vsak petek izide TV OKNO DOGOVOR, KI DRŽI! Gorenjska y Banka Banka poAuhom NOMINALNE OBRESTNE MERE E5MIEHGLAS* Leto LV1 - ISSN 0352 - 6666 - št. 47 - CENA 180 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 17. junija 2003 European ChgrnoiDnshin^ EVBOPSHO PRVENSTVO V VBTERPOL HRRHJ-LJUBLJHNR Evropsko prvenstvo v Kranju se je namesto s slovesnostjo končalo s pretepi. Foto: Tina Doki Prvenstvo Za v nedeljo končano evropsko prvenstvo v vaterpolu lahko najbolj na kratko napišem, daje bilo to prvenstvo, kot ga nismo želeli. Najprej se je zapletlo že pri izgradnji obeh bazenov v Kranju in Ljubljani, ki pa sta tik pred zdajci vendarle dobila zasilno podobo, čeprav okolica (napol zgrajena otroška bazena) vsaj v Kranju še zdaleč ni ponujala slavnostne podobe. Kakšne bodo končne številke investicije in kateri športni objekti bodo zato v Kranju morali počakati, bo znano čez tedne, mesece in morda leta. Prvenstvo za nas ni uspelo niti v tekmovalnem pogledu. Če smo za žensko reprezentanco vedeli, da bo vsak poraz z manj kot dvajsetimi goli uspeh, smo upali, da bodo fantje igrali v četrtfinalu ali vsaj za deveto mesto. Na koncu so prvenstvo končali prav na dnu. Ne nazadnje prvenstvo ni uspelo niti organizatorjem. Čeprav so dneve in mesece pred prireditvijo zagotavljali, da so na vse dobro pripravljeni, so že pred prvenstvom priznali, da s sponzorji niso imeli sreče. Nato so jih razočarali še gledalci, ki so na prve in zadnjo tekmo naše reprezentance skoraj pozabili priti, tribune pa so večina samevale tudi na ostalih tekmah, razen na polfinalnih in finalni, ko so jih napolnili večina hrvaški "navijači", mnogih s plačanimi vstopnicami pa na tribune niso spustili. Namesto končnega slovesnega zaključka se je prvenstvo sprevrglo v divjanje hrvaških in srbskih navijačev, organizatorji, ki kljub izgredom na prejšnjih tekmah opozoril niso vzeli dovolj resno, pa so dokončno odpovedali. Danes preštevajo poškodovane in ocenjujejo škodo in upam, da bodo v končni oceni tekmovanja vendarle tudi oni priznali, daje bilo to res prvenstvo, kakršnega nismo želeli. Vilma Stanovnik živih, gradijo na otoku Mali zeleni zasebni svetovi Kranj - Naposled, bi lahko rekli, ko je minule dni opaziti v Majdičevem Logu, na prostoru nekdanjega Gorenjskega'sejma, začetek pripravljalnih del za izgradnjo novega trgovsko-poslovnega centra družbe Živila Kranj. To je potrdil tudi član uprave Živil Gorazd Tršan, direktor službe s kadri in upravljanja s promoženjem. Povedal je, brem vremenu želijo predvsem ujeti gradbeno sezono, tako so te dni pripravljalna dela pred gradnjo stekla. Največji bo Zivi-lin hipermarket, ponudbo bo zaokrožil Obi ter številni manjši ponudniki v trgovini in gostinstvu. Trenutno je to največja gradbena površina v Kranju, pred jesenjo, ko namerava družba IC Dom pričeti z gradnjo na da so Živila že prejela gradbeno dovoljenje za izgradnjo dobrih 18.000 ml trgovsko poslovnih Površin in da nameravajo z deli končati in objekt odpreti že v začetku decembra. Sedaj ob do- prostoru nekdanjega doma JLA. Živila naslednji petek, 27. junija, odpirajo prenovljen trgovski center na Kokrici pri Kranju. Gorazd Šinik Kmetje po vsej državi že bijejo plat zvona, saj suša neusmiljeno pobira njihov pridelek, močno prizadete so zlasti travnate površine. Kranj - Na drugi strani pa lahko opazujemo povsem drugačno sliko - na mnogih vrtovih je travica živo zelena, zelenjavni vrt pa bujno uspeva. Skrivnost razkrije šumenje namakalne naprave. Čeprav v večini občin na Gorenjskem že ves teden velja prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov, že samo kratek sprehod po kakšnem naselju da vedeti, da obstajajo izjeme, za katere to očitno ne velja. Vsaj za zdaj je tako. V komunalnih podjetjih namreč opozarjajo, da se zna kmalu zgoditi, da bodo zaradi hitrega usihanja zalog vodnih virov morali poseči tudi po skrajnem ukrepu - zapiranju vode ob določenih urah. Takrat bodo obmirovale tudi razne naprave za zalivanje. Ponosnih ^ Upi, """ " lastnikov zelenih zaplatic pa se ta čas te težave očitno še ne tičejo. Srečni in zadovoljni živijo v svojem malem zelenem svetu, kjer težave lahko kar odplaknejo s curkom sveže vode. In se pri tem niti najmanj ne zavedajo, da je njihova zelena krpa ob požga-ni travi v okolici videti prav kičasto. Da bi preprečili nepotrebno trošenje vode, ko jo primanjku- Po polžje do trase avtoceste V Radovljici je bila izredna seja občinskega sveta o avtocesti Vrba - Peračica. * i£i$ ••mik.. Radovljica - Radovljiški občinski svetniki so se sestali na izredni seji. Z njo so želeli opozoriti državo na počasnost določanja trase gorenjske avtoceste Vrba - Peračica in na njen mačehovski odnos do občine. Od zaključka javne razgrnitve osnutka lokacijskega načrta je minilo že dobri dve leti, vendar občina od države še ni prejela odgovorov na svoje pripombe. Svetniki so zavrnili javno mnenje, da naj bi bila občina glavni krivec za zavlačevanje določitve dela gorenjske avtoceste Vrba - Peračica, saj so državi že pred več kot dvema letoma poslali svoje pripombe. V dveurni razpravi je bilo slišati veliko kritik na račun države in njenega mačehovskega odnosa do občina. Odprta ostajajo vprašanja poglobljene jugovzhodne trase ter lokacija priključka za Radovljico, cestninsko postajo in posebni oskrbni center. Občinski svetniki od pristojnih ministrstev zahtevajo odgovore na poslane pripombe do 30. junija, do tega datuma tudi ne bi sprejemali rešitev določitve trase avtoceste, in upoštevanje ekološko prijaznih rešitev pri gradnji avtoceste in posegih v prostor, odklanjajo pa odgovornost za morebitni zastoj pri določitvi trase, saj občina ni niti pripravljalka niti usklajevalka izvedbenih prostorskih aktov. Državni svetnik in jeseniški župan Boris Bregant in zastopnik predsednika državnega sveta Darko Fras sta zagotovila, da bodo o počasnem reševanju določitve trase avtoceste Vrba - Peračica govorili tudi na seji državnega sveta. Renata Skrjanc je, samo zagrožene kazni očitno ne bodo zalegle. Kot opozarjajo ekologi, so te kazni tako ali tako smešno nizke, obenem pa je vprašanje, kolikokrat jo sploh izvršijo. Račun bomo na koncu verjetno morali poravnati kar vsi, ko bodo pipe za nekaj ur na dan ostale suhe. Obilnejših padavin, kot kaže, zaenkrat še. ni pričakovati. Popoldanske nevihte sicer lahko malo osvežijo žejne rastline, na zaloge podtalnice pa ne morejo vplivati. Mateja Rant 2 14 247 14 248 14 249 0 TEL: 201 201 201 351 MALI OGLA Gorenjski glas. d.o.o.. 1< Zoisova 1, 4000 Kranj 9770352666018 Predsednik Tone Rop ne bo popuščal Predsednik vlade Tone Rop je včeraj sklical vodstvo koalicije in predstavil prednostne naloge te vlade do konca mandata. Kjer škriplje, bo predlagal zamenjavo ministrov. Ljubljana - Predsednik vlade Tone Rop je na petkovi konferenci za novinarje povedal, da bo vztrajal na uresničitvi programov, posebno tistih, ki so nujni za vstop Slovenije v evropsko unijo. Posebej je omenil maje položaj zunanjemu, notranjemu, kmetijskemu in prometnemu ministru, v stranki, iz katerih so omenjeni ministri, pa so takoj povedali, da razlogov za menjavo ministrov ni, saj delajo dobro. novanja novih. Do konca leta bo prenehalo delovati okrog 10 organov v sestavi posameznih ministrstev. To ne bo pomenilo, da se vlada s temi problematikami ne bo več ukvarjala, ampak bo neposredna odgovornost pre- »A B°Jo -ZAfc&TA - te KA3 VtA&A PoToPtjgNAl zdravstveno reformo, reformo javne uprave in politiko plač. Manjkajoča evropska zakonodaja mora biti sprejeta do maja prihodnje leto. Napovedal je ukrepe, če načrtovanih učinkov ne bo. Potrdil je, da nekateri projekti niso pripravljeni in uresničeni, vendar ministrov ni posebej omenjal. Možna je zamenjava ministrov. Neuradno se Vlada je pretekli teden sprejela več uredb, s katerimi je začela reformo javne uprave. Pomembna je bila podločitev, da bodo na osnovi zakona o javnih uslužbencih po 28. juniju postali vsi direktorji organov v sestavi in vladnih služb, skupaj jih je okrog 80, in nekateri njihovi namestniki vršilci dolžnosti. S tem se bo začel postopek ime- nešena na ministrstva in ministre. Tako ne bomo več imeli urada Republike Slovenije za varnost in zdravje, direkcije za poslovno in informacijsko središče, urada za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil, uprave Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, uprave za rudarstvo, urada za šolstvo in za sodelova- nje s svetovno zdravstveno organizacijo. Vlada se je odločila, da bosta kljub prvotnemu predlogu za ukinitev še naprej delovala urad za mladino in urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na novo sta bila ustanovljena urad za nadzor proračuna in inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve. Še naprej bo delovala tudi Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj. Del ustreznih ministrstev brez položaja posebnih uradov bodo postali urad za javna naročila, urad za droge, urad za slovenski jezik, urad za priseljevanje in begunce in urad za invalide in bolnike. Ministrstvo za notranje zadeve je vlada zadolžila, da prouči možnosti prihodnjega delovanja urada za enake možnosti, urada za narodnosti in urada za verske skupnosti. V dopolnjen zakon o tajnih podatkih in v zakon o preprečevanju korupcije mora notranje ministrstvo vključiti tudi delovanje urada za varovanje tajnih podatkov in urada za preprečevanje korupcije. Darila in javni uslužbenci Kdaj in koliko vredna darila bodo smeli sprejemati javni uslužbenci, je določeno v uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev glede sprejemanja daril. O tem govori zakon o javnih uslužbencih. Omejitve sprejemanja daril veljajo samo za javne uslužbence, ki opravljajo javne naloge, ne pa za nosilce javnih funkcij, ki morajo spoštovati zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Javni uslužbenec bo lahko prejel le darilo manjše vrednosti, pri čemer že zakon sam določa, da je manjša vrednost darila pod 15.000 tolarji oziroma letno pod 30.000 tolarjev. Če bo javnemu uslužbencu ponujeno darilo v obliki storitve, pa ne gre za darilo manjše vrednosti, jo mora zavrniti. Uredba prepoveduje plačevanje kosil ali potovanj, katerih cena bo presegla z zakonom predpisane vrednosti. Jože Košnjek Podljubeljsko taborišče nič več sramota Na sobotni slovesnosti v Podljubelju je bilo izrečeno zagotovilo, da bo država ob pričakovani pomoči tržiške občine uredila območje nekdanjega taborišča. Podljubelj - Sobotna svečanost pod Ljubeljem v spomin na 58-letnico osvoboditve koncentracijskih taborišč, med njimi tudi ljubeljskih na obeh straneh predora, bo morda zgodovinska zato, ker so bila na njej izrečena trdna zagotovila, da bo spomenik državnega pomena obnovljen in urejen ter tako ohranjen prihodnjim rodovom. Zupan tržiške občine Pavel Rupar je v nagovoru tujim in domačim udeležencem svečanosti opozoril na neodgovoren odnos vlade in pristojnih do urejevanja nekdanjega taborišča, ki je leta 1999 postalo na predlog tržiške občine spomenik državnega pomena. Izrekel je upanje, da se bomo prihodnje leto srečali na bolj urejenem prostoru. Tudi slavnostna govornica, ministrica za kulturo Andreja Rihter, ni mogla mimo zapletov pri organizaciji letošnje prireditve. "Obljubljam, da bom storila vse, kar je v moji moči ministrice za kulturo, da bo problematika tega spomenika, ki je spomenik državnega pomena, letos reševala in tudi vsebinsko razrešila, kar pritiče po zakonu. Toda Podljubelj je na tržiškem območju, na tržiški lastnini, na tržiški zemlji. Zato upam, gospod župan, da boste tudi vi prepoznali pomen teh vrednot, kar ste danes povedali, in ureditev spominskega parka postavili med prednostne naloge. Se pa strinjam, da ni Delegacije iz Slovenije in iz držav, iz katerih so bili ujetniki v ljubeljskem taborišču, so položile vence k spomeniku Obtožujem in k spominskim ploščam, z govorniškega odra pa so k obsodbi vsakega nasilja in k ohranitvi spomina na najbolj črne plati zgodovine v dobro nam in prihodnjim rodovom pozvali predstavniki zaporniških združenj iz Francije, Avstrije in Italije. Pavel Rupar je položil venec k spomeniku. opravičila, da zadeve stojijo. To je pač treba narediti in pika. Če Slovenci edinega nacističnega taborišča na naših tleh nismo sposobni spremeniti v dostojen opomin prihodnosti, tedaj bo že čez deset ali dvajset let nekatere reči našim otrokom bistveno težje razložiti. Potreba po zavedanju človeškega zla in po razkrivanju njegovih posledic je nujen korak, če si zares prizadevamo za družbo, v kateri bo etična drža vsakega posameznika naša prepoznavna poteza in naš ponos." Kulturni program v Podljubelju so letos pripravili Ve-lenjčani s pihalnim orkestrom, pevskim zborom in recitatorji. Andreja Rihter in Jože Božič Podpredsednik slovenske borčevske organizacije Jože Božič je na sobotni slovesnosti izročil Janku Tišlerju zlato plaketo organizacije. Janko Tišler ima največ zaslug za raziskovanje zgodovine taborišča in usod zapornikov ter za organizacijo svečanosti. Jože Košnjek Strankarske novice Tabor Nove Slovenije v Sel- cah - V Selcah bo 21. in 22. junija I. Tabor Nove Slovenije, ki bo združen s Krekovimi dnevi, ki bodo politični forum z razpravo o Krekovi misli kot izzivu ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Tabor s Krekovimi dnevi se bo začel v soboto, 21. junija ob 10. uri z uvodnim nagovorom dr. Andreja Bajuka in s predstavitvijo alternativne politike sedanji vladni za zagotovitev hitrejšega gospodarskega in socialnega razvoja države. V nedeljo, 22. junija bodo med drugim proslavili dan državnosti in 3. obletnico ustanovitve Nove Slovenije. Jeseniška Združena lista o konferenci v Bovcu - Razširjeno predsedstvo območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Jesenice je obravnavalo priprave na konferenco stranke 22. junija v Bovcu. Še posebej so razpravljali o delova- nju stranke na pokrajinski in lokalni ravni in o odnosih med strankino centralo in območnimi in občinskimi organizacijami. Jutri se bodo člani stranke udeležili slovesnosti ob 58 - letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča v Podljubelju. Nova generacija v Naklem -V Naklem so ustanovili občinski odbor Nove generacije, podmladka Slovenske ljudske stranke. Na sestanku so mladi predstavili svoje interese in cilje delovanja, ki bodo sprva predvsem šport in kultura, kasneje pa se bodo lotili tudi reševanja drugih problemov v občini. Za predsednika je bil izvoljen Primož Rehberger iz Podbrezij. Nova generacija bo sodelovala tudi s Forumom, ki združuje mlade podjetnike. Delu z mladimi bo namenjal več pozornosti tudi občinski odbor Slovenske ljudske stranke. Možnosti so ponujajo v izobraževanju doma in na tujem, tudi s pomočjo evropskih ustanov. Znanje pa je najboljša popotnica za Evropo. Občni zbor ljudske stranke -Člani občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Preddvor so na občnem zboru ugotovili, da so bili zaradi prizadevanj za bolj razvito in prijazno občino na volitvah nagrajeni z večino v občinskem svetu in z izvolitvijo Francija Ekarja za župana, ki ga je podprla tudi Slovenska ljudska stranka. Stranka podpira prizadevanja občinske uprave za uresničitev že začetih ali novih projektov in za vrnitev pravic in imetja, koje bilo odvzeto občini ali posameznikom. Podpredsednik stranke in minister za pravosodje Ivo Bizjak, ki je občan preddvorske občine, je pohvalil delo občinskega odbora, Marjan Babic, predsednik regijskega odbora za spodnjo Gorenjsko, pa je predstavil program Nove generacije, ki bi navdušil mlade. Jože Košnjek Festival Carniola Parni Valjak Kranj, C petek, 2 ad Khislstein '.6.2003 ob 21:00 Vstop mogoč samo s programsko knjižico Festivala Carniola. Programska knjižica vsebuje kupone za New Svving Quartet, Laibach, Šukar, Tamaro Obrovac, Eldo Viler, Prešernovo gledališče-Skopuh, Matjaža javšnika-Pitje po Evropi ... Prodajna mesta programske knjižice: Kranj - Študentski servis Cmok, Aligator • Škofja Loka - Turistična agencija Alpetour, Klub študentov Škofja Loka« Jesenice - Klub študentov Jesenice« Bled - Klub študentov Bled• Radovljica - Klub študentov Radovljica »Tržič - Info pisarna Občine Tržič, Klub študentov Tržič Bohinjci so za park Na nedeljskem referendumu so se krajani Ribčevega Laza, Studorja in Stare Fužine odločili, da ostanejo znotraj robnega območja Triglavskega narodnega parka. Bohinjska Bistrica - Izid referenduma za večino ni bil presenečenje, saj so krajani Ribčevega Laza, Studorja in Stare Fužine že na javnih predstavitvah dali vedeti, da jim predlog o izločitvi iz parka ni blizu. Dobre tri četrtine volivcev se je odločilo, da ostanejo v TNP. Krajani omenjenih krajev v bohinjski občini so volili na treh voliščih, referenduma pa se je od 678 volilnih upravičencev udeležilo 446 volivcev. Na volišču v Ribčevem Lazu je, po neuradnih podatkih do zaključka redakcije, za to, da tudi v prihodnje ostanejo v TNP volilo 66,39 odstotka volivcev, nekaj manj, 63,95 odstotka, v Stari Fužini, v Studorju pa seje za življenje v parku izreklo 74,44 odstotka volivcev. Vaščani omenjenih treh naselij so jasno povedali, da jim novi predlog ni blizu in da življenje v parku prinaša tudi prednosti. Bohinjska županja Evgenija Kegl - Korošec je o izidu referenduma dejala, da je tak izid pričakovala. "Razumeti je treba ljudi, da želijo ostati na zaščitenem območju, saj so taka območja vedno v prednosti. Tako je tudi drugod po svetu, saj država na različne načine poskuša ohraniti njihov status, da lahko še naprej ostanejo zavarovana območja. Tudi sredstva evropskih skladov bodo zagotovo namenjena zaščitenim območjem, pri tem imam v mislih predvsem kmetijsko dejavnost. Odločitev domačinov ni presenečenje, saj smo tak rezultat pričakovali," je povedala Kegl Koroščeva. V izjavi za javnost po torkovi javni tribuni, ki jo je pripravilo Gorenjsko ekološko združenje, pa je zapisala, da ne sprejema očitkov, da ji je vseeno, kaj o zakonu menijo domačini, ker se omenjene tribune ni udeležila, saj je zaradi službene zadržanosti nanjo poslala svojega zastopnika Jako Medjo, občinskega referenta za prostor, občinski svet pa je zastopal Jože Cvetek. "Javne tribune nisem ignorirala, saj sem nanjo poslala omenjena zastopnika. Ker mi ni bilo vseeno, kakšna bo vsebina novega zakona, sem se po številnih razpravah z občani in predlagatelji zakona odločila za izvedbo posvetovalnega referenduma. