve stila   14.30 - Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi   16.00 - Obve stila   16.30 - Novice, EPP 17.00 Lestvica popularnih 40 do 22 ure -
/uspešen\
*■    posel propagandna g
I
\
OBJAVA f
v Gorenjskem glasu
Pokličite ^ 218-463
1. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.35 Misel za dan 15.00 - Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 Radio Zin spet med vami EPP napoved progra ma - 17.00 - V družbi s šporniki -18.00 - Novice obvestila mali oglasi osmrtnice IK.15 - Sporne novice meseca 19.00 - Odpoved programa
RADIO TRŽIČ
16.00 Napoved sporeda 16.10 Obvestila 16.30 Stinčni kabaret Radia Študent 17.05 - Glasbena de litacija Pmk Flovd 17.46 Radio Bomba 18.50 Napoved sporeda za soboto   19.00 Slovo
KINO
31. julija
CENTER ameriška aknska kriminalka FX SMRTONOSNE ILUZIJE ob 18 in 20 uri STORŽIC Ni kinopredstav ŽELEZAR premiera amer ko medije NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 18 in 20 uri CEŠNJICA amer akcijski film OBRAČUN V MALEM TOKIU ob 20 uri RADOVUI CA amer ljubezenska drama PRINC PLIME ob 20 uri _
Šola moje babice in dedka
Moj dedek in babica sta hodila v šolo v Cerklje. Hodila sta peš. Poleti sta hodila bosa. Nosila sta predpasnik. Dedek je imel platneno torbo za na ramo. babica pa cekar iz pšenične slame. Šola ji ni šla najboljše, zato je šolanje tudi ni veselilo. Dedek bi se rad izšolal, pa ga doma niso pustili. Rekli so mu, da imajo tesarja, mlekarja, medicinsko sestro in duhovnika. On bo pa delal doma, za kmeta pa šola ni potrebna.
Včasih otroci niso imeli toliko možnosti za šolanje kot danes. • Mojca Močnik, 3. b r. OŠ Davorina Jenka Cerklje
Spet privlačno kopanje v Savi
Sava je bila dolga leta zaradi onesnaženosti za kopalce nezanimiva. Zdaj so jo na novo odkrili. Čeravno mrzla, je spet razmeroma čista in predvsem - zastonj. Pod jezom v Kranju, nasproti Tekstilindusa, kjer so z dna pobrali naplavljeni gramoz, je nastalo odlično naravno kopališče, ki ga v teh pasje vročih počitniških dneh rada obiskuje zlasti mladež. - • Foto: J. Cigler
Kako sem pekla piškote
Nisem vedela, kaj bi počela, zato sem se odločila, da bom spekla piškote. Vendar se piškoti niso posrečili. V skledo sem vsula preveč moke, mleka je zmanjkalo, sladkor se mi je vsul po tleh. Nazadnje je testo končalo v smeteh.
Naenkrat je pri vratih pozvonilo. Umazane roke sem obrisa la v hlače in stekla po stopnicah gledat, kdo je prišel. Bila je mami, ki se je takoj zazrla v moje hlače.
"Ja, kaj si pa delala?" je začudeno vprašala.
"Piškote," sem ji odgovorila.
Mami me je smeje vprašala: "Pa le nisi na hlačah oblikovala piškote?"
Bilo me je sram, zato sem se zazrla v tla. Mami je odprla kuhinjska vrata in mislila sem, da jo bo kap. "Alenka!" je jezno zaklicala.
Brž sem prihitela in se zazrla v kuhinjo; posoda je ležala na tleh, na mizi je bilo polno vrečk, moka in sladkor sta bila raztresena pb vsej kuhinji, eden od stolov je ležal na tleh, kozarec, ki sem ga razbila, je bil v lijaku, na zamrzovalniku in omarah je bilo polno testa, od štedilnika je viselo še malo jajca, valjar je ležal pod mizo, z eno besedo, kuhinja je bila podobna svinjaku.
Moje opazovanje je prekinila mami: "Alenka, hej, Alenka! Si gluha ali kaj? Ce v pol ure tega ne pospraviš, ne boš smela en teden gledati televizije, si razumela!"
"V pol ure? Le kako naj v tem času to pospravim? Potrebovala bi en dan, ne pa pol ure," sem histerično odgovorila.
"Razmetala si lahko, sedaj pa še pospravi," je vztrajala mami.
Morala sem se vdati in slabe volje sem začela pospravljati kuhinjo. V pol ure je bilo začuda vse urejeno. Žeje v kuhinjo prihitela mami in me vprašala: "Saj res, kje imaš testo'.....Ja, kam
sem ga pa že dala? Že vem, v smeti," sem nedolžno odgovorila.
Mami me je jezno pogledala in zopet sem morala poslušati njene zlate nauke. • Alenka Berčič, 6. e r. OŠ Cvetka Colarja Škofja Loka
Glasba šestdesetih let
Če hočeš spoznati zgodovino ročk glasbe, vzameš v roke leksikon, pobrskaš po starih ploščah in... in naletiš na pozabljena in nam neznana imena, na kopico glasbenikov, ki so krojili začetne ritme ročka. Elvis Prislev, Beatli in John Len-non, Dorsi z Jimom Harissonom, Hendrix... to so danes že legende.
Rolingi. Bob Dvian, David Bouvie, Tina Turner, Paul Mc Cartnev, izvajalci tedanjih hitov, ki še danes pišejo uspešne "komade". Vendar... Glasba, ki sojo poslušali naši starši, ni glasba naše dobe in zato le redko posežemo po njej.
Poslušamo Gunse, Skid Wow, Metallica, New Kids od the block, Roxette, Poison in druge.
Živimo z novimi ritmi, novim stilom. Živimo v dobi video spotov. Preko njih spremljamo glasbo sedemdesetih let -disco sund, reggie, punk, glasbo osemdesetih let z vodilnim Michaelom Jacksonom, poznamo break dance, rap, house. Kar pestra izbira.
Šestdeseta leta imajo majhno izbiro spotov. Na voljo je nakaj filmov o glasbenikih, nekaj posnetkov s koncertov, nekaj knjig in stare plošče. Če hočeš spoznati zgodovino ročk glasbe... naj prelista zadnje Besede, glasilo učencev OŠ Jakoba Aljaža (op. ur). • Daša Abaza, OŠ Jakoba Aljaža Kranj
Jimi Hendrix
Kralj električne kitare
Jimi Hendrbc se je rodil 27. novembra 1942. Kot otrok je najraje poslušal plošče starih izvajalcev. Že v mladostnih letih je začel igrati kitaro. Igral jo je vse do dvajsetega leta, ko mu je bila le-ta ljubezen. S trudom je ustvarjal, se izpopolnjeval in nastopal pri več skupinah, sicer pod imenom Jimi James. Jimijevo spretnost je na enem od koncertov opazil basist popularnih Animalsov.
V Londonu je Jimi uštano^ vil svojo prvo skupino - Jimi Hendruc Experience. Izdal je prvo ploščo Hey Joe. Septembra 1967 pa je izdal še en album Are you Experiene-ed? Ročk je bila takrat zelo poslušana glasba in plošča je bila kajpak silovita. Jimi je v glasbi uporabil vse spretnosti in moči. Z njim so bili zadovoljni poslušalci pa tudi glasbeniki.
Nekoč je imel koncert pred štiridesettisoč poslušalci na festivalu v Montereuxu, kjer je predstavil svojo kitaro, počel z njo naiboli nemogoče stvari, izvabljal iz nje nemogoče glasove ter poleg
tega uporabljal še zobe in jezik. Na koncu je kitaro za-žgal. Pravijo, da je od takrat Jimi Bog. Torej - uspel je. Toda, kako mu je vse to uspevalo? Jimi je ustvaril dobro glasbo s čustvovanjem do kitare, čeprav se mu o notah še sanjalo ni.
V dveh letih je uspel izdati še pet albumov. Denarja je imel seveda veliko in žal se je vdal mamilom. Le kaj je v njih videl? Ko bi vedel, da gre z njimi smrti naproti. Žal je to spoznal prepozno. In med tem je zapustil svojo skupino in ustanovil novo -Band of Gypses. Toda v glasbi ni več užival, imel je probleme.
Na največjem festivalu šestdesetih let v VVoodstoc-ku je bil glavna zvezda. Ob desetminutni verziji ameri; ške himne je imel ob sebi kar šest tisoč ljudi.
Toda umrl je naslednje leto, leta 1970, ko se je 18. septembra zadušil v lastnem bruhanju. Ljudje so ga pogrešali in spoznali, da takega mojstra kitare zlepa ne more prekositi nihče. Jimi Hendrix je bil in ostaja najpomembnejši instrumentalist v zgodovini ročk glasbe. • Tanja Pompe
Vodoravno 2 Obrenovac, 3 Čakovac, 4 južnoafriška država, 5 18 črka, 6 mesto na Hrva škem, 7 poljsko glavno mesto, 8. orodje za košenje trave, 9 Drago Tonač, 10 japonski de nar, 11. mesto v Grčiji, 12 otok na Jadranu, 13. 16., 13. in 1. črka, 14 značilen les iz Afrike, 15 Teritorialna obramba, 16 žen sko ime, 17. Lojze Eržen, 18 otroški glas, 19 sprevod ali..., 20 kanadski medved, 21 Vanč, 22 vlečna žival, 23 moško ime, 24 največji morski sesalec, 25. glavni števnik, 26 zapor, 27 re ka v Sloveniji, 28 samec med ovcami, 29 Irska republikanska armada, 30 poljski denar, 31 glavno mesto Egipta Navpično 1 Ablov brat, 32 kit ubijalec. 33 država v Latinski Ameriki, 34 Univerzitetni klinični center, 35 strupena kača, 36 vrtiček, 37 domača žival, 38 ameriški igra lec in pevec, 39 pojem matema like, 40 Boian Čuk, 41 rentgen, 42 cvetlica, 43 reka v Švici, 44 nemško "ne", 45 zastekljena odprtina, 46 jugoslovanski poli tik, 47 del ceste na levo ali de sno, 48 živalski vrt, 49 druga košnja, 50 klic v sili. 51 jajce (množina), 52 ptica • Križanko sestavila Irena llurnik, 8. C r. OŠ Komenda-Moste
KRIŽANKA
ZA DOM IN DRUŽINO
UREJA: DANICA DOLENC
Domači zdravnik
Jejmo zrele kumare
Tako presneto vsakdanje so kumare, da smo že davno pozabili, da je to tudi prastara zdravilna rastlina. Prvotna domovina kumar je Vzhodna Indija. Tam so jo poznali že pred 5000 leti. Seme kumar so našli v faraonskih grobnicah. Šele okoli leta 600 pred našim štetjem so kumare prišle v Grčijo, kmalu nato pa so jih v Rimu že znali konzervirati s slanico.
Pri kumari je zdravilno vse: plodovi in seme. Kumare trgamo, ko začne koža rumeneti; to je znamenje, da so zrele. Ljudje pojedo veliko preveč nezrelih, zelenih kumar, potem pa tožijo, da je kumarična solata težko prebavljiva. Res za nezrele kumare to drži. Iz tankih plasti se potem hranilne in zdravilne snovi v želodcu le počasi izsesavajo, črevesne bakterije pa kumare razkrajajo, da nastaja veliko plinov. Če na kumare pijemo vodo ali kaj drugega - pijače z oglijkovim dioksidom! - postane ta razkroj lahko nevaren, saj nastanejo črevesni krči, črevo ohromi in je neprehodno. Popolnoma napačno je sok kumar zavreči ali kumarice stiskati, kajti prav v soku so zdravilne snovi in učinkovine.
Kumare vsebujejo vitamine A, BI in C, vrsto mineralnih soli in insulinu podobne snovi.
Zdravilnost:
Že zato, ker odvaja vodo iz telesa, je kumara zelo pomembna za srčne in ledvične bolnike. Ker topi sečno kislino, jo najbolj upoštevajo bolniki, ki trpijo za ledvičnimi kamni in kamni v mehurju, če le-ti sestojijo iz sečne kisline. Če jemljemo sveže iztisnjen kumarični sok po požirkih, odvaja iz telesa nakopičeno žlindro in strupene snovi ter normalizira in čisti še tako zakisano kri. Nasoljen kumarični sok zelo dobro vpliva na tanko črevo, ledvice, pljuča in kožo.
Pri lenem črevesju in zaprtju je zelo koristna kumarična solata, če težave ne izvirajo iz obolele črevesne sluznice. Celo pri kroničnem zaprtju pomaga, blato se zmehča, ovlaži in iztrebljanje poteka brez bolečin. Kumarični sok in solata sta primerna tudi za sladkorne bolnike, ker znižujeta sladkor v krvi. Kumarično seme, sveže ali posušeno, uporabljamo v obliki čajnega izvlečka -1 polna čajna žlička za skodelico - za zdravljenje ledvičnih bolezni in bolezni mehurja.
In kako priporočajo kumare v drugih deželah:
- V francoskem ljudskem zdravilstvu priporočajo popiti vsak dan 1/8 litra svežega soka zoper jetiko. Francozinje pijejo kumarični sok, da bi ohranile vitko linijo. Prav tako pa Francozi menijo, da svež kumarični sok (ali rezine) odlično blaži vse opekline, tudi sončne.
- V nemških deželah in v Italiji uporabljajo sveži kumarični sok brez dodatkov kot okrepčilo za oči. Robček pomočijo v sveži kumarični sok in to. položijo čez oči.
- Že Grkinje v starem veku so poznale kumarice kot kozmetikum. Kumarični sok se zmeša z moko v kašo, le-ta se dene na obraz za nekaj ur. To polepša kožo.
- V bolgarskih deželah ljudje zelo cenijo zdravilnost kumaric: prepričani so, da sveži kumarični sok najbolj učinkovito čisti kri.
Bohinjska postrv z jurčki
(na način "Hotel Jezero")
Od 1. do 8. avgusta bo v Hotelu jezero v Bohinju teden ribjih specialitet. Poudarek bo seveda na bohinjski postrvi in poku-sili boste lahko "zlatovšico" v naravni omaki, bohinjsko postrv v žolici z zeleno omako, ribjo kremno juho, široke rezance z ribjim ragujem, naročili pa boste lahko tudi ribjo ploščo, lignje na različne načine, morski list, osliča, zobatca podobno. Skratka, če se podajate v Bohinj, ne zamudite te posebne priložnosti, saj bohinjska postrv še vedno velja za eno naših najboljših rib. Prijazni šef kuhinje hotela Jezero pa nam je zaupal pripravo bohinjske postrvi z jurčki. Takole gre:E
Svežo postrv očistimo, začinimo z izbranimi začimbami, popečemo na olju. Ko je postrv pečena, jo vzamemo iz ponve, v istem olju pa pre-pražimo čebulo in česen, dodamo oparjene jurčke, zalijemo s čisto ribjo juho in belim vinom ter dodamo malo koruzne moke. Ko to prevre, pečeno postrv ponovno uOŽimo v ponev, da se še malo pokuha in prevzame značilni okus po jurčkih. Nato dodamo peteršilj in kislo smetano ter ribo ponudimo z ribjim krompirjem in sestavljeno solato.
Te dni na vrtu
Sadje že zori
Od sliv zorita julija bilska rana in rut gerštetter. Vse slive pustimo do užitne zrelosti na drevesu. Le tedaj imajo za sorto značilno aromo in dober okus. Sorte z debelejšimi plodovi se splača obirati; drobnoplodne pa kar otresemo.
Ko obiramo slive in češplje, upoštevajmo, daje les te sadne vrste zelo krhek. Zato moramo lestev zelo previdno nasloniti v notranjost drevesa ali pa na zunanje veje. Podprimo jo z dvema oporama, da ne bodo veje obremenjene. Tako moramo ravnati tudi pri obiranju drugih sadnih vrst, saj tako preprečimo nesreče in lomljenje vej.
Drevje, močno obloženo s sadjem, pravočasno podprimo. S tem preprečimo, da se ne lomijo veje. Podpore moramo namestiti tako, da ob vetru ne nastanejo rane zaradi drgnjenja. Med oporo in vejo položimo kos starega gumijastega plašča za kolo ali kaj podobnega. Pribijmo prečno letvo, tako se podpora zaradi težke veje ne bo pogreznila.
Beličnik je navadno zrel za obiranje že julija. Najboljši okus ima, če ostane na drevesu do užitne zrelosti. Zato odlagamo obiranje, kolikor se največ da. Če ga prezgodaj oberemo, zgubi ta sorta svoj okus. Poleg tega se plodovi, ki ostanejo teden dni dalj na drevesu, znato odebelijo. Užitno zrela jabolka beličnika pa so zelo občutljiva na pritisk.
Zgodnje hruške, kot je npr. petrovka, obiramo tik pred užitno zrelostjo. Če jih obiramo pozneje, postanejo skoraj vse zgodnje hruške mokaste in testaste. Izjema je le petrovka: to smemo 8 do 10 dni shranjevati, ne da bi zgubila vrednost. Vse zgodnje sorte prevažamo le, ko so drevesno zrele.
Prav je, da vemo
V teh vročih dneh se mleko hitro skisa, če ni v hladilniku. Ko pripravljate razne mlečne napitke z dodajanjem ruma, ekstrakta vanilije, likerja ali podobnega, ga najprej dobro ohladite, sicer se vam bo skisalo. Zapomnite si tudi, da limone ne smemo nikoli dodjjati mleku, tudi ko je hladno ne.
Da boste malo olajšali svoje črevesje, skuhajte v litru vode štiri zrela naribana jabolka, jih prepasirajte in dodajte med. To pijte na tešče dalj časa. Redno boste šli na veliko potrebo. Stanujete visoko v bloku? Stavimo, da vsakič nestrpno gledate, ali je dvigalo prosto. Pojdite za spremembo peš. Če se ne ukvarjate z nobeno gimnastiko, privoščite svojim nogam vsaj to. Dobro, pustimo nosečnice in bolnike, oni že tako nosijo veliko breme. Ostali pa hodite po stopnicah samo s sprednjo polovico stopala, ne naslanjajte se na ograjo, telo držite zravnano - in ostali boste dolgo vitki in mladi.
Za vroče dni
Limonin koktajl
1 kozarček precejenega pomarančnega soka, 1 žlička sladkorja, 3 kocke ledu. Vse skupaj denemo v mešalec in mešamo nekaj sekund. Serviramo v velikih kelihih. Na pijačo denemo rezino limone, ali pa rezino prerežemo do srede in jo zataknemo ob rob kozarca. Pijači dodamo nazadnje še sifon.
Breskvin miks
3 do 4 vložene in olupljene breskve, 1 žlica limoninega soka, 2 žlici sladkorja, I 1 mineralne vode, led.
Breskve, limonin sok in sladkor zmiksamo, zli jemo v kozarce in dopolnimo z mrzlo mineralno vodo. V vsak kozarec denemo še kocko ali dve ledu in postrežemo v velike kelihaste kozarce.
Mešan miks
2 obročka ananasa, 1 pomaranča brez ko.ščic, I banana, 1 žlica sladkorja, po okusu limoninega soka, 1/2 I mleka, kocke ledu.
Sadje, sladkor in limonin sok zmiksamo, dolijemo mleko, še nekaj sekund mešamo, zlijemo v kozarce in dodamo v vsakega 1 do 2 kocki ledu.
Danes zvečer, ob 20. uri javno žrebanje nagradnih kuponov na terasi hotela PARK na Bledu! Zabaval vas bo ansambel GAŠPERJI
RAČUNALNIŠKI PRIROČNIKI
VSLOVKNŠČ1NI
PARAD0X ...............2000 SIT
QUATTRO PRO......2200 SIT
KOMPLET (-20% )...3900 SIT
DKSK d.o.o.Jzola
Kosovelova 36
IVI.: »66/62 676
SOBOTA, 1. avgusta 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.15 9.25 9.25 9.40 9.50
10.55 11.45
12.00 12.05 12.50 13.50 14.00 14.05
15.20
16.55 17.00 17.50 17.55 18.00 18.10
19.00 19.05 19.10 19.15 19.25 19.30
20.26 20.30
21.30 21.35 21.35
22.00 22.40 22.45 22.50 22.50
23.35
1.10
Video strani Izbor
Radovedni Taček: Kruh Lonček, kuhaj: Ribja pašteta Modro poletje, ponovitev 9. in 10. dela španske nadaljevanke
Zgodbe iz školjke Slovenija - umetnostni vodnik: NUK v Ljubljani Poročila
TV Dnevnik BiH, ponovitev
Video strani
Video strani
Napovednik
Sova, ponovitev
Roseanne,   ameriška nani-
znanka
Zakon v Los Angelesu Ljubezen prvakov, ameriški film
EP, Video strani Tednik, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik
VV. Creatorex: Letalska družba, angleška nadaljevanka EP, Video strani Risanka Napovednik Žrebanje 3x3 EPP
TV Dnevnik, Vreme, Šport,
Utrip
EPP
Melodije morja in sonca, 2.
del
EPP
Sova
Murphv Brovvn, ameriška nanizanka
TV Dnevnik, Vreme, Šport
Napovednik
EP, Video strani
Sova
Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka Kokain, človekova poguba, ameriški film Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.35 Video strani 8.45 Poletne olimpijske igre Barcelona '92 15.40 Video strani 15.50 Poletne olimpijske igre Barcelona '92 1.50 Video strani
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.00 TV koledar 8.10 Horoskop 8.15 Santa Barbara 9.00 Poročila 9.15 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Za zelenimi vrati 10.35 Moje življenje: Vlaho Bukovac 11.05 32. festival otroka Šibenik 12.00 Poročila 12.10 Blue moon, ponovitev 12.55 Risanka 13.00 Izbor programa za tujino 13.30 M. Petrovič Musorgski: Boris Godunov, opera 14.00 Poročila 14.10 Pika in komar Keeto, avstralski animirani film 15.15 Den-ver, poslednji dinozaver, risana serija 16.00 Poročila 16.10 Iskra, roža Hrvaške, dokumentarna oddaja 16.55 Umag: Malavizija 18.00 Poro čila 18.10 Mijo Kovačič, kratki film 18.20 Santa Barbara 19.00 V začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Prgišče prahu, angleški barvni film 22.05 Hrvatstvo Boke Kotorske, dokumentarna oddaja 22.40 TV dnevnik 23.05 Kronika splitskega poletja 0.40 Poročila v nemščini 0.45 Poročila v angleščini 0.50 Horoskop 0.55 Poročila 1.00 Groza Amitvvillea, ameriški barvni film 2.55 Poročila 3.00 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.35 Test 8.55 Poletne Ol na '92 1.00 Video strani
Barcelo-
KANALA
9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Surova pogodba, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.15 A Shop 12.30 Video strani 19.00 Napoved sporeda in vreme 19.02 Risanke 19.10 Poletni utrip 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Avto times, oddaja o avtomobilizmu in motorizmu 21.00 Intervju 21.25 Mrčes, ameriški barvni film 23.05 Video grom 0.05 Vreme/Dne vno informativni program 0.25 Nekateri to imenujejo jazz 1.2S Erotična uspavanka 1.40 MCM 2.00 Vi deo strani
TV AVSTRIJA l
9.00 čas v sliki 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Diagnoza 10.15 Dediščina vulkanov 10.30 Pustolovščina v vesolju, ameriški film 12.30 Hello Avstrija, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Na ameriškem Jugu: Severna Karolina 13.35 Sabina in sto mož,
SLOVENIJA 1 15.20
Ljubezen prvakov, ameriški barvni film
Film je športna melodrama o štirinajstletni drsalki Carrie Hanlech. Ambiciozna mati bi rada, da postane hči zvezda na ledu. Šele srečanje s petnajst letnim hokejistom Petrom, s katerim začne trenirati v paru kljub nasprotovanju svojih in njegovih staršev spremeni njen odnos do treninga in začnejo se kazati rezultati. Prav, ko kaže, da bo mladi par uspel, dekle ostane samo; toda zdaj je že toliko odrasla in odgovorna do trenerja, matere in sebe, da veliko izgubo preboli in postane velika šampionka.
nemški glasbeni film 15.05 Raji za živali 15.30 Jaz in ti 15.35 Kum Kum 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Cirkisimo 17.55 Ribje zgodbe 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Umor je napisala 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Najboljše iz Musikanten-stadia 21.55 Novo v kinu 22.00 Zlata dekleta 22.25 čas v sliki 22.35 Sled črne zveri, ameriški film 0.10 Čas v sliki 1.45 Poročila 1.50 Ex libris 1.55 1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
6.00 Poletne 01 '92 - Barcelona 13.00 Čas v sliki 13.10 Olimpijski telegram 13.15 Poletne Ol '92 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Poletne Ol '92 21.00 Thea in Nat, nemško-av-strijski film 22.35 Nogomet 22.55 Poletne Ol '92 2.00 Poročila/Ex libris 2.10 1000 mojstrovin
Ropot v Kranju
Kar se tiče muzike je ^v letošnjem Kranju preGej veselo (hvala onemu zgoraj oziroma Cvetu S., ki je več ali manj skupaj "sfu-ral" zadevo). V zadnjem mesecu se je tako v Kie-selsteinu zvrstilo kar nekaj mega kantavtorjev in skupin (Predin, Kreslin, Bre-celj, Miladov/ka Youneed, Sokoli, Let 3...), zanimivo pa je bilo tudi Pod Marelo (Adi Smolar, Tomo 8i Benč...), na vrtu pri Starem Mayrju je pa tako vsak vikend kakšna "nora" scena). Yes, yes bi se lahko reklo. Ta vikend nas čaka Kranjska noč, pravzaprav ena velika gasilska veselica. Godli bodo California, Damjana, ansambel Je-všek, pa Dixieland in seveda Adi Smolar. Nasujte se ga vsaj enkrat na leto, saj bodo komunalci počistili za vami. • Igor K.