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem naravovarstveno naravnana, da pa hkrati s pozicije županje skrbim za nemoten gospodarski razvoj občine, ki ima v svojih razvojnih programih in prostorskih aktih predvidene take razvojne aktivnosti, ki bodo omogočale optimalno življenje občanom Bohinja, pri čemer bodo v celoti upoštevane naravovarstvene norme na celotnem območju občine, ne le v TNP," je v izjavi še zapisala županja. Tajnica volilne komisije Jožica Hribar je povedala, da zapletov ni bilo, referendum je potekal mirno. Predlagatelj zakona o TNP in poslanec državnega zbora Dušan Vučko pa je o referendumu dejal, da bo odločitev ljudi prelil v besedilo zakona. "Odločili so se ostati v parku, torej bodo v njem ostali. Zaradi take odločitve se zunanja meja parka ne bo spreminjala, ohranili bomo sedanjo mejo. Očitno pa je, da so ljudje ocenili, daje besedilo novega zakona bolj razvojno naravnano in omogoča razvojne spodbude, zato mislim, da je tudi to vplivalo na njihovo odločitev, da ostanejo v TNP. Ljudje so že na javnih predstavitvah izrazili svoj dvom, zato je prav, da so svojo voljo lahko izrazili z referendumom. Prepričan pa sem, da je prisoten tudi lobi lastnikov počitniških hišic, ki imajo svoj vpliv na različnih institucijah, saj z objektivnimi dejstvi lahko zavrnem očitke o nenadzorovani pozidavi Fužinarskega polja in obale Bohinjskega jezera, kar je izraz popolnega nepoznavanja predpisov, ki urejajo pozidavo prostora. Bohinjsko jezero še naprej ostaja izložbeno okno, hotele pa je treba čim prej obnoviti, sicer bo Bohinj ostal izletniška točka, ne pa turistični kraj," je pojasnil Vučko. , Renata Škrjanc Sobcu in Bledu modra zastava Grajsko kopališče na Bledu in kopališče v kampu Šobec sta prejeli modri zastavi. Varni, čisti in okolju prijazni kopališči. Lesce, Bled - Minuli petek opoldne je v Grajskem kopališču na Bledu zaplapolala modra zastava in nekaj ur pozneje še v kampu Šobec. Blejsko kopališče jo je letos prejelo drugič, kopališče na Šobcu tretjič. In prav slednje je bilo prvo naravno kopališče v Sloveniji, ki je leta 2001 prejelo ta znak. Modra zastava kopalcem zagotavlja čisto vodo ter varno in prijazno kopališče. Direktor podjetja Šobec Rado Urevc se je odločil, da čistost vode podkrepi še z domiselno gesto. Dvigu zastave je nazdravil kar s kozarcem vode iz šob-skega kopališča in s tem prepričal tudi največje dvomljivce. Zastavo je dvignil Spaso Seku-lič, ki že 13 let skrbi za čistočo kampa in okolice kopališča. Modra zastava je priznanje, ki ga je mogoče tudi izgubiti. Blejsko kopališče in kopališče na Sobcu sta morali izpolniti kar 27 kriterijev, ki so razdeljeni v štiri skupine: okoljska vzgoja in informiranje, okolju prijazno poslovanje, varnost in kakovost kopalne vode. Slednjo preverjajo na 14 dni ter dva tedna pred odprtjem in po zaprtju kopališča. V Evropi program modre zastave izvaja medna- rodna koordinacija MZ Blue Flag Coordination s sedežem v Kopenhagnu, Slovenijo pa zastopa Društvo za okoljevarstve-no vzgojo Evrope v Sloveniji. V programu sodeluje 23 evropskih držav, Mitja Logar iz slovenskega društva je povedal, da je modra zastava za človeka in za okolju prijazna kopališča in marine, letos pa jo je v Sloveniji prejelo 7 naravnih kopališč in 3 marine. Dviga modre zastave v Grajskem kopališču se je udeležil tudi blejski župan Jože Antonič, na Šobcu pa radovljiški župan Janko S. Stušek, predsednik Turističnega društva Lesce Zlatko Kavčič in člani omenjenega društva. Blejsko kopališče je uradno odprto od minule sobote, poskrbeli so tudi za novost, vodno Modro zastavo sta v kampu Šobec dvignila direktor Rado Urevc in Spaso Sekulič, ki skrbi za čistočo kampa in kopališča. goro, ki so jo še posebej veseli otroci, kopališče na Šobcu pa bodo uradno odprli v petek. Vstopnina na Šobcu bo 800 tolarjev za odrasle in 400 tolarjev za otroke, člani TD Lesce se bodo lahko kopali brezplačno, dnevno pa je na kopališču od 100 do 150 kopalcev. Kriteriji za pridobitev modre zastave so strogi, tako kopališča v občinah, ki se do leta 2007 ne bodo priključile na čistilne naprave, kljub izpolnjevanju ostalih pogojev, ne bodo mogla pridobiti zastave. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Piše: Mag. Cene Matičič Akcija 25 poslancev ali Vpet ILJ v leta pomladi sedemdesetih let (IX. del) Odtod tudi razumljivost, zakaj smo na prvo mesto med vsemi predlagali Edvarda Kardelja. Nedvomno prav zaradi tega, ker nam je bilo kristalno jasno, da ima tam največ vpliva in da se je vedno pripravljen soočiti z vsemi nacionalizmi pa tudi ekonomskimi neumnostmi, ki ogrožajo Slovenijo. Sicer pa nam je bilo že ti-stikrat tudi znano, da se ukvarja s pripravo ustave, ki bi v marsičem slonela na nam Slovencem sprejemljivejših konfederativnih principih. Naši odnosi do kogarkoli iz vrhuške niso nosili nikakršnih znakov dogmatizma, pač pa le hladno, vendar tudi demokratično presojo nacionalnih slovenskih koristi. Deseti julij 1971 (sobota) Po odhodu Zvonimira Tanka sem bil prepričan, da je moja misija iskanja propadla, s tem pa tudi kandidiranje, kot smo si ga mi trije, sporazumno s študenti začrtali. Prvi dvomi o "prehitevanju časa" Po glavi so se mi motala vprašanja, na katera si nisem znal odgovoriti. Najprej, zakaj sta tako Beštrova kot Bajt predlog zelo resolutno odklonila, pa čeprav sta hkrati tudi menila, daje neki tretji kandidat ne le zaželen, pač pa tudi potreben? Mogoče, ker sta menila, da iščemo protikan- didata Ribičiču, pa čeprav sem zagotavljal, da si po demokratskem principu želimo le tretjega, ki naj bi enakovredno nastopal na dodatni listi skupine poslancev. Da bi bil posredi strah, mogoče celo bojazen, o tem sploh nisem premišljal, saj so se tako Beštrova, kot Bajt in Tanko v vsej skoraj dvajsetletni praksi vedno izkazali kot pokončne, vztrajne in pogumne ekonomske osebnosti. Podzavestno se mi je vsiljevala misel, da s to akcijo kar močno prehitevamo današnji čas, da se torej postavljamo v vrsto tistih petelinov, ki prezgodaj "kikirikajo"... ter se ob znamenitem Zupančičevem pregovoru "...pustite času čas" spomnil na spopad z ustavno komisijo, ki je nekaj let nazaj predlagala uvedbo štirih zborov, "uporniki" pa le dvodomnost skupščinskega sistema. Akcija za dvodomnost skupščine O tem, da je petdomni skupščinski sistem sila neefekten, potraten, neracionalen in torej nepotreben, se je dolgo govorilo, razpravljalo in tudi pisalo. Ustavna komisija, ki jo je vodil podpredsednik dr. Jože Brilej, je po večmesečnem delu nazadnje prišla s predlogom štirih, na sam dan zasedanja republiškega zbora pa spričo splošnega mnenja o racionalnosti le dveh s kompromisnim amandmajem o tridom-nem zboru. Seveda je bil, kot je zatrdil poročevalec predsednik Sergej Kraigher, ta predlog ugodno sprejet tako v vodstvih organov v centralnem komiteju Zveze komunistov in Socialistič- Opozicija sama sklicala sejo Svetniška skupina LDS je sklicala izredno sejo občinskega sveta v Tržiču. Župan Pavel Rupar bo odsvetoval udeležbo koaliciji. Tržič - V sredo, 18. junija 2003, naj bi bila 2. izredna seja občinskega sveta občine Tržič. Predsednik svetniške skupine LDS Borut Sajovic pričakuje, da bodo za obravnavo problemov v občini pokazali zanimanje tudi v drugih strankah. Glede na županove napovedi bo sklepčnost težko doseči. Na dnevni red 2. izredne seje so uvrstili štiri točke. Obravnavati želijo poročilo o finančnem stanju občine s pregledom poslovanja do 1. junija 2003 in sanacijskim programom. Spregovorili bi radi o ukrepih za pospešitev investicij za uvedbo devetletne osnovne šole, problematiki šolskih okolišev in financiranju vrtcev. Predvidena je razprava o problematiki Dvorane tržiških olimpijcev in drugih športnih objektov ter športa nasploh. Nato bi obravnavali šest zahtev opozicije za napredek v občini Tržič. Za slednjo točko so dali gradivo na 4. redni seji, za prve tri točke pa naj bi ga pripravila občinska uprava. "Za sklic izredne seje se je svetniška skupina LDS odločila, ker župan ni sprejel naše zahteve. Bojimo se, da nas bo prehitel čas pri pomembnih stvareh, zlasti v šolstvu. Težav s financami se zavedamo. Predlagali bomo, naj imajo obnove šol prednost pred drugim, kar lahko počaka. Glede na to, da občina lani ni dosegla planiranih prihodkov, enaka situacija pa je verjetno letos, bo verjetno potreben rebalans proračuna. Od občinske uprave pričakujemo, da bo pripravila potrebno gradivo za sklicano sejo. Pričakujemo udeležbo svetnikov tudi iz drugih strank, saj problemi zadevajo vse občane. Nikogar ne silimo, da bo zraven. Ne gre za sejo s politično vsebino, zato bi želeli, da bi to sprejel tudi župan," je povedal Borut Sajovic po odločitvi za sklic seje. "Izredna seja gotovo bo. Kaj bomo uvrstili na dnevni red, se bomo še odločili," je izjavil župan Pavel Rupar na novinarski konferenci 5. junija, dan po 4. redni seji tržiškega občinskega sveta. Slab teden pozneje je po telefonu odgovoril: "O izredni seji ne vem ničesar. Lahko povem, da bo 26. junija redna seja, za katero še pripravljamo dnevni red in gradivo. Občinska uprava upošteva zakonodajo. Ko bo potrebno, bo na vrsti tudi finančno poročilo, verjetno septembra. Nikjer nisem videl, tudi v državnem zboru ne, da bi opozicija sklicevala seje. Če so to storili, ne poznajo poslovnika, ali pa želijo zdrahe. Gre za umetno ustvarjanje izrednih razmer, ki nam delajo škodo. Izvajalci del nas že sprašujejo, ali imamo denar za plačila nekaterih investicij. Opozicija ne more postavljati zahtev, kako bo delal občinski svet. Zato bom svetnikom SDS in drugih strank v koaliciji odsvetoval udeležbo na seji, ki jo sklicuje LDS." Stojan Saje K županu na sladoled Preddvor - Več kot polovica od 62 otrok, kolikor jih obiskuje vrtec pri osnovni šoli v Preddvoru, gre jeseni v šolo, šestletniki-V de-vetletko, sedemletniki v osemletko. Kljub temu se vrtec ne bo izpraznil, vpisanih je že za tri skupine otrok, pravijo vzgojiteljice, ki so za letošnje "mini maturante" pripravile prijeten program ob slovesu od vrtca. Šli so na končni izlet, se ude- _ ležili zaključne prireditve s starši, ena od skupin je v vrtcu preživela noč in priredila "pižama žur", vsi pa so bili povabljeni k županu na sladoled. Vzgojiteljice in pomočnice Jana Robas, Jolanda Frelih, Polona Jurančič in Klara Dre-konja so povedale, da je imel že prejšnji župan navado, da jih je pogostil ob jezeru, novi župan mag. Franc Ekar pa je ob pomoči sponzorjev letos priredil sladoledno zabavo na dvorišču preddvorske graščine. Sladke pogostitve so bili med učno potjo po Preddvoru deležni tudi petošolci iz osnovne šole. D.Ž. ne zveze kot tudi v socialno-zdravstvenem in prosvetnem zboru, ki naj bi se ukinila. Drugače sta se odločila organizacijsko-politični in gospodarski zbor, ki sta predlagala ustanovitev enega zbora delovnih skupnosti in se tako zavzela za prehod na dvodomnost. Pred republiškim zborom, ki bi moral odločiti, sta se torej znašla dva predloga. Amandma ustavne komisije, ki je predlagala "kompromisne" tri zbore, zagovarjali pa so ga Sergej Kraigher, Ernest Petrič, Janez Vipotnik, Andrej Marine in Stane Markič na eni, ter sklep organizacijsko-političnega in gospodarskega zbora, ki sta se odločila za "samoukinitev" in uvedbo "delovnega zbora" torej za dvodomnost. se nadaljuje Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00 Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure. vsak dan od 7. do 16.30 ure Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za drugo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa /CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem). Občina bo odslej v Storžiču Ob prazniku, ki ga občina Jezersko 19. junija praznuje v spomin na dogodke med drugo svetovno vojno, so dokončani občinski prostori v nekdanji očesni bolnišnici Storžič. Jezersko - Letos na Jezerskem ob prazniku ni bilo bučne slovesnosti. V kulturnem domu Korotan je župan Milan Kocjan pozdravil občane in goste (župane sosednjih občin), nato pa so si ogledali predstavo, ki so jo v režiji Ljubice Mušič pripravili domačini sami. Glasbene točke so se prepletale s humorjem, ki je pokazala na aktualne lokalne posebnosti. Na koncu se je na odru se je na odru podrla Kazina, kar tudi v resničnem življenju ni daleč od resnice. Nekdaj prestižno stavbo sredi Jezerskega bi radi rešili propada, vendar občina žal nima dovolj denarja, da bi jo kupila, kot je to storila s sosednjo stavbo z imenom Storžič. Lastniki, ki so Kazino dobili vrnjeno v postopku denacionalizacije, jo sicer prodajajo, vendar do sklepnega dejanja nikakor ne pride. Na Jezerskem so veseli, da so rešili propada vsaj eno poslopje. Ko je namreč občina Nova pravila igre Vaške skupnosti v občini Cerklje bodo morale po novem s 30 odstotki sofinancirati gradnjo vaške infrastrukture. Cerklje - Na predlog župana Franca Čebulja je občinski svet občine Cerklje na junijski seji sprejel spremembe in dopolnitve odloka o delovanju vaških skupnosti, s katerimi so spremenili pogoje za izvedbo investicij na javni infrastrukturi, ki je v lasti vaških skupnosti. Po novem bodo lahko vaške skupnosti financirale investicijsko gradnjo na svoji infrastrukturi, če so zagotovljena sredstva tudi v občinskem proračunu. "V zadnjem obdobju prihajajo iz nekaterih vaških skupnosti nerealne zahteve po investicijah, zaradi katerih je dopolnitev odloka tudi potrebna. V naslednjih letih bodo na našem območje potekale številne in drage investicije, zato si ne moremo privoščiti nepotrebnega razmetavanja denarja. Po novem bodo morale vaške skupnosti, ki bodo želele izpeljati investicijo na javni vaški infrastrukturi in da ta ni uvrščena v občinski program, s 30 odstotki sodelovati pri financiranju investicije. Poudarjam, da se te spremembe ti- čejo le vaške infrastrukture in ne občinske," je svoj predlog pojasnil župan. Svetniki opozicijske LDS so bili proti predlaganim spremembam. Anton Kopitar je menil, da občina ne more ljudem naprtiti tridesetodstotnega sofinanciranja investicij. "Spremembe bi bile smiselne le pri financiranju tistih investicij, ki bi občanom nudile že nek "nad-standard", ko bi na primer hoteli na cesti še drug pločnik, sicer pa niso. Poleg tega nove spremembe diskriminirajo občane proti tistim, ki jih je občina že zgradila cesto in pločnik," je dejal Kopitar. Zupan je odvrnil, da bo spremenjen odlok prišel do veljave le v primerih, ko s strani vaške skupnosti želena investicija ni uvrščena v občinski program, in dodal: "Sicer pa imajo spremembe tudi drugo plat. V kolikor bodo kje zbrali trideset odstotkov sredstev, bodo občino prisilili k izpeljavi investicije." Simon Šubic Jezersko ob delitvi premoženja z nekdanjo kranjsko občino dobila nekaj denarja iz delitvene bilance, so kupili stavbo nekdanje očesne klinike Storžič in jo začeli obnavljati. Skupaj z nakupom jih je obnova veljala 50 milijonov tolarjev, v njej pa je tudi prek tisoč prostovoljnih delovnih ur domačinov s prvim možem občine Milanom Kocjanom na čelu. Občani so si lahko ogledali, kako so obnovljeni pritlični prostori Storžiča, kjer bo od tega tedna naprej domovala občinska uprava, nekaj pa jih bodo tudi oddali. Za ureditev nadstropja, v katerem so še vedno vidne nekdanje bolniške sobe, pa bo treba poiskati "strateškega partnerja". Milan Kocjan je ob prazniku nanizal prihodnje načrte občine, med katerimi so prednostni zlasti uredi- Domačini so si ogledali obnovljeni Storžič. tev zdravstvene ambulante (za ta namen so se prijavili na razpis ministrstva za zdravje) in gradnja malih čistilnih naprav. Trenutno se pripravljajo na gradnjo čistilne naprave pri Češki koči, za katero so kandidirali tudi na državnem razpisu. Odgovora sicer še ni, vendar je slišati, da denarja od države ne bo. Tako si bodo morali Jezerjani kot že tolikokrat doslej spet pomagati sami. Skupaj jim gre lažje, je menil Milan Kocjan in napovedal, da bodo morali letos precej delati zlasti na lokalnih cestah, obnavljati podružnično šolo, načrtujejo pa tudi obnovo notranjosti Hubertove kapele, medtem ko so se ukvarjali tudi z obnovo mrliških vežic, javno razsvetljavo in urejanjem helio-droma, plačali pa tudi del odškodnine za zemljišče Remont, ki je v zemljiški knjigi napisano na občino Jezersko, del pa gaje bilo še vedno v lasti denaciona-lizacijskih upravičencev. Praznovanje so Jezerjani po tradiciji nadaljevali z družabnim srečanjem na igrišču, kjer so jim brezplačno ponudili pivo, klobase in druge domače dobrote. Danica Zavrl Zlebir Čim manj škode zaradi avtoceste Radovljica - Ureditev gorenjske avtoceste in določitev trase na odseku Vrba - Peračica sta aktualni že leta. Promet na sedanji magistralni cesti je čedalje gostejši in vse pogostejši so tudi zastoji. Poleg tega je v javnosti zadnje čase večkrat slišati, da gradnjo omenjenega avtocestnega odseka zavira radovljiška občina. In to je bilo tudi razlog za sklic izredne seje radovljiškega občinskega sveta, ki je bila minuli četrtek, pobudo zanjo je dalo 16 svetnikov. Državna ignoranca in počasnost sta bili deležni ostrih kritik občinskih svetnikov. Radovljiški občinski svet je pred petimi leti določil jugovzhodno poglobljeno traso, po kateri bi moral biti odsek mimo Lesc in Radovljice poglobljen. Jeseni leta 2000 so bile javne razgrnitve lokacijskega načrta, radovljiški občinski svetniki pa so dali svoje pobude in predloge na omenjeni osnutek. Pred dvema letoma bi že morala biti sprejeta uredba lokacijskega načrta, vendar se to še ni zgodilo, Delavnice o varovanju okolja Jesenice - Jeseniška občina se je pred tremi leti ob sprejemu programa prostorskega razvoja odločila, da posebej pripravi še program varstva okolja. Morda je za območje z industrijsko dediščino še bolj zavezujoče, da ugotovijo, kakšno je stanje zraka, voda, tal, obremenjenosti s hrupom in sevanjem, kako je urejeno odlaganje odpadkov in zeleni sistem mesta, kakšna je raba kmetijskega in gozdnega prostora, skrb za naravo in kulturno dediščino, pa tudi, katere so naravne dobrine, naravnoge-ografske in družbeno demografske značilnosti območja. Izdelavo projektne naloge so dodelili Inštitutu za ekološke raziskave ERICo iz Velenja in nastaja v dveh delih. Lanskega decembra so začeli s posnetkom stanja okolja ter do sredine maja pripravili prve izsledke. Po besedah Alenke Markun iz sodelujočega podjetja Marbo z Bleda se po meritvah leta 1998 in 2000 oziroma 2001 onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom zmanjšuje, s prašnimi delci pa ostaja na isti ravni. Tudi na Slovenskem Javorniku v bližini Acronijevega industrijskega odlagališča in na Koroški Beli pri jeklarni so koncentracije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in organskih spojin precej pod mejnimi vrednostmi. Na Slovenskem Javorniku občasno prihaja do povečane prisotnosti ozona v ozračju, kar pa predvsem posledica prometa. Pro- blem Jesenic so še vedno prašne usedline, čeprav se po meritvah izpred treh oziroma dveh let stanje izboljšuje. Zanimiv je tudi primer analize tal na Prihodih (podobno je na Hrušici), kjer je vsebnost arzena, živega srebra in svinca precej višja od sprejemljivih vrednosti, kar terja dodatna proučevanja. Da bo posnetek stanja okolja res zajemal vse vidike, pa je potrebno zbrati mnenja in predloge čim širšega kroga prebivalcev občine, ki se jih okoljski' problemi kakor koli dotikajo. Skupne ugotovitve bodo potem podlaga za izdelavo programa varstva okolja v občini. M.K. ministrstvi za promet in zveze ter za okolje, prostor in energetiko v teh letih še nista odgovorili na pripombe k osnutku lokacijskega načrta. "Od zaključka javne razgrnitve do danes odgovora države do številnih pripomb še nismo prejeli. Dokler nam država ne odgovori, formalno postopka ni mogoče nadaljevati. Država ne spoštuje osnovnih pravil dialoga in zavlačuje postopke. In vprašamo se lahko, ali se razlogi za zastoj res skrivajo v Radovljici? V javnosti je namreč razširjeno tako mnenje, ki pa seveda ni resnično. Upam, da nam bo uspelo sprejeti dodatni sklep, da je zahteva po poglobljeni trasi