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine 15.30
- Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP - 18.00
- Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa -
1. RADIOM
14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan -14.40 - Minute za družino 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Sloveni ja - 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na Radiu Žiri - vmes: 16.15 -Nagrajenec oddaje Od srca do lonca - 17.00 - Športni utrinki - 18.00 -Novice - obvestila - mali oglasi -somrtnice - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRŽIČ
16.00 - Dober dan 16.10 - Obvesti la - 16.30 - Nekaj vam imamo pove dati 17.00 - Obiskali smo 17.45 Kulturni Babilon 18.40 - Tudi to je kultura firma Koselj 18.55 -Napoved sporeda za nedeljo -19.00 Slovo
KINO
I. avgusta
CENTER premiera amer. akcijskega filma OBRAČUN V MALEM TOKIU ob 17., 19. in 21. uri STORŽIC Ni kinopredstav ŽELEZAR pre miera amer komedije NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 17 19 in 21 uri DUPLICA amer akcij kriminalka FX - SMRTONOSNE ILUZIJE ob 19 in 21 un RADOVLJICA ameriška ljubezenska drama PRINC PLIME ob 18 in 20 uri
GORENJSKI GLAS ♦ 12. STRAN
ZANIMIVOSTI
Petek, 31. julija 1992
NEDELJA, 2. avgusta 1992
[. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.35 9.45
9.45 10.40
11.05
11.35
12.00 12.05 12.55 14.20 14.50 14.55
16.10
17.50 17.55 18.00 18.10
19.00 19.05 19.15 19.20 19.25 19.30
20.26 20.30 21.30 21.30
Video strani
Program za otroke, ponovitev
Živ, Žav, ponovitev Plamenica, ponovitev angle-ško-slovensko-češke nadaljevanke (1/6)
Republiška revija MPZ Zagorje
Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije Poročila
TV Dnevnik BiH, 1.8 1992 Video strani Ljudje in zemlja Napovednik Sova, ponovitev Murphv Brovvn, ameriška nanizanka
Zakon v Los Angelesu
Riba, ki je rešila Pittsburgh,
ameriški film
EP, Video strani
Poslovne informacije
TV Dnevnik
Splošna  praksa, avstralska
nanizanka
EP, Video strani
Risanka
Napovednik
Slovenski loto
EPP
TV Dnevnik, Vreme, Šport,
Zrcalo tedna
EPP
Zdravo
EPP
Svet narave: Kačji objem, angleška poljudnoznanst.
23.00 Napovednik 23.05 Sova
Ameriške  video smešnice,
16. oddaja ameriškega varie
tejskega programa
Hitler naprodaj, angleška na
daljevanka 0.20 Video strani
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
6.55 Pregled sporeda 7.00 Poročila 7.10 Koledar 7.20 Horoskop, ponovitev 7.25 Da prijetno mine čas: Rajko Dujmič, ponovitev 8.10 Slika na sliko 9.00 Smogovci 9.30 Cobije-va četa, španska risana nanizanka 10.00 Poročila 10.10 VVaitapu, slo venska serija za otroke 10.40 An dersenove pravljice, risana serija 11.05 Energija, poljudnoznanstveni film 11.30 Kaj nam pa morejo, narodna glasba 12.00 Poročila 12.15 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki, ameriška za bavna oddaja 14.00 Poročila 14.15 Mikser M 15.10 Daktari, ameriška nanizanka 15.55 Risanka 16.00 Poročila 16.10 Operne arije 16.40 Lju bežen na begu, ameriški film 18.00 Poročila 18.15 Poročila iz hrvaških vojn, dokumentarna oddaja 18.45 Glasba 18.50 Ovidij, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.35 TV vinjeta Rovinj 20.40 Lju bežen za Lidijo, angleška nadalje vanka 21.30 Blue moon 22.15 Lepa naša 22.50 TV dnevnik 23.40 Slika na sliko 0.30 Poročila v nemščini 0.35 Poročila v angleščini 0.40 Ho roskop 0.46 Poročila 1.00 Video strani
2. PROGRAM TV HRVATSKA
8.05 Test 8.25 Poletne Ol Barcelo na '92 2.30 Video strani
KANALA
8.30 Napoved sporeda/Marianne, risana serija 9.00 Ohranimo zeleno Ameriko, ponovitev ameriške dokumentarne oddaje 10.00 Tropska vročica 11.00 Umor po naročilu, ponovitev angleškega barvnega filma 13.00 Video grom 14.00 Video strani 19.00 Napoved sporeda, Vreme 19.02 Risanka 19.10 Izbor iz sporeda Dance session 20.00 Ri sanke 20.10 Tropska vročica, ame riška nanizanka 21.10 Intervju, po novitev 21.25 Operna arija 21.36 čarovniki pod košem, ameriški športno dokumentarni film 22.36 Columbo, slovenski kratki film 23.05 Vreme 23.07 MCM 1.00 Video strani
TV AVSTRIJA l
8.00 Vremenska panorama 9.00 Ju tranji program 9.06 Heidi, risana serija 9.30 Vesoljska ladja Enterpri se, serija 10.15 Pan optikum 10.30 Snoopv, ameriška risanka 11.50 Va rovanec, nemški kratki film 12.00 Tednik 12.30 Pogledi s strani 13.00 čas v sliki 13.10 Trojka iz kioska 13.35 Nekateri so za vroče, ameriški film 15.30 Kum Kum 16.50 Poto vanje v pozabljenje 16.15 Sedem želja 17.00 'Mini čas v sliki 17.10 Klub za semorje 18.00 čas v sliki 18.06 Trojka iz kioska 18.30 Slika Avstrije 18.56 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki
Slovenija 1 16.10
Riba, ki je rešila Pittsburgh, ameriški barvni film
Mali deček, strasten košarkarski navijač, ki je povezan z ekipo tudi zaradi svoje sestre, ki goji skrite simpatije do enega izmed košarkarjev. Ko trenerje-vi nasveti nimajo nobenega pravega rezultata, se deček odpravi po nasvet k astrologi-nji Pepelki in ko ta vzame ekipo v svoje roke na astrološki način, izračunava vpliv planetov in še marsičesa na igranje ekipe, se začne sreča nagibati na stran ekipe, ki si je po astro-loginem nasvetu nadela ime Ribi Toda nasprotniki...
19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Groza v noči, ameriška psihološka kriminalka 21.50 Vizije 21.55 Oppen in Ehrlich 22.45 Popusti vrvi 1.00 Gospod Moto in nepoštena stava, ameriški film 2.05 čas v sliki/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.00 Poletne 01 92 12.30 Dober dan Koroška 13.00 čas v sliki 13.10 Olimpijski telegram 13.15 Poletne Ol '92 15.00 Športno popoldne 15.46 V orlovi deželi 16.30 Poletne Ol '92 19.48 Šport 20.15 Poletne Ol '92 21.00 Salzburški festival 1992 21.45 Čas v sliki 21.50 Poletne Ol '92 2.00 Poročila/1000 mojstrovin
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 Napoved, otroški porgam 9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet 11.00 Radijski sejem, EPP 12.00 - Prvi del čestitk, EPP 13.00 Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP 15.30 -Dogodki in odmevi 16.00 - Tretji del čestitk, EPP 17.00 - Razgovor, EPP 18.30 Resna glasba 19.00 Odpoved
L RADIO ŽIRI
9.00   Napoved programa radijsk koledar     EPP     10.00 - športn utrinki - 10.20   Maturantje sloven ske gimnazije iz Argentine v Slove niji 11.00 - Novice in dogodki osmrtnice - obvestila   mali oglas osmrtnice  11.40 - Sprehod po ki nodvoranah   12.00 - Nedeljska du hovna misel   12.15   EPP 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušal cev - 13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žiri   vmes vreme promet ne informacije - kulturni kažipot športni utrinki    15.30 Odpoved programa
RADIO TRŽIČ
10.30 Dober dan 10.35 Nedelj ski pogovor   11.05 - Potuj z menoj
11.25 - Morda še ne veste 11.40 Iz orumenelih zapisov 12.00 Po gled v iztekajoči se teden 12.10 Nedeljska duhovna misel 12.25 Podrobnosti iz našega vsakdanjika
12.50 - Obvestila 13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje 14.00 -Klepet v nedeljo ppoldne 14.35 -Glasbena lestvica Slovenca 15.20
- Napoved sporeda za torek 15.30
- Slovo
KINO
2. avgusta
CENTER amer akcijski film OBRAČUN V MALEM TOKIU ob 17.. 19 in 21. uri STORŽIČ Ni kinopredstav ŽELEZAR ameriška komedija NE RECI MAMI DA SMO SAMI ob 17 . 29 m 21 uri DUPLICA amer akcij ska kriminalka FX 2 SMRTONOSNE ILUZIJE ob 19 m 21 uri RADO VLJICA ameriška ljubezenska drama PRINC PLIME ob 20 uri
Hja! V tej pasji vročini, ko je ves normalni zunanji svet na počitnicah, na parlamentarnem in vsakršnem drugačnem »ur-laubu«, se ljubi nam domači parlament non - stop gnjavi z nekimi zadevami visoke politike. Čeprav zasedajo vsak teden po kakšna dva dni in čeprav nas o vsaki repliki, ki pade v parlamentranih klopeh, promptno obveščajo, se mi niti približno ne ljubi več prebrati, kaj je neki slovenski stranki spet šinilo v glavo, za kaj je in za kaj za prmejdun ni! Vročinski infarkt je pač vročinski infarkt in vsako zdravo in normalno bitjece skoči v vodo in poležava na soncu in se ne trapi s politiko.
Kljub vsemu pa človek, ki je v deževnih in mrzlih dneh z lastno mu dušo zasidran v naši demokraciji, po sili razmer, predvsem pa po sili navad, sem in tja le privzdigne uheljček.
Zdaj se je, denimo, razkrilo, kako po domače so se šla nekatera naša ministrstva svoje finance. Da so se šla »po domače«, je jako mila oznaka, če so tako ali drugače zafučkali kaj veš koliko davkoplačevalskih milijard! Podpisovali so pogodbe brez licitacij, na lepe očke in verjamem da v prid močnim monopolistom ali svojim
TEMA TEDNA
Zloraba
dotičnim ljubljenčkom. Denarji so kar frčali sem in tja, brez vsakega nadzora in kontrole. Saj je, madonca, malodane kot tedaj, ko smo bili v enoumju, ko je partija zakomandirala vse, še posebej finance! In da si ne boste mislili, da smo mi, davkoplačevalci, zagnali kakšen vik in krik? Jok, brate! Narod se kar sonči, v vodo skače in išče po denarnici, če je ostalo kaj malega za glažek piva ali coca - colo! Mar je mogoče, da smo teh političnih zadev že tako do grla siti, da nas tudi enormno zapravljanje tja v tri dni niti malo več ne gane? Vročina gor ali dol: ministra, ki je fliknil v pokoj in si milostno dal izplačati dobrih 250 »tau-žent« mark za stanovanjsko posojilo, bi bilo treba tunkati do onemoglosti. Pred celim slovenskim avditorijem tistih stanovanjskih najemnikov, ki nimajo niti za vsakodnevno žu-pico, kaj šele za nakup stano-
vanja! In ko bo stokrat potun-kan, ga je treba vleči še na kopališki skakalni stolp in s kakšnih deset metrov na glavo zabrisati v bazen? Krvoločnost? Dajte no mir: narod strada, saj niti za položnice nima več, tam v beli Ljubljani pa hojladri in hojlahej.
O zafučkanju »po domače« govori Sloveniji neka komisija, stranke pa ne bev ne mev, poslanci še manj! Pa bi moral biti alarm do neba! Kakopak! Politiki se gnjavijo med seboj na čisto drugih zadevščinah. Recimo: zdaj je silno aktualno, da se špikajo med seboj na njim lastni način in po metodah, ki so karakteristične na teh prostorih.
Najmanj trikrat mi je bilo že opaziti, da se je v strašnih medsebojnih polemikah v nos vtaknil glagol: zlorabiti! Demos je ZLORABIL naše zaupanje, vlada nas ZLORABLJA, politična konkurenca je od hudirja ZLORABILA to in to.
Saj res nisem noben jezikovni estet in se zaupanje lahko res tudi ZLORABLJA, ampak takšna množična uporaba ZLORABE je pa le malce prehuda. Vsi se vsevprek samo ZLORABLJAJO, ker niso enakega mnenja o določeni stvari! Vživite se v domač položaj: možek in zenička se pričkata o vsakdanjih problemih, pa nenehno producirata: baraba, ti si me zlorabil, ker nisi šel v šta-cuno, kot sva se zmenila! In v tem smislu naprej in do onemoglosti!
Mi, ki smo čisto navaden folk, pač ZLORABO jemljemo v rahlo primitivnem, a normalno človeškem kontekstu: dedec je zlorabil babo! Ali: baba se je spravila nad dedca in ga ZLORABILA! Slednje se malo redkeje zgodi, v kakšnem pohotnem položaju in v kakšni ekstremni potrebi pa tudi to ni izključeno.
In ko se bodo zdaj v parlamentu obmetavali z ZLORAB-NEŽI vsevprek, se spomnite na elementarni in ljudstvu najbližji pomen slovitega in tako na široko uporabljenega glagola zlorabiti. Pa bo hec! Partijci zlorabili liberalce! In si lahko samo predstavljate, kdo je naskočil koga in kako je to izgledalo... • D. Sedej
PRI JASNOVIDKI SARI V RIBNEM PRI BLEDU
»
POVEJTE SARA, KDAJ Ml BODO UMRLI STARŠI?«
Ribno pri Bledu.
Tu je pri dobrih prijateljih našla svoj drugi dom, begunsko zatočišče, jasnovidka Sara, doma iz Banjaluke. Pred petimi meseci je zbežala iz bosanskega pekla kot tisoči in tisoči njenih someščanov, bežala v Slovenijo in bila nekaj časa po drugih slovenskih krajih. Zdaj je v Ribnem.
Ko je prišla na Bled, je, tako pravi sama, najprej odkorakala na radovljiško občino in se prijavila. Ni želela, da se skriva, razen tega pa je na občini tudi povedala, kakšen je njen poklic: jasnovidstvo. Če hočejo, naj jo obdavčijo, če nočejo, si bo s tem poslom kaj malega prislužila za svoje bivanje.
Na občini niso komplicirali in nobenega dokumenta ji ni bilo treba, da danes ustreže vsakomur, ki si le želi, da bi mu prerokovala prihodnost.
Strank ni malo, kličejo jo od vsepovsod. Kako tudi ne, pravi sama, saj ima za seboj bogate izkušnje in veliko uspehov. Ze v rodni Banjaluki seje ukvarjala z jasnovidnostjo in sodelovala pri izdaji lista Alter. Poznali so jo vsi: vsi so vedeli, kdo je Sara in večina je cenila njene storitve.
Sara pripoveduje, kako je pomagala obupani mami, ki je imela bolnega otroka, ki so mu zdravniki napisali diagnozo: tumor v glavi. Mama je prišla k njej, Sara je ugotovila, da ni tumor... Nakar se je res izkazalo, da ni bil tumor. Ali pa poslovodja, ki jo je prosil, naj mu pove, ali naj sinu kupi motor ali ne. Sara je svetovala, da naj mu ga nikar ne kupi ZDAJ, ampak kasneje, kajti sinu grozi nesreča. Ni je poslušal, motor je kupil in sin se je v štirinajstih dneh ponesrečil.
Sarina metoda je dokaj preprosta: pokličete jo po telefonu in poveste svoje ime. Po barvi, toplini vašega glasu vam ne le svetuje ob določenih zadevah, ampak sama pri sebi ugotovi, ali ste dobri ali zli. Sama pravi, da ji je zelo hudo, kadar mora svetovati tistim prosilcem, za katere dobro ve, da niso dobri. A stisne /obe in potrpi. Ne boste verjeli, da se najde tudi kdo, ki jo bo vprašal: »Povejte mi no, Sara, kdaj bosta umrla moja starša...« Na taka vprašanja ne odgovarja, prav tako ne
odgovarja na druga zlonamerna ali ponižujoča vprašanja. In tudi se ne spušča v nepredvidljivo politiko.
Na jasnovidnem področju gospe Sare se večinoma pojavljajo vprašanja o »kšeftu«, o otrocih, o boleznih in zelo zelo veliko je ljudi, ki so osamljeni. Zanimivo je, da so med strankami revni in bogati, izobraženi in neizobraženi. Ne bi verjeli, da je med pacienti gospe Sare veliko ljudi, ki imajo vse: dober položaj, hišo, družino, a so tako zelo osamljeni in željni razumevanja in ljubezni.
Sara prepričuje, da ima zelo rada ljudi in bi zanje storila resnično vse, kar je v njeni moči in nadnaravni prirodi. Se posebej je dovzetna za otroke in oslabele.
Kdaj da ima gospa Sara slabe in dobre dni? Sara takole pravi: »Veste kaj! Ko pride k meni dober človek plemenitega srca, dovzeten in dostopen, se lahko z njim ukvarjam po ves dan in sploh nisem izčrpana. Če pa te dobrote ne občutim, je tako naporno, da komaj čakam, da oddide.«
Za svoje storitve ne zaračunava. Vzame toliko, kolikor ji pač kdo da... '
Gospa Sara je kar nekako huda na nekatere novinarje, ki so iz nje delali senzacijo in jo prikazovali kot neke vrste čarovnico, ki sedi pod lučjo in si nekaj izmišljuje in se pretvarja. In jo skrbi, da ne bi tega vtisa dobili tudi mi, zato napraviva preizkus na moji lastni koži.
Gospa Sara, ki res ni nobena čarovnica z dolgimi nohti, ampak čisto simpatična gospa srednjih let, gostobesedna, a nedvomno naravno inteligentna in z obilo psiholoških sposobnosti -jasnovidske pač niso dokazljive - me prosi, naj ji povem svoje ime in imena svojih najbližnjih. Prime skodelieo in sama v svoji glavi vidi barvne obra/e in njih usod" Priznam: kar malo me stiska, a na nobeno njeno vprašanje ne odgovorim ne I da in ne z ne. Naj ugane, če je jasnovidka! Potem obnemim: pove mi namreč nekaj takega, kar ni konvencionalno, ampak povsem konkretno, nekaj takega, kar ve morda le peščica meni bližnjih, zanesljivo pa tako presunljivo natančno tega ne more vidri i
gospa Sara! Se ji je samo posrečilo?
Karkoli si o tej gospe mislite, zanesljivo je to, da gospa, ki jemlje toliko, kolikor ji pač kdo da, nikomur ne škodi. Malo koristnih nasvetov in malo psihološkega  samospraševanja  je pa
včasih kar dobro použiti. Da seveda o samotnih in osamljenih, ki jih kakorkoli že, čeprav z jasnovidnostjo, potolaži, niti ne govorimo...
Zato tudi objavljamo njeno telefonsko številko: 78-249. • D.Sedej
Negovska iskanja slovenskih poti
V tihem zelenem naročju Račjega otoka na Brdu pri Kranju je včeraj, 29. julija. Studio za radost življenja priredilo večer Negovska iskanja slovenskih poti. S šansoni je večer popestrila Vita Mavric. Ivan Kramberger - dobrotnik naj bi bil most, po katerem naj bi se sprehodili do drugačnosti. Kot pometač ulic, Čistilec ka-nalizacije in kasneje pomočnik na diali/.ncm oddelku si je v tujini z ženo (jreto garaško služil kruh. Nenavaden, čudaški naj bi izničil hudobijo sveta
Kranjski župan Vitomir Gros ga je cenil kot seriozno osebo, in ne kot ekstravagantneža te mere. Meni, da je imel Ivan realne možnosti, da zmaga na volitvah
Novinar Radia Slovenija Marko Zorko ji /.i izid n.i /adnjh volitvah dejal "Teorija km sala se je uresničila Krambergerjev duh je zmagal, Kučan pl fc poslal namestnik na zemlji."
"Z Ivanom s\.i so /elo dobro razumela. V slovensko družbo je vnesel pestrost Verjamem v njegovo dobrotfliitVO, IVOJO fiart vno inteligenco pa je i/ražal na specifičen način," je o pisatelju 10 knjig povedal bivši minister /a šolstvo Vencelj.
Bil JC dobrotnik, toda njegov.i dobioi.i \ odnosu do ljudi i1' bila nekaj posebnega Koliko diali/nih aparatov in zdravil je podaril slovenskim bolnišnicam'.' Poljubljal je mamice, pok I arij*' denar pomoči potrebnim m tudi premožnim. Če jih je zavrnil, *° mu gro/ili
Mai ni liuli ii.is c.is i/gubil razuma?! • M. Zabrel
REPORTAŽA
Naše gorske postojanke
Planika dobiva novo podobo
Pod Triglavom, 18. julija - Stara dobra koča Planika pod samim vrhom Triglava je še edina prvobitna gradnja; ostala je takšna, kot je bila zgrajena leta 1911. Dolgo let je bila že premajhna, zato so se gorjanski planinci odločili za prizidek, ki ga ravnokar dokončujejo. Do 15. avgusta bosta v najem opremljeni dve sobi z okrog 40 ležišči. - Največja želja gospodarice Planike in Doliča Marice Okršlar: telefonska zveza 2 dolino.
iitiilt Hi
Marica Okršlar, gospodarica PD Gorje: "Planinski dom brez telefona je kot pastirski stan." - Foto: D. D.
Se malo, pa bo "stražarnica" dobila stopnice in v dveh sobah bo »krog 40 novih ležišč. - Foto: D. D.
Kako težavno je graditi visoko v planinah, ve le tisti, ki poskusi. Gorjanski planinci so se dodobra namučili, da so toliko Materiala spravili do Planike, 2408 metrov visoko. Veliko dragih prevozov s helikopterji je za njimi, ogromno so znosili na plečih in na stotine prostovoljnih delovnih ur so opravili. Vendar danes novi objekt stoji, dela potekajo naprej in če bo Posreči, bosta sredi avgusta, ko bo sezona na višku, že dokončno opremljeni dve večji spalnici z okrog 40 ležišči. V spodnjih prostorih bodo pomožni prostori za embalažo, skladiščenje, tu bo stala peč za požiganje gorljivih odpadkov, v nadstropju bodo tri sobe, na vrhu pa prav tako tri sobe; ena °d teh bo zimska. Ravnokar so
ŠK( >l |A I 1 'K A S|xxin|i "K ,K
'fotografiranje za vse vrste aokumentov
' komercialna fotografija ' " razvijanje filmov
Pod
ser
le,le za proizvodnjo, . v,i, trgovino in transport 5ve,'duh 185, Škofja Loka
Tel.: 064/632 346 pox: 064/631 927
v delu tudi stopnice, ki bodo vodile v nadstropja; trenutno si morajo pomagati še z lestvami.
Sicer pa življenje v Planiki normalno teče. Kadar je obisk velik, kot je bil na primer prejšnji konec tedna, ko se je tu trlo borcev in mladine, ima oskrbnica Vera Koderman s svojimi dekleti polne roke dela. Sezona se tu pravzaprav šele začenja. Deževje junija in prvo polovico julija ni vabilo planincev tako visoko. Sezono pričakujejo dobro pripravljeni. Planika je še vedno oskrbovana s konji; dvakrat tedensko jih s svojim tovorom steklenic raznih pijač obišče Janko Lipovec iz Rado-vne, nekajkrat v najhujši sezoni pa si morajo pomagati tudi s helikopterjem. S Planike po-
visoko, se rad javi domov, da je z njim vse v redu in podobno. To je normalno. S Kredarice se že lahko javi, s Planike pa gre zaenkrat glas le še po radijski zvezi GRS, če morda pride do nesreče. Sicer molčijo, kajti radio je le za najbolj nujne stvari. Kot bi bili še vedno v kakšnem pastirskem stanu, tako odrezan od sveta si, se zdi Marici in njenim planincem. A bo, tudi telefon bo enkrat tu, saj so še pri vsem, česar so se lotili, uspeli. Volje za vse to jim ne manjka. • D. Dolenc
tem manjše količine zelenjave, mesa in podobnega za kočo na Doliču prenesejo kar v nahrbtnikih.
Kot pravi gospodarica Planike in Doliča Marica Okršlar, vsa dela tu gori financirajo sami. Zdaj morajo najprej dokončati novi objekt pri Planiki, "stražarnico", kot mu pravijo, kajti tu je bila včasih obmejna karavla, potem bo vendarle enkrat prišla na vrsto celotna obnova Planike same. Še prej pa si bodo morali preskrbeti telefonsko zvezo z dolino. Zelo pomembna je. Gost, ki pride tako
Zanimivosti
Macesen, star 1.100 let
Na koncu doline v Mali Pišnici pri Kranjski Gori stoji macesen. Ta macesen je verjetno najstarejši macesen daleč naokoli in izven meja Slovenije, saj strokovnjaki ocenjujejo, da je star kar 1.100 let! Macesen so štirje odrasli in veliki fantje komaj objeli z rokami, tako mogočen je.
Macesen na slemenu Male Pišnice in Tamarja ne odmira, ampak raste še naprej, cveti in zeleni. V tem predelu naše dežele je vsa favna in flora pod varstvom Triglavskega narodnega parka in tako tudi ta macesen. Če bi hoteli to znamenitost bolj odpreti in približati javnosti, bi morali do njega popraviti cesto, kajti zdaj je v tem predelu le pot, ki je povrh vsega v zelo slabem stanju... • D.S.
ZADETEK V PETEK
Nagradno vprašanje za deseti ZADETEK V PETEK
V devetih kvizih Gorenjskega glasa in Radia Žiri "ZADETEK V PE TEK" je v studiu ali doma preko telefona preizkušalo svoje znanje 72 tekmovalk in tekmovalcev, več kot 100 krat toliko pa smo prejeli odgo vorov na nagradna vprašanja, ki smo jih zastavljali v Gorenjskem glasu na kuponih ali v oddaji. Vsak pravilni odgovor je tekmovalki oz tekmo valcu prinesel najmanj 1 000,00 tolarjev z dobrim odgovorom pod "vse ali nič" pa podvojenega tisočaka vredno nagrado!