upravičena, in za pospešitev postopka. Država se do naše občine vede mačehovsko. Promet je čedalje gostejši in do zastojev ne prihaja le ob koncih tedna, zato bi morala čimprej začeti postopke za gradnjo avtoceste Vrba-Peračica," je dejal svetnik Zvone Prezelj. Svetniki so večkrat poudarili, da želijo cesto, ki bo najustreznejša za prostor in bo imela čim manj škodljivih vplivov na bivalne pogoje prebivalcev ceste ter bo omogočala razvoj občine, poleg tega so dokazovali, da poglobljena trasa ne bi bila toliko In kaj meni o zavlačevanju določitve poteka avtoceste in o poglobljeni trasi minister za promet Jakob Presečnik? "Potek avtoceste se določa medresorsko, pripravljeno pa imamo varianto, o kateri se že pogovarjamo z radovljiško občino. Predstavili smo več potekov avtoceste, takih, ki bi primerno ščitili okolje, vendar pri tem nimam v mislih poglobljene variante. Vse različice smo ovrednotili, o njih pa se bomo morali pogovoriti še z občino. Prepričan sem bil, da težav pri dogovarjanju o poteku avtoceste ne bo, strinjam pa se, da je že zadnji čas, da se dogovorimo in določimo potek avtoceste. V začetku julija bomo vladi predložili poračun nacionalnega programa za vlado in do takrat moramo doreči osnovna vprašanja. Ne vidim ovir, da ne bi v nacionalnem programu našli mesta tudi za odsek Vrba - Peračica ter ga opredelili stroškovno in časovno. Dosedanja nesoglasja še ne vplivajo na začetek gradnje. Upam, da se bomo v rokih, ki jih bomo dali občini, uspeli dogovoriti o pravem poteku avtoceste," je za Gorenjski glas povedal minister Presečnik. dražja, kot trdi država. Radovljiška občina tudi ni zahtevala ničesar, kar bi preseglo okvir LN in kot se je to dogajalo na Štajerskem, poleg tega pa je svetnike razburilo, da država hoče varčevati ravno na njihovem odseku. Svetnik Vladimir Cerne je menil, da poglobljena trasa ni kaprica, saj bodo oni in njihovi potomci nosili posledice slabo izbrane trase, gradnja avtocest v Sloveniji pa je po njegovem mnenju zelo nestrokovna, predraga in preveč dolgotrajna. Občinski svet zahteva odgovore od države najpozneje do 30. junija in zavrača odgo- vornost za zastoj določitve poteka avtoceste. Pomoč pri reševanju omenjenih težav je obljubil tudi državni svetnik in jeseniški župan Boris Bregant. Izredne seje se je udeležilo tudi nekaj občanov, slednje je razburila odločitev župana Janka S. Stu-ška, ki ni dal besede Mirku Medvedu iz skupine za spremljanje postopkov gradnje avtoceste. Direktorica Urada RS za prostorsko planiranje Valentina Lavrenčič pa je sporočila, da v dveh dneh od prejetja vabila do sklica seje niso mogli zagotoviti udeležbe. Renata Škrjanc Na Mlaki se manj kadi Fotografski natečaj Gorenjski glas razpisuje fotografski natečaj ob prireditvah "Gorenjski praznik pod Krvavcem", ki potekajo v Cerkljah na Gorenjskem. Fotografski natečaj se nanaša na vse prireditve "Gorenjskega praznika pod Krvavcem". Fotografi lahko sodelujejo z največ petimi fotografijami, ki morajo biti posnete po objavi natečaja kar pomeni da starih fotografije ne bomo upoštevali. Gorenjski glas bo nagradil tri najboljše fotografije in sicer s 50 tisoč tolarji prvo fotografijo s 30 tisoč tolarji drugo in s 20 tisoč tolarji tretjo fotografijo. Najboljše fotografije bo izbrala posebna komisija. Fotografije pošljite v velikosti formata A4, nalepite jih na belo podlago velikosti formata A3, ki tehta vsaj 220 gramov Fotografije označite s šifro in svoje podatke (ime in priimek, naslov številka telefona in seveda šifra fotografije) priložite v zaprti kuverti Fotografije lahko pošljete do 15. avgusta na naslov: "Rožna pot", Dvorje 88, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Komisija naslov: "Rožna pot", Dvorje 88, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Komisija bo svoje odločitve sporočila do 15. septembra. Kulturno društvo Davorina Jenka bo oktobra pripravilo razstavo fotografij. Rolls Royce na Mestnem trgu Škofja Loka - Turistično društvo Škofja Loka v sodelovanju z AMD Škofja Loka in pod okriljem občine pripravlja sprejem udeležencev starodobnih avtomobilov iz Evrope, Amerike in Avstralije. Prva skupina vozil, je povedal strokovni delavec društva Marko Pleško, bo približno 60 vozil Rolls Royce, tipa Silver Ghots, izdelanih med leti 1910 in 1926. Na Mestnem trgu bodo na ogled danes, v torek, 17. junija, med 9. in 11. uro. Stari avtomobili priznanih znamk se bodo v Skofji Loki ustavili med jubilejno alpsko krožno potjo starodobnih vozil, in sicer v počastitev enega najzanimivejših relijev v zgodovini avtomobilizma na naših tleh. Začetek in cilj znamenitega Alpenfahrt-a je bil na Dunaju, odvijal pa seje po današnjem ozemlju Avstrije, Švice, Italije, Slovenije in hrvaške Istre v letih od 1910 do 1914. Med tekmovalci so bile znane osebnosti, kot so Ferdinand Porsche, Fritz Opel, August Horch in drugi, v sedmih dneh pa so morali prevoziti 2600 kilometrov. Slovenija je v zapisih omenjena predvsem zaradi zanimivih krajev in navad ljudi, vrhunec celotne prireditve pa je bil na mojstrsko speljani cesti na stari ljubeljski prelaz. Prva ponovitev re-lija je bila že leta 1933, tudi takrat s postankom v Škofji Loki. Boštjan Bogataj Kranj - Kar so delavci Cestnega podjetja iz Kranja zakopali svoje stroje v regionalno cesto od Kokrice proti Mlaki, da bi jo razširili, se stanovalci ob tej cesti pritožujejo zaradi prahu, ki ga dvigajo tovornjak, in v oblakih lega na okoliška okna, fasade balkone. Neznosno je postalo zlasti v vročih dneh brez padavin. Direktor Cestnega podjetja Janez Gradišar je povedal, da so bili za škropljenje cestnega gradbišča dogovorjeni s kranjskimi poklicnimi gasile, k, pa so zaradi varčevanja s pitno vodo morali odnehati, v svo e cis erne pa nepitne vode ne smejo črpati. Tako so se cestarji prejšnji teden pogodili z enim od domačinov, da takorekoč brez nčtnkn I" P LVf CCStn0 gmdbišče s SV°J° cisterno, najbolj učinkovit pa je b,l vsekakor dež med zadnjim vikendom. H. J., foto: Gorazd Kavčič Naj se izbor sanjskega para začne Letošnja Kranjska noc tudi v namenju najodmevnejše poroke V petek, 6. junija, ob 12.00 uri se je zaključilo zbiranje prijav parov za Gorenjsko poroko 2003. Do navedenega datuma je prispelo nad pričakovanji visoko število pravilno izpolnjenih prijavnic parov in prav vsi so se uvrstili v veliki izbor, saj so vsi izrazili željo, da je njihova največja želja izkazati svojo ljubezen prav na letošnji Kranjski noči 2003. Kranj - Da bo letošnja Kranjska noč ena najodmevnejših doslej, skoraj ne dvomimo več. Poleg bogatih programskih vsebin s področij kulture, glasbe ter športa bo nedvomno največja medijska novost Gorenjska poroka 2003, ki bo v soboto, 2. avgusta 2003, na osrednji prireditvi Kranjska noč 2003. Poroka je slovesen dogodek v življenju dveh ljudi in povsem samoumevno je, da bi ga rado videlo čim več bližnjih in dalj- nih sorodnikov, prijateljev in znancev. Za medijsko poroko se poteguje sedem parov. Glasovanje bo potekalo vse do 27. junija do 12.00 ure. In kateri bo tisti par, ki bo svoj najpomembnejši "da" izrekel v soboto, 2. avgusta, točno ob 18.00 uri? Spoštovani bralci in cenjene bralke - ODLOČITEV JE VAŠA, ZATO GLASUJTE ZA SVOJ PAR IN... NAJ SE SANJSKA POROKA ZAČNE!! Zaporedna števila parov Par št. 1 Anton Pustinek in Jasna Rakovec Par št. 2 Robert Mohorič in Andreja Lampe Par št. 3 Robert Borak in Ana Rovšek Par št. 4 Gorazd Kozmelj in Li-An Jesenovec Par št. 5 Alojzij Zupin in Metka Pirš Par št. 6 Primož Vrečko in Branka Junež Par št. 7 Marko Capuder in Vesna Ogrinec Predstavitve parov Par št. 1: Jasna in Anton Nevesta: Jasna RAKOVEC Starost: 30 let Poklic: ekonomsko - komercialna tehnica Hobiji: potovanja, aerobika Ženin: Anton PUSTINEK Starost: 33 let Poklic: avtomehanik Hobiji: potovanja, tenis, nogomet Kaj sporočata bralcem Gorenjskega glasa? Spoznala sva se na prijateljevi zabavi pred 13 leti, točno na datum Gorenjske poroke 2003. Za poroko na Kranjski noči 2003 sva se odločila predvsem zaradi datuma najinega prvega srečanja. Seveda pa je tudi sama ponudba zelo mamljiva, saj takšen dogodek zahteva kar nekaj časa in denarja. Par št. 2: Andreja in Robert Nevesta: Andreja LAMPE Starost: 20 let Poklic: cvetličarka Hobiji: odbojka, rolanje Ženin: Robert MOHORIČ Starost: 28 let Poklic: obdelovalec lesa Hobiji: ribolov, rolanje, badminton Kaj sporočata bralcem Gorenjskega glasa? Bežno sva se spoznala pred 9 leti, od lanskega aprila pa sva povsem nerazdružljiva. Zakaj sva se odločila za poroko na Kranjski noči 2003? Najina daleč največja želja je, da stopiva v zakonski stan, vendar je ta odkrito rečeno za naju kar malce prevelik zalogaj. Nevesta: Ana ROVŠEK Starost: 21 let Poklic: modna oblikovalka Hobiji: moj pes huskv Ženin: Robert BORAK Starost: 25 let Poklic: elektrikar - elektronik Hobiji: igranje bas kitare Kaj sporočata bralcem Gorenjskega glasa? Spoznala sva se pred slabimi petimi leti, ko sem ga povabila s svojim rdečim m6torjem na slastno jagodno kupo. O poroki razmišljava že kakšno leto, za poroko na Kranjski noči 2003 pa sva se odločila predvsem zaradi finančnih ter organizacijskih razlogov. Sicer pa se imava tako rada, da lahko izve za najino ljubezen vsa Slovenija. Par št. 4: Li-An in Gorazd Nevesta: Li - An JESENOVEC Starost: 30 let Poklic: univ.dipl.socialna pedagoginja Hobiji: aerobika, klepet s prijateljicami Ženin: Gorazd KOZMELJ Starost: 35 let Poklic: obdelovalec lesa - mizar Hobiji: streljanje z zračno puško Kaj sporočata bralcem Gorenjskega glasa? Spoznala sva se pred 14 leti, ko sva sedela v šoli še v isti klopi. Po nekajletnem premoru sva se zopet srečala in zadnjih osem let zelo uspešno jadrava skupaj. Najina odločitev za poroko na Kranjski noči 2003 ni bila lahka. Ker noben od naju ni dober organizator, je to idealna priložnost, da si izkaževa svojo globoko ljubezen in z Vašo pomočjo spremeniva ta dan v najlepši dan za naju. Par št. 5: Metka in Alojzij Nevesta: Metka PIRŠ Starost: 24 let Poklic: dipl. ekonomistka Hobiji: smučanje, uživanje v naravi Ženin. Alojzij ZUPIN Starost: 29 let Poklic: prometni tehnik Hobiji: smučanje, uživanje v naravi Kaj sporočata bralcem Gorenjskega glasa? Skupaj sva že pet let in niti ne veva točno, kdaj je med nama preskočila tista iskrica ljubezni. Za poroko na Kranjski noči 2003 sva se odločila takoj, ko sva izvedela za to možnost. Že nekaj let spremljava podobne poroke na tujih televizijskih programih in tako sva se tudi midva pripravljena soočiti s takšnim velikim posebnim izzivom in narediti piko na i najini veliki ljubezni. H. tsrtpciitiv Mercator Gorenjska, d.d. GLAS m/m/j& omet™. Par št. 6: Branka in Primož Nevesta: Branka JUNEŽ Ženin: Primož VREČKO Starost: 23 let Starost: 25 let Poklic: ekonomska tehnica Poklic: gimnazijski maturant Hobiji: hoja, tai - bo Hobiji: kolesarjenje, vozila oldtimerji Kaj sporočata bralcem Gorenjskega glasa? Spoznala sva se pred tremi leti, našla pot do svojega srca in od takrat živiva kot v pravljici. Zakaj poroka na Kranjski noči 2003? Poroka je krona družine, ljubezni, zaupanja in sreče. In kot je ta krona nekaj posebnega, dragocenega in lepega, si tudi želiva poroke, ki bo naju in vse ostale zaznamovala kot edinstvena. Tako bi naju čarobnost Kranjske noči 2003 še uradno zavila v smisel in barvitost družinskega življenja. Par št. 7: Vesna in Marko Nevesta: Vesna OGRINEC Starost: 27 let Poklic: dipl.org.- managerka Hobiji: ples, plavanje Ženin: Marko CAPUDER Starost: 25 let Poklic: natakar Hobiji: nogomet, inline hokej Kaj sporočata bralcem Gorenjskega glasa? Spoznala sva se pred letom in pol, ko je Marko delal kot natakar v eni od mojih najljubših pubov. To je bila resnično ljubezen na prvi pogled, v katero prej noben od naju ni verjel. Za poroko na Kranjski noči 2003 sva se odločila, ko sva med sprehodom listala Gorenjski glas in tako spoznala, da se lahko zelo elegantno izogneva času, potrebnem za organizacijo takšnega dogodka. GLASOVNICA ZA GORENJSKO POROKO 2003 GLASOVALEC Ime in priimek glasovalca/ke:..................................... Naslov:................................................................... Kontakt (GSM):........................................................ GLASUJEM ZA............................................par št. (ime Jenina in neveste), ZBIRANJE PRIJAV poteka do 27. junija do 12.00 ure NASLOV Vse prijave pošljite na naslov (ali oddajte osebno): Zavod Mladinska Mreža Kidričeva cesta 55a 4000 Kranj s pripisom: "GLASOVNICA ZA GORENJSKO POROKO 2003' 30. JULIJ - 2. AVGUST Prazniki in godovi O kresi se dan obesi Janez Krstnik je edini svetnik, pri katerem slavimo rojstni dan in ne smrt. Kres pa je za Slovence edinstven praznik. Župnijski dan v Radovljici Danes, 17. junija, katoliška cerkev posebej časti Alberta, apostola ubogih, Jana, glasnika Marijine časti, škofa Gregorja Barbarigo, škofa Adolfa in redovnice Terezijo, Sancijo in Mafaldo. Gregor Barbarigo je bil.škof v Bergamu v Italiji in papež Janez XXIII, prav tako doma v Bergamu, ga je leta 1960 prištel med svetnike. Plemiška družina Barbarigo izvira iz Istre. Leta 1664 je bil imenovan za škofa v Padovi. Umrl je leta 1697 popolnoma izčrpan. Držal se je načela, da mora škof umreti zaradi utrujenosti. Jutri, 18. junija, bo praznični dan za mučenca Marka in Marcelijana, za škofa Aman-da, za redovnico Marino Splitsko in za duhovnika Gregorja. V četrtek, 19. junija, bo slovesen in zapovedan praznik Svetega rešnjega telesa in svete reš-nje krvi. Razen tega bodo v četrtek godovali opat Romuald, škof Nazarij in mučenca Ger-vazij in Protazij. Četrtkovemu prazniku rečemo tudi Telovo. Na ta dan slavijo kristjani spre-menitev kruha v Kristusovo telo, ki jo je Kristus prvič opravil na veliki četrtek pred svojo smrtjo. V Kristusovo telo spremenjen kruh je shranjen v taber-nakljih. Na ta dan prirejajo številne procesije in Kristusovo telo ponesejo v zlati moštranci, pod vladarskim nebom in v spremstvu bander po ulicah, poteh in med polji. K sijaju in po-imenu telovskih procesij so v veliki meri prispevali jezuiti. ■ V petek, 20. junija, bo svetovni dan beguncev, na koledarjih pa so kot svetniki ali blaženi zapisani redovnica Florentina, re- Med procesijo pokajo možnarji. Slika Maksim Gaspari. dovnica Vincencija, spokornica Mihelina, papež Silverij I in redovnica Marjeta. Zgodba o spokornici Mihelini pripoveduje, da seje zelo lepo dekle rodilo v Pesaru in se je pri dvanajstih letih poročilo. Najprej ji je umrl mož, nato pa še sin, zato je šla v samostan kot frančiškanska tretjerednica. V soboto, 21. junija, bo začetek poletja. Katoličani se bodo v soboto še posebej spomnili redovnika Alojzija (Vekoslava) Gonzaga in mučenke Demetri-je. Gonzaga je zavetnik mladine. Rodil se je leta 1568 pri Gardskem jezeru. Vojaški poklic mu ni bil všeč. Hotel je k jezuitom, kar je končno privolil tudi oče. Pomagal je kužnim bolnikom in tudi sam zbolel. Umrl je star 23 let. V nedeljo, 22. junija, bodo praznovali škof Pavlin iz Nole, mučenca Janez Fisher in Tomaž More ter Ahac s tovariši mučenci. Tomaž More je bil angleški pisatelj in državnik. Hotel je biti duhovnik, vendar je spoznal, da je za družinsko življenje. Napisal je znano knjigo Utopija. Umrl je mučeniške smrti, ker kralju Henriku VIII ni hotel priznati razdora zakona. V tovverski ječi so ga obglavili skupaj s kardinalom Janezom (Johnom) Fisherjem. V ponedeljek, 23. junija, bo dan spomina na italijanskega duhovnika Jožefa Cafasso, v torek, 24. junija, pa bo praznik rojstva Janeza CESTNO PODJETJE KRANJ , družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL.: (04) 280 60 00 • TELEFAX: (04) 204 23 30 • www.cpkranj.si Zaradi rekonstrukcije ceste R 2/410/1134 Mlaka - Kokrica bo predvidoma od 18. 6. 2003 do 30. 10. 2003 popolna zapora ceste v dolžini 1130 m in sicer neprekinjeno tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Obvozi so označeni. Voznike naprošamo, da upoštevajo začasno prometno signalizacijo in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del ni mogoče izvajati pod prometom. Krstnika. O njegovem življenju in smrti bomo več napisali prihodnjič. Janezova mati Elizabeta je bila Marijina sestra inje rodila sina Janeza šest mesecev pred Jezusovim rojstvom. Ime Janez je na Slovenskem med najbolj razširjenimi. Janez je sinonim za Slovenca (kranjski Janez). Šentjanževski kresovi Kres na 24. rožnika dan ali ivanje in šentjanževo je edinstven praznik. Sonce je na svoji poti doseglo vrhunec že 21. junija, vendar je za ljudi kres najdaljši dan v letu. Potem se dan obesi, kot pravi pregovor. Na kres so vezane številne navade. Večina jih je povezanih z ognjem. Človek je na kresni dan prižigal ognje in nosil plamenice, ker je bil prepričan, da bo njegov ogenj pomagal soncu, ki zato ne bo omagalo in shiralo, je zapisal v Prazničnem letu Slovencev Niko Kuret. Korenine čaščenja ognja in kresa segajo v poganske čase, kasneje pa je poganske motive zamenjali krščanski. Pred tem je božansko sonce dobilo podobo v Kresni-ku, njega pa je krščanstvo zamenjevalo z Janezom Krstni-kom. Je edini svetnik, pri katerem praznujemo rejstvo in ne smrti. Danes je od Kresnika ostalo le še ime. Jože Košnjek Radovljica - Dr. Avgust Mencinger iz Radovljice je poslal poročili o dveh dogodkih v župniji sv. Petra v Radovljici. Prvi dogodek je bil prvi župnijski dan na binkoštno v župniji sv. Petra v Radovljici, na katerega so povabili z mislijo, da živeti krščansko ni le redno obiskovanje maš in drugih obredov, ampak sta vključenost v občestvo tudi zbližanje in prijateljska povezanost. Na župnijski dan v cerkvi in v parku pred cerkvijo so bili posebej povabljeni ostareli in bolni. Po maši so blagoslovili obnovljeno kapelo in podelili bolniško maziljenje, nato pa je bil na sporedu zanimiv program, v katerem so sodelovali mešani pevski zbor Skala pod vodstvom Severine Čop, komorni mešani zbor Hozana pod vodstvom Stevena Loya, otroški zbor Zvezdice pod vodstvom Natalije Cilenšek in otroški igrici To je moja žoga in Deset zapovedi, ki so jih pripravili veroukarji. Župnik Jože Drolc je podelil plakete in odlikovanja, nastopili pa sta še folklorna skupina Kresničke pod vodstvom Dragice Černe in Maša Cilenšek z igranjem na citre. Skavti so predstavili svoje delo. V galeriji Kašča je bila razstava fotografij o dogodkih v župniji, na ogled je bila nova učilnica, gospodinje pa so poskrbele, da sta bili lakota in žeja potešeni. Drugi dogodek pa je bilo zelo odmevno predavanje dr. Bogdana Zorža, znanega otroškega psihologa, o razvajenosti. Predavatelj je poudarjal, da ljubezni do otroka s strani staršev ni nikoli preveč, vendar je prava ljubezen tista, ki usposobi otroka za življenje in ga nauči tudi odpovedati se določenim stvarem in se truditi za doseganje ciljev. Jeseni se bodo predavanja nadaljevala v Slomškovi dvorani. Za najetje Linhartove dvorane organizator predavanj, kulturno društvo Sotočje, nima dovolj denarja. J.K Pobuda za pastoralno središče Domžale - "Po drugi svetovni vojni je bilo župniji odvzetih večino vitalnih objektov, tako da skoraj 50 let opravlja svoje poslanstvo v neprimernih in skrajno omejenih razmerah. Za sodobno in uspešno pastoralno delo v Domžalah v prihodnosti je zato potrebno vzpostaviti nove ustrezne pogoje," je skupina občank in občanov zapisala v pobudi za izgradnjo pastoralnega središča v Domžalah. Pobuda je bila posredovana županji občine Domžale Cveti Zalokar - Ora-žem. Domžalska župnija Marije Vnebovzete je bila ustanovljena 25. septembra leta 1908. V knjigi Zgodovina fare Domžale prvi župnik Franc Bernik leta 1923 opisuje zavzetost takratnih naprednih Dom-žalčanov za postavitev pastoralnih objektov (kulturni dom, dom ostarelih, sirotišnica za otroke) in njihovo pomembnost za kasnejši duhovni, kulturni in splošni razvoj Domžal. Novo pastoralno središče naj bi zgradili med Ljubljansko in Plečnikovo ulico, severno od osnovne šole Domžale, predlagajo pobudniki gradnje. J.K. Verniki treh dežel na Koroškem Kranj - Po lanskem srečanju vernikov treh dežel na Višarjah v Kanalski dolini v Italiji bo letošnje srečanje na Koroškem, pri Svetem Juriju ob Dolgem jezeru (St. Georgen, Laengsee). Moto srečanja je Kristus, upanje Evrope. Gostitelj srečanja bo celovški škof dr. Alois Schwarz, sogostitelja pa videmski nadškof Pietro Brollo in ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Razen omenjenih škofov bodo somaševali še salzburški škof dr. Alois Kothgasser in nekateri drugi škofje. Slovesnost bo potekala v petih jezikih. J.K. Spomin na duhovnika Pirca Podbrezje - Za letošnji praznik občine Naklo se bodo spomnili Franca Pirca, znanega duhovnika in sadjarja iz Podbrezij. Kot misijonarje nadaljeval delo škofa Friderika Barage in ga zato slovenska katoliška cerkev šteje za začetnika pastoralnega dela med izseljenci. V petek, 20. junija, bodo v graščini v Dupljah odprli razstavo o znamenitem rojaku, v soboto, 21. junija, od 10. ure naprej pa bo v kulturnem domu v Podbrezjah (župnija sv. Jakoba) simpozij o sadjarju in duhovniku Pircu. J.K. Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Kupljenik aretiran na Loškem V spisih dr. Blatnika beremo tudi, kako so loški bi hči nekje pri Železnikih "aretirali" protestantskega duhovnika Petra Kupljenika. "Še preden pa je zemljiško gospostvo seglo po ukrepih, ki niso poznali nobenih ozirov do loških luteranskih privržencev, je prišlo do incidenta s predikantom Petrom Kupljenikom, ki nazorno priča o odločni volji zemljiškega gospoda, da se ne umakne z začrtane poti. Kose je Peter Kupljenik 18 junija 1587 vračal iz Železnikov, kjer je obiskal na smrt bolnega južinarja Felicijana Gompo, očeta Andreja Gompe, sta ga na cesti napadla dva loška biriča, ga vrgla s konja, ga pretepla do krvi in ga zvezanega odpeljala na loški grad, kjer so ta dogodek proslavili s svečanim streljanjem. Na takojšnje posredovanje deželnih stanov je oskrbnik odgovoril, da je izpolnil samo ukaz freisinškega škofa. Deseti dan je dal oskrbnik Kupljenika v spremstvu selškega sodnika in sedmih biričev peš odpeljati na gospoščinsko mejo, kjer so ga izročili tolminskemu glavarju v nadaljnje postopanje. Potekli so dolgi meseci, preden se je stanovom posrečilo, da so Kupljenika osvobodili, medtem ko so se zaman trudili, da bi bil za nasilno dejanje loški oskrbnik kaznovan, ker le-ta ni napravil nič brez izrecnega povelja deželnega kneza. " Kdo je bil Peter Kupljenik? V Slovenskem biografskem leksikonu piše, da je bil protestantski predikant, rojen okrog 1520-30 v Radovljici, umrl po 1590, "najbrž v tujini". Bil je sin nekega kovača, okrog 1553 ga je oglejski patriarh posvetil v mašnika. Ko je bil župnik v Kovorju na Gorenjskem, približno do 1563, je pod vplivom slovenskih in nemških knjig postal protestant, živel nekaj časa v Kropi in se oženil. Pri pomnoževanju protestantskega repertorija ni sodeloval, pač pa je širil svoje nauke z živo besedo. Okoli 1564 je začel pridigati v Lescah, kamor ga je poleg okoliških kmetov in radovljiških meščanov hodilo poslušat tudi gorenjsko plemstvo: Moric Dietrichstein s svojo družino, Janž Lamberg, Boltežar Kacijanar, Jakob Gallenberg in drugi. Dobival je letno plačo od stanov, podpiralo gaje tudi gorenjsko plemstvo, predvsem Dietrichstein. Vsaj okrog 1580je v Radovljici imel hišo. Pri vizitaciji stolnega prosta Tomaža Reutlingerja je izjavil, da ima okoli 400 protestantskih obhajancev. Leta /572 je nadvojvoda Karel zapovedal Die- trichsteinu, naj odpravi Kupljenika s svojega posestva, drugače mu odtegne zastavljeno graščino. Dietrichstein se je izgovarjal, da so predi-kanta nastavili stanovi. Ko se Dietrichstein ni čutil več varnega, so prestavili bogo-služne shode v Begunje, kjer je v te namene Julijana Kacijanar prepustila del svojega gradu. Tu sta poleg Kupljenika pridigala tudi Jurij Dalmatin in radovljiški krojač Klemen Bobek. Leta 1580 je nadvojvoda Radovljičanom prepovedal zahajati v Begunje k protestantskim pridigam in ukazal Kupljenika zapreti. Vendar je ta ostal, zahajal v Radovljico, kjer sta živela žena in otrok, pridigal še naprej in obiskoval bližnje gradove in zbirališča protestantov. Ko se je 18. junija 1587 vračal od bolnika iz Železnikov, so ga zajeli loški lovci, ga zaprli, čez teden dni pa odpeljali v Gorico in ga izročili ar-hidiakonu Nepokoju. Ta gaje poslal arhidiakonu v Videm, da ga izroči oglejskemu patriarhu, ki je Kupljenika posvetil. Kranjski deželni stanovi so si močno prizadevali, da bi ga osvobodili. Da bi se Cerkev Matere usmiljenja v Krop rešil kazni, je 2. avgusta 1587 v kapiteljski cerkvi v Vidmu "vsaj navidez menda " preklical svoje nauke in obljubil, da bo do smrti živel v katoliški veri. Bilje odstavljen od duhovniške službe in obsojen na dosmrtno ječo, o božiču in veliki noči pa naj bi stal v spokorniški obleki pred cerkvijo. Toda na neznani način se je ječe še isto leto "oprostil" in dobil 9. februarja 1590 od kranjskih deželnih stanov "odhodni-co ", ker se iz raznih vzrokov hotel sam izseliti iz dežele. Ko je Janez, Logar pisal gornji biografski članek, objavljen 1932, še ni vedel, kako je Kupljenik končal. Domneval je, da "najbrž v tujini". Tudi v biografskem geslu Kupljenik v 6. zvezku Enciklopedije Slovenije (1992) tega ne izvemo. Leta 1995 pa je Silvano Cavazza na simpoziju o oglejskem pa-triarhatu v Vidmu predstavil novo odkrito arhivsko gradivo, ki priča, da so Petra Kupljenika leta 1595 zažgali v Rimu na grmadi. V ječi naj bi bila časa skupaj z Giordanom Brunom, ki ga je enaka usoda doletela pet let pozneje. Torek, 17. junija 2003 DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Slavje ob novem praporu Gasilci v Šenčurju praznujejo 105-letnico ustanovitve društva. Za jubilej so razvili nov prapor in podelili priznanja članom,. Šenčur - Osrednja gasilska enota v občini Šenčur ima več kot stoletno tradicijo, na kateri gradi sedanje uspehe. Med 48 člani, ki so usposobljeni za gašenje požarov, je tudi enajst žensk. Oboji so se letos izkazali na tekmovanjih. Ker imajo staro vozilo, načrtujejo nakup novega do prihodnjega praznika. Na proslavi ob 105-letnici društva so razvili nov prapor. Foto: Gorazd Kavčič V občini Šenčur je Prostovoljno gasilsko društvo Šenčur največje in tudi najstarejše. Deluje že 105 let, kar je prej prednost kot slabost. Tradicija gasilstva je namreč med prebivalci tako zakoreninjena, da jih veliko sodeluje v društvu. Danes ima okrog 170 rednih in 230 podpornih članov. Članstvo povezuje ljudi različnih starosti, od osnovnošolske mladine do upokojencev. V društvu se radi pohvalijo, da imajo med 48 operativnimi gasilci enajst članic, ki so usposobljene za gašenje požarov. Lani so našteli skupno 13 intervencij, med katerimi je bilo največ manjših požarov v stanovanjskih hišah in naravi. Trikrat so posredovali tudi zaradi poplav v kletnih prostorih hiš. "Zadnje leto smo namenjali največ časa operativnemu delu in izobraževanju za razne specialnosti. Svoje znanje stalno preizkušamo na raznih tekmovanjih, kjer redno sodeluje 5 do 7 naših desetin. Temu primerni so rezultati. Starejše članice vsako leto prinesejo kakšen pokal. Pred nedavnim so zmagale na tekmovanju Gasilske zveze Kranj. Člani smo osvojili 2. mesto na Bar-letovem memorialu. Lani smo bili gostitelji srečanja članic Gorenjske, na kar smo posebej ponosni. Ob rednem delu smo priskočili na pomoč pri varovanju kolesarskih dirk, ob odprtju športne dvorane v Šenčurju in pri izvedbi novoletnega ognjemeta. V preteklosti smo se izkazali tudi s prostovoljnim delom pri obnovah gasilskega doma. Sedanjo podobo je dobil pred petimi leti, ob 100-letnici dru- Dosežke gasilcev iz Šenčurja so in Jože Kristane (z leve). Foto:.S štva. Zadnja pridobitev izpred dveh let je komandni pult, ki služi za učinkovitejše obveščanje in alarmiranje. Društvo ima dve vozili, prikolico z motorno črpalko in drugo potrebno opremo za posredovanje na intervencijah. Poveljniško vozilo, ki lahko sprejme sedem gasilcev in opremo, smo dobili pred petimi leti. Orodni avto s cisterno je prišel v društvo že rabljen. Sedaj predstavili Jože Belehar, Miha Prime S. je star 20 let, zato že razmišljamo o njegovi zamenjavi. Če se bodo izpolnili naši načrti, ga bomo predali namenu ob 110-letnici društva," sta povedala podpredsednika Jože Belehar in Miha Prime v družbi Jožeta Kristanca iz upravnega odbora. Letos so imeli člani PGD Šenčur polne roke dela s pripravami na proslavo ob 105-letnici društva. Pripravili so jo minulo soboto, ko so pred gasilskim domom razvili nov društveni prapor. Zbranim sta spregovorila predsednik društva Matej Regina in župan občine Šenčur Miro Koželj. Odlikovanji GZS sta prejela nekdanji predsednik Ivan Jenko in sedanji poveljnik Robert Žepič, priznanja GZ Kranj pa so dobili Zoran Jenko, Ana-marija Pupis, Marinka Štirn in Sebastjan Repnik. Praznovanje so sklenili z zabavo na veselici. Stojan Saje Praznik gasilcev Blejske Dobrave Blejska Dobrava - "Nas, gasilcev, ne zruši ne politika, ne vojna in ne čas," je med drugim dejal Boštjan Stopar, predsednik PGD Blejska Dobrava, na sobotnem praznovanju 95 let obstoja društva, ki šteje več kot 100 članov, od tega 23 operativnih, 20 članic, 35 mladih in 25 veteranov. Pripravili so 4. srečanje gasilskih veteranov Gorenjske v tekmovanju s staro ročno brizgalno iz leta 1905, gasilsko parado, svečano prevzeli novo motorno brizgalno ter podelili napredovanja in priznanja. Neuradno se je gasilska dejavnost na Blejski Dobravi začela že leta 1903, ko so se v Gasilsko društvo Gorje vpisali štirje dob-ravski fantje - Štefan Razinger, Jakob Svetina, Franc Čop in Jakob Frčej. To je bil pogoj Občine Gorje, kamor je tedaj spadala Blejska Dobrava za pridobitev ročne brizgalne. Shranili so jo pri Koniču, kajti gasilskega doma še niso imeli. Dve leti kasneje sta Razinger in Čop od uprave gradbišča železniške zgradili požarni bazen pri Marku. Med drugo svetovno vojno jih je okupator želel izkoristiti za politične namene, pa se niso dali, opremo varno pospravili in večinoma odšli v partizane. Po osvoboditvi je delo nadaljevalo 16 članov. Sledila je gradnja sušilnega stolpa ob gasilskem domu (1949), adaptacija gasilskega doma (1956), ustanovitev gasilske desetine na Kočni in ureditev prostora za hrambo orodja (1960). Člani so sledili Dolgoletnemu članu gasilskega društva Antonu Arhu so izročili priznanje za prispevek v društvu in Gasilski zvezi Jesenice ter mu za spomin podarili umetniško sliko. li s posodobitvijo opreme - novo motorno brizgalno, ki jo je blagoslovil domači župnik France Oražem. Praznovanja 95. obletnice delovanja gasilcev na Blejski Dobravi so se udeležili tudi avstrijski kolegi iz Šentjakoba in na tekmovanju s staro ročno brizgalno izven konkurence sodelovali z dvema veteranskima ekipama. Sicer se je v rokovanju s staro brizgalno pomerilo 17 gorenjskih veteranskih ekip, med njimi ženska iz PGD Žiri. Na prvih treh mestih so se zvrstili gasilci iz Ljubnega, Predoselj in Naklega. Najstarejši udeleženec je bil z 86 leti Stanko Jauh iz Smokuča, med udeleženkami pa Marinka Reven iz Žirov. Pet članov najstarejše ekipe iz Smokuča je skupaj naštelo zavidljivih 383 let. Mendi Kokot Taborniška četica spet raste Po nekaj letih premora so v Tržiču ustanovili četo, ki zaenkrat deluje pod okriljem kranjskega roda Stane Žagar - mlajši. Tržič - Od nekdanjega rodu Kriške gore je ostal le še klub z nekaj člani, ki so skrbeli za kočo na Šiji. Zaradi želje, da bi mladim spet omogočili taborniške dejavnosti, so formirali četo Tržiškega zmaja. Medse vabgo osnovnošolce, ki se radi družijo v naravi. Na poletni tabor bo odšlo do 15 otrok. Na pobudo staršev, ki imajo ce in do taborniškega doma na svoje otroke med kranjskimi taborniki,, so v Tržiču začeli razmišljati o ponovni oživitvi ta-borništva. Ob podpori Zveze tabornikov občine Kranj, tamkajšnjega roda Stane Žagar -mlajši in Kluba tabornikov Tržič so uredili organizacijske formalnosti. Spomladi so se sestali s skupino starejših tržiških tabornikov, s katero so sprejeli odločitev za ustanovitev čete Tržiškega zmaja. Ker nekdanji rod Kriške gore ne obstaja več, bo četa zaenkrat delovala pod okriljem kranjskih tabornikov. "Naša prva skrb je pridobivanje članstva in kadrov za vodenje. Na razpis v občinskem glasilu so se prijavile tri kandidatke za vodnice oziroma načelnico. Slednjo dolžnost je prevzela Nina Vogelnik. Njim in drugim interesentom bomo omogočili usposabljanje za vodenje taborniških enot. Učencem osnovnih šol smo predstavili taborniško dejavnost na propagandnih taborih v Bistrici pri Tržiču in Križah 5. in 6. junija, 19. junija pa bo podobna akcija pred trži-ško šolo. V soboto, 7. junija, smo organizirali pohod na Kof- Šiji. Tam se je 17 udeležencev zabavalo ob postavljanju šotorov, raznih igrah, streljanju z lokom, plezanju na steni in spoznavanju narave v okolici. Predstavili smo tudi program poletnega tabora v Mostu na Soči, kamor bo lahko odšlo s kranjskimi taborniki do 15 otrok iz Tržiča. Zaenkrat imamo nekaj več kot 20 članov, vendar si bomo prizadevali, da bi se nam jeseni pridružili še novi. Za oživljanje taborništva kažejo zanimanje tudi v osnovnih šolah, saj se je v preteklosti odločalo za to dejavnost kar nekaj otrok," je povedal Borut VVerber, starešina čete Tržiškega zmaja. Nadaljnji načrti tržiških tabornikov so povezani z zagotavljanjem materialnih osnov za delo. Nekaj opreme imajo doma, nekaj pa jo posodijo v Kranju. Letos bi radi prišli do svojega prostora. Kot pričakujejo, so možnosti za to nad tržiško knjižnico. Če se jim bo pridružilo dovolj mladih, bodo uresničili tudi željo za osamosvojitev in ponovno registracijo taborniške enote v Tržiču. Stojan Saje Zelja so lastni prostori Z izrednim volilnim občnim zborom je predsednica Društva upokojencev Škofja Loka postala Mana Veble - Grum Blagoslov nove brizgalne. proge Jesenice-Bohinj za 40 kron odkupila eno izmed barak za gasilsko orodišče. Leta 1908 so bili izpolnjeni vsi pogoji, da so lahko vložili zahtevo za uradno registracijo gasilskega društva pri takratnih oblasteh in zgradili tudi gasilski dom. Člani društva so si vseskozi prizadevali za izpopolnjevanje gasilske opreme in orodja ter se ustrezno usposabljali za svoje delovanje. Njihovo delo je pretrgala prva svetovna vojna, vendar seje 1919. leta ponovno zbralo 28 članov in nadaljevalo gasilsko dejavnost. Velik napredek so zabeležili leta 1937, ko so kupili novo motorno brizgalno in vprežni gasilski voz ter razvoju tehnike z nakupom gasilskega avtomobila (1961), ga leta 1967 zamenjali za ustreznejšega, ki so mu dodali prikolico za prevoz motorne brizgalne, do leta 1978 pa trudoma zbrali denar za novega. Pred desetimi leti so v večnamenski stavbi z mnogimi prostovoljnimi urami dokončali prostore, kjer lahko hranijo vso opremo. Tedaj so podpisali tudi listino o sodelovanju z gasilskimi kolegi iz avstrijskega Šentjakoba. Pred petimi leti so kupili še eno sodobno gasilsko vozilo, zadnjih pet let pa dajejo velik poudarek izobraževanju in strokovnemu usposabljanju. Tudi letošnje praznovanje so obeleži- Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka ima danes približno 2500 članov iz celotne občine. V okviru društva deluje vrsta športnih dejavnosti (balinanje, kegljanje, streljanje, planinski pohodi, kolesarstvo, smučanje in šah), Mešani pevski zbor Vrelec (pod vodstvom Vike Jelen), vsako leto pa organizirajo tudi vrsto avtobusnih izletov doma in tudi v tujino. "Trenutno se še seznanjam s stanjem društva in dela, v tem času pa smo že ustanovili upravni odbor in si razdelili delovne naloge," nam je povedala nova predsednica društva Mana Veble - Grum. Najbolj vidna sprememba je bila sedaj nakup računalnika, s pomočjo katerega bodo sedaj opravljali ves finančni del Mana Veble Grum poslovanja. Društvo upokojencev ima prostore v bivši vojašnici od jeseni 1996, od takrat so jih nekaj tudi adaptirali. Najemnina za prostore je izjemno draga, pravi Veble - Grumova in dodaja, da bo ena prvih njenih nalog pogovor s pristojnimi za znižanje najemnine. V najetih prostorih imajo danes klubski prostor, poseben prostor za nekadilce, šahovsko sobo in pisarno. Ta je dvakrat tedensko odprta za vprašanja in pobude članov, in sicer ob sredah in petkih od 8. do 12. ure. Pred kratkim je bila ustanovljena Gorenjska zveza društva upokojencev, kjer pa škofjeloškega društva ni bilo, a pristojni zagotavljajo, da se bodo kmalu vključili. "Bolj se moramo povezati tudi z bližnjimi upokojenskimi društvi," nam je še povedala predsednica in dodala, da radikalnejših sprememb v društvu sedaj še ne vidi, prav gotovo pa se bo prizadevala za še pestrejše delovanje društva. Med dolgoročne načrte Društva upokojencev Škotja Loka bi prav gotovo lahko šteli tudi pridobitev lastnih prostorov, ki ne bi bili obremenjeni z visoko najemnino. "Denarja za objekt po naših željah seveda nimamo, prav tako so naši prihodki premajhni, da bi lahko privarčevali. Bolj se nagibamo k temu, da bi nas razveselil donator," še pravi predsednica. Med bolj znane obraze društva prav gotovo spada tudi Olga Medic. Že 14. leto opravlja dela v tajništvu in dobro pozna razmere v društvu. Je komunikativna in veliko časa preživi med ljudmi, kljub temu pa ji v zadnjem času zmanjkuje Časa. Prav zato poziva člane in tudi druge, da se pridružijo odboru za organizacijo avtobusnih izletov in hkrati vodenje. Dosedanjim članom odbora, med njimi tudi Olgi Medic, je to delo postalo preveliko breme. Boštjan Bogataj Olga Medic Na 6. festivalu gorenjskih komedijantov Moški zgolj za razvedrilo To je ugotovitev, ki nam jo v predstavi Ženske posreduje ena od štirih igralk Gledališča Julke Dolžan z Breznice. Dob - Pretekli vikend se je na 6. Festivalu gorenjskih komedijantov, na tradicionalnem prizorišču Letnega gledališča na Dobu, zvrstilo pet predstav gorenjskih amaterskih gledaliških skupin, ki so po mnenju selektorice Alenke Bole Vrabec zaznamovale iztekajočo se gledališko sezono na Gorenjskem. Naziva Gorenjska komedijantka oziroma Gorenjski komedijant sezone 2002/2003 sta pripadla Mateji Fabjan in Bojanu Tampušu. "Na gorenjskih amaterskih odrih so v iztekajoči se sezoni uprizorili devetnajst premier in jih predstavili občinstvu doma in na gostovanjih. Kjer koli sem že sedela v gledališki dvorani, se je publika ogrevala od dobrohotnosti in navdušenja. Hladu in neprizadetosti ni bilo čutiti, kar je lahko tudi dokaz, da so gledališke skupine večinoma imele srečno roko pri izbiri repertoarja in niso ne podcenjevale