In naše vprašanje: KOLIKŠNA JE BILA DOSLEJ V KVIZU "ZA DETEK V PETEK" SKUPNA VREDNOST NAGRAD, KI SO JIH OSVO JIH SODELUJOČI V KVIZU? Napišite znesek upoštevajte samo na grade za pravilne odgovore, brez kopice nagrad za odgovore na kuponih ali za nagradne igre za poslušalce kviza.
Moj odgovor
Odgovor na kuponu iz časopisa pošljite na dopisnici skupaj z Vašim naslovom do petka, 7. avgusta, na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri. Nagra de - bogato presenečenje Gorenjskega glasa in Radia Žiri, skupaj bo toliko nagrad, kot je zaporedna številka kviza.
8<
Minuli petek. 24. julija, je bil na va lovih Radia Žiri spet na sporedu kviz Zadetek v petek, ki ga skupaj pripravljata Radio Žiri in Gorenjski glas. Tudi peklenska vročina ni mogla preprečiti prijetnega kvizovskege popoldneva. To pot je minil kviz v znamenju tekmovalcev v studiu. Tekmovala sta Sandra Fajfar in Vili Peternelj, oba iz Škofje Loke. Oba sta se uspešno prebila skozi vprašanja z liste A, B in C. Na koncu sta se tudi oba korajžno odločila za "vse ali nič" in oba sta odnesla domov poln dobitek, to je po 6.000.00 SIT. Vsi skupaj smo se veselili z njima, saj je njun uspeh tudi dokaz, da je bil slab izkupiček tekmovalcev v prejšnji oddaji zgolj na ključje in da ni prav nič narobe s kvizom.
Nekoliko manj sreče so imeli tekmovalci po telefonu. Nobene mu ni uspelo, da bi se prebil do igre "vse ali nič", skupni izkupiček Anice Križnar in Braneta Seliča iz Sv Duha, Antona Koširja z Dolgih njiv ter Barbare Gašperlin in Tineta Preka, obeh iz Podlubnika. pa je bil 4 000.00 SIT
Vsi skupaj, tekmovalci v studiu, tekmovalci po telefonu, poslu šalci in ekipa v studiu smo preživeli še eno prijetno kvizovsko po poldne ki se bo v taki obliki ponovilo le še enkrat, to je 7. avgusta, potem pa se bo ta cikel kviza Zadetek v petek zaključil z javno odda jo Pripravlja pa se že nov cikel kvizovskih oddaj v jesenski shemi, verjetno v spremenjeni obliki in z drugačno vsebino.
Jože Drabik
zajceK,
Trgovina VSE ZA OTROKE, Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103
kroj
PONEDELJEK, 3. avgusta 1992
1, PROGRAM TV SLOVENIJA
9.10 Video strani
9.20 Program za otroke
9.20 L. Suhodolčan: Naočnik in
očalnik 9.50 Planinski domovi 10.10 J. VVinterson: Pomaranče niso edini sadež, ponovitev angleške nadaljevanke 11.05 Forum, ponovitev 11.20 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila
12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev
12.55 Video strani
15.45 Video strani
15.55 Napovednik
16.00 Sova, ponovitev
Ameriške video smešnice, ameriški varietejski program Hitler naprodaj, angleška nadaljevanka
17.15 Dober dan. Koroška
17.50 EP, Video strani
17.55 Poslovne informacije
18.00 TV Dnevnik
18.10 Program za otroke
18.10 Radovedni Taček: Jezero
18.25 Lonček, kuhaj: Riževe palačinke
18.30 EP, Video strani
18.35 Ali bodo preživeli?, angleška
poljudnoznanstvena serija 19.05 Risanka
20.05 Dokumentarec meseca: En-
fant Terrible 20.50 EPP
20.55 Dušan Jovanovič: Sobota dopoldan, izvirna TV igra (ČB)
21.45 TV Dnevnik, Vreme, Sport,
Žarišče 22.40 Napovednik 22.45 EP, Video strani 22.50 Sova
22.50 Stara vohunska mačka, angleška nanizanka 23.15 Hitler naprodaj, angleška nadaljevanka 0.05 Hemingway, evropsko-ame-
riška nadaljevanka 1.00 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
14.15 Poletne olimpijske igre Barcelona '92
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.55 Pregled sporeda 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška/ Poročila 9.30 Srečni ljudje, serija za otroke 9.45 Igračkanje, lutkovna serija 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro, Hrvaška 12.00 Točno opoldne poročila 12.10 Dragi John, ponovi tev ameriške humoristične nanizanke 12.35 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.55 Plamene-či Tiki, angleška nanizanka 14.45 The big blue 15.10 Malavizija 15.10 Pozabljena zgodba, angleška nadaljevanka 15.35 Skrivnosti mesteca U, ponovitev španske otroške nadaljevanke 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.10 Poirot, angle ška nanizanka 18.00 Poročila 18.10 Tri hrvaške zgodbe z Bavarske, do kumentarna oddaja 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.25 Vene, Vidi 20.30 Hrvaška v svetu 21.00 7/7 21.20 Ločeni mizi, ameri ški film 23.06 TV dnevnik 23.50 Sli ka na sliko 0.30 Volitve '92: Vključitev v volilne enote Poročila v nemščini Poročila v angleščini Horoskop Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
12.30 Test 13.00 Poletne Ol Iona '92 1.00 Viodeo strani
KANALA
9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Mrčes, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.10 A Shop 12.25 Video strani 18.45 A Shop 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 Risanke 19.05 Avto times, ponovitev oddaje o avtomobilizmu in motorizmu 19.30 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Modra strela, ameriški barvni film 22.20 Kanalizator shovv 22.50 Vreme 22.52 Poročila v angleščini 23.15 Dnevno informativni program 23.30 A Shop 23.45 MCM 1.00 Video stra
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program 9.06 Trojka iz kioska 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Zakladnica Avstrije, ponovitev 10.20 Glasbena skrinja 10.30 Popusti vrvi, ponovitev italijanskega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Batman 14.25 Tarzanov skriti zaklad, ameriški film 15.45 Raji za živali 16.00 Jaz in ti 16.25 Resnična zgodba Spita Mac Pheeja, avstralska nadaljevan ka 16.50 Jaz in ti - počitniška igra
Slovenija 1 20.55
Sobota dopoldan, izvirna TV igra
Postopoma se razkriva podoba matere, ki je vsa zatopljena v preteklost; pred nami raste lik žene, ki ji je realnost nezanimiva in je obrnjena pogostoma z nostalgičnim nadihom v preteklost, ki naj bi bila popolna. Tudi njena hči išče "smisel" v življenju, ki ga odkriva v posebnem "aktivizmu", s katerim nemalokrat nasiljuje življenje in domače. Oba moška, oče in zet, sta njuno nasprotje.
17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Trojka iz kioska 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Kakšna sreča, da imamo Marijo 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Los Angeles: Vojna med tolpami in policisti 22.10 Miami Vice 22.55 Presneta noč, britanski film 0.40 Mamma Roma, italijanski film 2.20 Čas v sliki/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
6.00 Poletne Ol '92 10.30 1000 mojstrovin 10.40 Leksikon umetnikov 10.45 Poletne Ol '92 13.00 Čas v sliki 13.10 Olimpijski telegram 13.15 Poletne Ol '92 17.30 Lipova ulica 18.00 Čas v sliki 18.05 Poletne Ol '92 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Poletne Ol '92 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Poletne Ol '92 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Poletne Ol '92 22.00 Čas v sliki 22.30 Donavski festival 1991 - prostori v gibanju 23.20 Poletne Ol '92 1.30 Čas v slik/1000 mojstrovin
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 - Napoved, telegraf, horo skop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, Barce- EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 - čestitke - 18.30 - Informati vna oddaja BBC, EPP -
CELOVEC
Hcmdll
JBahnholstr. 20 [Tel 9943-463-511566.
NOVO: SWATCH TELEFONI
m veliko novosti iz pisarniške tehnike in telekomunikacije
1. RADIO ŽIRI
14.00 Napoved programa 14.10 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.35 Misel za dan 14.40 - Spo znajmo gobe 15.00 - Dogodki da nes jutri 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Sloveni ja - 16.00 Radio Ziri spet z vami -napoved programa do 19 ure -16.15 - Od srca do lonca 16.30 EPP 17.00 Športne novice 17.10 - Otroški program 18.00 - Novice In obvestila 18.10 - Mladinski pro gram  19.00 - Odpoved programa
KINO
3. avgusta
CE^TER 8meriški »kcijski film OBRAČUN V MALEM TOKIU ob 18 in 20. uri
GLASBENI KOTIČEK
TOREK, 4. avgusta 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.10 Video strani 10.20 Program za otroke
Zgodbe iz školjke 11.10 Nekoč je bilo... življenje 11.35 Ljudje in psi, 7. del 12.00 Poročila
12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev
12.55 Video strani
15.20 Video strani
15.30 Napovednik
15.35 Sova, ponovitev
Stara vohunska mačka, angleška nanizanka Hitler naprodaj, angleška nadaljevanka
Hemingway, evropsko-ame-
riška nadaljevanka 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik
18.10 Program za otroke; Biskvitki,
ameriška risana serija 18.30 EP, Video strani 18.35 Svet poroča 19.15 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport,
Žarišče 20.00 EPP 20.05 Osmi dan
20.55 Slovenija - Umetnostni vodnik: Koper - Primorska 21.05 EPP
21.10 F Hebrard - L. Velle: Amba sadorkin soprog, francoska nadaljevanka
22.00 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport, Žarišče
22.55 Kronika, kanadska dokumen
tarna serija 23.20 Napovednik 23.25 EP, Video strani 23.30 Sova
23.30 Problemčki, angleška nanizanka
23.55 Hitler naprodaj, angleška nadaljevanka
0.40 Glasbeni utrinek: A. Borodin: V stepah centralne Azije
0.50 Svet poroča, ponovitev
1.30 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
14.45 Poletne olimpijske igre Bar celona 92
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.15   Santa   Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Poročila 9.30 Mah svet 10.00 Poročila 10.10 Do bro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Dragi John, ponovitev amen ške humoristične nanizanke 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Plameneči Tiki, angleška nanizanke 14.40 The big blue 15.05 Malavizija 15.10 Daktari, ameriška nadaljevan ka 16.00 Poročila 16.10 Šolski spo red 17.10 Ambasadorkin mož, francosko kanadska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.10 Naredi malo. prihrani veliko 18.40 Santa Barba ra, ameriška nadaljevanka 19.15 Ri sanka 19.30 Dnevnik 20.25 Vene, Vidi 20.30 človeška rasa, angleška dokumentarna serija 21.25 V velikem planu 23.00 Dnevnik 23.45 Sli ka na sliko 0.00 Volitve '92, poseb na oddaja Poročila v nemščini Poročila v angleščini Horoskop Poro čila Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
14.00 Test 14.25 Napovednik 14.30 Poletne Ol Barcelona '92 0.00 Vi deo strani
KANALA
9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.15 Borza 10.30 Modra stre
la, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.05 A Shop 12.20 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.25 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Dokumentarec tedna: Psihiatrija, 2. del 21.00 Junaki na rolki, ameriški barvni film 22.40 Vreme/Dnevno informativni program 22.42 Poročila v angleščini 23.05 Dnevno informativni program 23.25 A Shop 23.40 MCM 1.00 Vi deo strani
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Sedem svetovnih čudes tehnike 10.00 Velike ceste sveta 10.30 Brez tebe bo noč ponovitev nemškega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Batman 14.25 Častivredni bigamist, ameriški film 15.50 Muzi-kantje iz Avstrije 16.00 Jaz in ti 16.25 Resnična zgodba Spita Mac Pheeja 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Trojka iz kioska 18.30 Umor je napisala 19.22 Zna nje danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Univer zum: Zelena divjina na koncu sveta 21.00 Naredi sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Seminar smrti, ameriški film 22.45 Niagara, ameriški film 0.10 Chicago 1930 0.55 Poročila/ 1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
6.00 Poletne 01 '92 10.30 1000 moj strovin 10.40 Leksikon umetnikov 10.45 Poletne Ol '92 13.00 Čas v sliki 13.10 Olimpijski telegram 13.15 Poletne Ol 92 19.00 Lokalni program 19.30 Poletne Ol '92 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Poletne Ol '92 21.00 Naredi sam 21.07 Iz hiše mrtvih, opera Leoša Janačka 23.10 Čas v sliki 23.20 Poletne Ol '92 1.30 Poročila/1000 mojstrovin
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 13.00 - Danes do trinaj stih, EPP 14.00 Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 Dogodki in odmevi 17.00 - Zabava vas Braco Koren 18.00 čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP   19.00   Odpoved programa
1. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan 14.40 - Vse za moj avto 15.00 - Dogodki danes -jutri 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovenija 16.00 - Radio Ziri spet z vami napoved programa 16.15 - Od srca do Ion ca - 16.30 - EPP 17.00 - Športne novice 17.10 Aktualna tema -18.00 - Novice osmrtnice obve stila - 18.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud 19.00 - Odpoved progra ma -
RADIO TRŽIČ
16 00 Dober dan 16.10 Obvesti la 16.20 Aktualne informacije 16.30 Športni obzornik 17.20 Celovški sejem v gosteh 18.15 Klepet s poslušalci in pokrovite Ijem 18.55 Napoved sporeda 19 00 Slovo
KINO
4. avgusta
CENTER ameriiki akcijski film OBRAČUN V MALEM TOKIU ob 18. in 20. uri
DOMAČA GLASBA
Kdo sem?
Kdo sem pravzaprav'* V tretjem razredu sem napisal, da sem jaz. Kdo jaz' Jaz vendar. Na svetu je nešteto jazov, se \pomnim.
Če vas bo pot kdaj zanesla v Preddvor k meni na obisk in me ne boste našli, povprašajte koga. Če naletite na mojega sošolca, vas bo vprašal "A Žumra mislite'A. Žumi je doma v hiši. okoli katere je živa meja
Nekaterim ,e bol) vsee inic Matu. vsak ima drugačen okus /. iz/emo mojega brata sem doma srček ali pa lipov boga, VČa sih ludi moj siarc/si sinček, ampak meni je bol/ všeč Matiček. V Preddvoru sem edini s tem imenom. Mami in tovarišicu za likovni pouk pa ne odstopita od večnega Matija Matija gor, Matija dol. Sa) veste, kakšne so mame
Kadar pa se starši HtZJtZljO, tedaj sem na kratko mule. Ampak to nima nobene zveze z Matičkom. Nekoliko mani prijetno pa mi je. Če mi nekdo reče "tamau" Pri nas doma sem "tavelk". zavrnem vsakogar Lahko pa mi rečete tudi kar "ej' vou"
Da. taka so mo/a imena, ki se spremin/a/o kot razpvložen/e budi Danes Matiček flitri /unier • Matiček Ž.umer, 7. b r. <>£ Matije Valjavea Preddvor
ANSAMBEL SLOVENIJA PRED 15. OBLETNICO
Letošnje jubilejno leto ansambla Slovenija, ki se z naglico bliža 15. obletnici, poteka zelo delavno. Po besedah vodje ansambla Jožeta Galiča si nastopi sledijo vse od novoletnega Videomeha, kjer je z muzikanti nastopil njihov škotski gost David Grant. Z njim so posneli kaseto Slovenija, moj drugi dom, na kateri ob ansamblu in Grantu sodelujejo še 6-letni Marko Galič in desetletna Katarina Galič ter Vokalni kvintet Ajda. Po podatkih prodajne službe ZKP RTV Slovenija gre kaseta kar dobro v prodajo, v jubilejnem letu, pa izhaja tudi laserska CD plošča ansambla Slovenija. Nasploh si bodo muzikantje zapomnili letošnji maj tudi po podelitvi prve srebrne kasete za program Te moje male orglice.
"Štiriindvajsetič smo že nastopili na radijski oddaji Koncert iz naših krajev, ob slovesu smo imeli nastop z Davidom Grantom v TV oddaji Zdravo ter snemanje za Video meh v gostilni Privošnik, sredi Savinjske doline, bili smo gostje Ši-mekove prireditve in radijske oddaje Marjanca, igrali smo na 6. Alpskem večeru na Bledu. Nastopili smo na javni radijski oddaji Radia Velenje, na Vinski gori in na pravi kmečki veselici v Jarenini pri Mariboru, kjer smo imeli uradno predstavitev najnovejše kasete. Ob številnih veselicah, smo ob dnevu državnosti nastopili na prireditvi Sloven'c Slovenca vabi v Škof ji Loki, ki jo je neposredno prenašal osrednji Radio Slovenija..." pravi Jože Galič, prvi človek ansambla Slovenija, ki je svojo skupino popeljal tudi na dolenjski konec in med drugim nastopil tudi kot posebni gost izseljenskega Srečanja v moji deželi v Dolenjskih Toplicah.
Ansambel Slovenija je nastopil v Bohinju, kjer so Slovenske novice predstavile deset najbolj priljubljenih slovenskih domačin ansamblov, prav tako pomemben nastop za medijsko naklonjenost pa je v Vrbi ob Vrbskem jezeru, kjer je slovensko uredništvo celovškega radia ORF pripravilo radijsko oddajo. 1. oktobra, ko bo obletnica ustanovitve ansambla Slovenija, pa bo jubilejni Četrtkov večer domačih pesmi in napevov na Radiu Slovenija. Do pomladi 1993 bo ansambel pripravil simboličnih petnajst koncertov v najrazličnejših slovenskih krajih...
DK \<;o PAPLER
ENAJSTA LESTVICA "TRŽIŠKI HIT"
TH Adijo mare - BRANE DRVARIČ
2. Tebi - POP DESIGN
3. It's my life - DR. ALBAN
4. Ne pozabi me - CALIFORNIJA
5. Jump - KRIS KROSS
6. The one - ELTON JOHN
7. Take a chance on me - ERASURE
8. I drove ali night - ROY ORBISON
9. Sanje - ALENKA GODEC 10. Joy - SOUL 11 SOUL
PREDLOGI:
Tuji:
Vaš: Please don't go - DOUBLE YOU
Naš: Evervtime we touch - MAGGIE REILLY
Domači: *
Vaš: Igra - DAMJANA
Naš: Crna mama - TOMAŽ DOMICELJ
Tokrat bo izžrebanka Alenka Pesjak, Prešernova 1 iz Radovljice povabila svojega prijatelja ali prijateljico na večer-lo, saj ji sponzor današnje lestvice, GOSTIŠČE PRI ŠTIRICI iz Šentjakoba pri Ljubljani, poklanja večerjo za dve osebi po lastni izbiri.
Dober tek!
Tudi tokrat izberite tri skladbe, ki so vam najbolj všeč, za predlog pa vpišite čisto svojo skladbo.
Slišimo se v četrtek ob 18.05 na frekvencah Radia Tržič.
In ne pozabite, kupone na dopisnicah ali v pismih sprejemamo do torka, 4. avgusta 1992, na naslov: Radio Tržič, Ba-los 4, 64290 Tržič.
Pa, pa- JERNEJ J. in JEKICA G-
kupon št. 12
— lillfl 2.	
3.	
Predloga:	
Tuji	
Domači	
Naslov	
Nick Cave And The Bad Seeds - Henrv's Dream
Nick Cave je pred več kot desetimi leti s skupino The Birthday Party zapustil Avstralijo, z njo deloval v Zahodncn" Berlinu in v začetku osemdesetih osnoval novo skupino The Bad Seeds. Nick se tudi kot umetnik ni zadržal samo prl glasbi, je namreč tudi pesnik in pisatelj, sodeloval pa je celo pri filmu, kot koscC" narist in igralec. V Berlinu je dokonča' svoj roman "And The Ass Saw The A"' gel", izdal je pesniško zbirko "Km8 Ink", sodeloval je z VVendersom pri fi'* mu "Nebo nad Berlinom"... Nick Cave and The Bad Seeds so izdali sedem LP ploski zadnji album "Henrv's Dream" je izšel pri Mute Records, na p'0' šči pa je sodeloval tudi Neil Young, ki je pripomogel k tršemu, rockovskemu zvoku. Hit je Straight To You in pa furiozni Ja^'k The Ripper z odličnim videom. V NMFi-ju je plošča dobila ose"1 zvezdic, v Melodv Makervu pa vseh pet možnih, (nešo)
Hofer
namizna svetilka risalni blok,
A-3,18 listov
vodene barvice,
12 barv, 1 luba bele barve, 1 čopič
voščene barvice,
10 kosov, vodoodporne ali v vodi topl|ive svetleče barve
flumastri
30 kosov, različne barve
svinčniki,
trdota 1-4,12 kosov
kemični svinčniki,
različne barve, 12 kosov
barvice
24 kosov
peresnica
z različnimi pisalnimi potrebščinami
etui s šestilom
m 6 nastavki za šestilo
luknjač in spenjalnik s sponkami
ATS 98,90 ATS 14,90 ATS 14,90
ATS 24,90
ATS 19,90 ATS 9,90
ATS 13,90 ATS 19,90 ATS 59,90 ATS 39,90
ATS 49,90
mapa 24,5 x 43,5 cm
z gumiiastim trakom, različnih barv
mapa z obročki,
(za vlaganje listov), A-4. različnih barv
listi za mapo z obročki,
A-4,100 kosov iz recikliranega papiga, s črtami ah karirani
prozorne ovojnice,
z oiačammi robovi luknjic, 20 kosov
bloki za beležke,
3 x 50 listov iz recikliranega papirja, s črtami ali karirani
zvezek,
A-4 40 listov i/ recikliranega papirja s crtanii ah kariram
4 x Celovec 10 -. >m..i..-m, 25
Lodeng 22 St Veiterstr 70 Steing 209 3 x Beljak Ossiacherzeile 56/b
Italienerstr 14 Mana   Gailerstr 30
Velikovec Umlahrungsstr 6 VVolfsberg Packerstr
2 x Špital Oberdorfestr 4 - 6 Villacherslr 106
ATS 24,90 ATS 17,90
ATS 9,90 ATS 11,90
ATS 9,90 ATS 6,90
SLOVENIJA URIST
\SHej,pqjttiiU i nami f
Super priložnost za super izlet: en izlet = 5 % ceneje,
dva izleta — 10% ceneje trije izleti = 20 % ceneje
Popuste vnovčite s tem kuponom iz Gorenjskega glasa ob prijavi v
katerikoli poslovalnici Slovenijaturista (v Kranju, Bohinjski Bistrici,
Ljubljani, na Jesenicah itd.)
IZLETI, KAKRŠNIH ŠE NI BILO!
DOŽIVETJA ALPSKIH LEPOT
Trije enodnevni izleti: 22. avgusta KRŠKE ALPE ("avstrijska Sibirija", sloviti Porschejev muzej itd.) 5. septembra GROSSGLOCKNER 19. septembra DOLOMITI
Program izletov v poslovalnicah Slovenijaturista - cene super ugodne: 40-, 45.-; 45.- DEM v SIT na dan vplačila (in seveda 5 ali 10 ali 20 % popusta s tem kuponom!)
^ JANEZ DOLINAR je po izboru bralcev Gorenjskega glasa in poslušalcev Radia Kranj najpopularnejši Gorenjec za 9. oddajo "Dobro jutro ob kavi" - jutri, v soboto, 1. avgusta, bo gost Radia Kranj med M 20 m 9.50 uro Na lestvici popularnih mu sledijo: Bojan Križaj, Tomo Česen, Danica Dolenc, Slavko Avsenik. ., predlogi pa še prihajajo in konkurenca za 10. (jubilejno) oddajo bo pestra.
Saj res 15. avgusta v jubilejni oddaji DOBRO JUTRO OB KAVI bo presenečenj cela gora; za vse, ki ste doslej glasovali in ki še bo ste do 10 oddaje Ustvarjamo lestvico popularnosti na Gorenjskem skupaj!
Za klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam:
AADiOj
<*TT>>
DROGA
POBtOOO!
Kupon nm dopunici z VaSim naslovom pošljite na RADIO KRANJ 64000 Kranj vsaki oddaii bodo izmed prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom Barcaffeja a
DO KONCA AVGUSTA 92
TRAKTORJI TORPEDO
PO UGODNIH CENAH
TD55A 4 x 4 s kabino 907.000,00 SIT
JD55A 4 x 4 s streho 835.000,00 SIT
JD55 2 x 4 s kabino 798.000,00 SIT
'D45 2 x 4 z okvirom 599 000,00 SIT
Prometni davek vključen v ceno Za trgovce ugodni rabati, □obava takoj.
Informacije: 061/312-486. po 16. uri 061 /574-827. sobota
_i.   Proizvodnja in trženje e'ektričnih in plinskih aparatov d.o.o. J svoji industrijski prodajalni Reteče 4. Škofja Loka, tel.: «64/632-573 nudimo po ugodnih cenah gospodinjske aparate iz lastne proizvodnje in kooperacije /BRAUN. A=G/, TV aparate SELEČO, telefonske aparate in šivalne stroje BAGAT.
popusta za gotovinska plačila, možnost nakupa na več čekov.