ne precenjevale svojih sposobnosti," je z gorenjskim odrskim ustvarjanjem v pretekli sezoni zadovoljna letošnja selektorica Alenka Bole Vrabec. Med šestnajstimi na festival prijavljenimi uprizoritvami so bili za nastop na Dobu izbrani: Improvizacije V Versaillesu -Scapinove zvijače, J.P. Moliera, v izvedbi Loškega odra, Linhartovo Zupanovo Micko so uprizorili igralci Farnega kulturnega društva Koroška Bela, štiri ženske mono nastope v predstavi Ženska, Alda Nico-laia, so prispevale igralke Gledališča Julke Dolžan, ki deluje v KD dr. France Prešeren Breznica - Žirovnica, z Molie-rovo komedijo Izsiljena ženitev seje predstavila dramska skupina Kulturnega društva Groblje, odrsko priredbo Tavčarjevega Cvetja v jeseni pa je pripravila Dramska skupina pri PGD Bohinjska Češnjica. Po besedah selektorice so pestro in dobro sezono ob povsem novih dramskih besedilih na eni in odrskih klasikih (skupine so se najraje odločale za Moliera), na drugi strani zaznamovali tudi mnogi novi obetajoči igralci. Letošnja naziva Gorenjski komedijant oziroma komedijantka sezone sta pripadla Mateji Fabjan in Bojanu Trampušu. Fab-janova se je v najboljši luči predstavila v sobotnem sporedu v predstavi Ženska, koje s soigralkami Drago Heijden, Jano Mirt in Natašo Ravnik navdušila občinstvo na Dobu. Kot Žaj- farica je podobi kaznjenke, obsedene s čistostjo, ki je v zaporu zato, ker je umazane moške predelovala v milo, dodala spekter izrazov in čustev, ki nas vodijo k iskanju vzroka za monstruozno spremembo v ženski psihi, je v obrazložitvi dejala Alenka Bole Vrabec. Daje Ma- Komedijant v pravem pomenu besede, Bojan Trampuš teja Fabjan s premišljeno mimiko in gestikulacijo ter skopimi odrskimi pomagali ustvarila vlogo, ki gledalcu ostaja v spominu tudi kot ubran duet avtore-vega sporočila in njegovega utelešenja. Pravo nasprotje pa je njena druga vloga v tej sezoni, namreč vloga tajnice v komediji Ne morem te slišati, ker v kopalnici teče voda, v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja. "Pravzaprav je to moja prva tako velika vloga. Ponavadi v našem gledališču režiram in vskočim le za kakšno manjšo vlogo, ker nam manjka igralcev. Vloga Zajfarice je zelo življenjska in se lahko v njej povsem izživim," je povedala Mateja Fabjan, režiserka in mentorica Gledališča slepih in slabovidnih Nasmeh, zadnja leta tudi vse pogosteje igralka. "Z Jano sva prišli na idejo, da bi uprizorili ta tekst in k sodelovanju povabili še Drago in Natašo. Vsaka si je izbrala eno od enajstih zgodb, nato smo začele vaditi posamezno, kasneje pa je režiser Niko Kranjc Kus naše posamezne zgodbe oblikoval v nekakšno celoto." Da je nagrade zelo vesela, saj je neke vrste vzpodbuda, korak k samozavesti, ki je ponavadi amaterskim igralcem primanjkuje, je še povedala Fab-janova in da so v močni predstavi vse štiri igralke dobro opravile svojo nalogo. Naslov gorenjskega komedijanta leta, igralec Loškega odra Bojan Trampuš, ki je v kome- Mateja Fabjan, prepričljiva v vlogi Zajfarice diji Improvizacije v Versaillesu - Scapinove zvijače, J.P. Moliera, Scapinu ukradel oder, tako doživeto ga je namreč odigral, je letos nedvomno šel v prave roke. Predstava, ki je Ločanom v celoti odlično uspela, je z Bojanovimi besednimi akrobacija- mi, njegovo živahnostjo na odru, posebej pa natančno in barvito artikulacijo še toliko boljša. Komedijant v pravem pomenu besede ima tosmerno pred seboj zagotovo še lepo prihodnost. Igor Kavčič Vabljeni v Prešernovo gledališče Kranj - V četrtek, 19. junija, ob 20. uri bodo v Prešernovem gledališču pripravili nekoliko nevsakdanjo tiskovno konferenco. Nanjo poleg novinarjev vabijo tudi vse vas, zveste obiskovalce in ljubitelje gledališča. Na odprti tiskovni konferenci bodo predstavili repertoar gledališča za sezono 2003/2004, posredovali vam bodo še sveže vtise z gostovanja na festivalu Avante v Miamiju v ZDA, kjer so pretekli vikend odigrali tri predstave Benetk, argentinskega avtorja Jorgea Accama v režiji Omarja Vialeja. Sledila pa bo še predstavitev koprodukcijskega projekta v sodelovanju s PDG Nova Gorica. V ponedeljek, 23. junija, ob 21. uri bodo namreč v impresivnem ambientu gradu Rihemberk v Braniku premierno uprizorili dramo Hribovke (Las Brutas), čilenskega avtorja Juana Radrigana v režiji Marca A. Monsalva iz Santiaga de Čile. I.K. Iz galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost MILAN RIJAVEC imi) Bela skleda sadja na kuhinjski mizi. Rijavec je mojster slikanja vsakdanjih stvari, s katerimi poveličuje neherojsko plat življenja, ki ga označi z objekti, kot so stoli, miza, omare, sadje, posode. Navidezna preprostost, ploskovitost in simbolni značaj podob, ustvarjenih z veliko naklonjenosti, \o vpliv modernizma kol odziv na pretenciozno visoko umetnost. Rijavčcvo likovno mišljenje je modernistično, intenzivno se ukvarja z obliko in barvo v prostorih hrez ljudi. Sproščeno toniranje barv in omejena paleta pa mit. preprosto pomagajo ujeti vsebino stvari v prostoru. Rodil se je v Bruni vasi pri Mokronogu. Na ALI) v Ljubljani je študiral slikarstvo pri profesorjih Francetu Miheliču, Nikolaju Pirnattt, Slavku Pengovu in Gabrijelu Stupici. Diplomiral je leta 1949. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1979 yt izvirne slikarske dosežke. P. II. F. Poti do evropskega kulturnega denarja Kranj - V sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj je bila pretekli četrtek v Mestni hiši predstavitev programa Evropske unije Kultura 2000 in v podaljšku tega Kulturne stične točke v Sloveniji, ki deluje v okviru Zavoda SCCA v Ljubljani. Predstavljeno tudi spletno orodje Artservis. Glede na to, da je šlo za predstavitev enega od načinov, kako iz žepa plašča Evropske skupnosti "izmakniti kakšen euro" za uresničevanje kulturno-umetniških projektov, bi s strani zainteresiranih pričakoval nekoliko boljši obisk. Še posebej zato, ker možnosti sofinanciranja niso namenjene zgolj javnim zavodom in institucionaliziranim organizacijam na področju kulture, ampak tudi zasebnim kulturnim in umetniškim pobudam. Kot je uvodoma Kulturno stično točko v Sloveniji (KST) predstavila predstavnica le te Mateja Lazar, je ta predvsem informacijski urad, namenjen posredovanju in izmenjavi informacij, povezanih z izvajanjem kulturnega programa Evrope unija Kultura 2000. Hkrati pa omenjene točke, trenutno v 28 državah (15 državah EU, 3 EFTE in 12 državah kandidatkah), programe promovirajo na nacionalni ravni, pomagajo pa tudi iskati partnerje v tujini. Program Kultura 2000, ki je trenutno edini krovni kulturni program Evropske skupnosti, je namenjen le mednarodnim kulturnim projektom, v katerih morajo sodelovati partnerji iz najmanj treh držav. Slovenija je polnopravna članica programa postala lani in domači kulturni izvajalci bodo tako letos lahko prvič sodelovali tudi s svojimi projekti (odobrenih je bilo pet). Leto poprej smo Slovenci zgolj sodelovali z drugimi državami, v enega takih projektov Lepa pušča se je ob Italijanih in Avstrijcih vključil tudi Gornjesavski muzej Jesenice. Letošnji razpis je namenjen projektom, ki se bodo začeli leta 2004, kot poglavitno (ne pa edino) področje pa bo kulturna dediščina. Poleg slednje bodo s strani EU sofinancirani še projekti na uprizoritve-nem, vizualnem in literarnem področju. Projektom bo namenjeno 167 milijonov evrov, kar je približno 39 milijard tolarjev. Prijaviti bo moč enoletne akcije oziroma večletne projekte z dolgotrajnejšim učinkom. Pri prvih bo na voljo 50 - 150.000 evrov, sofinancirana pa bo polovica vrednosti projekta. Medtem, ko je tu potrebno pridobiti vsaj še dva sopartnerja iz drugih držav, pa naj bi pri večletnih projektih sodelovalo pet držav. Evropska skupnost bo sofinancirala 60 odstotkov vrednosti projekta in sicer od 50 - 300.000 evrov. Prednost bodo imele države EU in kandidatke pristopnice, dejavniki prednosti pa so tudi čim-večja odprtost projekta za širšo javnost in čim večja mobilnost sodelujočih umetnikov in strokovnjakov. Roka za prijave sta 15. oktober za enoletne projekte in prevodno literaturo in 30. oktober za večletne projekte. Za projekte v letu 2002 je naprimer sodelovalo 28 držav v 224 projektih, kar je približno 50 odstotkov od vseh prijavljenih. Donacija bo izplačana v dveh obrokih, takoj 70 odstotkov in ob zaključku projekta še 30 odstotkov. Kot je povedala Lazarjeva, naj bi mnenja in predloge zainteresirani na Kulturno stično točko sporočili do 10. julija, za to pa je namenjen tudi elektronski naslov ccp@scca-ljubljana.si. V nadaljevanju je Alenka Pirman predstavila še spletno orodje Artservis, (www.artservis.org), ki je namenjeno umetnikom, teoretikom in administratorjem sodobne umetnosti. Gre za obsežno podatkovno bazo, s trenutno več kot 880 podatki, razpisi, vabili za sodelovanje... Uporaba spletnega orodja je brezplačna, deluje pa po sistemu solidarnostnega širjenja informacij, kdor ve informacijo, jo posreduje naprej... Podobna predstavitev bo v kratkem tudi na Jesenicah. I.K. Kuhinjsko tihožitje. 1963, olje na platno, 73 x 59 cm. Pftjvenieite* darilo avtorja leta 2tX)2 za Zbirko Prešernovih nagrajencev. Galerija Prešernovih nagrajencev Pavšlarjeva hiša Kranj in Avla Mestne občine Kranj Piše Eva Senčar i S knjigo o Rakave FRANCE SLANA .< >. ,-. „ ?8 mi Pavšlarjeva hiša. Kranj Veliki družinski pravni priročnik, Bojan Kukec, Založba Arkadija, Ljubljana 2002, 2003, 566 str., 14.950 sit. Mislite, da se vam je zgodila krivica, izčrpali pa ste le vsa razpoložljiva pravna sredstva v Sloveniji (prvostopenjsko, višje in vrhovno sodišče, včasih celo pritožba na Ustavno sodišče)? Obrnete se lahko še na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP), kjer obravnavajo vloge oseb, ki zatrjujejo, da so jim bile kršene pravice po Evropski konvenciji o človekovih pravicah, h koterije leta 1994 pristopila tudi Slovenija. Vendar pa tu veljajo določene omejitve: to ni prizivno sodišče in ne more razveljaviti sodbe domačih sodišč; ker delu- je v okviru Sveta Evrope, se obravnavajo le kršitve držav pogodbenic; vloga je mogoča, ko krši človekove pravice država in ne fizična oseba; potrebno jo je vložiti v šestih mesecih od dneva sprejetja končne odločitve po domačem pravu, podajo pa jo lahko posameznik ali skupine sami, če pa preko zastopnika, mora biti ta odvetnik; vloga je najprej lahko napisana v slovenščini, ko se sproži kolesje, nadaljnja korespondenca poteka v angleščini ali francoščini. Obrazec in natančne informacije se nahajajo na Informa-cijsko-dokumentacijskem centru Sveta Evrope. Stroške postopka krije pritožnik, predsednik senata pa mu lahko odobri pravno pomoč pri zastopanju, če vlagatelj nima dovolj sredstev za pokritje stroškov. Mnogo zadev sodišče zavrne že v prvi fazi preizkusa, in sicer, ker niso bili strokovno pravilno pripravljeni. Po zadnjih podatkih ima Slovenija trenutno odprtih okoli dvesto zadev, od katerih večina še ni prešla prvo fazo 'začasnega spisa' - kot srečanje s Scilo in Karibdo imenuje preplutje vseh faz na Evropskem sodišču avtor Bojan Kukec, pravnik, specialist de- lovnega prava, s sodniško in predavateljsko prakso, je ustanovitelj in odgovorni urednik glasila Odvetnik ter stalni izpraševalci na pravniških državnih izpitih. Z 'enakostjo orožij', piše Kukec, se celo na Evropskem sodišču ne morejo pohvaliti; tožena država s svojim pravosodnim aparatom in odprtini finančnim 'koritom' na eni strani in zasebni pritožnik brez pravnega znanja, poznavanja uradnega jezika in ustreznih finančnih sredstev na drugi strani. In nenazadnje, tudi tu je postopek veliko predolg: od tri do pet let. ESČP je le insert v poglavju o mednarodnem pravu. Priročnik, ki je nasledil Domačega pravnika iz leta 1976, torej iz popolnoma drugačnega družbenega sistema, bralca vodi skozi pravne labirinte družinskega in delovnega prava, prava socialne varnosti, gospodarskega in podjetniškega, potrošniškega civilnega in dednega prava. Mnogim ni jasno, katere so temeljne človekove pravice v Sloveniji, kako priti do brezplačne pravne pomoči, kako ravnati v primeru policijskega pridržanja, doseči nižjo osnovo za dohodnino ali kdaj moramo k notarju. _I~MMHI Saj se potem doma stuširaš! Najbolj pogost odgovor osnovnošolcev, ki so petek popoldne izkoristili za namakanje. Vročina je že nekaj časa neznosna. Umazanija, ki se je nabrala v obrobju reke ali jezera, jih ni motila. Francka iz Kranja se je pred časom razburjala: "Kaj je s kranjskimi veljaki? Vročina je vse hujša, bazen pa še ni narejen". Potem je bil bazen zgrajen, pa so ga zasedli vaterpolisti. Kranjčani komaj čakajo, da bodo lahko užili radosti novega bazena. Ostala Gorenjska se ravno tako utaplja v vročini in kopanje oziroma namakanje konec tedna še kako prav pride. Tisti, bližje bohinjskemu in blejskemu koncu, se zapeljejo do jezera in se namočijo v vodi, ki ima že več kot 20 stopinj. Letošnje junijske vročine ne moremo pravzaprav primerjati z nobeno vročino ostalih mesecev, saj mlajše generacije sploh ne pomnimo take vročine. Kak dan morda, vendar Radijci vlekli vrv in obvladovali žogo Na glavo, na noge v Kokro - sploh ni važno, le da ni bilo vroče. Takole so merili moči med seboj Jeseničani (Radio Triglav) in Tržičani (Radio Gorenc), ki so v boj za šampanjec poslali tudi brata Primožič iz Loma. Začel se je čas piknikov in Radio Triglav se je odločil, da se bodo tudi letos radijci (bolj za šalo kot zares) preizkusili na nogometnem turnirju ter v vlečenju vrvi. Da pa je bilo razpoloženje še bolj sproščeno, je pripomoglo tudi obmetavanje z vodnimi balončki. V petek so se predstavniki gorenjskih radijskih postaj zbrali na že tradicionalnem pikniku Radia Triglav v Ribnem pod Ribensko goro. Zanimivost prijavljenih šestčlanskih radijskih nogometnih ekip je bila vsaj ena ženska predstavnica. Tako so preizkusili svoje nogometno znanje gostitelji Radio Triglav ter Radio Kranj, Gorenje in Sora. Za lepši dan je poskrbela tudi zvesta poslušalka Radia Triglav Milka z Ribnega, ki je prisotne pogostila s češnjami. Alenka Brun, foto: Tina Doki ne že junija. Včasih smo se veselili sončnih vikendov in priprava na kopanje v Bohinju ali na Bledu je bila podobna pripravam na celodnevni izlet. Danes pride petek popoldne in mladina ne pomisli na morje, ker nima denarja, starejši pa se odpravijo na morje v upanju na boljše, nakar ugotovijo, da ima morje okoli 28 stopinj, temperatura pa se giblje okoli štirideset stopinj Celzija. Senca je postala zlata vredna. Bazeni se polnijo, zadostuje tudi košček reke ali jezera Šolarjem so počitnice vse bližje. Nekateri že počitnikujejo. Predvsem dneve preživljajo ob letnih bazenih, kjer se temperatura vode giblje med 26 in 28 stopinjami Celzija, odprti pa so največkrat do šeste, sedme zvečer, pa tudi z višino vstopnine ne pretiravajo. Vsaj zaenkrat ne. V Tržiču so konec tedna uvedli nočno kopanje. Prijazen reševalec Andrej je razložil, kako in kaj je z njihovim bazenom. Radovljiški bazen je med Gorenjci precej priljubljen, ker naj bi bil po njihovem mnenju med čistejšimi. Celo Kropa ima svoje letno kopališče, mladini pa je konec tedna že prav vseeno, kje se namakajo, samo da ni treba daleč, da ni parkirnine, da je senca in nekaj vode. Problem je le umazanija, vendar otroci o tem ne razmišljajo, saj se bodo potem doma stuširali oziroma umili. Bohinj in Bled še nista začela prave kopalne sezone, vendar ob vikendih so plaže popolnoma zasedene. Sploh Bled ob vikendih spominja na Portorož: eden na drugem in eden čez drugega. Po besedah kopalke Tanje je trenutno najboljše kopanje v jutranjih urah. Na Šobcu naj bi bila voda še vedno prijetno mrzla, medtem ko bo v primeru nadaljnje vročine še več ljudi iskalo hladne kotičke ob vodi. Dekleta ne tja, tam je regata Brajnikov memorial, policijsko tekmovanje v športu in znanju so poimenovali tudi Pohod razuma volje in moči. Z veslanjem so začele kranjske policistke. Bled - Na Bledu je v petek in soboto potekal jubilejni Brajnikov memorial, ki je posvečen Mitji Brajniku, ki je 1997. leta tragično preminil pod Okreš-ljem. Memorial sestavljata dva tekmovalna dneva, ki pa sta sestavljena iz več etap. Veslanje po Blejskem jezeru, tek do strelišča, kjer streljajo z AP 7, 62 na 50 metrov s petimi naboji, kolesarjenje z gorskimi kolesi skozi dolino Radovne do Kovinarkse koče in gorski pohod je prišlo na vrsto prvi dan tekmovanja. Naslednji dan pa so policisti začeli z gorskim pohodom, veslali po Bohinjskem jezeru, kolesarili in se na koncu čez Talež spus- tili na prireditveni prostor v Ribnem, kjer so razglasili najboljše in tako tudi letos pokazali, da njihova vzdržljivost nekaj velja. Letos je bila udeležba na memorialu rekordna, saj je prišlo sedemindvajset policijskih ekip iz vse Slovenije, od tega celo dve ženski ekipi. V dveh dneh tekmovanja so ekipe pridno nabirale točke in na koncu so pri ženskah slavile Kranjčanke pred Ljubljančankami ter pri moških, kot že več let zapored, policijska Specialna enota. Presenetili so Avstrijci, saj so kot edina tuja ekipa pristali na tretjem mestu, druga pa je bila Gorska šola Slovenske vojske. Alenka Brun, foto: Tina Doki Ker naj bi se njihova Simona (po besedah moških sodelavcev) "rodila v čolnu", so za začrtano pot veslanja po Blejskem jezeru potrebovale le dobre pol ure. • s kartico ali knjižico • enostavno in hitro odpiranje • dostop do množice finančnih storil • na več kot 550 poštah PBS. POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. IDirti Vitn Kraivheria 5. 2000 Mnrih, Andrej, Uroš in Matej so v Hotemažah skakali v reko Kokro, se prav prijetno zabavali in bili najbolj zadovoljni z osvežitvijo. Podobno je bilo tudi na Bobovku, pa v Preddvoru v jezeru Crnava. Pravzaprav nihče od mladih še ne razmišlja o morju. Večina ljudi se še vedno odloča za hrvaško obalo, predvsem Dalmacijo, nekateri bodo šli na Pag, drugi na Hvar, najbolj zanimivi pa so tisti, ki pravijo, da sploh ne" gredo na morje, ker je slovenska obala prepolna, preobremenjena in pre- bere Novice, posluša poročila in obožuje nogomet. Prodajalka Mateja pa pravi, da preživeti vikend na morju pomeni za njeno denarnico precej velik zalogaj: "Kakorkoli pogledam, se ne izide. Cestnina, parkirnina, hrana in bencin. Vseeno, če grem na Šobec." Obstajajo pa tudi taki, ki se vsak petek takoj po službi odpeljejo na morje. Takim denar pač ne predstavlja ovir. Zanimivi so odzivi na vročino. Sodelavka pravi, da v taki vročini človek razume šale o Črnogorcih in kar naenkrat sploh niso Urša in Miha sta uživala v Tržiču, pohvalila vodo in Miha meni, da se bosta poleti vseeno odpravila na morje:" Za kak teden v Dalmacijo." draga, da pa imajo Hrvatje probleme sami s seboj in posredno potem tudi s slovenskim gostom. "Slovenci so bili tisti, ki so staknili salmonelo. Slovenski ribič jih kar naprej "kasira"," je komentiral obisk hrvaške obale Gorenjec, ki ob jutranji kavi več tako smešne. Bolj ko nam je vroče, manj razmišljamo. Večina stremi za hladno pijačo, senco in koščkom vode, kamor se bo namočila, morda celo kak kilometer odplavala. Alenka Brun, foto: Tina Doki KAM V NASLEDNJIH DNEH? Četrti kolesarski vzpon na Ambrož Kolesarski vzpon na Ambroža bo 22. junija s startom ob 10. uri izpred pizzerije Pod Jenkovo lipo in ciljem na Ambrožu pod Krvavcem (odcep za kmečki turizem Slatnar). Prijave z vplačilom sprejemajo na dan prireditve od 8.30 do 9.45 ure na mestu starta. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vse ostale informacije na telefonski številki 041 679 432 (Lojze Dežman). Mednarodni maraton Železna Kapla - Preddvor Start bo 22. junija ob 10. uri v Železni Kapli, cilj pa pred občino v Preddvoru do 16. ure. Pravico do udeležbe na maratonu imajo tekači in tekačice letnikov 1985 in starejši z uradno štartno številko, ki ni prenosljiva. Izpolnjene prijavnice pošljite najkasneje do 18. junija na naslov: Klub Trmastih, Bolska 46, 4205 Preddvor ali po elektronski pošti: klubtrmastih@email.si. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonskih številkah 041 624 158 ali 031 840 290. 14. Mošenjski tek Tek bo v soboto, 21. junija, s pričetkom ob 17. uri. Start in cilj bosta pred Kulturnim domom v Mošnjah. Dolžine prog in kategorije so različne. Prijavite se lahko uro pred startom. Štartnina znaša za dečke in deklice 300 tolarjev, za člane in članice 1500. Prvouvrščeni v posamezni kategoriji prejmejo medalje. Po razglasitvi rezultatov sledi žrebanje nagrad. Informacije na 041/ 608 231 (Zvone Potočnik). Tretji tek po ulicah Radovljice za pokal državnosti Tek bo v sredo, 15. junija, ob 18. uri. Tekaška proga poteka po osrednjem delu mesta s startom in ciljem na Gorenjski cesti pri Linhartovem spomeniku. Tekmuje se na štiri, šest in osem kilometrov. Proga je v celoti asfaltirana. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo pokale, tekač in tekačica z najboljšim časom pa prejmeta poseben pokal. Prijavite se lahko uro pred začetkom teka, ki bo ob vsakem vremenu. Alenka Brun Čop ostaja gospodar Blejskega jezera Naš najboljši veslač Iztok Čop je tudi na 48. mednarodni blejski regati dvakrat zapored zanesljivo opravil s tekmeci - Nedeljska spominska tekma Saša Mirjaniča domačemu četvercu brez krmarja. NOGOMET Bled - Letošnja tradicionalna junijska mednarodna veslaška regata je na Bled privabila množico veslačev od blizu in daleč, vendarle pa naši najboljši na vodi niso imeli prida pravih konkurentov, saj tekmeci večina hranijo moči za bližnjo tekmo svetovnega pokala, ki bo ta konec tedna v Munchnu. Tekmovanje na Blejskem jezeru je potekalo od petka popoldne do nedelje, finala pa so bila na sporedu v soboto in nedeljo dopoldne. Oba dneva je v članskem enojcu slavil član domačega kluba Iztok Čop, ki je bil po nedeljski tekmi seveda lahko zadovoljen. Kot je povedal, je vsaka zmaga sladka in dobrodošla, tekmovanje pa je zanj pomenilo predvsem dober trening. Pomemben preizkus pripravljenosti pred novo postajo tekem svetovnega pokala je bil nastop Luka Špika in Mateja Prelo- ga, ki sta tekmovala skupaj v dvojnem dvojcu in zmagala tako v soboto kot v nedeljo. Čeprav sta imela še nekaj "tehničnih" težav, pa jima je šlo v nedeljskem nastopu že precej bolje kot v sobotnem, čeprav sta obakrat slavila brez večjih težav. Kot je povedal Luka, bo za bodočnost čolna v tej sezoni zagotovo še kako pomemben nastop konec tedna v Nemčiji. Kot kaže, ima lepo bodočnost tudi četverec brez krmarja, v katerem letos veslajo Tomaž in Miha Pirih, Grega Sračnjek in Rok Kolander. Na Bledu so zanesljivo slavili tako v soboto kot v nedeljo, še posebno pa so se zmage veselili v nedeljo, ko so z rok nekdanjega reprezen-tanta Sadika Mujkiča prejeli pokal za zmago v memorialni tekmi v spomin prezgodaj umr- Slovenski reprezentančni četverec brez krmarja v postavi brata Miha in Tomaž Pirih, Grega Sračnjek in Rok Kolander je slavil tudi na nedeljski tekmi v spomin Saša Mirjaniča. Iztok Čop je bil brez prave konkurence ta domači preizkušnji. jbotni kot nedeljski lega člana nekdanjega blejskega četverca brez krmarja Saša Mirjaniča. Edini naš članski reprezentančni čoln, ki na Bledu ni nastopil povsem po pričakovanjih, je bil dvojni četverec, saj so Boštjan Božič, Žiga Galičič, Davor Mizerit in Gregor Novak tako v soboto kot nedeljo zaostali za italijanskim čolnom F.I.C., italijansko reprezentančno ekipo B. "Konkurenca na blejski regati je bila takšna, da smo lahko pričakovali, da bodo naše reprezentančne posadke na tekmah zmagovale. Ne le z milimetrsko razliko, ampak zanesljivo. V bistvu je to uspelo vsem, razen dvojnemu četvercu. Res italijanska posadka ni bila slaba, vendar pa so naši fantje na zadnjih Savčani pripravljeni na domačo dirko "Domača dirka je za nas vedno poseben izziv, dejstvo pa je, da bo tudi tokrat vsaj sto nastopajočih dirkalo za zmago," pred 36. Veliko nagrado Kranja pravi trener kranjske Save Marko Polanc. Kranj - Ta konec tedna bosta Kranj in Gorenjska ponovno "utripala" s kolesarji, saj bo Kolesarski klub Sava v soboto organizator dirke Po ulicah Kranja za profesionalce in amaterje, v nedeljo pa se bodo na 36. dirki za Veliko nagrado Kranja in Memorial Filipa Majcna kolesarji v kategoriji do 23 let pomerili za točke svetovnega pokala. Sobotna dirka "Po ulicah Kranja" bo zanimiva tako za kolesarje kot gledalce, saj bo potekala po krožni progi od Maistrovega trga, do Planine, Čir-škega klanca in po Jelenovem klancu. Start bo ob 18. uri pred Staro pošto, cilj pa po tridesetih krogih, oziroma 87 kilometrih prav tako pred Staro pošto. Na dirki naj bi nastopilo okoli 120 domačih in tujih kolesarjev, med njimi tudi Zoran Klemen-čič, Uroš Murn in Martin Hvastja. Za točke svetovnega pokala pa bo štela nedeljska dirka, 36. Velika nagrada Kranja, ki je sedaj že tradicionalno namenjena kolesarjem do 23 let. Organizatorji iz kolesarskega kluba Sava so lani po prireditvi dobili vrsto čestitk in pohval s strani mednarodne kolesarske zveze, kot je na petkovi priložnostni tiskovni konferenci povedal tehnični direktor dirke Franc Hvasti, pa so tudi letos naredili vse, da bo dirka ohranila pridobljen sloves. Udeležili naj bi se je tekmovalci 17 ekip, od tega bo seveda močno zastopstvo domačih klubov, prav tako pa naj bi se za najvišja mesta Cr t potegovali kolesarji italijanskih, avstralskih, avstrijskih, hrvaških in drugih ekip. Kot je povedal organizacijski direktor dirke Miran Kavaš, bo za nemoten potek tekmovanja skrbelo okoli 150 ljudi, ki pa so večina že izkušeni s pripravo in izvedbo prireditve, zato naj ne bi prišlodo zapletov. Start nedeljske dirke bo ob 10.30 uri pred kranjsko gimnazijo, nato se bodo kolesarji odpeljali proti Jezerskem, nazaj v Preddvor in prek Šenčurja, Zbilj in Jeprce v Škofjo Loko ter nato prek Starega vrha v Selško dolino ter znova v Škofjo Loko, Žabnico, Stražišče in na Šmarjetno goro, kjer naj bi bili najhitrejši že okoli 14. ure. Gorska cilja bosta na Zgornjem Jezerskem in Starem vrhu, leteča pa v Šenčurju in pri Nami v Škofji Loki. Seveda se nastopa pred domačimi navijači najbolj veselijo kolesarji kranjske Save, ki imajo v svojih vrstah odlična Kristjana Fajta in Roka Jer-šeta, tudi mlajši tekmovalci, varovanci trenerja Marka Po-lanca: Miha Švab, Janez in David Rozman in Vladimir Kerkez pa se bodo po svojih močeh potrudili, da jim bo 36.Velika nagrada Kranja ostala v lepem spominu. Vilma Stanovnik treningih imeli nekaj težav, zlasti Davor Mizerit s hrbtom, zato najbrž ta čoln ne bo potoval v četrtek na tekmo svetovnega pokala v Nemčijo," je na kratko nastope naših najboljših po nedeljski tekmi ocenil selektor Miloš Janša. Sicer pa je bilo na startu 48. regate tudi veliko mladih, obetavnih slovenskih veslačev, ki se pripravljajo na svetovno prvenstvo mladincev v Atenah in mlajših članov v Beogradu. Največ občudovanja sta v soboto požela blejska veslača Ciril Bizjak in Grega Kavaš, ki sta zmagala v dvojcu brez krmarja, v nedeljo pa sta skupaj s klubskima prijateljema Igorjem Čer-netom in Luko Pristovom v četvercu brez krmarja osvojila drugo mesto. Vilma Stanovnik KOLESARSTVO__ Gorenjci ponovno uspešni Kranj - Minulo nedeljo je v Trebnjem potekala kolesarska dirka Slovenskega pokala za dečke in mladince. Gorenjski kolesarji so se ponovno izkazali in kar nekajkrat stopili na zmagovalni oder. V kategoriji starejših mladincev se je z drugim mestom izredno izkazal član Save Tomi Jerše, njegov uspeh pa je s četrtim mestom dopolnil še Vanja Piljojčič. V kategoriji dečki A je drugo mesto osvojil Nejc Rakuš iz kolesarskega kluba Perftech Bled, člana Save Domen Rozman in Jure Kavaš pa sta osvojila 6. in 9. mesto. Med dečki B je Tomaž Šernek iz Save osvojil 4. mesto. Med dečki C pa je ponovno zmagal Mark Džamasta-gič iz Bleda, Bernard Rozman in Anže Šernek iz Save pa sta osvojila 5. in 8. mesto. T.P. PLEZANJE_ Še en finale za Čehovina Fiera di Primiero - V tem italijanskem mestecu v Dolomitih je potekala druga tekma svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Med vsemi najboljšimi sta našo vrsto ponovno zastopala Urh Čehovin in Jure Golob. Potem ko sta bila v Rusiji na prvi tekmi v finalu oba, je to na drugi tekmi z dobrim plezanjem uspelo le Čehovinu. Naslednja tekma bo čez dva tedna v Leccu, potem pa pride na spored svetovno prvenstvo. T.Č. Domžalčani znova prvoligaši Kranj - Minulo nedeljo seje končalo tudi tekmovanje v 2. slovenski nogometni ligi. Najbolje se je odrezala ekipa Domžal, ki je končno zmago na lestvici in igranje v prvoligaški druščini za konec potrdila še z visoko zmago 5:0 (2:0) nad ekipo Goriških brd. Tako so Domžalčani zbrali skupaj 74 točk, njim pa se bo v naslednji sezoni v prvi ligi pridružilo tudi drugouvrščeno moštvo, ekipa Ptuja Drave. Kranjska ekipa Triglava je prvenstvo končala s porazom, saj so z Zagorjem izgubili 2:1 (1:1). Kljub temu so v Kranju s sezono zadovoljni, saj je po jesenskem delu vse kazalo na izpad iz lige, na koncu pa so Triglavani z 38 točkami zasedli solidno 8. mesto. Iz 2. lige so izpadle ekipe Nafte, Križevcev in Železničarja. V.S. 'M SMUČARSKI SKOKI Premoč Gorenjcev Sebenje - V skakalnem centru v Sebenjah je SK Trifix iz Tržiča organiziral tradicionalni, že 14. Pokal Tržiča. Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili na skakalnicah od najmanjše, 15-metrske, do največje, 50-metrske. V vseh starostnih kategorijah v skokih in nordijski kombinaciji je nastopilo 224 tekmovalcev iz večine slovenskih klubov. Nastopili niso le člani A reprezentance. Največ tekmovalnega uspeha so imeli gorenjski skakalci in domači tekmovalci, ki so osvojili večino prvih mest. Tekmovanja so se odvijala v težkih razmerah za skoke, bila je velika vročina.^ Rezultati: Absolutno: 1.) Jaka Oblak ( Alpina Žiri ), 2.) Andrej Jezeršek, 3.) Andraž Kern, 4.) Jure Bogataj (vsi Triglav), 5.) Sašo Trpin (Stol Žirovnica), 6.) Dejan Plevnik (Triglav). Mladinci 18 let: 1.) Jaka Oblak (Alpina Žiri), 2.) Sašo Trpin (Stol Žirovnica), 3.) Žiga Rajterič (Trifix Tržič). Mladinci 16 let: 1.) Jernej Križnar, 2.) Mitja Mežnar (oba Trifix Tržič), 3.) Robert Hrgota (Velenje). Dečki do 15 let: 1.) Primož Roglič (Zagorje), 2.) Tomaž Naglic (Alpina Žiri), 3.) Luka Grobljar (Zagorje). Dečki do 13 let: 1.) Klemen Om-ladič (Velenje), 2.) Peter Kurbus, 3.) Vid Ojstršek (oba Mengeš). Dečki do 11 let: 1.) Urban Sušnik (Trifix Tržič), 2.) Rok Justin (Stol Žirovnica), 3.) Jaka Hvala (Ponikve). Cicibani do 9 let: 1.) Urh Albreht, 2.) Mitja Drinovec (oba Trifix Tržič), 3.) Rok Dolinar (Ilirija). Dekleta absolutno: 1.) Monika Pogladič (Mislinja), 2.) Urška Rozman, 3.) Tamara Kancilja (obe Triglav). Deklice do 11 let: 1.) Katja Požun (Zagorje), 2.) Monika Lesnik (Triglav), 3.) Manja Pograjc (Zagorje) NORDIJSKA KOMBINACIJA: Absolutno: 1.) Andrej Jezeršek (Triglav) , 2.) Damjan Vtič (Zabrdje), 3.) Dejan Plevnik (Triglav), 4.) Grega Verbajs (Račna), 5.) Anže Brankovič (Triglav), 6.) Marko Perše (Velenje). Mladinci do 18 let: 1.) Rok Rozman, 2.) Primož Zupan (oba Triglav), 3.) Mitja Oranič (Trifix Tržič). Mladinci do 16 let: 1.) Janez Voglar (Mislinja), 2.) Robert Hrgota (Velenje), 3.) Rok Man-dl (Šmartno na Pohorju). Janez Bešter GORSKI TEK_____ Prvaka Ines Hižar in Jože Čeh Cerklje - Po izvrstni izvedbi evropskega prvenstva v gorskih tekih leta 2001 so prireditelji, člani ŠD Krvavec iz Cerkelj, ob udeležbi 170 tekačev uspešno, na zadovoljstvo vseh, izpeljali tudi 6. gorski tek na Krvavec. Jože Čeh s številko 21 je postal nov državni prvak v teku navkerber Tek na pobočju Krvavca, ki s startom za člane in veterane od spodnje postaje žičnic od vrha Zvoha (1977 m) velja za pravi markantni gorski tek, je veljal tudi za državno prvenstvo navkreber in hkrati izbirni tek za nastop štiričlanske reprezentance na letošnjem EP v italijanskem Trentu. Tako je bil članski tek prava drama, saj je prvaka in reprezentanco odločilo šele zadnjih 500 metrov ciljne strmine Zvoha. Novi državni prvak Jože Čeh (Lenart, čas 57.04) je namreč petouvrščenega Stanka Janžekoviča (Železniki, 57.23) premagal za vsega 19 sekund. Vmes so se uvrstili: srebro Andrej Mesner (Maribor), sicer kralj Grintavcev, bron Kamničan Sebastjan Zarnik (KGT Papež), četrti pa je bil legenda teka navkreber Igor Šalamun (KGT Papež), bili pa so vsega 9 sekund pred malim Janžekovičem. Gorenjske tekače sta med prvo deseterico povedla v slovenski vrh osmi Marjan Zupančič in deseti Boštjan Hrovat, ki računa na prvenstvo gor - dol avgusta na Lubniku. O konkurenci priča le deveto mesto lanskega pokalnega zmagovalca Bošjana Novaka (Šmarna gora). Če Čeh Šalamonovega rekorda 54:57 ni ogrozil, pa je svoj lastni rekord za 11 sekund popravila Ines Hižar (Šmarna gora). "Bil je že čas. Štiri leta je že dolga doba," je bila zadovoljlna Ines v cilju, 1,2 minute pred dvojčico Tino Hižar (Papež) in Matejo Šuštaršič. Veteranska prvakinja je Olga Grm (Trmasti), med mladinci je novi prvak Peter Lamovec (Tabor Žiri), Uroš Tomec (KGT Papež) je bil tretji. Med veterani je prvak triglavski tekač Franci Teraž (Mojstrana), med starejšimi veterani pa Jože Rogelj pred Janezom Udovičem (Fitness Ponel fit) in Stanetom Gabrom. Med mladinkami je bila Urša Rebernic (Papež) druga. Metod Močnik, foto: Gorazd Kavčič Torek, 17. junija 2003 ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS -11. STRAN Namesto slovesnih fanfar so peli pendreki Evropsko prvenstvo v vaterpolu v Kranju se še zdaleč ni končalo po željah športnikov in ljubiteljev vaterpola, saj sta tako naša ženska kot moška reprezentanca osvojili zadnje mesto, podivjani navijači pa so po finalni tekmi onemogočili celo zaključno slovesnost. Kranj - "Ne vem, kaj se dogaja, nikogar ni, ki bi kaj pojasnil, sicer pa vse vidite," je ob nedeljski finalni tekmi zmigoval z glavo "dežurni novinar" letošnjega evropskega prvenstva v vaterpolu Aleksander Gasser, ko smo zbrani novinarji na običajnem mestu po tekmi skušali dobiti izjave organizatorjev o tem, kako bodo ukrotili podivjane hrvaške navijače in če je res, kar so trdili srbski reprezentantje, da njihovih niso pustili na prizorišče finala.... Slavje, ko so si ga po živčni igri in ob vzklikanju vse kaj drugega kot športnih gesel na koncu vendarle zaslužili branilci naslova evropskih prvakov, va- V finalni tekmi ženskega dela evropskega prvenstva na Kodelje-vem je naslov evropskih prvakinj osvojila ekipa Italije, ki je naslovu aktualnih svetovnih prvakinj po zmagi nad Madžarkami dodala še naslov aktualnih evropskih prvakinj. Tretje mesto je osvojila reprezentanca Rusije. Vaterpolisti Srbije in Črne gore so kljub močnim pritiskom hrvaških navijačev zdržali in zasluženo obranili evropski naslov vaterpolskih prvakov. terpolisti Srbije in Črne gore, ki so bili v vodi po podaljških boljši 9:8, 8:8(2:3, 1:0,3:4, 2:1), se je sprevrglo v divjanje na tribunah, ob in pred bazenom, stepi i pa so se celo na novinarskih tribunah, kamor so organizatorji omogočili prihod redkim srbskim navijačem, ki so vendarle prišli na tekmo. Potem, koje na- povedovalec miril razgrete navijače najprej v slovenščini, nato pa tudi v srbohrvaščini in ko vse skupaj ni veliko zaleglo, je bil prisiljen oznaniti, da je prvenstvo končano in da slovesnega zaključka s podelitvijo kolajn najboljšim ekipam ne bo. V močnem policijskem spremstvu so vaterpoliste nato odpelja- li do garderob, policisti so z gumijevkami in solzilcem hkrati krotili navijače, oglašale so se policijske sirene in sirene rešil-cev, nad Kranjem pa je še dolgo krožil policijski helikopter. Res zaključek prvenstva, ki ga nismo želeli, saj so vaterpolisti na koncu namesto slavja doživljali hude trenutke, ko so se nekateri bali celo za svoje najdražje na tribunah.... Slovenski vaterpolisti, ki so tekmo večina gledali iz okolice bazena, so le zmajevali z glavami, selektor naše reprezentance Igor Štirn pa je nemočno opazoval divjanje na tribunah in upravičeno vzdihoval: "Saj nam bodo razbili nov bazen!" Potrgani stoli iz tribun so namreč leteli iz vseh strani, kdor je lahko, je odvrgel, kar je imel.... Sicer pa so naši fantje na sklepno nedeljsko tekmo turnirja prišli bolj slabo razpoloženi, kajti domače evropsko prvenstvo so -tako kot dekleta že v torek - v petek končali s porazom proti ekipi Nizozemske in na tekmo- Osvojila ju je odbojka na mivki "Že na prvem tekmovanju v odbojki na mivki sva osvojili tretje mesto in to je bil za naju res lep izziv, da ne odnehava. Sedaj se že veseliva svojega prvega nastopa na evropskem mladinskem prvenstvu," v en glas zatrjujeta mladi Škof- jeločanki Meta Dagarin in Taja Verčič. Škofja Loka - Meta Dagarin in Taja Verčič sta dijakinji drugega letnika škofjeloške gimnazije, sicer pa navdušeni odboj-karici. Obe sta odbojko začeli trenirati že v osnovni šoli, ker pa sta se izkazali, pa jih je trenerka Sabina Čuk povabila v Ženski odbojkarski klub Partizan in obe sta začeli z rednimi treningi. Sedaj sta tudi članici škofjeloške odbojkarske ekipe, pred dvema letoma pa sta ugotovili, daje njuna posebna strast odbojka na mivki. "Pred dvema letoma naju je Sabina prijavila na državno prvenstvo v odbojki na mivki, ki je bilo organizirano v Izoli. Če- Poleg Mete Dagarin in Taje Verčič bosta na evropskem prvenstvu do 20 let v Salzburgu Slovenijo zastopala tudi Jure Žerder in Tine Urnaut iz Raven na Koroškem. pravita dekleti, ki sta hkrati veliki prijateljici. "Seveda je pomembno, da dobro znaš osnove odbojke, pri odbojki na mivki, kjer je pač vse odvisno le od dveh igralk v polju, pa je pomembno tudi, da se res dobro razumeta. Sva tudi sicer prijateljici in tako laže skupaj trenirava," pravi Taja, ki je visoka 173 centimetrov, Taja Verčič fantje iz kluba urejajo igrišče za odbojko na mivki," pravi Taja, ki tako kot Meta že težko čaka, da bosta trenirali doma in za igro navdušili tudi soigralke. Nekatere že igrajo, še večjih bo gotovo, ko se na treninge ne bo treba voziti. Kljub temu da sta Meta in Taja nastop na evropskem prvenstvu v začetku julija v Salzburgu vzeli zelo resno in se nanj pripravljata skoraj vsak dan, pa pravita, da se ne slepita s kakšnim posebnim rezultatom. PLES "Zagotovo bova med mlajšimi, nastopali bova prvič in tudi kon-kurentke, ki odbojko na mivki trenirajo vse leto, bodo najbrž •bolje pripravljene. Kljub temu si želiva dobro nastopiti in na svoji prvi mednarodni preizkušnji dobiti izkušnje, ki nama bodo prišle prav v naslednjih sezonah," pravita navdušeni odboj-karici, ki upata, da bosta imeli v Avstriji tudi precej navijačev. Vilma Stanovnik foto: Tina Doki Meta Dagarin prav prej skupaj še nikoli