°dprto od 9. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
SREDA, 5. avgusta 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.25 Video strani 10.35 Program za otroke 10.35 Biskvitki, ponovitev 10.55 Alice v deželi risb, oddaja TV BiH
11.10 F. Hebrard - L. Velle: Amba-sadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke
1200 Poročila
12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev
12.55 Video strani
16.05 Video strani
16.15 Napovednik
16.20 Sova, ponovitev
Problemčki, angleška nanizanka
Hitler naprodaj, angleška nadaljevanka
Glasbeni utrinek: A. Borodin: V stepah centralne Azije
17.50 EP, Video strani
17.55 Poslovne informacije
18.00 TV Dnevnik
18.10 Program za otroke: Živ žav
19.05 EP, Video strani
19.10 Risanka
19.20 Napovednik
19.25 EPP
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport,
Žarišče 20.00 EPP
20.05 Film tedna: Nekateri so za
vroče, ameriški film (ČB) 22.05 EPP
22.10 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče
23.05 Napovednik
23.08 EP video strani
23.10 Sova
Nenadni uspehi, ameriška nanizanka
23.35 Hitler naprodaj, angleška nadaljevanka 0.25 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.15 Poletne olimpijske igre Barcelona '92
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.10 Pregled sporeda 8.15 Santa Barbara 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.35 He Man in gospodarji vesolja 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Dragi John, ponovitev ameriške humori stične nanizanke 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Plameneči Tiki, angleška nanizanka 14.40 The big blue 15.05 1001 Amerika, animi rana serija 16.00 Poročila 16.10 Po letni šolski spored 17.00 Ća, kaj, šta 17.10 Ambasadorkin mož, franco sko kanadska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.05 Srebrni cvet, doku mentarna oddaja 18.35 Santa Bar bara 19.30 Dnevnik 20.05 Roselvne in levi, francoski barvni film 22.20 Na stranskem tiru, dokumentarna oddaja 22.55 Dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.05 Poročila v nemščini 0.10 Poročila v angleščini 0.15 Ho roskop 0.20 Poročila 0.35 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
14.55 Test 15.20 Poletne Ol Barce Iona '92 0.16 Video strani
KANALA
9 45 A shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.10 Male živali, ponovitev 10.30 Junak na rolki, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.10 A shop 12.25 Video strani 19.00 Na poved sporeda/Vreme 19.02 Risan ka 19.10 A Shop 19.25 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Risan ka 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Kult Ura 21.00 Ljubezenska prevera, ameri ški film 22.35 Eurodisnevland, po novitev 1. dela reportaže 22.55 Glasba in plesi Južne Amerike 23.05 Vreme 23.07 Poročila v angle ščini 23.27 Dnevno informativni program 23.46 A Shop 0.00 MCM 1.00 Video strani
Slovenija 1 20.05
Nekateri so za vroče, ameriški ČB film
Komična, groteskna izmišljotina o dveh upornih jazzovskih glasbenikih, ki pred ameriškim kriminalnim podzemljem zbežita z ženskim orkestrom (preoblečena v ženski) na Florido, kjer bosta igrala senilnim ameriškim milijonarjem, oba pa se zaljubita v privlačno pevko Sladkorček - Marilvn Monroe.
4))jj7   Želite kaj sporočiti
#Gorenjkam in Gorenjcem Izberite M
tNAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO M
v Gorenjskem glasu^^ fax 215-36^^
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Vas začne drugače misliti 10.00 Velike ceste sveta 10.30 Smrtni seminar, ponovitev ameriškega filma 12.15 Teleskop: Los Angeles, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja: Skrivnostni voz 13.35 Batman 14.25 Mala Erna, nemški film 15.50 Muzikanti iz Avstrije 16.00 Jaz in ti 16.05 Jan Niklas - Deček iz Flandrije 16.25 Resnična zgodba Spita Mac Pheeja 16.50 Jaz in ti - poletna igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Trojka iz kioska 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Srečna Luckv, ameriška nadaljevanka 21.45 Pogledi s strani 21.55 Manekenka in vohljač 22.45 In ne kot tujec, ameriški film 0.55 Grda vas, češkoslovaški film 2.15 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
6.00 Poletne Ol '92 13.00 Čas v sliki 13.10 Olimpijski telegram 13.15 Po letne Ol '92 15.45 1000 mojstrovin 15.55 Leksikon umetnikov 16.00 Napredek z razumom 16.30 Zemlja in ljudje 17.00 Poletne Ol '92 19.00 Lo kalni program 19.30 Poletne Ol '92 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Po letne Ol '92 21.40 Trailer 22.00 Čas v sliki 22.50 Poletne Ol '92 2.00 Po ročila/1000 mojstrovin
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 Novice v narod nozabavni glasbi, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Ob vestila 14.30 Novice, EPP 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 Dogodki in odmevi 16.00 -Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 Čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP 19,00 - Odpoved programa -
l. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa 14.10 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.35 Misel za dan 14.40 Pehar zdravja 15.00 - Dogodki danes, jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenija -16.00 Radio Žiri spet z vami -16.15 Od srca do lonca 15.30 EPP 17.00 Športni utrinki 17.10 - Glasbeno popoldne na Radiu Žiri 18.00 - Novice osmrtnice obve stila   19.00 - Odpoved programa
.-:l_U)sJ d.o.o. Tržič,Cankarjeva 25
NABAVLJA:
TOPOLOVO HLOPOVINO LIPOVO HLODOVINO
dolžina 1 m 5 en (po 1 m), debelina t 20 in dalje CENE tco cesla
Kvaliteta
I 4 000.00 SIT/m'
1 3 000,00 SIT/m'
2 2 500.00 SIT/m' ^ok Plačila 15 dni PD plača kupec Tel 064750 423
Kje: V Lahovčah; pred gasilskim domov Kdo: POP DESIGN - jutri
BIG BEN - pojutrišnjem Kaj: Tradicionalna LAH0VŠKA NOČ Kdaj: Jutri, sobota, 1. avgusta, od 20. ure dalje Pop Design
Pojutrišnjem, nedelja, 2. avgusta, od 16. ure naprej Big
Ben
Zakaj: Za prijetno razpoloženje in ZA IZGRADNJO
ŠPORTNEGA IGRIŠČA V LAHOVČAH še kaj? Tudi srečelov in vse, kar spada v Lahovško noč
KINO	5. avgusta
CENTER premiera amer akcijska	kriminalke RICOCHE ob 18 in 20.
uri	
ČETRTEK, 6. avgusta 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.35 Video strani
10.45 Program za otroke
10.45 Dimnikarček se potepa po
svetu, slovaška risana serija 10.55 Vrtec na obisku: Razgibajmo
se
11.10 Nekoč je bilo... življenje 11.35 Ljudje in psi, 8. del 12.00 Poročila
12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 16.15 Video strani 16.25 Napovednik 16.30 Sova, ponovitev
Nenadni   uspehi, ameriška
nanizanka
Hitler naprodaj, angleška nadaljevanka 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik
18.10 Program za otroke: M. Mati-četov: Zverinice iz Rezije
18.28 EP, Video strani
18.30 Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja
19.10 Risanka
19.20 Napovednik
19.25 EPP
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.00 EPP
20.05 Dire Straits v Baslu 21.05 EPP
21.10 Hollvvvood se jih spominja:
Marilvn Monroe, ameriška dokumentarna serija
22.00 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport, Žarišče
22.55 Napovednik
23.00 Sova
Dragi John, ameriška nanizanka
Hitler naprodaj, angleška na nizanka 0.15 Video strani
Slovenija 1 21.10
Hollywood se jih
spominja,
ameriška
dokumentarna
serija
Hollvvvoodska industrija sanj je ustvarila tisti sijaj privlačnih igralk, ki jih je povzdignil v resnične zvezde. S platen so svoj čar prenašale na gledalce, ki so vzljubili in občudovali zdaj to, zdaj ono kraljico. V dolgoletni filmski zgodovini jih je bilo poklicanih kar nekaj, ki so dolgo sedele na filmskem prestolu.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Velike ceste sveta 10.30 Draga Brigitte, ameriški film 12.05 Vzemi si sonce z mize 12.10 Klub za seniorje, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Batman 14.25 Najbolj smešni človek na svetu, montaža prizorov iz Chaplinovih burlesk 15.55 Popaj 16.00 Jaz in ti, otroški program v živo 16.25 Safari, češkoslovaška nadaljevanka 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Trojka iz kioska 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Show mix 21.45 Pogledi s strani 21.55 Dom na griču, ameriški film 0.20 Chicago 1930. serija 1.05 Poročila/1000 mojstrovin
NOVO NOVO NOVO
TRGOVINA MARELICA
PREBAČEVO
Otvoritev nove trgovine bo v soboto, 1. 8. ob 11. uri.
Vabljeni k ugodnemu nakupu! Se priporočamo!
1992,
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
TV AVSTRIJA 2
16.55 Poletne olimpijske igre Bar celona '92
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevnke 9.00 Dober dan. Hrvaška 9.30 Smogovci 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Dragi John, ponovitev ameriške humoristična nanizanka 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Plameneči Tiki, angleška nanizanke 14.40 The big blue 15.05 Daktari. ameriška barvna nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Poletni šol ski program 17.10 Ambasadorkin mož, francosko kanadska nadalje vanka 18.00 Poročila 18.05 Znan stveni razgovori 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.15 Ri sanka 19.30 TV dnevnik 20.30 Da prijetno mine čas: Srebrna krila 21.00 Informativni spored 22.00 Humoristična serija 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročilo v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani
6.00 Poletne Ol '92 13.00 Čas v sliki 13.10 Olimpijski telegram 13.15 Poletne Ol '92 19.00 Lokalni program 19.30 Poletne Ol '92 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Poletne Ol '92 20.45 Domače reportaže 21.30 Po zor. kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Poletne Ol '92 1.30 Poročila/1000 mojstrovin
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 - Evergreeni, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku, Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 -Novice, EPP - 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 - čestitke 18.30 - In formativna oddaja BBC-ija, EPP -19.00 - Odpoved programa
1. RADIO ŽIRI
2, PROGRAM TV HRVAŠKA
11.25 Test 11.50 Poletne Ol Barce Iona '92 23.00 Video strani
KANALA
9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Ljubezenska prevara, ponovitev ameriškega filma 12.05 A Shop 12.20 Video strani 19.00 Vreme 19.05 Napoved sporeda 19.10 A Shop 19.25 Rolanje s hobo tnico 19.45 A shop 20.00 Risanka 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 21.05 Pravica ljudstva, ameriški barvni film 22.40 Eurodis nevland, ponovitev 2 dela reporta že 23.00 Vreme 23.05 Dnevno infor mativni program 23.50 MCM 1.00 Video strani
14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Obr tniki sebi in vam 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dne vno-informativne oddaje RA Slove nija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami
napoved programa 16.15 - EPP 17.00 - Športni utrinki 17.10 - Iz zgodovine naših krajev 18.00 -Novice osmrtnice obvestila -18.20 - Moj svet 19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRŽIČ
16.00 Dober dan 16.10 - Obvesti la 16.30 Kaj se dogaja okoli nas 16.45 - Morda vas zanima 17.30 -Novosti iz sveta glasbe 18.05 Tr žiški hit glasbena lestvica 18.50 Pogled v jurišnji Gorenjski glas 18.55 Napoved sporeda 19.00 Jutri na svidenje
KINO
6. avgusta
CENTER ameriška akcijska kriminalka RICOCHET ob 18 in 20 uri BLED ameriška komedija OČE MOJE NEVESTE ob 20 uri
NAGRADNA KRIŽANKA
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
Q
Tokrat smo veliko nagradno križanko pripravili v sodelovanju z GOZDNIM GOSPODARSTVOM KRANJ - ko boste križanko rešili in črke z oštevilčenih polj prepisali v kupon, boste ugotovili poslovni moto Gozdnega gospodarstva Kranj.
Pokrovitelj GG Kranj je pripravil v sodelovanju s svojimi poslovnimi partnerji za več kot 35.000,00 tolarjev nagrad:
1. nagrada: Zložljiva vrtna garnitura Jelovica (ena miza, dve
klopi, dva stola) vrednost ok. 20.000 SIT
2. nagrada: Zložljiva vrtna garnitura Jelovica (ena miza, dva
stola)
vrednost ok. 10.000 SIT
3. nagrada: Preklopna miza Jelovica (ena miza, en stol)
vrednost ok. 5.000 SIT
Med reševalce bomo poleg teh treh nagrad razdelili še tri lepe knjižne nagrade - kuharske knjige.
Rešitve (kupon na dopisnici) pričakujemo do vključno četrtka, 6. avgusta 1992, do 8. ure, ko bo javno žrebanje. Kot vselej bodo pri žrebanju upoštevane tudi rešitve, ki jih reševalci lahko oddate v pisarni TD Cerklje ali TD Škofja Loka, v poslovalnici Slovenijaturista v Kranju ali osebno (direktno v boben za žrebanje na Bleivveisovi 16 v Kranju oziroma v naš nabiralnik za rešitve križank Moše Pijade 1.
Tokrat izida žrebanja ne objavljamo - rešitve križanke iz Gorenjskega glasa, ki je izšel prejšnji petek, bomo žrebali nocoj (31. avgusta) na terasi Hotela Jelen v Kranju in se z rešitvami vključili v "Kranjsko noč". Že v torek smo objavili izide žrebanja križanke Kluba SOVA Medvode, kjer smo tudi žrebali.
Značilnost kitajske kuhinje so fes odlične in raznovrstne omake, sicer pa se mi zdi, da kitajski kuhar pogleda skozi vrata, odtrga vse, kar kjerkoli raste, v lonec pa vrže vse, kar leze ali gre. Dobesedno vržejo. Če lahko verjamemo Kitajcu, potem začnejo kuharji pripravljati znamenito pekinško raco tako, da jo živo dajo v lonec brez vode, ga pokrijejo in segrevajo, raca pa skače v tistem kotlu, dokler pač more. To menda počnejo zato, da se jim meso lepo napihne. Hotel sem se Prepričati, pa mi ni bilo dano -niso me spustili v kuhinjo. Ko smo se ubadali s palčkami, so nam Kitajci pomagali, po-smehovali se pa niso. Tolažili so nas, da je za popolno obvladovanje tega pribora treba nekajletne vaje in vzdihovali, da Jih bo zahod čisto pokvaril -njihovi otroci menda rajši jedo 2 žlicami in palčk ne obvladujejo. Če je tako, sem dejal, potem pa lepo prosim za žlico... Od vsega so nam bile najbolj všeč njihove solate in seveda omake - ne vse, večina pa. Zanimiva je tudi njihova postrežba: sredi mize je okrogla vrtljiva plošča, nanjo postavijo vseh tistih deset ali več solat in Jedci potem to mizo vrtijo, da Jim pač ni treba posegati čez njo. Praktično, mar ne? In ker Pride za tem običajno še kakšen ducat glavnih jedi, je miza, Pa naj bo še tako velika, zaba-Sana s skledami, krožniki in Podobnimi posodami. In ker srno Kranjci takšni, kot pač srno, si naročimo tudi juho. Pr-V|č smo mislili, da so nanjo pozabili, drugič smo pa že vedeli, koliko je ura - juho, običajno brez zakuhe, servirajo na koncu. Morda vas zanima cena 'akšne "požrtije"? Skupaj z nekaj vrčki kitajskega piva (ki je dobro in ima manj alkohola od našega) stane deset do 12 do-njrjev, in to v boljši pekinški restavraciji.
Vzvišeni Qian Long
Kitajci so imeli in imajo še o sebi zelo dobro mnenje. Se do nedavnega so se tako sami kot njihovi cesarji čutili vzvišene nad Evropo, čeprav je res, da •0 Kitajci na splošno zelo kultivirani ljudje, čeprav se iz njihovega načina življenja to dostikrat ne opazi. Značilno je na Primer pismo, ki ga je leta 1793 P°slal kitajski cesar Qian Long Angleškemu kral)u kot odgovor j« njegovo prošnjo, ali lahko P0Sl)e na kitajski dvor odpo-*'anca in ali bi lahko z njo tr-K°vali. Omenjeni cesar, ki je
bil sicer študiran mož in tudi dober vladar, je takole odgovoril: "Vi, o kralj, živite onkraj mnogih morja. Kljub temu ste se odločili, da nam pošljete poslanstvo, ki je spoštljivo izročilo vaše pismo, v katerem ste izrazili ponižno željo, da bi bili tudi vi deležni blagoslovov naše kulture. Čeprav nam zagotavljate, da ste počastili našo nebeško vladarsko hišo z željo, da bi sprejeli našo kulturo, se naše navade in običaji tako zelo razlikujejo od Vaših, da jih ni mogoče presaditi na vaša tla, čeprav bi bil vaš poslanik sposoben sprejeti temeljne pojme naše kulture. A čeprav bi bil še tako dojemljiv učenec, ne bi nič dosegel.
Jaz, ki vladam velikemu svetu, imam pred očmi samo en cilj, namreč: voditi popolno vlado in izpolnjevati dolžnosti do vlade. Nenavadni in dragoceni predmeti me ne zanimajo. Nobene potrebe po blagu iz vaše dežele ne čutim. Naše nebeško cesarstvo ima vsega na pretek in mu ne manjka ničesar znotraj njegovih meja. Zaradi tega ni nikakršne potrebe, da bi uvažali blago tujih barbarov v
zameno za naše proizvode. Ker pa so čaj, svila, porcelan, ki jih proizvaja nebeško cesarstvo, nujno potrebni evropskim narodom in vam samim, naj bo v moji kantoški provinci še naprej dovoljena omejena trgovina. Zavedam se osamljene daljave vaših otokov, ki so z ločevalnimi morskimi prostranstvi odrezani od sveta, in upoštevam vašo opravičljivo nevednost o navadah v Nebeškem cesarstvu. Trepetaje izpolnjuj moje ukaze."
Kakšna razlika od tistega, kar je razlagal Marco Polo in kar je denimo počel Kublaj-kan - in vendar ne velika. Kitajci so znali vsrkavati znanja tujcev, čeprav se po njihovem vzoru niso ravnali. Še manj pa so se strinjali z blagom, ki so ga Angleži hoteli na veliko prodajati Kitajcem - opijem. Kitajci so ta strup imeli radi in oblasti so ga leta 1839 odločno prepovedale. Potlej se je pa začelo: Angleži so navalili na Kitajsko s parni-ki in kanoni, obstreljevali miroljubna kitajska mesta in prebivalci Nebeškega cesarstva so morali začeti delati tako, kot so jim ukazovali belci. Ko pa je na Kitajskem izbruhnila vstaja, ki jo je zanetil na pol blazni knez Dai Ping (Vladar miru), ki so ga podpirali tudi Evropejci, je bilo kitajskega cesarstva v bistvu konec. Leta 1860 so Francozi in Angleži vdrli v Pe-
king in se obnašali kot Vandali v antičnem Rimu. Iz maščevanja so izropali, potem pa še zažgali prečudovito prastaro letno palačo iz najstarejših časov kitajskega cesarstva. Veliko in miroljubno večtisočletno cesarstvo je zašlo v popolno razsulo in se je moralo podrediti ne evropskim cesarjem ali kraljem, temveč trgovcem. Tako smo torej Evropejci poplačali Kitajce za vse tisto, kar so nam dali -izdelovanje papirja, kompas in na njihovo žalost tudi proizvodnjo smodnika.
"Korenine človeštva"
"Verjamem v stari vek in ga ljubim," je dejal Konfucij, ki je okoli leta 500 pred našim štetjem poskušal odrešiti ljudi. Njegov cilj je bil nauk o dobrem skupnem življenju - kako prav bi v tem trenutku prišel na naših tleh! Lahko rečemo, da je v marsičem uspel in daje ravno zaradi njegovega nauka (okoli 90 odstotkov kitajskega prebivalstva so konfuncionisti) tisočletja živelo mirneje in mi-roljubneje kot druga ljudstva na materi Zemlji. Njegovega nauka namreč ni težko razumeti in tudi držati ne. Pot do cilja, uči Konfucij, ti mogoče najprej ne bo všeč, toda v njej tiči več modrosti, kot se na prvi pogled zdi. Učil je, da so obrazci, ki jih upoštevamo v življenju, pomembnejši, kot si mislimo: gre za prikla-njanje starejšim, za to, da pustiš nekoga prvega vstopiti, da vstaneš, ko govoriš s predpostavljenim in še marskikaj drugega. Konfucij je bil prepričan, da vse to nekaj pomeni ali pa je vsaj pomenilo. Verjel je v stari dobri pomen tisočletnih navad in običajev in zabičal je svojim rojakom, naj se po njih ravnajo. Prepričan je bil, da je vse skupaj bolj preprosto, če se človek tega drži. In ob tem ni treba bog ve kako dosti razmišljati, saj gre samo od sebe. "Človek zaradi takšnih vedenjskih obrazcev ne postane dober, vendar pa laže obstane," je poudarjal. Konfucij je namreč imel o ljudeh dobro mnenje in dejal je, da se vsi ljudje rodijo dobri in spodobni. Vsakdo, je dejal, ki vidi otroka ob vodi, se ustraši, da bo morda padel vanjo. Skrb za sočloveka in usmiljenje, če gre komu slabo, sta nam prirojena. Človeku ni treba drugega, kot poskrbeti, da tega ne bi izgubil. Temu je namenjena družina. Kdor ljubi starše, jim sledi in skrbi zanje, kar nam je prirojeno in takšen
Večji del slovenske ekspedicije v Peking, ki jo je sicer "zakrivil" direktor PPC Gorenjski sejem Franci Ekar, ker je v kitajskem glavnem mestu pripravil razstavo slovenske proizvodnje gasilske, zaščitne in podobne opreme, na Trgu nebeškega miru (čisto v ozadju Maovov mavzolej) - od leve proti desni: Lado Eržen, komercialni direktor PPC Gorenjski sejem, pisec teh vrstic, sicer pa komentator Gospodarskega vestnika; Milan Papež, direktor Pohorja iz Mirne na Dolenjskem in Vojko Dolščak, republiško ministrstvo za obrambo. F. Ekar je v tistem trenutku stal za fotoaparatom.
k«a * ki,aMa žalostinka poje: "Če se ti rodi hči, jo utopi, če se ti rodi sin, ga ne vzredi. Mar ne vidiš, d *° Rradijo Veliki /id na kupih mrličev?" Kitajski zid, edina stvaritev človeških rok, ki jo vesoljci vi-
bo potlej tudi do drugih ljudi. Kdor je vajen ubogati svojega očeta, bo vedno ubogal tudi ukaze države. Ljubezen med brati in sestrami in spoštovanje do staršev je bilo v življenju in filozofiji Konfucija najpomembnejše in to je imenoval "korenine človeštva". Poglavitna dolžnost vsakega kneza je, da je za zgled vsem prebivalcem svojega cesarstva - in če to ni, potem ima ljudstvo pravico, da ga odstavi. In če sem malo prej omenjal, da je kitajsko cesarstvo toliko časa obstajalo zaradi pisave, naj zdaj dodam še to: nauk tega sina oficirja in uradnika je bil Še pomembnejši, da so vsi "rumenčki tako dolgo časa skup držali". Filozofija mi že v šolskih klopeh ni kaj dosti dišala, zato z njo ne bi rad nikogar posilje-val, toda kljub temu moram ob tej priložnosti omeniti še nekoga, ki je živel približno v istem času kot Konfucij, imenoval pa se je Lao Ce. Pravijo, da je bil sprva uradnik, ker pa mu mestni vrvež ni bil všeč, se je preselil v samotne gore. Pri njem je zanimiv stavek: edino, kar mora človek storiti, je, da ne stori ničesar! Ne sme torej hoditi naokrog, ne sme poslušati in ničesar ne sme hoteti ali misliti. Če boš prišel tako daleč, da boš postal kot drevo ali roža, tako brez namer in želja, bo v tebi nastal velik obči zakon, tao imenovan. Po njem namreč vsemu svetu, vetru in viharju, rastlinam in živalim, menjavanju dneva in noči ter kroženju zvezd vlada veliki zakon, ki ga lahko zmoti le človek s svojim nemirom, prizadevnostjo, številnimi načrti in mislimi, pa tudi z žrtvovanjem in molitvijo lahko zmoti tok delovanja tega zakona. Težko razumljivo razmišljanje in zato najbrž ni čudno, da taoistov na Kitajskem ni niti za en odstotek.
drom Makedonskim, Hanibalom, Julijem Cezarjem ali Napoleonom), ki je vse kneze nagnal in na novo uredil državo. Začeti je hotel od začetka, zato je naredil neumnost, s katero se je prav tako zapisal v zgodovino: leta 213 pred našim štetjem je ukazal zažgati vse zgodovinske knjige, listine in poročila ter pesmi, dovolil je le knjige o kmetovanju. Kdor tega ukaza ni spoštoval in je bil odkrit, je bil ob glavo, za katero je mnogo pozneje Mao Ce-Tung rekel, "da ni por, ki ga lahko na novo posadiš" in je bil zato načeloma proti smrtni kazni.
Čin je čez deželo zgradil mnogo cest in začel je postavljati izredno gradnjo - kitajski zid. Za njim je prišla na prestol druži-
na Han, ki je z veseljem ohranila vse, kar je njen predhodnik dobrega naredil. Zgodovine niso sovražili in dobro so se zavedali, koliko jim je Konfucij koristil, zato so povsod začeli iskati stare spise in izkazalo se je, da jih je še kar veliko ostalo.
Cesar Čin Ši Huangdi ni samo prevetril kitajske uprave in ogromnega cesarstva povezal s trdnejšimi vezmi, nebeškemu cesarstvu je dal tudi ime - po njem se imenuje Čina, Kina -Kitajska pa menda pride iz ruščine, kjer pravijo Kitajski Kitaj.
"Banda štirih"
Morda primerjava ni najbolj posrečena, toda vsiljuje se sama od sebe. Sam dvajset dni po smrti Mao Ce-Tunga so leta 1976 v Pekingu zaprli četverico, imenovano "banda štirih" in med njimi je bila tudi Mao-va žena, lepa Čiang Čing, ženska, ki je bila več kot trideset let poročena s kitajskim voditeljem in ki je vseskozi rovarila proti njemu in ga menda hotela celo odstaviti. In ženska, ki je napisala opero in balet in želela, da se od tistega časa naprej šteje kitajska kultura! Parola te četverice je bila: podreti vse, dol z vsem! Res, zdi se, daje ta četverica hotela postati drugi rešitelj - pri čemer je nepomembno, ali je bila ultralevi-čarska, kot so jo označevali tujci, ali desničarska, kar so trdili Kitajci - velike Kitajske, kar pa jim ni uspelo. Kitajci pravijo, da je bolje tako in jaz se z njimi strinjam...