nisva igrali odbojke na mivki, sva se odlično ujeli in osvojili tretje mesto. Bili sva res presenečeni in sklenili sva, da ne odnehava. Tudi lani sva nastopili na državnem prvenstvu in osvojili drugo mesto, na državnem prvenstvu do 19 let pa tretje. Tako sva si prislužili tudi vstopnico na evropsko prvenstvo v odbojki na mivki do 20 let," o svojih začetkih igranja odbojke na mivki Meta pa je še nekaj centimetrov manjša. "Res sva morda po centimetrih malce manjši, vendar to ni odločilno. Centimetre skušava nadomestiti z borbenostjo, pa tudi s treningi. Žal naš klub v Škof ji Loki nima igrišča za odbojko na mivki, zato trenirava v športnem centru v Besnici. Upava pa, da bo kmalu bolje, saj ravno sedaj med gimnazijo in osnovno šolo v Podlubniku naši Tržičana državna prvaka Tržič - Plesni klub Apolonij iz Maribora je organiziral konec prvega junijskega tedna državno prvenstvo v akrobatskem ročk and rollu v Ljubljani. Tam se je potegovalo 52 plesnih parov iz šestih slovenskih plesnih klubov za naslov državnega prvaka. Plesni pari iz Plesnega kluba M Tržič so tudi tokrat uspešno nastopali. V kategoriji starejših mladincev je par Jure Markič in Mclanija Kogoj že drugo leto zapored osvojil naslov državnega prvaka, par Uroš in Špela Mandelc pa je v isti kategoriji zasedel 2. mesto. V članski B kategoriji, kjer je zmago slavil par Brčič - Behin iz PK Apolonij, sta 7. mesto zasedla David Rezar in Silvtfa Hren iz Plesnega kluba M Tržič. Iz tega kluba se je v kategoriji mini uvrstil še par Aleks in Kim Peternel na 12. mesto. V kategoriji mlajših mladincev je zmaga spet pripadla klubu organizatorja prireditve, kar je dosegel par Herga - Geršak. S. S. vanju osvojili zadnje, 12. mesto. Rezultat petkove tekme za 11. mesto je bil namreč 4:7 (0:2,0:0, 0:2, 4:3) za Nizozemce. "Na koncu prvenstva sem z našimi igrami veliko bolj zadovoljen kot z rezultati, vendar tik po prvenstvu še težko rečem, ali bom kariero nadaljeval ali pa zaključil. Ne da ne bi mogel več igrati, toda fantje moramo ob igranju tudi živeti. Mi profesionalno treniramo, zaslužimo pa kot dokazali, da lahko igramo tudi z "velikimi" ekipami in gotovo smo naredili velik korak od Firenc. Gotovo bi zdržali in napredovali tudi naslednji dve leti, toda kot kaže trenutno, bo za večino nas, malce starejših, to zadnje evropsko prvenstvo in vsaj jaz se od športne kariere najbrž poslavljam." Z malce grenkim priokusom pa so se od prvenstva poslovili tudi Madžari, ki so sicer v boju Naši vaterpolisti so na zadnji tekmi v petek morali priznati premoč Ni zozemcem in na prvenstvu osvojili zadnje, 12. mesto. amaterji, oziroma malce bolje, saj amaterji ne zaslužijo ničesar, mi pa vendarle nekaj malega. Tako bomo najbrž večina začeli razmišljati o resnih službah in končali z igranjem, vendar bomo končne odločitve sprejeli v miru po prvenstvu," je po zadnji tekmi slovenske reprezentance povedal kapetan Krištof Štroma-jer in dodal: "Na prvenstvu smo ŠAH za tretje mesto v nedeljo popoldne premagali ekipo Rusije 12:6 (2:1, 4:3, 3:2, 3:0), večina poznavalcev vaterpola in tudi sami pa so napovedovali, da se bodo borili za lovoriko evropskih prvakov. Ta tako po Kranju še vedno ostaja v rokah ekipe Srbije in Črne gore. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Znana finalista pokala Slovenije Kranj, Nova Gorica - Finalista pokala Slovenije v šahu sta Šahovski klub Nova Gorica, ki je premagala ŠD 3D Vrhniko, in druga ekipa Šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj, ki je premagala svojo prvo klubsko ekipo. V Novi Gorici sta dvoboj odločila Jure Borišek in Vojko Srebrnič z zmagama nad Leonom Gostišo in Matjažem Justinom. Na prvi deski je Aljoša Grosar remiziral z Matejem Šebenikom, na četrti pa Ana Srebrnič s Simonom Jeričem, skupaj torej 3:1. V Kranju je šlo za klubski derbi prve in druge ekipe. Za prvo so nastopili družina Orel z okrepitvijo Petrom Kovačičem. Tokrat je bila močnejša druga ekipa (Boštjan Markun - Oskar Orel 1:0, Žiga Žvan - Peter Ko-vačič remi, Matej Sušnik - Anže Orel 1:0 in Matjaž Šlibar - Simona Orel 0:1), ki seje do finala prebila kot zmagovalka pokala Gorenjske. Gostitelji finala bodo Kranjčani. Aleš Drinovec BALINANJE Prepričljiva zmaga Centra Kranj - V sedmem krogu državnih balinarskih lig so gorenjska moštva igrala uspešno, saj do točk nista prišli le dve ekipi, ki pa sta izgubili v gorenjskih obračunih. Vsa pozornost je bila prejšnjo soboto usmerjena v superligaški spopad med Hujami in Centrom Pekarno Vrhniko, ki so ga zlahka dobili gostje (7:17). Jeseničani so doma s 14:10 ugnali Jadran Hrpelje Kozino, Bistrica je tako kot ostali brez težav v gosteh Ugnala letos slabi Mlinar Padno (4:20), medtem ko se bo drugi derbi tega kola med Lokateks Trato in Krimom Špico odigral jutri. Vrstni red: Lokateks Trata in Center Pekarna Vrhnika po 18, Huje 15, Krim Špica in Sloga po 12, Jesenice 11, Bistrica 10, Skala Casino K bar 6, Jadran Hrpelje Kozina in Mlinar Padna sta brez točk. V 1. ligi je bil na Primskovem prav tako na sporedu gorenjski derbi. Kranjska prvoligaša Primskovo in Planina sta se razšla z najtesnejšim izzidom - 13:11 in se tako na lestvici poravnala. Vrstni red: Luka in Antena po 15, Zabiče in Hrast Kobjeglava po 13, Planina in Primskovo po 12, Brdo 11, Jadran Izola 6, Planine Ko-zlek 5, Orlek Javor 3. V 2. ligi - vzhod so bila uspešna vsa tri gorenjska moštva. Tržič je na domačem balinišču premagal E1S Budničarja s 16:8, Radovljica Alpetour je bila prav tako doma boljša od Fužin (22:2), Partizan Mengeš pa je gostoval v Duplici in zmagal z 10:14. Vrstni red: Zarja 20, Radovljica Alpetour 18, Velenje Premogovnik 13, Partizan Mengeš 12, Tržič 11, E1S Budničar 10, Dobrova 9, Fužine 5, LUS Duplica 4, Mirna 3. S.Š. Pazite se vročinske kapi! V hudi vročini je krvni obtok počasnejši. Srčni bolniki, otroci in nosečnice bolj ogroženi. V kranjskem ZD ni povečanja nujnih primerov. Kranj - Vročinski val traja že drugi teden. Sredi dneva se ozračje segreje tudi do 36 stopinj Celzija. Ohladi se šele ponoči. Ljudje so utrujeni, za starejše osebe je v taki vročini že hoja napor, vročina pa še posebej ogroža srčne bolnike, astmatike in bolnike s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Nekateri minule dni sploh niso stopili iz stanovanja. Vročina in sopara ne popuščata. In tudi vremenoslovci še ne napovedujejo večjih padavin in ohladitev. Idealni pogoji za vročinsko kap. V hudi vročini se krvni pretok usmeri v kožo in znojenje, kapilare se zato, da ublažijo vročino, razširijo in krvni obtok je manj učinkovit. Manjša je tudi količina krvi za transport kisika in slabše je izločanje odpadnih snovi. Zato zdravniki odsvetujejo večje napore, tudi zdravi ljudje naj bi se v najhujši vročini odpovedali rekreaciji. Obstaja poseben trening za napor v vročini, ki pa je namenjen aktivnim športnikom, za ostale ni priporočljiv. Specialist splošne medicine Franci Bečan, dr. med., iz kranjskega Zdravstvenega doma, pravi, da je 25 stopinj Celzija zgornja meja, ko je tek že tveganje, zato rekreativcem priporoča, naj za gibanje poskrbijo zjutraj ali zvečer. Vročina je še posebej neprijetna za starejše osebe in otroke, astmatike, osebe z visokim krvnim tlakom in bolnike s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Našteti se morajo še posebej izogibati neposrednemu izpostavljanju sončnim žarkom in se zadrževati v senci. "Izogibanje sončnim žarkom svetujem tudi zdravim lju- Ohladitev v jezeru učinkovito prežene vročino in soparo. Hiša srca tudi v Sloveniji Ljubljana - Bolezni srca in ožilja ogrožajo vse več Slovencev in so med najpogostejšimi vzroki smrti. Več kot 40 odstotkov smrti je posledica srčnožilnih bolezni. Zaradi infarkta letno umre okoli 1000 ljudi, številka pa Slovenijo uvršča v evropski vrh. Pri omenjenih boleznih je zelo pomembna preventiva. Zdravniki priporočajo redno gibanje, zdravo prehrano z malo maščobami in izogibanje čezmerni telesni teži,,alkoholu in kajenju, v Sloveniji ljudi spodbujajo k zdravemu življenju tudi različna društva, delovati pa naj bi začela tudi Hiša srca. Podobne hiše imajo tudi drugod po Evropi, hiša pa je primer sodelovanja stroke in civilne družbe. Omenjeni projekt je predstavil predsednik Združenja kardiologov Slovenije prof. dr. Miran Kenda, dr. med., v hiši srca pa bo sedež omenjenega združenja, društev in različnih sekcij slovenskega Zdravniškega društva. Bolnikom in tudi ostalim ljudem bodo na enem mestu na voljo raznolike informacije in strokovna svetovanja, ki naj bi spodbudili skrb za preventivo med zdravimi ljudmi in srčnimi bolniki. R.Š. V: DRUŽINSKI NASVETI Otrok v bolnišnici (2) Otroci ob sprejemu v bolnišnico potrebujejo ob sebi starše, ki jim bodo iskreno odgovarjali na vprašanja. Najtežje je odgovarjati na vprašanja o bolečini, ki je prisotna pri posegih ali ob sami bolezni. Bodimo iskreni z odgovori. Če vemo, da bo otrok doživel bolečino, mu ne skrivajmo tega. Povejmo mu, da ga bo bolelo in koliko časa bo ta bolečina trajala. Če zna otrok šteti, naj šteje skupaj s staršem ("...ko bova preštela do trideset, bo bolečina minila..."). Lahko mu povemo, da bomo takrat pri njemu in da mu boste pomagali pri premagovanju bolečine. Otrok naj starša prime za roko ali naj ima s seboj najljubšo igračo. Jok in vpitje sta normalni reakciji pri strahu, vendar otežujeta marsikateri poseg. Včasih je bolje počakati, da se otrok pomiri, mu razložiti, kako bo potekal poseg ali izbrati kakšen drug dan, če je to izvedljivo. Nikar pa ne recimo otroku, naj ne joka, da je že velik fant in podobne primerjave, saj mu s tem samo otežu-jemo situacijo. Poleg bolečine ima tako še težave s prerekanjem s starši in tako se napetost Še poveča. Če ne vemo, kaj bi storili, si vzemimo premor in se pogovorimo z zdravniškim osebjem. Izkušeno osebje običajno pozna prave postopke. Če se otroku obeta več zdravniških posegov, pregledov, jemanje krvi in podobno, potem je potrebna daljša in boljša priprava, ki vsebuje oglede in pogovore z osebjem. Dogovorite se lahko za ogled laboratorija, da otrok vidi, kaj se dogaja s krvjo, ali za ogled bolnišnice, kjer so zanimive tudi pralnice in podobno. Seveda nihče od osebja ne bo skakal od veselja nad vašimi željami po ogledu, saj ima vsaka ustanova svoja pravila in utečeno delo. Kljub temu je vredno poskusiti, saj je dolgoročno gledano to dobro za otroka. Epruveta iz laboratorija, ki jo podan prijazna sestra, ima za otroka velik pomen. Vsekakor naj bi vsak otrok imel med svojimi igračami nekaj zdravniških pripomočkov (obveze, plastične brizgalke, škatlice, gazo, ipd), ki jih uporablja pri igri. Ko se otrok prelevi v vlogo zdravnika, mi pa v vlogo bolnika, je za otroka to posebno doživetje in kmalu ugotovimo, da uporablja iste tolažeče besede, ki jih uporabljamo odrasli Tako na neki nacm vadi čuteče sposobnosti, hkrati pa s svojo zdravniško vlogo obvlada položaj. Oboje mu daje izkušnje za resnične situacije, sploh ce starši ah plišasti medvedi dobro odigrajo vloge bolnikov. jih izgubi s potenjem, zaželeni so napitki z elektroliti, ki vsebujejo natrij, kalij, kalcij in magnezij, najlažje pa za tekočino poskrbimo z vodo in grenkim čajem. "Pijte pogosto in malo, starši naj ne pozabijo, da bodo tudi otroci dobili dovolj tekočine, na soncu pa nosite pokrivala. Zaradi visokih temperatur v zadnjih dveh tednih v ambulanti nujne medicinske pomoči ZD Kranj ni bilo primerov neposrednega pregrevanja in tudi srčnih udarov ni bilo. Pri ogro- ženih skupinah ljudi je bilo nekaj primerov slabega počutja in vrtoglavice, sicer pa lahko rečem, da so ljudje zadnja leta bolj ozaveščeni in upoštevajo preventivne ukrepe," je povedal Bečan. Na urgenci ljubljanskega Kliničnega centra pa so v teh dneh imeli za okoli 30 odstotkov več posredovanj, večje bilo nujnih primerov in poškodb ter nekaj primerov dehidracij pri mladih osebah. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Pred sončnimi žarki zaščitite glavo s pokrivali. dem, poleg tega v vročini ne smemo pozabiti na pitje. Zaužiti moramo dovolj tekočine, količina je odvisna od intenzivnosti znojenja, kar pomeni, če se zelo znojimo, moramo tudi veliko piti. Izogibati pa se moramo pitju alkoholnih pijač in prave kave. Zjutraj in zvečer prezračite stanovanje, poskrbite za ohlapna in zračna oblačila, saj z njimi zavarujete telo pred sončnimi žarki, poleg tega se izogibajte fizičnim naporom na vročini. To velja za odrasle in za otroke. Zaščitite jih pred sončnimi žarki," je dejal Bečan. Vročina spreminja življenjski ritem. Starim in mladim. Zdra- vim in bolnim. Lahko pa povzroči tudi zdravstvene težave. Pojavijo se glavobol, vrtoglavica, dušenje, bolečine v prsih, pri srčnih bolnikih vročina lahko pospeši infarkt, pri ogroženih skupinah pa je tudi velika nevarnost za vročinsko kap. "V takih primerih je treba bolnika sleči in ohladiti z obkladki ali tuširanjem. Dobra je mešanica vode in alkohola, če je oseba pri zavesti, naj pije tudi hladne napitke. Pokličemo nujno zdravniško pomoč. Nikoli pa ne ohla-jajmo glave z ledeno vodo!" Priporočljiva je lahka hrana, veliko sadja in zelenjave, tudi juha, saj z njo telo dobi soli, ki Center komplementarnega zdravilstva Kranj - Minuli mesec so na Dobrni odprli Center komplementarnega in naravnega zdravilstva, ki ga vodi doktor alternativne in komplementarne medicine Vasilij Šimek. Tako je tudi Slovenija dobila dolgo želeni center, kjer so ljudem na enem mestu na voljo različni načini diagnostike in komplementarnega zdravljenja. Skupina strokovnjakov bo ljudem predstavila načine za ohranitev in krepitev zdravja, desetdnevni in enaindvajsetdnevni programi pa so sestavljeni iz diagnostike, predavanj in terapij. Na voljo so energoterapija, radiestezija, iridiologija, hidro kolon terapija, lahke manipulativne terapije, kirlianova fotografija, akupunkturne masaže in umetnostne terapije. Konci tedna bodo v znamenju predavanj in delavnic o zdravi prehrani, hujšanju in ostalih temah povezanih z ohranjanjem zdravja. Ob odprtju so obiskovalci poskusili presno hrano, opravili alternativno diagnostiko in prisluhnili predavanju o različnih komplementarnih metodah zdravljenja, ki jih nudijo v novem centru. Center komplementarnega in naravnega zdravilstva je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, konec tedna pa bodo obiskovaj-ci lahko sodelovali v različnih delavnicah. R.Š. Za aktivno življenje starostnikov Tržič - Združenje za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije je v sodelovanju s trži-ško sekcijo voditeljic skupin starih ljudi za samopomoč in Domom Petra Uzarja Tržič pred časom povabilo predstavnike javnih ustanov in društev, ki organizirajo in izvajajo programe za stare ljudi ali kako drugače skrbijo za kakovostno preživljanje starosti, v Dom Petra Uzarja na predstavitev programa skupine starostnih ljudi za samopomoč in procesa usposabljanja ter izobraževanja za vodenje tovrstnih skupin s ponudbo za sodelovanje in željo, da bi v Tržiču poleg domske mreže skupin razširili tudi mrežo skupin v bivalnem okolju Tržiča. Danica Matjanec in Ljupka Cahunek Koordinatorka nacionalne mreže skupin starih ljudi za samopomoč Danica Matjanec in lokalna organizatorka mreže skupin v Tržiču Ljupka Cahunek sta program predstavili v večini, Cahunkova pa je še dodala, da v tržiškem Domu deluje kvalitetno tovrstna dejavnost že deset let, če pa bi jim uspelo mrežo razširiti še v bivalno okolje, pa bi bil uspeh še večji. V Sloveniji deluje preko štiristo skupin ljudi za samopomoč, ki jih vodi več kot šeststo za to usposobljenih voditeljev. Njihov osnovni cilj je predvsem ustvarjanje okolja, pogojev za aktivno življenje v starosti, saj so starostniki velikokrat prepuščeni lastni družbi, kar ni dobro. Na Gorenjskem deluje več tovrstnih skupin, mreža pa se širi in želijo, da bi se delovanje preneslo tudi izven starostnih domov, v bivalno okolje. Alenka Brun, foto: Tina Doki Nova pridobitev v Zdravstvenem domu Bled Bled - Pred dnevi so skromno, a zadovoljni in polni navdušenja nad novim sodelovanjem med zasebno stomatološko prakso in zdravstvenim domom, predali namenu nov Ortopan, rentgeno-loški aparat za slikanje zob. Ideja o skupnem sodelovanju med zasebno zobozdravstveno prakso in zdravstvenim domom se je porodila pred dobrimi dve-mi leti Roku Celesniku, dr. stomatologu, ki skupaj s svojo sestro Nino Čelesnik, prav tako stomatologinjo, nadaljujeta družinsko prakso očeta Emila Čelesnika. Rok Čelesnik je svojo idejo in načrt investicije ter obliko sodelovanja predstavil direktorju Zdravstvenega doma Bled Leopoldu Zoniku, dr. med.. Skupno sodelovanje je postalo zanimivo in pred dnevi zasebne stomatološke prakse, se pravi naložbo Roka Čelesnika, ki je Trophy Ortopan OP 100, rentgenološki aparat za slikanje zobovja, dal v skupno uporabo v blejski zdravstveni dom. To je prvi ortopanski aparat na tem delu Gorenjske. Do sedaj so ljudje iz Radovljice, Bleda in Bohinja odhajali na slikanja le na Jesenice ali v Kranj. Tako so sedaj s tem aparatom pokrili tudi ta del prebivalstva in 25 zobozdravnikov bo lahko pošiljalo paciente na Bled. Direktor Leopold Zonik pravi, da je vesel, ker se izvajalci zdravja zavedajo, da so dobre in kakovostne storitve na prvem mestu. Vse kaže, da se pred leti razdruževa-nje zdravstva ponovno vrača s skupnimi naložbami. Leopold Zonik je mnenja, daje ohranitev zdravstvenega doma kot institucije zelo pomembna. Ljudje pa bodo vse bolj zadovoljni, če bodo zdravstvene storitve dobili na enem mestu in čim prej. Zobozdravnikom iz tega gorenjskega okolja nov ortopan omogoča, da pacienta tako rekoč iz stola pošljejo na slikanje in da se pacient hitro vrne nazaj v ambulanto in ne šele čez čas nekaj dni ali tednov. Rok Čeles nik pravi, da se bo njegova, dobrih devet milionov tolarjev vredna investicija, vrnila hitreje, kot če bi aparat postavil v svojo ordinacijo. Gre za skupno sodelovanje, smotrno in racionalno in za poslovni ter zdravstveni vložek v domače okolje. V primeru, da se skupno sodelovanje uspešno razvije, ima stomatološka ordinacija Roka Čelesnika namen zaprositi še za koncesijo. Dotlej pa bo slikanje zob samo-plačniško. Strokovna rentgeno-loška ekipa v ZD Bled pa bo skrbela za kakovostno izvajanje. Otvoritve so se udeležili Edvard Mikelj, dr. med., specialist radiolog, direktor Leopold Zonik, Ljudmila Ponikvar, višji tehnik radiolog, Sandra Mar-ke\j, dipl. inženirka radiologije in investitor Rok Čelesnik, dr. stomatolog. Gorazd Šinik Torek, 17. junija 2003 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS »13. STRAN Policisti krotili hrvaške navijače V kaos ob finalni tekmi evropskega vaterpolskega prvenstva je poseglo 250 policistov, izurjenih za vzdrževanje reda in miru na prireditvah. , Kranj - Po besedah načelnika urada uniformirane policije iz kranjske policijske uprave Vojka Mulca so Vojko Mulec bili na morebitne navijaške izgrede pripravljeni tako prireditelji prvenstva kot policisti - v nedeljo so imeli skupni sestanek dopoldne in zgodaj popoldne -oboje pa je vendarle nekoliko presenetil neorganiziran množični prihod navijačev, ki so se s Hrvaške pripeljali večinoma z osebnimi avtomobili. Prišlo jih je najmanj 3000. Da niso imeli namena zgolj bodriti svoje re-prezentante, je