Ko nekdo reče Kitajska, skoraj vsak ob tem pomisli na Kitajce z značilno brado in kitami (ki so jih do začetka tega stoletja obvezno morali nositi dobrih tristo let), na njihove cesarje, bogastvo in filozofijo, svilo in podobno. K tej sliki dodajamo še nekaj, kar ni tako splošno znano, za zgodovino Kitajske pa še kako pomembno; to je
pravzaprav edina dežela na svetu, kateri so skozi stoletja in tisočletja vladali ne plemiči ali vojaki in tudi svečeniki ne, temveč učenjaki. Na Kitajskem ni bilo pomembno, kakšnega rodu si, pomembno je bilo znanje. Uradnik je lahko postal tisti, ki je dobro opravil izpit, ki pa sploh ni bil enostaven. Znati je bilo treba več tisoč pismenk, na pamet poznati marsikatero knjigo in misel ne samo Konfucija, temveč tudi drugih modrecev.
©©mUKTcJJglSJIGLAS
POKRAJINSKI ČASOPIS, KI OBVEŠČA DVAKRAT TEDENSKO VEČ KOT 100.000 BRALCEV O VSEH POMEMBNIH DOGODKIH NA GORENJSKEM IN DRUGOD.
UPOŠTEVAJTE TO PRI IZBIRI NAČINA OBVEŠČANJA GORENJCEV 0 VAŠI PONUDBI IN DEJAVNOSTI
POKLIČITE OGLASNO TRŽENJE GORENJSKEGA GLASA TEL. 064/218-403, FAX 064/215-366
IN OBISKALI VAS BOMO
<llft"i',"w,JO Vel'K' '»d na kupih mrličev7" Kitaj,.. ..«., v-...------------------ -
svojih plovil s prostim očesom, vo začeli gradili leta 214 pred Kristusom zato, da bi se obvarova-   floveSka OlOVO ni »OT d P'«d sovražniki s severa. Gradili so ga vse do 17. stoletja in večji del zidu, ki ga poznamo in vidimo izhaja i/ 15. stoletja, ko je na Kitajskem vladala dinastija Mlng. Zid je dolg 2.450 kilometrov -r.a i kraki Celo več kot 4.000 km - povprečno je 16 metrov visok, spodaj osem in na vrhu štiri metre » »sakih slo metrov je slražni slolp (vsega skupaj jih je bilo 40.000), /a gradnjo pa so porabili ubičnih metrov materiala  / njim bi lahko zgradili 120 Keopsovih piramid. Ustno izro-
trdi
da je eesar Čin Si llua
tterlala   / njim hi tanko /gramu iau i\r«Fp^"i» t-..-...—. <-------
gndi, ki It /id začel graditi, uporabil najprej 300400 vojakov, ker pa 5če pripeljal še vse zapornike in na koncu je menda delal na /idu /e
«• bil«
vSa.    10 Premalo, je na gradbišč. ,
* ,re»j< Kitajec. Na stolisoče jih je umrlo /aradi izčrpanosti in lakote, (rolo: L. Krzen)
Približno tri stoletja pozneje, to se pravi v času Hanibala, je na Kitajskem živel Čin Ši Huangdi, sin enega od knezov, ki je vladal državi z enakim imenom. Bil je velik bojevnik (lahko bi stal v vrsti z Aleksan-
HELENA JELOVČAN
Zakon končuje dveletno agonijo Rudnika urana Žirovski vrh
Politika ga je dala -ekonomija ga je vzela
Čez teden dni bo začel veljati Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh, ki ga je sprejel republiški parlament, v Uradnem listu pa je bil objavljen 24. julija. Zakon končuje več kot dveletno agonijo, med katero so se delavci rudnika, sosedje in škofjeloške občinski možje spraševali: bo rudnik dokončno (in varno!) zaprt, kako se bodo prezaposlili odvečni delavci, kakšne dejavnosti se bodo v rudniku
poslej odvijale, ali bo krajevna skupnost oziroma občina dobila zasluženo odškodnino zaradi 6prizadetega okolja...
Na večino od teh vprašanj je zakon odgovoril. Izkop uranove rude in proizvodnja t.i. rumene pogače sta trajno ustavljena. Koliko časa bo še potrebnega, da bo rudnik dokončno varno zaprt, pa bo povsem jasno, ko bo narejen program zapiranja. Za uresničevanje programa bo zadolženo javno podjetje Rudnik Žirovski vrh s svojim upravnim odborom (v njem bo tudi en zastopnik škofjeloške občine), denar bo šel iz republiškega proračuna. Poslovanje podjetja bo nadziral nadzorni odbor, inšpekcijski nadzor nad zapiranjem pa bo v rokah republiškega rudarskega, energetskega, sanitarnega in vodnogospodarskega inšpektorata ter republiške uprave za jedrsko varnost.
Po zakonu pomeni trajno prenehanje izkoriščanja uranove rude:
. načrtovanje in izvedbo začasnega zavarovanja okolja ter objektov pred nevarnostjo za zdravje ljudi, dokler se ne bo v celoti začel uresničevati program;
. načrtovanje in izvedbo zaprtja objektov;
. zagotavljanje nadzora nad zavarovanjem okolja, vključno z radiološkim in meteorološkim monitoringom v času zapiranja in po zaprtju rudnika; . programiranje in uvedbo primernih nadomestnih dejavnosti za zaposlovanje delavcev, ki v rudniku niso več potrebni, s posebno presojo vplivov na okolje, če gre za uvedbo dejavnosti na območju rudnika;
spremljanje zdravstvenega stanja delavcev, ki delajo ali so delali na delovnih mestih z be-nificirano delovno dobo.
v rudniku dela še 170 ljudi
Prvih devetnajst delavcev se je v RUZV zaposlilo 1977. leta. Največ zaposlenih je bilo enajst let kasneje, 1988. leta, in
sicer 502. Leto pozneje jih je bilo še 483, konec aprila 1990 pa 474. Trenutno jih je samo še 170. Nekateri so odšli drugam sami, še preden je bila povsem znana usoda rudnika, veliko so jih v minulih dveh letih upokojili z dokupom let oziroma jim z odpravninami olajšali nov začetek.
60 milijonov dolarjev za izgradnjo rudnika
29. maja 1960 so trije raziskovalci beograjskega Geoin-stituta izmerili prve radioaktivne anomalije v dolini Zale. Prvih deset let geološko rudarskih raziskav je pokazalo, da je Žirovski vrh edino perspektivno nahajališče uranove rude v Jugoslaviji. Nahajališče urana je staro 200 milijonov let.
V sedemdesetih letih je raziskave nadaljeval Geološki zavod Ljubljana. To je bil čas energetske krize in odločitev za graditev naše prve jedrske elektrarne v Krškem. S sistematičnimi tehnološkimi raziskavami in študijami so ugotovili, da je rude dovolj in da je primerna za pridobivanje ter predelavo. Ugotovili so, da bo cena domačega uranovega oksida v koncentratu, rumeni pogači, dva do trikrat višja od svetovne cene, vendar je bila sprejeta odločitev, da rudnik bo. Po tedanjih načrtih naj bi bilo v Jugoslaviji do leta 2000 grajenih deset jedrskih elektrarn, kasneje se je število skrčilo na pet. RUŽV bi lahko zagotavljal surovino za tri jedrske elektrarne v njihovi 25-letni življenjski dobi.
Peter Dolenc, vodja gospodarskega sektorja v RUŽV:
»Preostali delavci delajo predvsem pri vzdrževanju jamskih in zunanjih objektov rudnika, opreme, varovanju okolja in z njim povezani skrbi, da se stanje, zlasti na jaloviščih, ne bi poslabšalo. Deset delavcev "posojamo", opravljamo pa tudi različne storitve zunanjim naročnikom.
Zakon, ki ga je sprejel republiški parlament, je za zaposlene v rudniku prva stopnica za rešitev iz agonije. Uresničitev varnega zapiranja bo odvisna od zmogljivosti republiškega proračuna, ki nas že zdaj financira. Po uveljavitvi zakona bo upravni odbor javnega podjetja pripravil program izvedbe trajnega prenehanja, sprejel ga bo parlament. V njem bo tudi natančno opredeljeno, koliko časa bo zapiranje trajalo. Po tujih izkušnjah naj bi tri do štiri leta. Na tej osnovi bodo izdelani tudi konkretni projekti »
Rudnik urana Žirovski vrh je bil ustanovljen s sklepom skupščine interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije 19. maja 1976. Kot pravna oseba obstaja od 9. septembra 1976, vseskozi z dodatkom "v ustanavljanju", ki izginja šele z ukinitvijo RUŽV. Rudnik so začeli graditi 1979. leta, stroški izgradnje so veljali 60 milijonov dolarjev. Tri leta pozneje so začeli poskusno odkopavati rudo, dve leti zatem pa se je začela poskusna proizvodnja rumene pogače.
RUŽV je prinesel tudi napredek
RUŽV je za svoje delavce kupil oziroma zgradil 163 stanovanj, graditelji hiš in kupci stanovanj pa so dobili 183 kreditov. Tako je RUŽV skupaj rešil stanovanjsko vprašanje kar 346 družinam, pretežno v Poljanski dolini, nekaj pa tudi v Skofji Loki in Idriji.
Z izgradnjo rudnika so se začela živahnejša gospodarska gibanja tudi v Gorenji vasi, ki so vplivala na vso občino. Tako je rudnik sodeloval kot sofinan-cer pri izgradnji ceste Škofja Loka - Todaraž, izgradnji daljnovoda Žiri - Todraž in razdelilne postaje Žiri ter povezavi z Gorenjo vasjo, bistveno so se izboljšale napetostne razmere, razbremenjeno je bilo lokalno
omrežje in s kasnejšimi povezavami Ziri - Logatec in Žiri -Cerkno se je povečala zanesljivost oskrbe z električno energijo. Rudnik je sofinanciral tudi izgradnjo vodovoda Trebija -Gorenja vas - Todraž s povezavo do Škofje Loke, izgradnjo ATC Gorenja vas, kabelsko povezavo Škofja Loka - Gorenja vas in Gorenja vas - Todraž, izgradnjo športnih igrišč, infrastruktura v naselju Blata je bila osnova tudi za ostalo kanalizacijsko omrežje v Gorenji vasi. Razen teh večjih naložb je RUŽV sodeloval še pri gradnji cest in komunalnih naprav v zaselkih širše okolice Gorenje vasi, na Blatih so dobili prostore knjižnica in krajevna interesna društva.
Jože Bogataj, predsednik KS Gorenja vas: »Z besedilom zakona nisem najbolj zadovoljen, mislim, da so poslanci premalo zagreto zagovarjali naše zahteve po konkretnejših opredelitvah glede varstva okolja in primernih nadomestnih dejavnosti, prezrta je tudi zahteva po renti. O novih programih se bomo vsekakor še pogajali, nikakor ne bomo v rudniku pustili odlagališča slovenskih posebnih odpadkov.«
Predraga rumena pogača
Najzgovornejša za končno odločitev o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude v Zi-rovskem vrhu je bila vsekakor študija Inštituta za ekonomsko raziskovanje Ljubljana, izdelana novembra 1990, potem ko rudnik že štiri mesece ni več obratoval in je podpredsednik takratne republiške vlade Leon Šešerko izjavil, da bi vlada pri zaprtem rudniku prihranila 13 do 15 milijonov dolarjev na leto.
Da je bila odločitev o izgradnji rudnika predvsem politična, potrjuje cena rumene pogače, pridobljene v RUŽV. Ze pred izgradnjo so ocenili, da bo li bra stala 101 dolar, leta 1986 je veljala 40 dolarjev, v letih od 1987 do 1989 pa 50 dolarjev. Svetovna cena (po dolgoročnih pogodbah) se je gibala v letu 1986 od 25,86 do 31 dolarjev za libro in v letu 1989 od 32 do 35 dolarjev, cena na prostem trgu pa v istih dveh letih med 16,75 do 17,75 in 11,40 do 19,40 dolarja. Tudi po letu 1991, ko naj bi rudnik dosegel polno proizvodnjo 120 ton koncentrata n.i leto, naj bi libra stala 50 dolu jev.
Račun je bil torej preprost; rudnik v Zirovskem vrhu se ne splača, toliko manj, ker tudi usoda jedrske elektrarne v Krškem v novem strankarskem političnem sistemu ni (bila) več gotova.
V RUŽV so zadnje polno leto obratovanja (1989) nakopali okroglo 125 ton uranove rude in pridelali 100 ton rumene pogače.
Prizadevanj RUŽV nismo zavirali
Vincencij Demšar, predsednik škofjeloškega izvršnega sveta:
»Ravno prve dni avgusta bo dve leti, ko sem zvedel za odločitev, da RUŽV po julijskem dopustu ne bo več obratoval, da je začasno ustavljen. Najbolj živi so bili pritiski, da bi rudnik izkoristili za odlaganje nevarnih ali celo jedrskih odpadkov, ki jih v Sloveniji nihče noče. Takrat smo vse škofjeloške politične stranke dale skupno izjavo, da na to v nobenem primeru ne pristajamo.
Ker nismo marali očitkov, da občinski izvršni svet samo ovira, smo pripravili predlog
Delegatska pobuda:
Pravilna ureditev brežin na trasi avtoceste Hrušica -Vrba
tZatravitev brežin nove avtoceste poteka nestrokovno in razmeram na trasi neprimerno. so/ so na vseh daljših in strmejših brežinah vidne posledice močne cro:ijc. Predlagamo, da pristojne občinske službe čimprej zaščitijo interese kraja, krajanov, pa tudi države. To so vsekakor dolžne storiti! Za vso nastalo škodo naj od investitorja in od izvajalca del zahtevajo odškodnino. Od njih naj takoj zahtevajo tudi uporabo takih zaščitnih in zatra-vitvenih postopkov, kot jih uporabljajo hudourna aru. ker so za razmere pod Mcžakljo edino primerni' Tempo izgradnje A( na/ bo vsa/ takšen, da se ne ho </< la la \koda. ter da ne bodo na\ta jali vedno novi in novi stroški! Utemeljitev:
Trasa AC Hrušica - Vrba poteka po zelo zahtevnem terenu Zuto so bila potrebna obsežna nasut/a materiala in tudi odkopi. S temi posegi so nastale bre-šine. ki /ih /<• treba primerno tik siroti in zatraviti.
Ugotavljamo, da se zalravitev brežin, ki so v glavnem iz sterilnega in neplodnega materiala izvaja v številnimi ncsprcjemljivi-mi improvizacijami Posebno kritično je to v pobočjih Meža-klje. kjer je AC precej visoko, in so brežine daljše, obsežnejše in bolj strme. Prav tam smo zato priče močni eroziji, ki je najbolj vidna na Lipcah.
Poleg 60 milijonov dolarjev stroškov izgradnje RUŽV je bilo vloženih še 15,7 milijona dolarjev v varovanje okolja. 30 odstotkov letnih stroškov je predstavljala zaščita delavcev in varovanje okolja. Sicer pa je zanimiv tudi podatek, da ena tona rumene pogače nadomesti 40.000 ton velenjskega lignita in da (je) RUŽV v enem letu spustil v zrak tri milijardinke grama radona, kar je ekvivalentno celotni ekshalaciji radona iz površine 30 kv. kilometrov slovenske zemlje.
zakona o prenehanju izkoriščanja uranove rude, ki je bil po moji oceni osnova za sprejem zakona v republiki. V odnosih
Opozarjamo, da je sedanji način, to je nasipavanje zemlje s sejanjem trave za te dolge brežine nesprejemljiva improvizacija. Ta način je za silo sprejemljiv le na položnejših in manj obsežnih brežinah in še to le na ravninskih delih, na primer na Dobra v-skem polju.
Predlagamo, da odgovorne občinske službe od izvajalca del zahtevajo uporabo takega načina, kot ga uporabljajo hudourni-čarji, pa čeprav je drag. Je pa edino primeren. To je prekritje pobočja s prstjo, ter s senom ali slamo, povezava teh materialov z mazutom, oziroma smolami in šele potem vmes tudi sejanje tra ve. Zahtevamo tudi. da se brežine med bohinjsko železnico in AC sanirajo tako, da bo nad progo vzpostavljeno prejšnje stanje in da pogled z železnice proti avtocesti ne bo dajal videza gradbišča, ter tako še dolga leta spominjal na odsotnost čuta za urejenost in odgovornost (skale vseh velikosti, grušč, rane na pobočjih, plevel, kupi in ostanki gradbenih materialov, itd j.
Vse napake izvajalcev del bo tno plaeah Jeseničani in to dvakratno! Prvič kot nastalo škodo
taradi erozije in nanašanja ma leriala na občinske konmnikaci je. polja m druge površine, dru
vh pa w zaradi povišanja proračuna, oziroma zaradi manjših motnosti za investiranje v druge projekte l golavljamo. da opisane improvi -<i< \je nedopustno zvi-fujtjo stroške dokončanja in izdelave AC. ter zahtevamo, da jc treba čimprc/ napraviti kone, tako negospodarnemu trošenju sredstev.
Pristojne občinske službe opo zarjama, da so dolžne, pri inve-UitOTJU m izvajalcu del. ter pri
pristojnih ministrstvih, čimprej
zaščititi interese kraja, krajanov, pa tudi države Zato naj takoj ugotovijo nastalo škodo in zahtevalo tudi odškodnino. Ce te
problematike ne bomo resih tako/, bomo z brežinami AC imeli
izvršnega sveta z KUZV smo vseskozi čutili rahlo očitanje vodstva rudnika, češ da izvršni
svet zavira prizadevanja RUŽV za vpeljavo novih dejavnosti. To ni res. Nobenih drugih dejavnosti nismo vnaprej omejevali in odklanjali, če bi bile ekološko nesporne. Od vsega začetka smo bili v tesnih stikih z energetskim ministrom Tomšičem, v pogovorih na strokovni ravni se je odlično izkazala Marija Pogačnik. Vedno znova so nam namreč ponujali odlagališče, potrebovali smo tehtne strokovne protiargumente. Pogovorov je bilo veliko, tudi pri oblikovanju osnutka in predloga zakona smo sodelovali s skupščinsko komisijo in z vladno gospodarsko komisijo. Z večino amandmajev smo tudi uspeli.
Žal nismo uspeli prodreti z bistveno zahtevo, da dobimo rento. Seveda to ni samo stvar vlade, ampak tudi republiškega parlamenta. Če bi zakon sprejemali v prejšnji vladi, bi verjetno dosegli več, tudi gospodarska komisija je bila za rento, parlament je potem odločil, kot je. Zagotovilo, da odškodnino dobimo, sicer imamo in ne bomo odnehali, kriterije za vrednotenje prizadetosti okolja vsebuje osnutek zakona o varstvu okolja.
Za sprejetje zakona smo bili v občini zelo zainteresirani. Končno se bo rudnik začel zapirati. Aktivno se bomo vključili v iskanje nadomestnih dejavnosti, da rudnik ne bo mrtvo mesto. Obeti, da bo mogoče v kratkem prišla dejavnost z večjim številom delavcev, so dobri, seveda pa so težave s spremembo namembnosti tega prostora. Želimo, da imajo ljudje tam zaslužek, da končno pridemo do poljanske obvoznice in da utišamo skomine po odlaganju odpadkov.«
stalne    in    nerešljive teiaVt-Ogromni kupi preslabo slabili:'' ranega in pomanjkljivo zaščit?' nega peska pa bodo stalno viseli nad nami ter grozili, da se <m prvem večjem in nenormalna" nalivu zlijejo v dolino. Na Jesenicah, 8., 23. julija 1992 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Obč. odbor JESENlCt
Pojasnilo k dopisu g. Janeza Urbanca
Gorenjski glas, 14. julija 1^
V skladu s poslovnikom Skup' ščine občine Radovljica se obč'"'. ski funkcionarji (n. pr. načelni*1 upravnih organov) razrešuje)0 na enak način, kot se imenuje)0 To pomeni, da predlog za razre' šitev (oz. imenovanje) poda pre°' sednik Izvršnega sveta Skupše'' ni, ki o predmetni zadevi glas"'
Je i.
V danem primeru je predse'1
nik Izvršnega sveta na pobud1' LDS Skupščini podal predlog :° razrešitev načelnika Uprave urbanizem g. Janeza Urbani Skupščina je po široki razprl'1 $ polno odgovornostjo m na il melju argumentov, razrešila Vrbama funkcije načel'"'"1 Uprave za urbanizem, in sieef-38 za, 2 proti in 2 vzdržana X10' sova.
Zanimivo je, da je g. Urbuf1 ponudil svoj odstop sele rut v# Skupščine (ne dolgo pred gl°^ vanjeml, medlem ko je predse" nik IS poslal Skupščini pred'0', za njegovo razrešitev 10 dni pri zasedanjem Skupščine Zato '"' beno dejanje g. Urbanca ne f1 re  .umikati dejstva,  da ga ' Skupščina razrešila. V Radovljici, 23. julija 1992 SKUPŠČINA   OBČINI R£ DOVLJltl
Komisija za proučitev naved v zvezi z razreši'*'' g. Irbanc*
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Na treningu nogometašev Jelena Triglava
Prijateljstvo in želja po zmagi
Nogometaši Jelena Triglava iz Kranja prizadevno vadijo na kranjskem stadionu. Novi igralci so se zlahka vživeli v novo okolje. Vladata prijateljstvo in tovarištvo, velika želja uprave in igralcev pa je uvrstitev v I. slovensko ligo.
Kranj, 27. julija - Ker na
glavnem igrišču obnavljajo travno rušo, vadijo nogometaši na pomožnem. Trener Božidar Jo-vičevič vsak dan poskrbi, da so majice po treningu temeljito preznojene. Igralci so prizadevni in zadovoljni z razmerami v moštvu in v upravi, kar so za Gorenjski glas povedali tudi na ponedeljkovem treningu.
Dušan Raz-boršek je prišel   v Jelen Triglav iz Av-tobuma Kočevje: "Doslej sem igral pri Rudarju v Trbovljah, pri Slovanu, Svobodi Kisovec, v Litiji in nazadnje v Kočevju. Razlog za prestop h kranjskemu moštvu je
njegova ambicija uvrstitev v prvo ligo. Moštvo je simpatično, v njem vlada prijateljstvo. Vse poteka brez problemov. Treningi so odlični. Če bo tako tudi naprej in se nam bosta pridružila še Kondič in Kočevar, uvrstitev na 1. ali 2. mesto ne bi smela biti problem."
Zvone Belan-
čič najavlja z vključitvijo v moštvo Jelena Triglava svojo "drugo nogometno pomlad": "Pred petimi leti sem se poslovil od Triglava in potem najprej igral v Domžalah, nato pa pri kranjski Savi, sedaj pa se vračam v Triglav. Za ta ko-
Moličnik, ne Maličnik
Radovljica, 31. julija - V zadnji številki Gorenjskega glasa se nam je pomotoma zapisalo, da je odločilno partijo na svetovnem mladinskem balinarskem prvenstvu v Italiji za slovensko reprezentanco v dvoboju za bronasto kolajno dobil Gregor Maličnik iz Lesc. Predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Rebec je povedal, da odlični športnik, ki je v odločilnem trenutku igral stoodstotno zanesljivo, ni Maličnik, ampak Gregor MOLIČNIK. Star je 16 let, doma je iz Lesc, igra pa za Balinarski klub Radovljica. Z balinanjem se ukvarja 4 leta, je uspešen dijak I. letnika Srednje elektro šole v Kranju in nedvomno eden največjih slovenskih balinarskih talentov. Za pomoto se opravičujemo. • J.K.
rak sem se odločil, ker želim pomagati Triglavu pri uvrstitvi v I. slovensko ligo in oblikovanju kvalitetnega nogometnega kluba. Sedaj poteka vse v redu. Po štirinajstih dneh treninga sem zelo zadovoljen. Novi igralci smo se uspešno vključili v moštvo, ki ga sestavljajo igralci, s katerimi je lahko sodelovati. Konkurenca pa naj se pokaže na igrišču. Naš cilj je čim višja uvrstitev. Mislim, da bi se morali uvrstiti v prvo ligo" _ , Samo Skodlar
je talentiran vratar iz Ljubljane. "Začel sem pri Olimpiji, nato sem bil posojen Triglavu, iz Kranja pa sem potem odšel k Ljubljani in Domžalam, nato spet v Olimpijo in pred prihodom v Kranj k Avto-bumu Kočevje. Za zdaj lahko rečem: super. Soigralci so me lepo sprejeli, nekatere od njih pa sem poznal že od prej. Z Jo-
vičevičem sem že treniral in sem dejanko njegov igralec. Mislim, da sem končno našel miren klub z realnimi ambicijami. Te pa so vrh druge lige. Cilj je dosegljiv, če bomo vsi, uprava, trener in predvsem igralci dali vse od sebe.
Milan Atlija igra pri Triglavu že 10 let. "Delo poteka normalno, vendar bo prvenstvo dolgo, liga pa bo zelo težka, saj v njej ni slabih moštev. Z okrepitvami in mladinci, ki so se vključili v moštvo, se lahko uvrstimo v prvo ligo. Zavedamo se pa, da bo to težko. Moštvo smo v redu klapa. Igralci smo prijatelji, celo boljši, kot smo bili spomladi. Treningi so kvalitetni in zahtevni, čeprav nismo odšli na skupne priprave. Osebno mislim, da zanje ni razlogov. V poštev bi prišle pozimi, ko tukaj ni pogojev za vadbo." • J.Košnjek, slike J. Cigler
Tekma plezalcev v Bohinju
Jutri na radovljiškem kopališču
Mednarodni plavalni miting
Radovljica, 31. julija - Radovljičani nadaljujejo s tradicijo vsakoletnih plavalnih mitingov. Letošnji bo jutri, i. avgusta, ob 17.30 na radovljiškem kopališču. Kot je povedal trener radovljiških plavalcev Ciril Globočnik, bo na mitingu Radovljica 92 sodelovalo nad 100 plavalcev iz Madžarske, Norveške, Italije, Hrvaške in Slovenije. Tekmovalne discipline mitinga bodo 200 kravi, 100 prsno, 100 hrbtno, 100 delfin, 200 mešano in 50 kravi. Plavalci bodo tekmovali v mladinskih in absolutnih kategorijah. Na slovesni otvoritvi mitinga bodo sodelovali tudi svetovni padalski prvaki iz Lesc. • J.Košnjek
Bohinjsko jezero, 31. julija - Znani gorenjski alpinist in plezalec Srečo Rehberger prireja že drugo leto zapored šolo plezanja v Bohinju. Ta je namenjena tako začetnikom kot malo bolj izkušenim ljubiteljem prostega plezanja. Organizatorji šole bodo F/ f •/ J„ tudi letos priredili na umetni steni pri Hotelu pod Voglom tekmo V UDllU. UYlY€ullVC za vse kategorije plezalcev. Za prireditev, ki bo 15. avgusta ob 19. ttri, se je že sedaj moč prijaviti po telefonu 723-441. Udeleženci bodo lahko sodelovali brez štartninc, za najboljše tekmovalce pa Pripravljajo tudi privlačne nagrade. • S. Saje
VATERPOLO
Reprezentanca na Malto
Kranj, 27. julija 1992 - V ponedeljek je na dolgo pot s šoferjema Jožefom Sobo in Otmarjem Baggio odpotovala na mednarodni turnir na Malto članska vaterpolska reprezentanca Slovenije- V ekipi, ki jo sestavlja kar devet igralcev Triglava in štirje 'gralci Kopra. Tokrat ni najboljšega vratarja Tomaža Lašiča, ki mu klub Mladost - Avtohrvatska ni omogočila nastopa.
'9
1
Vodja poti predsednik V/.S I/tok Krašovec je pred odhodom Povedal: "Na turnir, na katerem nastopa poleg nas še pet ekip, n nom»r>; '----......- — ~—-».r.».i.,,-.r™; jn z nam enako
ic h i lv> tlo,HT- 1,11 pomeni kol kolajna " Bol) redkobeseden sl '![kapetan Uroš Cadež, ki jc \ zadnjem kolu državnega prvotl mcstel kot strelec. Pred odhodom je dejal: "Drugi nastop te BrcVcntancc- Upam, da se h..m., vrnili \ Kranj s pokalom. Prava g^?0*OClja vaterpola bo v Kranju, ko bodo poleg nas nastopili še
Ha(e|[  Awn'11 111 morda se katera reprezentanca.*' • J- Ma-
izira
Toniška šola Triglav Kranj organ
Počitniško teniško šolo za otroke in zrasle.
Informacije: vsak delavnik od 17. do 19. ure 217-670
Moštveni šahovski turnir v Radovljici - Šahovsko društvo Radovljica organizira v nedeljo, 2. avgusta, ob K), uri v Grajskem drevoredu poleg Hotela Grajski dvor v Radovljici 19. mednarodni moštveni šahovski turnir v počastitev radovljiškega občinskega praznika. V moštvu morajo biti štirje šahisti, prijave pa sprejema sodnik do začetka tekmovanja. Vsako moštva mora imeti s seboj dve brezhibni šahovski uri. • J.K.
Nočni nogometni turnir v Gorajtah - Športno društvo Sv. Duh - Virmaše prireja v soboto, 8. avgusta, na Poletovem igrišču v Gorajtah nočni turnir v malem nogometu. Prijave sprejema vsak dan po telefonu Janko Ferdin na številki 621-580 (služba) in 631-122 (doma), prijaviti pa se bo mogoče še na dan žrebanja, ki bo v četrtek, 6. avgusta, ob 20. uri na športnem igrišču. Prijavnina znaša 2.000 SIT. • J.K.
Kolesarska dirka Stari vrh 92 - Kolesarski klub Janez Peternel iz Skofeje Loke prireja v nedeljo, 2. avgusta, kolesarsko dirko Stari vrh 92. Start bo ob 9. uri na Mestnem trgu v Skofji Loki, kjer bodo do pol devetih sprejemali tudi prijave. Prijavnina bo 200 tolarjev. Do Poljan bo vožnja zaprta, nato pa bo do Prevala gorska dirka. Kategorije: R, RI, ženske A in B, veterani A, B, C, D, E in L. Dirka bo v vsakem vremenu. Čelade so obvezne.• J.K.
Veliko triatlonsko tekmovanje v Novem mestu - Triatlonski klub Novo mesto prireja v soboto, 15. avgusta, tritalonsko tekmo na srednji razdalji: plavanju na 2 kilometra, kolesarjenju na 76 kilometrov in teku na 20 kilometrov. Pravico nastopa imajo triatlonci, starejši od 18 let. Prireditelj zagotavlja varno in kvalitetno tekmo. Trasa bo ravninska Start bo v Loki v Novem mestu, cilj pa pri gradu Otočec. Start bo ob 12. uri. Triatloncem priporočajo prihod dan pred tekmo, ko bo sestanek s tekmovalci. V petek bo tudi strokovni posvet. Prijave sprejemajo še danes, izjemoma pa še do 10. avgusta, vendar bo višja kotizacija. (.ra<l Otočec bo dal ugodnejše pogoje za bivanje. Informacije dajejo po telefonih (068) 26-645, 65-491, 23-026 in 28-358. • J.K.
Balinanje pri Štefetu - Tržič, 31. julija - V soboto in nedeljo, I. in 2. avgusta, bo na balinišču našega nekdanjega odličnega alpskega smučarja in olimpijca Janeza Štefeta - Zavrotarja tradicionalno tekmovanje v bližanju za Pokal maraton, v spomin na balinarski maraton pred leti, ko so balinali na tem balinišču celih 72 ur. Tekmovanje bo odprtega tipa, sodelujejo lahko vsi, ki se bodo prijavili ob balinišču. Tekmovanje se bo oba dneva začelo ob 10. uri dopoldne. Za najboljše je Janez Štefe Zavrotar pripravil pokale in kolajne. 0.1. Kikel
Nogomet
Olimpija v Loki, Publikum v Naklem
Kranj, 31. julija - V soboto (jutri), I. avgusta, ob 18. uri bo na nogometnem igrišču v Puštalu v Skofji Loki prijateljska nogometna tekma med državnim prvakom SCI Olimpijo iz Ljubljane in Jelovico LTH iz Škofje Loke. Jelovica je sprejela pokroviteljstvo nad loškimi nogometaši, ki so se uvrstili v III. slovensko ligo.
I/ Nogometnega kluba Živila Naklo pa sporočajo, da bodo prijateljsko nogometno tekmo s Publikumom iz Celja v nedeljo, 2. avgusta, ob 17.30 odigrali na igrišču v Naklem in ne v Šenčurju, kot je bilo predvideno. • J.K.
Padalstvo
Odlična Avbljeva in Salkič
Lesce, 30. julija - Dve ekipi leskih padalcev, HIT Casino ALC I v postavi Bogdan Jug, Pogačar, Mirt in Intihar, in Restavracija Letališče Lesce ALC II v postavi Salkič, Irena Av-belj, Karun in Matjaž Pristavec, sta sodelovali v Salermu v Italiji na padalskem tekmovanju v skokih na cilj Trofeo De La Regione. Sodelovalo je 14 ekip iz petih držav, med njimi tudi ekipi Jan Nemeček iz Češke in italijanska karabinjerska ekipa Esercito I, katerih člani bodo v reprezentancah obeh držav na svetovnem padalskem prvenstvu v Triebnu v Avstriji čez štirinajst dni in kjer bosta ebe ekipi med favoriti. Cilj skokov je bil na mestni plaži, serij pa je bilo 8. Prva ekipa je skakala solidno kljub začetni smoli, ko sta v prvem skoku Mirt in Pogačar pomotoma zamenjali padali, nato so se dosežki zboljševali in po
Irena Avbelj, druga v Italiji
šestih serijah so bili Leščani izenačeni s Čehi, v zadnjih dveh skokih pa so bili Čehi zbranejši. Druga leska ekipa tudi ni začela najboljše, nato pa je skakala vedno boljše in bila na koncu tretja. Posebej dobro sta skakala Irena Avbljeva in Salkič, saj sta imela po osmih skokih le 3 kazenske centimetre. Prvih pet je opravilo še deveti skok in po njem je bil najboljši Čeh VVedmocnt pred Avbljevo, Koribskim (SCF), Salkičem 6 cm, Jugom, Inti-harjem itd. Ekipno je z 20 centimetri zmagala ekipa Jan Nemeček pred ALC I 29 in ALC II 33 centimetrov. • J.K., slika G. Šinile
Končani mladinski državni šahovski prvenstvi
Zmagala Grosarjeva in Riegler
Radovljica, 27. julija - Šahovska zveza Slovenije in Šahovsko društvo Murka sta uspešno priredili državno prvenstvo za mladinke in mladince. Pri mladinkah je z veliko prednostjo 2,5 točke zmagala Novogoričanka Kiti Grosar, slovenska olimpijska reprezentantka in obetavna slovenska šahistka, članica ŠD Murka. Grosarjeva je stara 16 let. Med mladinci je zmagal 17-letni Mariborčan Primož Riegler. Naslov si je priigral v zadnjem kolu, ko je premagal neposrednega tekmeca za 1. mesto Solna. Lanski prvak, član Murke iz Lesc, Marjan Tratar, je zastal tik pred ciljem in deli s Čandrom drugo mesto.
Pri mladincih je končni vrstni red naslednji: Riegler 8,5 točke, Tratar in Čander 8, Pavasovič, Šoln in Kerma 7,5, Grilc, Žugaj, Jug, Sirnik in Babic po 7 točk itd. Pri mladinkah je zmagala Grosarjeva z 8,5 točke. Sledijo ji Ipavec 6, po 5,5 točke pa so zbrale Kosec, Šorli, Števanec, Metka Žavec in Žugaj.
Kot sporoča predsednik medobčinske Šahovske zveze za Gorenjsko Vojin Perovič lanskemu mladinskemu prvaku Tra-tarju ni uspelo ponoviti uspeha. Kot član olimpijske reprezentance je preložil maturo v avgust, kar je vplivalo na njegovo igro. Drugi gorenjski igralci so dosegli naslednje število točk' po 6 sta jih osvojila Klavčič in Peter Kovačič, po 5,5 pa Martin kovaču in Kosmač. Med mladinkami, je razen zmagovalke Gro-sarjeve, igrala odlično Maja Šorli in dosegla 4. mesto. • V.P., J.K., foto J. Cigler
Teniški turnir na Bledu
Bled, 31. julija - Sport Igi z Bleda prireja jutri in v nedeljo, I. in 2. avgusta na teniških igriščih v Koritnem na Bledu rekreacijski teniški turnir. Prijavnina je 1000 tolarjev, informacije pa dajejo po telefonu 76 - 141. Na prireditvi bodo promovirali novi model teniškega loparja Gipron za sezono 1993. Žrebanje bo jutri, I. avgusta,ob 9. uri. • J.K.
Tržič open '92
Tržič, 31. julija - Teniški klub iz Tržiča pripravlja v soboto in nedeljo, I. in 2. avgusta 1992, na teniških terenih v Križah zanimiv teniški turnir "Tržič open '92", na katerem se bo pomerilo 32 najboljših slovenskih in hrvaških igralcev za nagradni sklad 1.000 mark in osem praktičnih nagrad ter pokala za oba finalista. Organizatorji bodo verjetno že v četrtek in petek pripravili kvalifikacije za uvrstitev na glavni turnir, pričakujejo pa tudi veliko zanimanje med gledalci iz Tržiča in okolice, saj bodo na turnir prišli vsi naši najboljši tenisači z izjemo najboljših, ki so ta čas na olimpiadi v Barceloni. Tržič open '92 je teniški turnir, ki je tudi v koledarju Teniške zveze Slovenije in zaradi tega tudi privlačen za vse tenisače. Organizatorji so se potrudili, da bo tekmovanje potekalo brez zastojev in težav, saj gre za prvi tak turnir v Tržiču, verjamejo pa tudi, da bodo s takimi in podobnimi tekmovanji še povečali zanimanje za ta lepi šport, ki je v Tržiču že na zavidljivi ravni. Tekmovanja bodo trajala oba dneva od jutra od 9. ure dalje, v nedeljo pa pričakujejo zaključek v popoldanskih urah. #)J. Kikel
Cenjenim kupcem se ob 20-letnici poslovanja Veleblagovnice
globus
Kranj zahvaljujemo za dolgoletno zaupanje in se priporočamo!
Yoknix, globus vam ob 20-letnici Veleblagovnice globus v mesecu avgustu pripravlja:
• vsak četrtek v avgustu - predstavitev izdelkov priznanih domačih proizvajalcev, svetovanje in možnost nakupa po ugodnih cenah
• v dneh od 14.8. do 23. 8.1992 - prodajna akcija izdelkov italijanskih proizvajalcev Cam in Poupy - vse za otroka - od dudke do posteljice in vozička - po izjemno ugodnih cenah
• prodaja avtomobilov subaru -   - poseben popust in darilo - avtoradio
• v drugi polovici meseca avgusta otvoritev trgovine v trgovini Benetton - z modno revijo
• dodatna ugodnost - popust za člane Kluba
Obiščite nas v blagovnici GLOBUS v Kranju. V teh dneh smo pripravili še posebej pestro ponudbo. Vabimo Vas na predstavitve proizvodov posameznih proizvajalcev in strokovna svetovanja vsak petek, od 10. do 12. ure ter od 15. do 18. ure.
• 7. avgusta: COLOR Medvode
• 14. avgusta: HELIOS Domžale
• 21. avgusta: JUB Dol pri Ljubljani
• 28. avgusta: BLACK & DECKER Grosuplje
• 11. septembra: BELINKA Ljubljana
• 18.septembra: KIMI Mengeš
Samopostrežna prodajalna Živil GLOBUS v Kranju, Vas ob 20. obletnici vabi na: • prodajne dneve vsako soboto v mesecu avgustu.
Sobota. 1. 8.1992 predstavitev in prodaja suhomesnatih izdelkov, sirov, slaščic, kave DROGA itd.
Sobota, 8. 8.1992 predstavitev in prodaja izdelkov Kranjske mlekarne
Sobota. 15. 8.1992 predstavitev in prodaja izdelkov Kranjske pekarne
Sobota, 22. 8.1992 predstavitev in prodaja izdelkov JATA Ljubljana, Sobota, 29. 8.1992 predstavitev in prodaja slovenskih vin, ocvrtih sardelic in ostalih rib
20 let samopostrežne prodajalne "ŽIVILA" GLOBUS - 20 % nižje cene v dneh ugodne prodaje.
ŽIVILA
PREJELI SMO
Tov. Darji Lavtižar -Beblerjevi
Rad bi Vam, glede na Vaše udejstvovanje ob vračanju gozdov cerkvi, zastavil nekaj vprašanj.
Kot pravnica bi morali imeti enak odnos v pravnem in moralnem smislu do določenih stvari. Morali bi zagovarjati red in zakonitost, da bi ne bilo tako, kakor pravi pesem: "Zdaj tič, zdaj miš, kakor bolje kaže. seve izhaja se najlažje."
V zadnjem času govorite oziroma pišete, da bi zakon o denacionalizaciji ne smel veljati za vračanje gozdov cerkvi. Zakon je sprejet in veljaven za vse enako in bi ga kot pravnica morali v celoti zagovarjati in spoštovati.
Kot članica ustavne komisije ste se zavzemali za odpravo smrtne kazni. Pri razvpitem členu 55. o svobodnem odločanju o številu otrok, pa ste zagovarjali umor nerojenega otroka.
Kje je tu pravniški kodeks in kaj misli o tem pravniško društvo?
Ko so predlagali o tem referendum, ste bili odločno proti, da bi z referendumom ljudje izrazili svoje prepričanje. Sedaj pa predlagate, naj bi z referendumom odločali o vračanje gozdov, ko je zakon že sprejet.
Glede gozdov ste izjavili, da bi
bila velika gospodarska škoda, če bi cerkev dobila vrnjene vse gozdove, le zakaj?
Predlagal bi Vam, da pregledate arhive o povojnih delovnih akcijah, ki so bile organizirane v gozdovih Pokljuke in Jelovice. Ali pa še bolj zanesljivo - vpra-
šajte ljudi, ki so v teh akcijah sodelovali. Povedali Vam bodo, kakšen les je bil v teh gozdovih, ki so bili last cerkve in kakšna škoda se je delala in to pod vodstvom partije in njenih privržencev.
Vprašal bi Vas, ki se bojite, da bi cerkev preveč obogatela, kam je šel denar od vseh teh ogromnih gozdnih površin v vseh teh povojnih letih.
Zakaj smo morali verni in zavedni Slovenci sami vzdrževati cerkve, župnišča, verske ustanove in šole in v veliki večini tudi duhovnike?
Predlagam Vam, da se zamislite nad vsemi temi dejstvi. Vašim ravnanjem in ravnanjem Vaših somišljenikov vseh teh 47 let. Če ne zmorete zreti preko ideoloških predsodkov, se rajši umaknite iz politike in javnega delovanja.
V Cerkljah, 27. julija 1992
A. D.
(naslov v ureništvu)
Občankam in občanom Kranja, podjetjem in ustanovam.
Prijetno praznovanje 1. avgusta, praznika občine
Skupščina občine Kranj
OTROfiNZX
• televizor GORENJI Diddem 63 c videorekorder Gold Star 1295,
• televizor GORENJE Diadem 63 cm, stereo, s teletekstom,
• motorno kolo T0M0S A 35 L avtomatic,
• pralni stroj GORENJE 808 BM,
• glasbeni stolp TENSAI - C0MP0 s CD-jem,
• > '      > (j.irnitur.i orodja  INK >R,
• kombinirani štedilnik GORENJE K 19,
• videorekorder Gold Star - 1295,
• motorna žaga TOMOS 61 FF,
• 50 5-dHnih garnitur vrtnega orodja ADLUS, V M,, l                                         ' 1uu 1 delnih garnitur izvijačev MQ
^ erkurjevi poletni nagradni igri sodelujete s kuponom, ki ga prejmete v juliju in ,  J',s,u ?a gotovinski nakup nad 3000,00 SIT v katerikoli Merkurjevi prodajalni Za Žrehn r,rK,(ll,n|lh 3000,00 SI i prejmete se en kupon
SKJe n5,9rad bo v petek, 4. septembra 1992, ob 18. uri v blagovnici Globus v Kranju. ^Pt   fcT *tevjlke kuP°nov bodo objavljene v Gorenjskem glasu do petka 11.
Do resnice z resnico
Gorenjski glas, 28.   julija 1992
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju ne more mimo članka novinarke D. Sedej, o spominski komemoraciji ob kapelici na Vršiču (Gorenjski glas, dne 28. julija 1992), v katerem je napisala trditev, da je letos Ruska kapelica temeljito obnovljena s pomočjo Turističnega društva Kranjska Gora in Belinke iz Ljubljane. Ta trditev v celoti ne drži. Res je Belinka prispevala zaščitne premaze, toda to ni vse, pa tudi dragocena organizacijska in materialna pomoč Turističnega društva Kranjska Gora ni vse. Menimo, da bi bilo vsaj pošteno, če že ne potrebno, omeniti delo Zavoda, ki je z republiškimi in občinskimi finančnimi sredstvi, izvajal spo-meniškovarstveno akcijo obnove Ruske kapele, in sicer od priprave dokumentacije in predračunov, pa vse do izbire izvajalcev, organizacije dela in strokovnega nadzora. Res je, da je Turistično društvo Krgnjska Gora, kot tudi Zavod, s hvaležnostjo sprejet Be-linkino sodelovanje in pomoč pri obnovi tega kulturnega spomenika, toda nič se ni dogajalo brez Zavoda, ki ga novinarka D. Sedej v svojem članku sploh ne omenja. Poleg dela konservator-jev Zavoda in izvajalcev, naj omenimo in pohvalimo strokovne delavce občinskih upravnih organov, ki so tudi takrat, ko je sredstev zmanjkovalo, imeli posluha in našli potrebna sredstva za dokončanje planiranih posegov na spomeniku. O opravljenem delu in mojstrih govori kapelica sama. Obenem dopolnjujemo tudi članek o obnovi p.c. Sv. Marjete na Trati (tudi Gorenjski glas. 28. julija 1992), za katero je Zavod na osnovi izvedenega sondiranja izdelal načrte za rekonstrukcijo poslikav.
Kranj, 28. julija 1992
Konservatorke Z.VNKD Kranj R. Pamič in /V. Lehen
Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure
osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporočila lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave za torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš!
Počitnice v PLAVI LAGUNI POREČ v vrhuncu sezone po posebno ugodnih cenah 7-dnevnih paket aranžmajev Termini: 1.8. in 8. 8. 1992
Hoteli: MATERADA, LOTOS, ALBATROS in DELFIN polpenzi-on 11.200 oz. 9.800 SIT, penzion 13.300 oz. 11.900 SIT Bungalovi ŠPADIĆI: prehrana v h. Materada polpenzion 9.800 oz. 8.400 SIT, penzion 11.900 oz. 10.500 SIT 4 posteljni apartmaji ASTRA: najem 21.000 oz 16.800 SIT
V ceno smo vključili takso, gala večerjo (razen za ap. goste), šolo smučanja na vodi za otroke in odrasle in šolo tenisa za otroke.
Znatni popusti za otroke, tudi do 100 odstotkov.
INFORMACIJE: vaša agencija ali po telefonu 0531/31-822, 34-122, fax 32-026_
SANITARNE ARMATURE "ARMAL" in "SCHMIEDL" - Kl-MEX d.o.o.
Najugodnejši nakup sanitarnih, vodovodnih in parnih armatur Mariborske livarne. Kompleti za kopalnice in kuhinje v kromirani, beli, sivi in zlato-beli izvedbi.
Vse izdelke prodajamo po cenah proizvajalca. Pri takojšnjem plačilu priznavamo še 5 % - 10 % popusta. Poleg domačih nudimo za takojšnjo dobavo tudi sanitarne armature znane avstrijske firme "Schmiedl" v krom-zlati in zla,to-beli kombinaciji. Količine v kompletih so omejene.
To izjemno ugodno priložnost nakupa nudimo do 7. 8. 1992. KIMEX   d.o.o.,   Trstenjakova    1/a,    Ljubljana, tel.: 061/310-135
Odprto od 8. do 14. ure jn od 17. do 19. ure, v soboto zaprto.
Trgovina in salon Muri, Kovor 3/d, Tržič, tel.: 57-945 in Hobby program Hoče, vam nudita vse za vaše male prijatelje, vse za akvaristiko, vse za vrt. Posebna ponudba za gojitelje psov in ptic. Ugodno - motokultivatorji Mio Standard.
V salonu Muri tudi nega živali: striženje, kopanje...
ŠTEDILNIK Iskra Corona (2P + 2E), nov, prodam za 25 % ceneje, •g 325-139_9859
ZMRZOVALNO SKRINJO Gore-nje, 310 I, prodam. Cena po dogo-voru. "g 70-572_9902
ELEKTROMOTOR 4 KVv\ 1440 obratov/min, nov, prodam. ^ 633-505 9918 KOSILNICA Tomos z grebenom 80 cm, dobro ohranjena, ugodno prodam. « 061/551-513 9929
MALI OGLASI
^217-960
APARATI STROJI
GATAER Osar 56 in ŽAMAR, prodam. V 41-615 9944
avtoline
trgovina in servis d.o.o.
PONOVNO PESTRA PONUDBA V PRENOVLJENI TRGOVINI V KRANJU
VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ AVTO
- Novo: gume Pirelli
- Velika izbira prevlek in preprog za vse avtomobile
- Ugodne cene avtomobilov Lada Samara
- V zalogi avtomobili Yugo 45 in 55
YUG0 45.............424.000 SIT do registracije
YUG0 55.............491.000 SIT do registracije
V komisijski prodaji imamo veliko izbiro rab/jenih rezervnih delov in opreme Kranj: Bleivveisova 10, tel.: 064/216-563, 211 -553 Jesenice: Cesta M. Tita 28, tel.: 064/81-989
PRALNI STROJ in 80 litrski BOJ-LER, prodam, g 328-119 9939
Rabljen ŠTEDILNIK Gorenje (2 + 2), prodam flP 84 440 9942
FOTOAPARAT CANON T 70, z 35 -70 AF objektivom, prodam. ^ 327-498_10004
FOTOAPARATE in OBJEKTIVE, znamke Canon (stare FD bajonet), odkupim flf 327-489 10005
UNIMOG, gozdno opremljen in enoosno PRIKOLICO, ugodno prodam Vidic, Mišače 13, Kamna Gorica 10042
ELEKTROMOTOR 55 KW, 950 obratov/minuto in ELEKTROMOTOR 135 KW, 950 obratov/minuto, nova, prodam flf 64-313 10044
KOSILNICO Gorenje Muta, malo rabljeno, prodam.^ 51-288 10048
PRIPRAVO za avtogeno rezanje, SODE za nafto in STRUŽNICO ko-pirko za les, prodam ^ 312-101
VEČJI HLADILNIK z zmarzovalno skrinjo, prodam g 695-095 10064
NAKLADALKO Mengele 15 kub. m, nizki in široki tir, prodam za 2 850 DEM g 79 602_10067
VIDEOKAMERO Telefunken tip 850 z opremo, malo rabljeno, ugodno prodam. ^ 211-654 10071
TRAČNO ŽAGO za razrez okrogle ga lesa, malo rabljeno, prodam. g 65 076_10072
VIDEORECORDER Toshiba, z daljinskim upravljalcem, ugodno pro-dam -g 327-613_- 10103
CISTERNO za olje, 2000 litrov, prodam. Lozar, Rožna dolina 19, Lesce_10106
HLADILNO SKRINJO 380 litrov, PRALNI STROJ, električni ŠTEDILNIK in štedilnik KUPERSBUCH, prodam tf 725-617 10110
ENOVRSTNI IZKOPAČ krompirja Hmezad, prodam Lahovče 4, Cerklje_10054
RAČUNALNIK 286 z tiskalnikom ali   brez,   poceni prodam 214-279_10055
TRAKTORSKI čelni NAKLADALEC Riko TN 2H, prodam ^ 403 686
GR. MATERIAL
BETONSKO ŽELEZO, premer 6, 8 in 10 mm v kolutih, prodamo. ^ 85-176, do 15 ure 9156
Suhe smrekove, borove in maces nove OBLOGE (opaž), raznih dolžin in širin ter istoimenski LES, PARKET in LADIJSKI POD, prodam.     64-103 9609
STREŠNO KRITINO, 2700 kosov (16 kosov/ kv.m), prodam. ® 691 836_9896
PUNTE in smrekove PLOHE 5 cm, prodam. ® 325-314 9908
ŠPIROVCE, prodam Zgornji Brnik
16_9952
120 kvd. m. LADIJSKEGA PODA, debelina 28 mm, širina 10 in 12 cm, prodam. ^ 422-714 9994
UMETNI KAMEN za oblaganje hi-še - coklej, prodam. ^ 83-863
DRVA in POROLIT 12, prodam * 79-876_10024
APNO 34, vreč, zelo ugodno prodam. Cirilova 16, Orehek 10060
SUHE kostanjeve in hrastove DESKE 35 in 50 mm, prodam. ^ 45 291_10073
5 kub. m. borovih in smrekovvih DESK 5 cm, prodam. Zalog 80
STREŠNIK Vesna 1820 kosov, pro dam g 47-809_10091
700 kosov POROLI-ta (25 x 40 x 8) in 150 kosov gradbenih PUNTOV prodam ^ 324 182 10095
PLETENO ŽICO za betonsko ploš čo (zajlo), ugondo prodam. ^ 801 308_10107
IZOBRAŽEVANJE
Inženir tekstilne tehnologije IN ŠTRUIRA tehnologijo pletenja, de konpozicije in vezave pletenin, tekstilne surovine, tekstilne preiskave in pomaga pri diplomskem delu V 75 805, Marjeta 9890
Pod konkurenčnimi pogoji INSTRUIRAM matematiko ^ 323-131_9910
Uspešno in poceni INSTRUIRAM matematiko in fiziko za vse šole 9 241 278 9915
ŠPORTNA ZVEZA RADOVLJICA
objavlja prosto delovno mesto
SEKRETARJA za nedoločen čas
Pogoji:
- visoka izobrazba športne ali organizacijske smeri
- pet let delovnih izkušenj
- poznavanje športne problematike
Pogoj je trimesečno poskusno delo. Kandidati morajo biti državljani Republike Slovenije. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Športna zveza Radovljica, Gorenjska c. 26, 64240 Radovljica. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi.
ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KRANJ
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Kranj se je na skupščini dne, 23. 7. 1992, preimenovala v Športno zvezo Kranj. S tem v zvezi razpisujemo rešitev za
CELOSTNO PODOBO ŠPORTNE ZVEZE KRANJ.
Najboljšo rešitev bo izbralo Predsedstvo Športne zveze Kranj in jo primerno nagradilo. Rok za oddajo rešitev je 15. avgust 1992.
(Naslov: Športna zveza Kranj, Partizanska 37).
Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj, d.o.o.
Obveščamo vse lastnike gozdov, da odkupujemo hlodovino iglavcev po naslednjih NETO CENAH: kvaliteta cena SIT/m3
I. II.
5.300 4.200 3.000
Stroške prevoza in davka (10 %) plača naše podjetje Za kvalitetno, svežo hlodovino SMREKE, dolžine 4 m in minimalno nadmero 12 cm. pa so cene za 5 % VIŠJE. ODKUPUJEMO TUDI LES NA PANJU!
i lesa je ROK PLAČILA 15 dni!
Za  vse   informaci|e   kličite   po   telefonu  064/213-364 ali
064/211-252
PIZZERI3A ,P0D GRADOM'
TRŽIČ, Koroška 26,
tel.: 52-055 stari del mesta • 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči
Odprto: od 12. - 22. ure nedelja od 17. - 22. ure PONEDELJEK ZAPRTO
OSTALO
INŠTRUI RAM matematiko za vse srednje šole Matjaž, 213-644 9936
STORITVE
PIŠLJAR SERVIS TV-VIDEO AV DIO, kvalitetno proravilo naprav VSEH PROIZVAJALCEV, smledni-ška 37, Kranj ^ 323 159 7524
KROVSTVO, KLEPARSTVO, PLE-SKANJE žlebov in napuščev Opravljamo z garancijo, po celi Sloveniji & 061/110-089 8519
Izdelovanje ŠTAMPILJK in ZLA TOTISK, v Kranju, Slovenski trg 7 (deloavski dom), na zalogi štam piljke "IZJAVA" ZA NAROČILNI CE." ^ 064/424, sprejem naročil vsak delovnik od 8 do 14. ure 9176
VODO NA HIŠI (štemamo sami), kot tudi razne predelave in popra vila, vam za solidno ceno in kvali teto, strokovno naredi obrtnik. 9 218 427_9885
Po konkurenčnih cenah s 3% prometnim davkom, DOBAVIMO in VGRADIMO vse vrste tipskih in netipskih OKEN, VRAT, OBLOG, PARKETOV ter obložimo BETON SKE STOPNICE Snedic, Gorice 43/b g 46 032_9934
STOLE s plinsko vzmetjo, servisiram Podtje ZALOKER, <§f 324 741 _9956
OPRAVLJAM prevoze do 17 oseb g 65 461_9965
OBLIKUJEM ženske moške pri češke, tudi na vašem domu ® 064/45 232, zvečer_9967
Izposoja VIDEOKAMER, uporaba je enostavna flp 241 265 9979
SNEGOBRANE za vse vrste streh, izdelujem g 324 468_9984
ARMAL PIPE po nizki ceni. fM)
801 166_9996
OPRAVLJAM kiper prevoze, Jenko, Gorenja vas Reteče 39, Škof ja Loka_10016
MONTAŽA in POPRAVILA central nega ogrevanja in vodovodnih in StalacijJg 421 184_10034
NON STOP SERVIS vseh tipov TV AUDIO VIDEO APARATOV Speicializirani smo za Sonv, Phi lips, Sharp 9 218 210 10035
POSTAVITEV kmečkih peči, zida nih štedilnikov, kaminov, stenske in talne keramike. » 65-773 10039 PREVOZI tovora do 500 kg *
50 311_10074
ČISTIM itison, sedežne garniture ipd 9 212 277_10098
ZIDARSKA in FASADERSKA dela izvajamo po ugodnih cenah fB 216 054, po 20 uri 10108
/
kakavovo olje za sončenje samo 370 SIT
učinkovito zaščita pred soncom
Dro({jsan Kranj sjnce 1919
NAJAMEMO OPREMLJENO GARSONJERO ALI EN0S0BN0 STANOVANJE V RADOVLJICI KEMIČNA TOVARNA P0DNART. Podnart43. tel.:70-111
Prodajam DEPILACIJSKO SMOLO (slovenski Čupko) po ugodni ceni. ■g 213-716_9610
Aluminijast KASON, 6,3 m, prodam, g 061/823-475_9797
BILJARD s pripadajočo opremo, poceni prodam ^ 68-655 9906
PUNTE, BANKINE in suhe BUTARE, prodam «g 621 662 9924
INVALIDSKI VOZIČEK, malo ra-bljen, ugodno prodam. ^ 77-609
ŠOTOR z baldahinom za 3 osebe, prodam.^ 214-120, popoldan KNJIGE za 7. razred, prodam. ^ 328-469_9949
ELEKTRIČNI SVIČNIK za risanje na les, prodam ^ 218-929 9962
DRVA, prodam ali zamenja za etažno peč ® 622 418 9972 DVIŽNA GARAŽNA VRATA, pro-dam za 18.000 SLT <S> 633-734
CISTERNO CREINA 2200 L, novo, prodamo BISTVENO CENEJE tf 312-376, zvečer_10006
SUHE bukove COLARICE, prodam 421-433_10008
KOSMODISKE, prodam za 5.000 SLT. g 620-701_10014
PŠENICO in DRVA, prodam. Jen-ko. Gorenja vas - Reteče 39, Škof-
ja Loka_10015
AVTOPRIKOLICO, novo, prodam
g 421-646_10022
MEŠANA suha DRVA, prodam po 1.700 SIT. Podobnik. Hogovše 14,
Gorenja vas___10066
AMC POSODO (manjši komplet), ugodno prodam «5 323 031 10086
Brako PRIKOLICO, rabljeno, pro-dam O? 310-163
SUPER UGODNO!!
TV SATELITSKI SISTE Ml DO 25 OBROKOV Tel.: 48-570
SAMO PRI »SATEX«.u
INFRA
(bivši Motomat), CELOVEC Siebenhiigelstr. 15, tel. 9943-463-23350 (Pred železniškim podvozom levo - 800 metrov)
MEHANIČNI DELI za vsa vozila
Vsi deli za generalno popravilo bencinskih in dieselskih motorjev za avtomobile, tovornjake, traktorje in gradbene stroje.
GOVORIMO SLOVENSKO!
KOLESA
BT 50 S, 200 km, ugodno prodam S 218 243_9916
AVTOMATIK A3 ML, prodam. Le tališka 37, Voglje 9945
KOLO Kekec, otroško, ugodno prodam. 4» 631-513 9954 ŠPORTNO moško KOLO, 10 pre stav, nemške proizvodnje, ugodno prodam. ^ 51-347 9983
MOŠKO KOLO in MOTOR 14 M, skoraj nevozen, ugodno prodam. T 79-941_10003
KOLO Ponv, ugodno prodam ^ 51-499 10089
KUPIM
Suhe HRASTOVE PLOHE in DE SKE, kupim g 68-721_9893
TELIČKA simentalca, starega 7 dni. kupim <ff 422 806 9895
GOLF. letnik 1983 - 1985, kupim g 401 171_9901
Kupim AVTO do 12000 DEM « 631-538, zvečer_9913
KUHINJSKE ELEMENTE, rabljene, kupim Koželj, Hotemaže 58 9 43 293_9922
AVTO, do 1 500 DEM. lahko nere gistriran, tehnično brezhiben, ku pim g 311 248_9931
LDAO CARVAN, staro do 2 leti. kupim g 68 397_9950
GOLF JGL. letnik 1981/82, kupim <§t 221 517_9980
TELETA simentalca, starega 1 te den, kupim «B 422 719 9986
BOROVLJE
Tel. 9943-4227-3227
I ... se splača
I________- J
OBVESTILA
POZOR! HUJŠAJTE brez diete, s shujševalnim pasom do lepše linije Naročila na ^ 061/218 941
Cenjene stranke obveščamo da bo pizzerija "KARANTANIJA" v Dru lovki zaprta zaradi letnega dopusta, od 3 8 do vključno 23 8 Se priporočamo. 10047
OBLAČILA
POROČNO OBLEKO, belo, dolgo, številka 38 40. unikat, prodam «• 43 010 10037
PRIDELKI	
KROMPIR, drobni,	prodam
43 459	9964
KROMPIR, krmilni.	prodam ^
329 064	9976
SEME, enoletne trave, prodam	
« 421 240	10026
SEME krmnega ohrovta, prodam Strahinj 20, *B 48 026 10028
SENO  iz kozolca,  prodam 5
421 130_10049
SEME krmene repice Perko, pro dam Zaloše 5, Podnart V 70 458 5 "šTANTOV" sena iz kozolca, prodam * 64 114 10096
TRGOVINA SkOkICA
Gregorčičeva 8, nasproti CHEMA, KRANJ VAM POLEG OPREME, KOZMETIKE IN OBLAČIL ZA DOJENČKA SEDAJ NUDI TUDI IGRAČE, VSE PO UGODNIH CENAH.
STREŠNO OPEKO, malo rabljeno ali salonitne PLOŠČE, kupim flf
51 113_10036
PERLIT P 2, kupim. Dolenc, 9 65 024_10052
GABER, kupim * 421 256 10058
RENAULT 4 GTL. letnik 1987, ku pim 9 725-687_10099
KNJIGE az 1 letnik STOVŠ šivi Ija, kupim 9 632 313 10105
OTR. OPREMA
OTROŠKI VOZIČEK Chicco. AV TOSEDEŽ, kombiniran STOLČEK za dojenčke in 30 novih PLENIC, i     i i m <&» ',: i)8 9919
OTROČKI VOZIČEK karambohran, prodam <s? ;\n 470 10033
OTROŠKI športni VOZIČEK AJKO, italijanski, prodam ^ 633 676
POSESTI
HIŠO v 4 gradbeni fazi, s 500 kv.m vrta, prodam Justin, Do slovče 18 « HO? 546 991?
GARAŽO za novo pošto v Kranju, prodam šifra: DEM 9946
SKLADIŠČE, oddam v najem v Na klem 9 50 852_9951
STANOVANJSKO HIŠO na Go renjskem ob cesti Tržič Begunje, v tretji gradbeni fazi, prodam U 50 235 'Ml', i
STARO HIŠO v Ljubnem, števiika 8, pri Podnartu, z gradbeno dokumentacijo in trisobno STANOVANJE na Planini 3, prodam. Ogled v
soboto 326-836_9973
HIŠO z vrtom v Žireh, zamenjam za stanovanje v Kranju, Skofji Loki ali Ljubljani, g 212-698 9995 KUPIMO: hiše, novogradnje in parcele na Gorenjskem. Če želite, tudi vašo. APRON - NEPREMIČNINE, Likozarjeva 1/a, Kranj, 9 214-674, torek in četrtek popoldan, sredo in petek dopoldan 10032 GARAŽO v Vrečkovi ulici, prodam za samo 450 DEM « 327-270 aH 327-304_10094
ZAZIDUIVO vikend PARCELO, prodam ^ 241-741 10116
PRIREDITVE
GLASBO za ohceti nudi trio. 421-498_99J*.
LOVSKA DRUŽINA, Sorsko polje prireja v nedeljo 2 avgusta ob W uri v prijetnem naravnem okolju, na Meji številka 10, veliko Lovsko veselico. Ob melodijah ansambla OBZORJE, boste prijetno postre-ženi z lovskim golažem in hladno pijačo. Vabljeni! 997*
STAN. OPREMA
FOTELJA, starejša, prodam 9 57-801_9892
6 novih usnenih FOTELJEV, prodam po ugodni ceni. Novak Ivan,
Brnik, g 422 693_9963
ZMRZOVALNO OMARO, malo, 3 predali, nerablejeno, prodam 20 J
ceneje g 064/76 401_996?
JOGI vzmetnice - 190 x 90 cm. ugodno prodam Plačilo s čeki n* 3 obroke ^ 211 539_9991
OMARO za dnevno sobo, ugodno prodam       329 331 10093
SPORT
ŠOTOR za štiri osebe, poceni pjjj dam « 70-774 989*
STANOVANJA
Dve OPREMLJENI SOBI. central na, kopalnica, oddam trem študentom študentkam *■ 216-33* ___9877
STANOVANJE, 36 kv.m, prodaj Vardaltč, Savska c 2, Kranj ggjjj? GARSONJERO 21 kv.m, v Kranju, s centralno, telefonom, v prvern nadstropju, prodamo 45-422 9909
V centru Kranja oddam v naj«1* STANOVANJE (centralna, tekrfog za PISARNE ali mirno obrt Ostalo po dogovoru • 217 611, po Q uri 9927
Neogrevano GARSONJERO, l$ menjam za ogrevano ^ 215 34*
g94V
LASTNIŠKO enoinpolsobno'STA, NOVANJE, 64 kvad m v pritličju. » telefonom, klasično ogrevanje, " koj vseljivo, v Kraniu, prodam J 33000 DEM Ogled 1 8 od 17 <*° 19 ure Gradnikova 11, stanovanj* 53_996»
ENOSOBNO stanovanje v Kranl" al. okolici, iščem Šifra VSELITEV 9970
OPREMLJENO dvosobno stanov« nje v Kranju, Jesenicah ali Rfl vljici z predplačilom (1 leto DE™1'' najame družina Prednost 00/* vanje, topla voda ^ 222 1™' med 17 in 19 uro (pizzerija Fjg šernov hram)
GARSONJERO  ali ENOSOBN^
stanovanj«)   takoj v/amem v iem šifra GORENJSKA ^
LOKALI
BIFE ah GOSTILNO na Goreni skem. vzamem v najem za daljši i:.i'i odkup inventarja' ^ /1920 _ 10069
HUIIK v (i'Mtiu Krania oddam z odkupom inventarja ^ 061/611 390 lao 064/75 886 10078
Sintschnig
CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel: 9943-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO
GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU
• za vaš avto se bomo potrudili
• vedno velika zaloga m ugodne cene vozil
• veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme
• vsa dela opravljajo perfektno izućeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici
RENAULT 4 GTL, dam« 75-928
SOBO s kopalnico, oddam samskemu moškemu ali ženski. g 48-621_10017
KUPIMO, PRODAMO in ZAMENJAMO več različnih stanovanj na Gorenjskem. Če želite, tudi vaše. APRON - NEPREMIČNINE, Liko-zarjeva 1/a, Kranj, g 214-674, torek in četrtek popoldan, sreda in HYUNDAI petek dopoldan_10021    prodam. %
STANOVANJE 50 kvad. m. v centru Kranju, cena po dogovoru, prodam ali oddam. Šifra: GOTOVINA __10057
STANOVANJE, v Kranju ali okolici, išče mlada družina. « 329-650 _10062
STANOVANJE v Zagrebu, 78 kvad m. (VFF), zamenjam za stanovanje v Radovljici, Krnaju, Skofji Loki ali Ljubljani, -g 79-702__10097
POSLOVNI STIKI
Zaradi ustanovitve podjetja v ZDA nujno protebujem POSOJILO 15.000 D3M. Ostalo pod dogovoru. Šifra: PROFIT_10082
POZNANSTVA
AFRODITA - ženitna posredovalnica iz Kranja vabi vse osamljene, še posebej pa brezposelna dekleta in ženske, za katere je brezplačno 9 324-258 ali 51-245_9601
Vdovec, 62/170, želi spoznati osamljeno žensko, ki jo vabim v svoj dom za nadaljevanje skupne ga življenja v dvoje. Šifra: SIMPA TIJA 9928
Ločena zaradi grobosti alkohola. Starostno upokojena delavka, sta ra 65 let, poštena in nežna, s tremi otroki (starost 25, 21 in 15 let), že lim spoznati vdovca starega od 70 ■ 75 let, s hišo ali stanovanjem. Brez otrok, vendar z ljubeznijo do otrok, poštenega in nežnega, in da bi mi nudil denarno pomoč, šifra: POŠTENA__ 10020
RAZNO PRODAM
ZMRZOVALNO SKRINJO 220 I, Ponv in otroško KOLO, prodam.
Retljeva 10, Čirče._ 9935
električni ŠTEDIL-
ZASTAVA 1.5 in LNA CITROEN, prodam. Podreča 18, Mavčiče. YUGO 45 AX, letnik 1988, prodam.
■g 328-033_9923
RENAULT 8, motor obnovljen, ugodno prodam. Kidričeva 28, Škofja Loka. ■» 633-344 9925
Pony GF, ' 632-367
letnik
1991, 9926
RENAULT 4 GTL, letnik 1989, dodatno opremljen, ugodno prodam.
<g 632-924_9930
RENATULT 5, letnik 1977, prodam. ® 403-093 9957
letnik 1981,
pro-9959
RENAULT 4 TL, dobro ohranjen, letnik 1977, prodam za 1.500 DEM. Klepac, Kočna 7, Jesenice 9961 ZASTAVO 101, motor brezhiben, prodam po delih g 43-560 9966 RENAULT 4, prodam po delih ®
214-766_9971
LADO RIVO, letnik 1989 prodam. Trobec Andrej, Log 12, Škofja Lo-
ka.     65-517_9975
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, le-po ohranjen, registriran do 29. 8 1993, prodam. g 57-444 9981
GOLF diesel, s paket; letnik 1984, registriran do julija 1993, zelo poceni prodam. g 324-900 9982
ZASTAVO 101 GT, letnik 1983, registrirana do junija 1993, prodam za 220 DEM.     891-663 10023
126 P, letnik 1982, registriran do 7/1993, prodam. Ogled v soboto, cel dan. Obrne 14, Bohinjska Bela GOLF, letnik 1978, 5 vrat, prodam za 2.700 DEM ali zamenjam za JU-GO-ta. Snedičeva 4, Kokrica 10113 RENAULT 4 GTL, letnik 1984, pro-dam. Poženik37 10114 RENAULT 4, letnik 1986, ugodno
prodam. & 74-343_10115
LADO 1600 in KOMBI IMV, prodam po delih. Adergas 24, Cerklje
ZAPOSLITVE
MESARJA z izkušnjami ter odgovornostjo do dela, zaposlimo. Mesnica Dolhar, Tržič, g 50-348 Iščem ZIDARSKO SKUPINO za notranji omet hiše. g 311-532, Milan. Kličite popoldan. 9899
Honorarno zaposlim DEKLETI v kava baru v Šenčurju. Honorar 100
SIT/h.g 216-683_9933
PEKA ali delavca za priučitev zaposlimo. * 217-935 9977
ZASTAVO 101, medetiran, 1979, prodam. ® 50-205
letnik 9987
RENAULT 2000 espace, letnik 1988, siva barva, prodam za 24.500 DEM« 621 765 9988
JUGO 45/A, «• 45 236
letnik 1986, prodam.
9989
ZASTAVO 750, letnik 1975, neregi striran, prodam, g 633 010 9990
JUGO skala 55, letnik februar I989, rdeč, prevoženih 42 000 km, prodam za 4.900 DEM. t 061/268 867, dopoldan ali 964/401 304, popoldan 10000
letnik 1990, 10007
JUGO 60, ohranjen, prodam g 45-532
126 P, letnik 1988, registriran celo leto « 46 589, Golnik 78 10009
LADO SAMARO, dam « 84 180
letnik 1989, pro 10010
SPALNICO NIK, ugodno prodam.
324 688 9948
LADO RIVA 1300, letnik 1988, pro dam. Urh, Mošnje, 79-947
MZ ETZ 250 s čelado in električni varilni APARAT, prodam. Sušnik,
Zg Besnica9_10053
PURANE za zakol in domače ŽGA NJE, prodam 9 Češnjevek 8, Cerklje_10088
VOZILA DELI
JUGO 45 876 036
E, letnik
1987, «• 10025
DELE za Zastavo 101, 215 730
prodam ® 10018
DELE za ZASTAVO 750 * 242 718, popoldan
prodam 10030
PREDNJO STENO za Zastavo 101. Prodam g 802 040 10059
126 P, letnik 1984, registriran celo leto, prodam. ^ 57 648 10031
JUGO 55 A, letnik 1987 in FORD escord D. letnik 1976 prodam flf 329 146_ 10041
BMW 2002, letnik 1970, prodam za 500 DEM Vidic, Mišače 13, Kamna Gorica 10043 RENAULT 4, letnik 1990, prodam
g» 312 255_10045
MERCEDEZ 1213, kasonar, letnik 1979, in MOTOR BT 50, letnik 1987, ugodno prodam 10076
TRGOVINA
ZAPRAVUIVČEK
STRAŽIŠCE
OBVEŠČA CENJENE KUPCE, DA IMA NA IZBIRO CELOTNI ŠOLSKI IN DARILNI PROGRAM PAPIRUS S
15% POPUSTOM!
GOLF JGL, «• 57 861
letnik
1982, prodam 10080
RENAULT 4, letnik dam « 323 031
11/1990, pro 10084
DIANO, cena ■fi> 241 103
150 DEM,
SUZUKI JEEP, letnik 1985 niška 18 Kranj
Honorarno delo ČIŠČENJA in PO-MIVANJA posode dobi mlajša upokojenka, g 325-186 9891
ŽIVALI_
TELICO, težko 150 kg, prodam. Pa-pler Janez, Leše 44, Tržič 9900
PUDELCO, črno, pritljikovo, brez rodovnika, staro 9 tednov, prodam. ■» 311-155 10027
KRAVO, mlado in TELICO, težko 400 kg, prodam. Zupane Janez, Voglje, Vogljanska c. 1 10029
KOZICI, stari 2 <& 84-365
prodam. 9903
Delovnega KONJA, prodam ali zamenjam za brejo kravo. Sidraž 1, Cerklje. 9907
Pašno TELICO, brejo, izbiri. 68-490
prodam po 9932
GOLF diesel, letnik 1987, prodam Poženik 16, Cerklje 10090
prodam 10092
Smled 10100
HJGO 45 AX. letnik 1987, registri OLDTIMER FIAT 500, letnik
Z nn'n motorno kol° KAVVASAKI 300, vozna, neregistrirana, odli 7'°    ohranitina.    prodam V ii^W7^^_9815
JAAB 900 turbo, letnik 1982, pro-am ^ /8 886 g848
KOKOŠI, 6 mesecov stare, prodam. Pavlin, Temniška 19, Naklo.
g» 48 725_9937
KOKOŠI, enoletne, prodam za na-daljno rejo ali zakol. Kidričeva 29, Škofja Loka 9943 BIKCA simentalca, 3 mesece starega, prodam. Sveti Duh 41, Škofja Loka 9947
KOKER ŠPANJELE, prodam. g 47-281
rjave
barve, 9958
FANTA za peko pizz, «8> 52-055
zaposlimo. 9998
MLAJŠO UPOKOJENKO (srednje-šolska izobrazba), z lastnim prevozom, zaposlim, flf 85 268, Jesenice_10012
PRODAJALCE za prodajo vrečk in zvezkov, iščem. Obvezen lasten prevoz,   plačilo   po   delu ®
325-325_
IŠČEMO elektroinštelaterja, elek-trotehnika ter avtoelektričarja za montažo avtomobilov Knavs, Mošnje 8/a, Radovljica, flf 79-941
VOZNIK z lastnim vozilom, nosil nost 500 kg, išče delo g 50-311
10075
PURANE za rejo prodam. Pokopa-liška 22, Kokrica. "g 217-128 9960 KOBILO, brejo z žrebetom, prodam. Buh, Planina 6, Gorenja vas
Oddam tri mlade, črne MUCKE g 217-892
NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, z rodovnikom, stare 10 tednov, pro-
dam. g 422-024_9985
PERZIJSKE MUCKE, mladiče, mo dre barve, prodam, g 421-017
10046   KRAVO, kupim. Bodišče 11, Bled
KRAVO in TELICO, pred telitvijo,
prodam. g 70-057_9993
KRAVO s prvim teletom in 9 mesecev brejo, simentalki, prodam.
Suha 5, Kranj_10001
TELIČKO simentalko, 10 dni staro, prodam. Suha 5, Kranj 10002
LIO Lesna industrija in objekti Škofja Loka p.o.
objavlja prosta delovna mesta
VEČ MIZARJEV in KV TESARJEV
Poskusno delo traja 2 meseca.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev v roku K dni po objavi na naslov: "LIO" SKOPJA LOKA, Kidričeva c. 56.
JUGO 45. letnik 8/1988, vinsko rdeče barve, prvi lastnik, garaži ran, prevoženih 28 000 km, zelo ohranjen, prodam za 4 000 DEM
tf 241-783_10101
126 P, letnik 1986. registriran celo leto, prevoženih 39 000 km, pro dam za 2 200 DEM in ZMRZOVAL NO SKRINJO, prodam «■ 83 848 ZASTAVO 101, letnik 1980 regi striran do decembra, prodam za 800 DEM, Čadovlie 1, Golnik. g 46-451_10109
LADO Nivo. staro 4 leta, z novimi gumami Semperit 205 x 75, olek tronsko zaščiteno proti rjavenju, prevoženih 27 500 km, registrirano do 30 6 1993, prodam g 242 174, od 8 do 10 ure in od 21 do 22 ure
OSMRTNICA
V novo življenje je odšla naša draga
MTMICA KOŠOROK
roj. Vodnik
Od nje se bomo poslovili na kranjskem pokopališču v soboto, I. avgusta 1992, ob 11.30 uri. Maša zadušnica bo po
pogrebu v cerkvi na Primskovem. Na željo pokojne cvetje hvaležno odklanjamo v korist KARI T AS.
/.a njo žalujejo: mož Pavle, otroci Marija, Jana in Pavle z družinami, brat Mirko, sestri Sanda in Irena ter ostalo sorodstvo.
323-953
letnik 1990,
Jy,r»na do konca let
"■' /00 1)1 M
^ 12/1989
r^BOETTu Z8/1993 "J
«..£.....
ner
SSSr1 nov«
prodam g 9888
nik reiji prodam 'J? 70 301 990!) ohranjen YU(iO ri!,, 17 000 km Šuceva kovo) 9911 t mk
984, registriran )(|o (I, »datne opre
jovoru In 126 P, le istriran, v voznom * novo barvo (rumena), / flumami, prodam za 500
~^_801-217 _9920
ra_STAVA 750, letnik 1980, registri-na do 1 7 1993, dobro ohranjen.
SJ^^SLiL^_9917
be.n Samaro. 3 V, garažirano, k '9e barve, letnik 1987.  70 000
^0 079r°dani " bb0° DtM *
M6Ti—"--
nw ' ,)rvi '«!>tnik, prodam ali /a ^J?™ » 211 201
ZAHVALA
Ob izgubi najinega moža in očka
TONETAARNOLA
Vsem ki ste ga spremljali na zadnji poti. mu poklonili cvetje ali tiho misel v sebi in nama bi-li v pomoč in oporo, iskrena hvala!
ŽALUJOČI: njegova Marija in sin Tomaž
TELIČKA za rejo, 310-511
prodam.
10038
PETELINE,  plemenske, prodam.
Zgoša 47/a, Begunje_10040
PRAŠIČE 30 - 40 kg težke in SVI-NJO 250 kg^x prašila. « 061/724-091, ocm. ure dalje 10063
TELICO simentalko, visoko brejo, prodam. Pipanova 44, Šenčur
TELIČKO simentalko, prodam za pleme ali zakol. Kern, Praprotna polica 28, Cerklje, g 422-136 BIKCA, 3 tedne starega, prodam.
Britof 314_10070
NEMŠKEGA OVČARJA, 3 leta starega, z rodovnikom, prodam, g
621-590_10077
Več brejih KRAV, prodam po izbiri. Mrak Anton, Študenčica 5, Medvode 10079
KRAVE, po izbiri in TELICI, težki 220 kg, prodam, g 695-095 10087 KOZO, srnaste pasme, prodam. ® 47-439 10111
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete in tašče
JOŽEFE
B     jim       mm      Poznikove iz Brd pri ■■lili    ^mm^mmm Radovljici
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu ČASI NO Bled in tovarne PEKO za denarno pomoč ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala govorniku, pevcem bratov Zupan, zastavonošam in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vse še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, strica in svaka
JOŽETA KOŠNIKA
p.d. Bavantovega Joža s Primskovega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dr. Štularju za dolgoletno zdravljenje in osebju Inštituta Golnik za pomoč v času njegove bolezni. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljeno pogrebno svečanost in pevcem za zapete žalo-stinke. Vsem, ki ste ga imeli radi in nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
JOŽETA MURA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Sedeju. dr. Radoševiču in patronažni sestri Bernardi iz Žiro V, ki so mu v težkih dneh lajšali bolečine. Zahvalo smo dolžni tudi podjetjem ALPtiTOUR, LTH in RUŽV. Zahvaljujemo se tudi OD in KS Trebija za poslovilne govore ter pevskemu oktetu Gorenja vas in gospodu župniku za lep obred. Vsem še enkrat hvala! VSI NJEGOVI Podgora, 27. julija 1992
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dobri mož, oče, dedi, brat in bratranec
VINKO -   i AMBROŽ
Na njegovo željo smo ga pokopali v družinskem krogu,
dne 21. julija 1992 na kranjskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo medicinskemu osebju Inštituta Golnik, posebej dr. Metodu Prašnikarju za večletno zdravljenje, g. župniku Francu Godcu in g. proštu Jožetu Lapu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala vsem sorodnikom, vsem sosedom in stanovalcem Luznarjevc ulice, pevcem, Mateju za zaigrano Tišino, Obrtni zbornici in gasilcem iz Lahovč. Vsem iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Kranj, Radomlje, 27. julija 1992
(g®K®5S^©IEIIGLAS
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
MENJALNIŠKI TEČAJI: Včeraj, predzadnji dan julija, so bili ob 15. uri naslednji menjalniški tečaji za nemško marko, avstrijski šiling in hrvaški dinar v menjalnicah po Gorenjski:
menjalnica	valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM            >lrS HRD				
Abanka Kranj (Tržič, Jesenice)	54,80	56,10	7,52	738	33/37
Aval Bled	5430	55,90	7,40	7,80	30/37
Geoss Medvode	5530	563	7,75	8,04	30/35
Hranilnica LON, d. d. Kranj	54,10	56,10	7J30	7,99	35/40
HIDA - Ljubljanska tržnica	55,20	563	7,60	8.00	30/36
INVEST Škofja Loka	54,40	55,80	735	7,86	32/36
LB — Gorenjska banka Kranj	53,00	56,00	73	7,87	—
Lorema Bled	53,60	56,30	730	7,80	—
Merkur - Partner Kranj	54,90	56,60	7,40	7,70	—
Otok Bled	55,00	55,80	730	7,90	27/33
Poštna banka, d. d. (na poštah)	533	55,85	730	7,70	
SHP — SI. pos. in hranilnica Kr.	54,50	55,90	7,40	7,85	—
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka)	54,90	56,60	7,40	7,70	27/35
Sloga Kranj	54,90	56,00	7,65	8,00	—
Ker je podjetniški prodajni tečaj za nemško marko že predvčerajšnjim dosegel 56,00 tolarja oziroma 7,95 tolarja za avstrijski šiling in 82,51 tolarja za ameriški dolar, se napoved o izenačitvi podjetniškega tečaja (za obračun deviznih prilivov in odlivov v poslovnih bankah) ter menjalniški tečaj uresničuje. V menjalnicah so bili včeraj popoldne tečaji za prodajo in nakup deviz občutno nižji kot v začetku tedna - razlike so dosegle pri nemški marki skoraj en tolar. Prejšnji petek je bila nemška marka npr. v LB-Gorenjski banki d.d. naprodaj po 56,90 tolarja - včeraj po 56,00. Značilnost včerajšnjih prodajnih tečajev v gorenjskih menjalnicah (vsakič potelefoniramo zaradi primerjave tudi na ljubljansko tržnico v menjalnico zasebnega podjetja Hida, d.o.o.) je izredna izenačenost - pri nakupnem tečaju pa so odstopanja večja in če devize prodajate, vsekakor preverite, kje boste zanje iztržili največ.
Danes, zadnji dan julija, bo zaradi izplačila pokojnin in ponekod že tudi plač, v plačilnem prometu nekaj več tolarjev. Verjetno se bo del tega denarja spremenil v devize, porast povpraševanja pa bo zato danes morda vplival na skokec tečajev. Če redno spremljate naš pregled tečajev tujih valut, pa verjetno veste, katere menjalnice imajo običajno najugodnejše tečaje.
LJUBLJANSKA BORZA: Poletje, vročina - namesto zatišja pa prava burja, rast tečajev in za dopustniške razmere ogromen promet na borznem parketu poslovne stavbe Ajdovščina I v Ljubljani, kjer so preko poletja borzni sestanki ob torkih in četrtkih. Včeraj prometa z vrednostnimi papirji niti ni bilo malo, sploh pa ni bil zanemarljiv skok tečajev. Obveznica RSL 1 je zrasla na 117,4 (pred tednom dni je bila na 113,4) obveznica RSL 2 pa na 85,2 (prejšnji četrtek so trgovali z njo pri tečaju 77,4). Obveznica mesta Ljubljana je bila prejšnji četrtek s tečajem 77,4 -včeraj 83,6. Vsi našteti tečaji so za »cele« naštete vrednostne papirje - borzni tečaji navedenih treh papirjev, ki so že bili uveljavljeni kot davčne olajšave (in jih v tečajnicah označuje zvezdica), imajo opazno nižji tečaj. Od torka, ko je bila RSL I s tečajem 114,7 RSL 2 s tečajem 79,2 in Mesto Ljubljana s tečajem 79,0 je bilo povečanje na včerajšnjem sestanku krepko. Od vrednostnih papirjev je že dober mesec tržni šlager obveznica Gorenja, s katero so tudi včeraj živahno trgovali. Ravno tako z delnico Borzne hiše Nika, d.d.
Tudi »dvojčki«, dvodelni blagajniški zapisi Banke Slovenije, so včeraj zabeležili rast borznih tečajev. Prvič so se na borzi »dvojčki« pojavili prejšnji četrtek, včeraj pa je devizni del dvodelnega zapisa v vrednosti 100.000.- SIT dosegel tečaj 107,0 (prejšnji četrtek 106,0) in »velikega dvojčka«, ki se glasi na znesek 1.000.000.- SIT, tečaj 108,0. Dvodelni blagajniški zapisi, ki imajo tolarski in devizni del, so torej za borzno trgovanje po pričakovanju zelo zanimivi - do zapadlosti »dvojčkov« je še 132 dni, kajti pravne in fizične osebe jih lahko vnovčijo 10. decembra pri bankah, ki sedaj te zapise prodajajo (na Gorenjskem je to LB - Gorenjska banka, d.d. s svojimi poslovnimi enotami).
Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo
nakupni       srednji prodajni
Avstrija
Nemčija
Italija
Švica
ZDA
Jugoslavija R Hrvaška
KM) ATS 100 DEM 100 LIT 100 (HF I USD 100 YUD 100 HRD
733.5667 5162.6906 6.8251 5792.0225 76.7847
735.7740 5178.2253 8.8456 5809.4510 77.0157 34.0000 32.0000
737.9813 5193.7600 6.8661 5825.8794 77.2467
Sviloprejke
Ko smo pred mesecem dni poročali o izračunih iz državnega zavoda za statistiko in se čudili tistemu, kar so naračunali za junij, je izgledalo skoraj neverjetno tisto, kar se je statistikom naračunalo za julij: cene blaga glede na /unij so za 1.5 odstotka višje, kmetijski izdelki so za 14,4 odstotka cenejši kot junija, življenjske potrebščine skupaj so dražje le za 0. 7 odstotka in julijska mesečna inflacija je le še 2 odstotka'
Ampak v statističnih podatkih za julij piše tudi to, daje med industrijskimi izdelki najbolj poskočila cena svilenim tkaninam, ki so dražje za 42.7 odstotka' Se marsikaj se je {tudi po statističnih podatkih) julija krepko podražilo volnene in bombažne tkanine, konfekciji za gospodin/sivo. usn/ena galanterija, električni aparati za gospodinjstvo, prometne, stanovanjske in obrtne storitve. Pri vseh teh so cene v juliju 1 glede na junij) vsaj 5. pa tudi precej več odstotkov višje.
Vendar pa so življenjske potrebščine dražje za vsega 0, 7 odstotka In svilopre/ke so si ob tem drznile gospodarski program slovenske vlade ogrozili s povišan/cm cen za svilene tkanine za 42. 7 odstotka v enem mesecu' Končno smo našli krivca, ki ruši ekonomski program - me vec ne bomo krivi novinar/t. temveč sviloprejke.
Sto let zbora Piparjev na Stolu
Javornik - Koroška Bela, 30. julijaE - Planinsko društvo Javornik -Koroška Bela bo pojutrišnjem, v nedeljo, 2. avgusta ob 11. uri ob Prešernovi koči na Stolu pripravilo proslavo ob obletnici ustanovitve planinske organizacije Slovenije. Pokrovitelj proslave je Gorenjski glas.
Slovenska planinska organizacija bo naslednje leto praznovala 100-letnico svojega delovanja. Doslrj seje le malo vedelo, da je bilo slovensko planinsko društvo pravzaprav ustanovljeno avgusta leta 1892 na Stolu v Karavankah. Tega leta so se namreč Piparji odločili za učinkovito propagando, da so slovenske gore slovenske in ne nemške.
Trije slovenski študentje Jože Hauptman, Anton Škof in Ivan Korenčan, ki so bili v društvu Piparjev, so 23. julija 1892 sklenili, da zaradi ohranitve slovenske podobe naših gora ustanovijo slovensko planinsko društvo. Nemška in Nemška in
avstrijska planinska zveza sta delovali na ozemlju tedanje Avstro - ogrske in predvsem širili nemški vpliv v naših gorah in to tudi tam, kjer ni bilo nemškega prebivalstva. Postavljali so nemške napise in društvu slovenskih Piparjev - ime so dobili po slovenski pipi, cedri -je uspelo uveljaviti idejo o ustanovitvi slovenskega planinskega društva, ki je preprečevalo širjenje nemškega vpliva v slovenskih gorah.
Na Piparje je opozorilo Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela, ki oskrbuje planinsko kočo na Stolu. Zbralo je
ustrezno zanimivo gradivo in pripravilo lepo proslavo na vrhu Stola. Proslava bo v nede-
ljo, 2. avgusta, ob 11. uri ob Prešernovi koči na Stolu, pripravili so krajši kulturni program, ob tej priložnosti pa bodo odprli tudi javno telefonsko govorilnico v Prešernovi koči. Na pohod vabijo tudi družine
pod geslom Sto slovenskih družin na Stolu, najvišjem vrhu Karavank. Na vrh Stola je mogoče priti iz različnih smeri: Zelenice, Koroške Bele, Žirovnice, Pristave. # D.S.
Preimenovanje ulic in naselij v Kranju
Obsežno in strokovno
Kranj, 29. julija - Občinska komisija za preimenovanje ulic in naselij, ki je bila ustanovljena lani, je sistematično obdelavo naselij in ulic v krajevnih skupnostih, ki naj bi jih preimenovali v kar najkrajšem času, hkrati pa so za preimenovanja pripravili izhodiščna načela.
Komisija je sprejela priporočila za preimenovanje ulic in naselij, ki se imenujejo po posameznikih, nova imena pa naj bi bila ledinska. Preimenovanje bo zajelo tudi tiste ulice, ki so poimenovane po osebah, ki niso povezane s Kranjem, hkrati pa je potrebno paziti na preveliko ideološko naravnanost. Zaradi boljše urejenosti bodo preimenovane tudi ulice, kjer se imena ponavljajo in kjer so številkam dodani pri-stavki a, b, c in podobno.
V kranjski občini so bila do sedaj opravljena štiri preimenovanja, v večjem obsegu pa naj bi to opravili že letos jeseni, nekaj pa prihodnje leto spomladi. Izhodišča za preimenovanja in osnutek nove ulične
Podpora nacionalnemu programu za preprečevanje zlorabe drog
Droge - kuga slovenske mladine
Nacionalni program za preprečevanje zlorabe drog v Sloveniji, ki so ga pripravili v demokratski stranki, je v sredo v republiškem parlamentu dobil večinsko podporo. Osnutek programa sta podprla družbenopolitični zbor, medtem ko so v zboru občin terjali od vlade celovit program za preprečevanje zlorabe drog, upošteva naj predloženi program.
Zanesljivih podatkov o številu odvisnikov od drog v Sloveniji še ni. Ocene, daje 10 do 20 odstotkov otrok iz višjih razredov osnovne šole in 50 do 60 odstotkov srednješolcev poskusilo mehke droge, ter da je med Slovenci od 1000 do 2000 uživalcev trdih drog, so zaskrbljujoče. Nacionalni program zato prihaja skraini čas.
Kot je dejal prof. dr. Dušan Keber, koordinator nastajanja programa, ki je k sodelovanju privabil strokovnjake različnih področij, program ne ločuje legalnih in ilegalnih drog, torej medme šteje tudi alkohol in nikotin. V Sloveniji sicer že vrsto let delujejo posamezniki in skupine, ki se prostovoljno ukvarjajo s problematiko drog, vendar je njihovo delo neusklajeno in zaradi tega tudi manj učinkovito.
Bistvo programa je, da zahteva od vlade, naj takoj ustanovi odbor za preprečevanje zlorabe drog v Sloveniji, ki naj bi deloval kot delovna skupina pri medresorskem Svetu za zdravje, hkrati pa bi bil tudi nosilec programa. Razen tega zahteva takojšnje podrobne analize o razširjenosti zlorabe drog. Začeti je treba z izobraževanjem tistih, ki bodo posredovali znanje o drogah in tveganjih zlorabe ter vzgajali mlade, da bodo živeli zdravo in kakovostno življenje. • H. J.
Loški taborniki danes štartajo
S kolesi po Franciji
Škofja Loka - Francija je dežela vina, kulture in lepih deklet, je pa tudi dežela kolesarstva in dirke Tour de France. Zato je razumljivo, da je kolesarjenje po Franciji velik izziv tudi za rekreativne kolesarje. V kolesarski sekciji škofjeloških tabornikov odkrito priznavajo, da se letos čaru Francije ne bodo odrekli.
Danes se bodo odpravili na 1300 kilometrov dolgo pot, ki jih bo vodila od italijansko-francoske meje (tja se bodo pripeljali s kombijem) do Pariza, kamor bodo piikolesarili 10. avgusta 1 ak je bil že njihov lanskoletni načrt, ki pa je zaradi vojne v Sloveniji padel v vodo.
Pet kolesarjev in trije spremljevalci so na ekspedicijo dobro pripravljeni. Letos imajo v nogah že 2000 kilometrov slovenskih
cest Kot pravi vodja odprave Boštjan Gram, jim tudi izkuienj ne
manjka. Pred tremi leti so prekolesarili Slovenijo, predlani pa Madžarsko. Prenočevali bodo v šotorih in si hrano priprav hali sami, k.11 bo bistveno zmanjšalo sicer dokaj visoke stroške.
Kolesarska sekcija pri Rodu svobodnega Kamnitnika deluje že četrto leto. tako da Imajo kar nekaj kalnih sponzorjev, letos pa so pridobili še nekaj novih. Njihovo pot v Irancijo podpiralo Petrol I jubljana, Alpetour, Martnot Hotavlje, I 11 c x Nina, Difa-Ažman Borut, Sava Kranj, Bandag, /anion, (iostilna I reising. Trava, Wally Žagar, Foto Aki, Oliva, Limani, Plastika Hafner, Tržnica, Micom, Omnia, Agata, Ivo Čarman, LDS .Škofja Loka • HI
ureditve, ki ga je pripravila geodetska uprava bo komisija najprej predložila izvršnemu svetu, takoj za tem pa v obravnavo zboru krajevnih skupnosti.
Kranjska komisija svoje delo opravlja po priporočilih Republiškega odbora za preimenovanja kar zagotavlja njeno strokovnost. Zaradi obsega in zahtevnosti priprav na preimenovanja so komisijo razširili na osem članov. Kljub številnim pozivom, ki jih je komisija naslovila na krajevne skupnosti, ki naj bi poskrbele za ustrezne predloge preimenovanj, je odziv izredno slab, tako da priha-
ja pri delu komisije in geodetske uprave do nepotrebnih zastojev. Preimenovanje je najlažje izvedljivo prav v tem času, ko bomo morali menjati dokumente, zato bodo ponovno apelirali na občane in krajevne skupnosti, da naj aktivno sodelujejo in tako omogočijo čim bolj strokovno in čim širšo pri; pravo preimenovanj. K Najprej bo preimenovanje ulic in naselij izvedeno v krajevnih skupnostih Stražišče, Cerklje. Šenčur in Naklo, kjer bo potrebno opraviti preimenovanja v večjem obsegu, takoj nato pa prideta na vrsto Preddvor in Bri-tof, kjer bodo končno vpeljali ulični sistem. Pri preimenovanju ulic v Britofu bo največja težava naselje Orehovlje, ki naj bi bilo celota s Predosljami. vendar se krajani v Britofu s tem ne strinjajo. #M. Gregorič
Na Bledu
Avgusta drsanje ie ob nedeljah
Bled, 31. julija - Podjetje Turizem in rekreacija Bled ter Hokejsko drsalni klub Bled sta že v začetku julija usposobila ledeno ploskev blejske športne dvorane. Zaradi zasedenosti terminov s treningi slovenskih in avstrijskih hokejskih ekip bo od jutri, 1. avgusta, rekreacijsko drsanje le ob nedeljah zvečer od 19.30 do 21. ure.
Takšen urnik za rekreativne drsalce na blejskem ledu bo veljal ves avgust, saj se 19. avgusta začne Poletna hokejska liga, do 24. avgusta (ko bodo uredili ledeno ploskev tudi v dvorani Tivoli v Ljubljani), pa vsa slovenska moštva trenirajo na Bledu.
Na Bledu v Športni dvorani tudi izposojajo in brusijo drsalke - za rekreativno drsanje pa so cene vstopnic: 200,00 tolarjev za odrasle in 100.00 tolarjev za otroke do 10. leto.
Dvajsetletnica Globusa
Skupna skrb: streha nad ! glavo I
Kranj, 30. julija - Direktorji kranjskih podjetij Kokra, Merkur 1,1 Živila so na današnji novinarski konferenci predstavili uspehe, pr°" bleme in načrte blagovnice Globus, ki v teh dneh praznuje dvajset' letnico. Njihov skupni problem je streha oz. zunanjščina. Čeprav s* nekateri za fasadno jeklo, ki daje blagovnici značilno podobo, d«' jali tudi večstoletno garancijo, je na ravnih delih streha začela BIJ čati že po petih letih. Problem še naprej ostaja. Načrtov za temelj1' to obnovo je sicer več (eden predvideva tudi gradnjo prizidka), dar pa za zdaj še ni jasno, za katerega se bodo lastniki (in občin"' odločili.
Kot je povedala Vida Prinčič - Gorjane, direktorica podu'11'1 Kokra, tO podjetja Živila, Merkur in Kokra maja 1969. leta pn0/ pisale sporazum o izgradnji blagovnice, ki so ga uresničile v tre" letih. V začetku je imela Kokra 61 odstotkov prodajne površine-Živila 15 in Merkur 24 odstotkov. Kasneje seje to razmerje nojjg
liku spremenilo, do precejšnje menjave prostorov pa je pfjjl
predvsem 1980. leta, ko se je 1/ Globusa izselil Autocoinmer»-'e: Kokia je vseskozi spn-nimi.il.1 tudi prodajni program, pra> pa obnavlja del pritličja, V katerem bo prodajala izdelke it.il'1'1".
ikega podlega Benetton. ob 20-letnici pripravlja več prodaji*!
aku|  od I 2 do 14. aVgUttl bodo dnevi nakiti, ves avgust PO«j
pod ugodnimi pogoji prodajali avtomobile Suham i\sak kupjPJ ho dobil s c posebno darilo) tet kozmetiko, veliko m obetajo
od prodajnih akcij opreme za doienčke, prodaje šolskih potre ščin, ob koncu avgusta (predvidoma 21.) pa bodo odprli prodaji
oddelek Benetton in pripravili le modno revijo.
Jakob Piskernik. direktor Merkurja, je povedal, da (il>,,)ir za Merkur ni toliko zanimiv kot za ostalo dejavnosti Kei  ' kljj
ci ne morejo pripeljati povsem do vral trgovine, lahko v njcj'
prodaja le lažje tehnično blago Vsa leta posluje z izgubo. V nje ustvari manj kot en odstotek skupnega prometa, medtem ko itj
ški amortizacije predstavljajo vec kot tri odstotke vse Merkurje amortizacije Ko so pred nedavnim prešli na samopostrežni []~.
čin prodaje, se je ekonomičnost poslovanja zelo izboljšala; vC ko pa pove tudi podatek, da so v dvajsetin letih število zapo*1
mil zmanjšali / <>'> na 32. . e
Živilma trgovina v Globusu je bila ob odprtju blagovni ena najsodobnejših, zdaj pa je izgubila že precej nekdanjega SJJ
ja je povedal Branko Remlc, direktoi Živil, In poudaril, da st'
do skupaj s Kokro, ki upravlja s celotno blagovnico, v kratke odločili, ali bo živilska trgovina so naprej v pritličju ali jo b° preselili v klet in jo posodobili  ludi živila so precej z manj".^ število zaposlenih: ob odprtju trgovine in gostinskega lokala J
bilo $9 zaposlenih, zdaj pa jih je lamo le 19 • C Zaplotnik