postalo jasno okrog treh popoldne, ko so si nadeli majice s šahovnico in začeli vandalski pohod po Kranju. V Petrolovem servisu na Prim-skovem so ukradli alkoholne pijače, v Starbaru v mestu razbijali, pretepli nekaj ljudi in podobno. Še huje pa je bilo ob petih, ko so se vrata polnega prireditvenega prostora zaprla, pred njimi pa je ostala še množica razočaranih gledalcev, mnogi med njimi tudi s kupljenimi vstopnicami. Da kljub temu ne smejo noter, je sodu očitno izbilo dno. "Policisti so obravnavali 26 KRIMINAL kršitev javnega reda in miru, pridržali trinajst hrvaških kršiteljev. Pet so jih že v nedeljo odpeljali na zaslišanje k sodnici za prekrške, ki jih je kaznovala s petdnevnim zaporom, druge je obravnavala včeraj. Razen tega smo zabeležili še štiri kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari kot tudi napad in poškodbo policijskega konja in konjenika," je povedal Vojko Mulec. Pred začetkom tekme in med njo so reševalci iz kranjskega zdravstvenega doma odpeljali v klinični center tri hrvaške in enega slovenskega gledalca, razen enega Hrvata, so po oskrbi vse odpustili domov. Pri varovanju prireditve se je poleg konjenika lažje ranilo še trinajst policistov, predvsem zaradi metanja plastičnih stolov, ki so jih navijači po tekmi trgali s tribune, granitnih kock, nekateri so bili blažje opečeni zaradi bakel. Pri vzdrževanju javnega reda in miru je sodelovalo 250 za to izurjenih policistov iz kranjske, ljubljanske, novogoriške, celjske in postojnske policijske uprave, med njimi tudi štirje ljubljanski konjeniki. Posegli so po različnih prisilnih sredstvih, od fizične sile do lisic, palic in palice proti množici (t.i. tonfe), medtem ko solzilec uradno ni bil Trka s tovornjakom ni preživela Meja - 40-letna Kranjčanka V. P. je v petek, 13. junija, ob 22.15 z osebnim avtom Z jugo vozila po regionalni cesti od Kranja proti Medvodam. Pri Meji je v blagem desnem ovinku zavila levo na nasprotno vozišče, po katerem je takrat z vlačilcem pravilno pripeljal 26-letni T. A. iz Trbovelj. Taje zaviral in se umikal levo, takrat pa je tudi voznica zapeljala nazaj na svoj pas. Po silovitem čelnem trčenju je osebni avto odbilo na travnik, V. P. je ostala vkleščena v njem in je zaradi hudih poškodb na kraju umrla. Pešca nevidna, voznik prehiter Brdo - Smrtna prometna nesreča seje zgodila tudi v nedeljo, 15. junija, ob 4.20 na lokalni cesti Kokrica - Predoslje pri brdskem hipodromu. Na podlagi sledov in domnevnega mesta trčenja so policisti ugotovili, da sta 23-letni Z. C. in M. K. hodila brez od-sevnikov po sredi ceste od Kokrice proti Brdu. Iz nasprotne smeri je z osebnim avtom z neprilagojeno hitrostjo pripeljal 21-letni A. P. z Visokega. Pri srečevanju s pešcema seje umikal levo, kljub temu pa je, ne da bi zaviral, oba zbil. Vrglo ju je na avtomobilski pokrov, močno sta udarila v vetro-bfansko steklo, nato pa padla na tla in obležala hudo ranjena. Reševalci so ju odpeljali v klinični center, kjer pa je M. K. še istega popoldneva umrl. H. J., foto: Tina Doki uporabljen, čeprav so bili policisti opremljeni tudi s pršilci, nekateri gledalci pa so vonj po solzilcu zaznali. Zaradi posredovanja policije je bil lažje poškodovan eden od hrvaških navijačev. Uro po končani tekmi in razdejani tribuni je vse potihnilo. Kot oblak, ki je prihrumel, se v Kranju izlil in poniknil. Na sploh je vaterpolsko evropsko prvenstvo v Kranju izzvenelo v znamenju številnih spopadov med navijači, tako med Hrvati samimi, še pogosteje pa med njimi in Srbi. O dveh primerih smo poročali že prejšnji teden, policisti pa so razgrete strasti mirili tudi minuli petek zvečer. Hrvatje in Srbi so se stepli, kršitelje pa so policisti končno strpali v "marice" in odpeljali na postajo. Pet so jih pridržali, druge izpustili. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Izzivali, pretepali, trgali stole Očarljivost hrvaških navijačev je "navdušila" ali pripoved dekleta, ki se je naključno znašlo na zadnji finalni vaterpolski tekmi v Kranju med ekipama Hrvaške ter Srbije in Črne gore. Kranj - Marsikdo je kupil vstopnico za finalno tekmo, pa ni mogel na tribuno. Hrvaški navijači so se odločili, da bodo Kranj pogledali od blizu, mimogrede kaj razbili, morda pretepli kakega nasprotujočega, če pa ta ne bo dovolj, bodo pa pretepli pač kakega iz svojih vrst. Najprej so pred vhodom v bazen deževale zmerljivke, kasneje so jih zamenjale razbite steklenice. Ko sem se končno prebila do fotografov in novinarjev, sem po nekaj minutah dobila občutek, da se bo varnostna ograja okoli tribun na moji strani (tribune, namenjene novinarjem in ostalim gostom) sesedla navznoter. Na spodnji strani so hrvaški navijači začeli plezati na streho edine hišice, ki je v sklopu ograje letnega bazena, jo prekrili, ostali so pa "pohodili" redarja, postavljeno ograjo in se prerinili do glavne tribune, razgrnili hrvaške zastave, kjer je vsaka nosila napis svojega mesta, psovali najprej svojega nasprotnika, potem pa vse povprek. Hrvaški navijači so sicer imeli svojo tribuno, vendar to ni veliko pomagalo. Bilo jih je preveč. Eni hujši od drugih. Pomislila sem, da je za varnost pravzaprav slabo poskrbljeno. Pogledala sem okoli sebe in videla kopico bledih obrazov, ki je razmišljala podobno. Hrvaški navijači so sem ter tja skladno in ubrano navijali za svoje, vendar ker na njihovo zmerjanje srbski navijači niso reagirali, so počasi začeli razmišljati o drugačnem navijaškem pristopu. V vodo so tako ali tako kar naprej letele prazne plastenke, različni predmeti, sežiganje zastav in ponavljanje besede "Vukovar" pa je očitno postalo na tovrstnih prireditvah že klasika. Gledala sem nekaj časa eno, potem drugo tribuno in čakala. Kolega mi je razložil, da so njegovi srbski prijatelji raje prodali svoje vstopnice, kot da bi "nesli glavo na prodaj"" na tekmo. Predstavniki tujih medijev so bili šokirani nad situacijo. Potem se je zgodilo tisto, česar so se eni bali, drugi veselili. Srb-sko-črnogorska ekipa je tik pred zaključkom tekme nadigrala Hrvate za gol. Tribune so za trenutek utihnile. Razmišljala sem, kam se bom skrila, če se navijačem "strga" in se množično usu-jejo proti izhodom, kar bi sprožilo na tako majhnem prostoru krvavo situacijo. Med navijači je završalo. Trgali so sedeže s tribun, jih metali v bazen in med njimi in policijo se je vnel pre- tep. Ko so počasi hrvaške navijače spravili s tribun, je prišlo do prerivanja na novinarski tribuni (po besedah mimoidočih naj bi tam sedeli tudi Srbi). Čez ograjo in napovedoval če vo kabino je priletel navijač. Peščica si je dala duška, vendar na srečo pred napol praznimi tribunami. Nisem čisto točno vedela, kdo je koga porinil in kam - Srb Hrvata ali obratno. Točno pa sem videla zmedenost obrazov, ki so v moji bližini spremljali dogodek. Zanimiva je bila izjava enega izmed organizatorjev na ogorčeno novinarkino pripombo, da za varnost pa niso poskrbeli, "češ daje varnostnikov ogromno, policija tudi sodeluje, vendar on nič more, če se ljudje med seboj ne marajo". Vedela sem, kam grem, kdo igra in morda bo kdo rekel, da pretiravam, vendar sem se počutila v tistem trenutku na tistem mestu obupno in če pomislim, da je varnostnik za mojim hrbtom razlagal drugemu varnostniku, naj "kar gre na zunanjo stran ograje bazena, če si upa", situacija vseeno ni bila tako nedolžna. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič Droga kriva za smrt? Tržič - V soboto, 14. junija, zvečer sta Tržičana obvestila policijo o smrti 29-letnega prijatelja B. H. Ko sta ga okrog pol sedmih obiskala v stanovanju, je B. H. brez znakov življenja ležal na tleh. Obiskovalca sta ga oživljala z masažo srca in umetnim dihanjem, vendar zaman. Dežurni zdravnik je potrdil smrt, vzrok smrti pa bo pokazala obdukcija. Kriminalisti so na mizi v stanovanju našli dve injekcijski brizgalki, zato sumijo, da je B. H. morda umrl zaradi prevelikega odmerka droge. H. J. Srečali so se sosedje Bašelj - Že več let si tradicionalno izmenjujejo obiske policisti in pripadniki varnostnih organov z naše in avstrijske strani. V bivši državi je bila nosilka srečanj carina, sedaj je policija. Lani so se sosedje srečali v Avstriji, letos pa je bila gostiteljica Policijska postaja Kranj, kije kolege iz Železne Kaple sprejela pri brunarici v Bašlju. Namen srečanja, ki je bilo že petnajsto po vrsti, je izmenjava delovnih izkušenj, pa tudi športne aktivnosti in druženje, je povedal komandir kranjske policijske postaje Miran Oštir, ki sta s kolegom Karlom Slamanigom iz Železne Kaple na srečanje pripeljala okoli 40 ljudi. Policiste je na tleh občine Preddvor pozdravil tudi župan Franc Ekar. D.Ž. Nesreči na Bledu in v Železnikih Bled - V soboto, 14. junija, je nekaj pcdeveti zvečer počilo na mestni C. v Vitgar na Bledu. 22-letni Jeseničan M. M. je z osebnim avtom peljal od Podhoma proti Bledu. Na mokri in spolzki cesti je pred nasproti vozečim motoristom V. P, starim sedemnajst let, zaviral in nazadnje trčil vanj. Huje ranjenega motorista so odpeljali v jeseniško bolnišnico, za M. M. pa so policisti odredili preizkus z alkotestom. Ker se ni strinjal, so ga poslali na strokovni odvzem telesnih tekočin. Železniki - T. L. iz okolice Železnikov je v nedeljo, 15. junija, ob 21.50 s kombijem v križišču pri Alplesu zavijal levo. Pri tem je izsilil prednost 22-letnemu motoristu B. B. iz okolice Škofje Loke. Taje zaviral, da bi se izognil trčenju, kljub temu pa je zadel v zadnji del kombija. Huje ranjenega motorista so reševalci odpeljali v klinični center. H. J., foto: Tina Doki Dr. Andrej Umek, profesor na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru Denar ovira drugi tir Luka Koper je za razvoj slovenskega gospodarstva in države nasploh strateškega pomena. V tem kontekstu je strateškega pomena tudi izgradnja tako imenovanega drugega tira Koper - Divača, ki bi omogočil večjo propustnost tovornega prometa po nekdanji "južni železnici". Politični vrh in vodstvo Slovenskih železnic pa še kar cinca. Ze leta 1992 je politično vodstvo presodilo, da je v slovenskem nacionalnem interesu sebi in državam srednje Evrope zagotoviti izhod na morje. Ponovno odpiranje koridorja "južne železnice" je vseboval tudi takrat oblikovani avtocestni program. Poleg tega je izgradnja tako imenovanega drugega tira del strategije razvoja SZ, ki jo je državni zbor sprejel leta 1995. Po vseh teh letih in deklarirani dobri volji, pa se stvari ne premaknejo z mrtve točke. Gre za pomanjkanje politične volje ali denarja? "Po mojem mnenju je vsakega nekaj. Vsekakor so stvari precej meglene. To zamegljenost pa je do določene mere mogoče razjasniti z zgodovinske perspektive. Globalno vzeto je bila gospodarska in geostrateška izraba prostora med Alpami in Jadranom vedno nekoliko problematična. Različni dejavniki so si namreč izrabo tega prostora zelo različno predstavljali. Kot prorektor Univerze v Mariboru sem se z zadevo bolj poglobljeno ukvarjal. In moram reči, da sem takrat prišel do zanimivih dodatnih informacij. Že sama odločitev nekdanje habsburške monarhije, da izbere Trst za svojo pomorsko pristanišče, je v nasprotnem taboru izzvala precej negativne odzive. Menili so, da so s tem njihove prometne in komunikacijske poti ogrožene. Tako sta se pojavila dva različna koncepta. Avstrijsko-nemška naveza je svojo vizijo dostopa do Jadranskega morja in pravice uporabe prostora udejanjila z izgradnjo južne železnice. (Za Slovenijo je to pomenilo hiter industrijski razcvet; še zlasti za Kranjsko, kije postala eden najrazvitejših, če ne kar najrazvitejši predel takratne monarhije.) V nasprotnem taboru je bila Francija, ki je ta prostor rabila za svoj prodor na Bližnji Vzhod, kar je takratni "potujoči" francoski veleposlanik Leger v dveh svojih knjigah, prva je izšla leta 1869 druga leta 1872, tudi jasno zapisal." Politično izbrano pristanišče Hočete reči, da je zgraditev drugega tira poleg domače politične volje odvisna še od francoskih interesov v tem prostoru? "Treba je vedeti, da z združevanjem evropskih držav posamezni nacionalni interesi nikakor niso preseženi. Sicer pa ne gre toliko za vprašanje politične volje kot za neko ozaveščenost. Predstave, ki izhajajva iz zgodovinskih dejstev, čeprav že preseženih, se le počasi spreminjajo. Za celotno jugoslovansko obdobje - od Kraljevine Jugoslavije do razpada SFRJ - je značilno, da je pomenila povezava na Vzhod esenco njenega obstoja. V glavah antante je bila Jugoslavija kreacija, s katero so Avstriji ali, če hočete nemštvu, preprečili dostop do Jadranskega morja. Leger je v svoji knjigi dobesedno napisal, daje vitalni interes Francije nemštvu preprečiti dostop do Jadrana. Pa še, da so Slovenci preveč pogermanje-ni, da bi jim to preprečili. Drži, da je bilo to v 19. stoletju, vendar na tem geostrateškem konceptu je bila utemeljena Jugoslavija v nasprotju s slovenskimi gospodarskimi interesi. Pozneje se je načrt sicer izjalovil, prvotno pa je antanta dve svoji najzvestejši zaveznici, to je Italijo in Srbijo, združila na skrajni severni točki Jadrana. V teh okoliščinah je bila leta 1920 podpisana Rapalska pogodba, ki je določila za Slovenijo izjemno neugodno "rapalsko" mejo. Versajska pogodba, ki je bila podpisana po prvi svetovni vojni, pa je za naš narod pomenila pravo katastrofo. Z njo smo bili izpostavljeni brutalni asimilaciji; na eni strani italijanski na eni avstrijski. Zraven pa so upali, da se bo ostanek naroda utopil v jugoslovanstvu. Z versaj-sko pogodbo smo bili kot narod mednarodno-pravno zbrisani. In tega dejstva se dandanes redko kdo spomni. Celo slovenska diplomacija se tem vprašanjem boječe izmika. Na bolje se nam je obrnilo šele po drugi svetovni vojni s podpisom londonskega sporazuma. Takrat je začela Italija svojo industrijo iz Trsta umikati v Mestre in graditi prometne povezave s celinsko Evropo. Ena železno-cestna povezava je šla čez Kanalsko dolino na Koroško, ena pa od Cortine d'Ampezzo čez Toblach (Dob-biaco) v dravsko dolino." Kakšen odnos je imela v tem času do koprskega pristanišča in njegovega zaledja takratna jugoslovanska vlada? "Graditev koprskega pristanišča je sicer dopustila, preko Preš-nice pa je izsilila takšno povezavo z njegovim zaledjem, da edino slovensko pristanišče nikakor ni moglo konkurirati Reki, kot politično izbranemu glavnemu pristanišču. Dokler je bila Jugoslavija in z njo vred Slovenija del popolnoma ločenega gospodarskega prostora s povsem samosvojo ekonomiko problem tako imenovanega drugega tira Koper - Divača ni bil tako opazen, bom rekel. V tej luči je treba gledati tudi takratne arhitektonske in prometne rešitve, ki jih zdaj v Sloveniji imamo. Inženirji so pač delali v nekih drugih pogojih in so naredili, kar so od njih pričakovali. Delali so tisto, za kar so dobili dovoljenje. S povezovanjem ev- ropskih držav pa se seveda postavlja vprašanje novega urejanja prostora. V bistvu stari prometni koridorji, ki so bili zgrajeni pred prvo svetovno vojno, ponovno oživljajo, saj v veliko večji meri ustrezajo konceptu evropskega enotnega gospodarskega prostora. Ne le v našem prostoru. Tudi na Severu. S tem pa zadevajo ob ustaljene predstave in oživljajo stare konfliktne situacije. Le da ti konflikti niso več vojaški, ampak gospodarski. Pri oblikovanju prometnih koridorjev za novo Evropo se je Evropska zveza vprašanju "južne železnice" spretno ognila in ga skrila v peti koridor Barcelona - Kijev. Znotraj tega koridorja pa lahko vidimo, kar hočemo. Tudi povezavo Dunaj -Trst, Dunaj - Koper, južna Francija - Balkan, ali katero koli drugo. Vsaka država še vedno zastopa lastne gospodarske interese in cilje. Po mojem mnenju bi jih morala tudi Slovenija zastopati jasneje." Preko Gorenjske na Jadran Kaj naj bi bil torej v tem delu gospodarske vizije vitalni slovenski interes? "Ohraniti pristanišči Koper in Trst. Če želimo to doseči, pa moramo imeti konkurenčnejšo povezavo preko Koroške. Ne kakršno koli, ampak takšno, ki bo v primerjavi z italijansko izrabila vse naše naravne prednosti. Pomanjkljivost obeh italijanskih prometnih povezal je namreč ta, da gresta obe na višino tisoč metrov. V Postojni, denimo, pa pridemo na nadmorsko višino petsto metrov. Na železnici pomeni pol metra dviga podaljšanje trase za približno kilometer. Hočem reči, da mora biti trasa "drugega tira" izbrana tako, da nam bo pred konkurenti zagotovila gospodarske in prometne prednosti, kar pomeni, da mora od Kopra do Divače potekati v enem vzponu. Ne gre torej za drugi tir, ampak za novo dvotirno povezavo. Če se bo proga v Prešnici dvignila na sedemsto metrov in se spustila v Divačo in se v Postojni ponovno dvignila na petsto, ne bomo naredili nič; nobene naravne danosti oziroma prednosti ne bomo izrabili. Ob graditvi avtocest so se tega bistva dobro zavedali. Tako se avtocesta od Kopra do Divače dviga v enem vzponu. Zagotovo ni bilo brezsmiselno iti z velikimi stroški preko kraškega roba. To je točno to, kar bi po mojem mnenju morala narediti tudi železnica. Če smo naredili predore in viadukte za avtoceste, ki so neprimerno dražji, jih lahko naredimo tudi za železnico. Koridor je praktično že pripravljen." Kdo naj bi financiral izgradnjo "drugega tira? "Prav pri tem se zatika. Po ocenah naj bi zgraditev drugega tira stala med sedemdeset in sto deset milijard tolarjev. Pri iskanju investitorjev pa seveda prihaja do različnih interesov. Povsem jasno je, da so določeni lobiji, ki bi radi ohranili zdajšnjo traso. Vprašanje je samo, kdaj in kako bo Slovenija zastopala svoje razvojne interese. Za zdaj ni ne vem kako razvojno usmerjena; v svoj razvoj ne investifa toliko, kot bi bilo potrebno. Prometna struktura mora biti prilagojena naši poziciji v Evropi, zato je treba določene stvari spremeniti. Tudi železniški križ. Slovenija seje začela razvijati kot rezultat nekih prometnih povezav. In prepričan sem, da je to še vedno lahko močna razvojna komponenta." Gorenjska je tradicionalno vezana na Avstrijo, kije že začela obnavljati dravsko progo, ki pri Brenerju povezuje južno in vzhodno Tirolsko. Kaj to pomeni za Gorenjsko? "Žal je bilo pri nas z železnico vedno tako, da niso točno vedeli, kaj bi z njo. Po prvi svetovni vojni je dravska proga praktično zgubila na pomenu, zdaj pa so Avstrijci progo preko Karavank že v precejšnji meri modernizirali. Zahodno od Lienza je že povsem modernizirana. Če se bo to nadaljevalo, bo Gorenjska praktično dobila vzporedni koridor, ki je bil za severno in vzhodno Slovenijo v preteklosti že vitalnega pomena. Če želimo imeti od tega korist, se moramo v ta koncept čim prej vključiti. Žal so karte v rokah Avstrijcev, s katerimi se je treba začeti pogovarjati, saj je večina te proge mogoča le v povezavi z njimi. Konkurira ji bremenska proga," ki na ta koridor ni tako ozko vezana. Vsekakor je pomembno, daje domala vsa Bavarska zainteresirana za dostop do Jadranskega morja preko Gorenjske. Bavarska vladaje ta interes že večkrat izrazila in je povezavo s Koprom pripravljena tudi finančno podpreti." Kaj pričakujete, se bo v prihodnje zgodilo z desetim koridorjem, to je z železniško povezavo Miinchen - Jesenice - Zagreb - Beograd? "Gorenjska se mora zavedati, da je ta smer dolgoročno mrtva. Še zlasti težki promet bo ob padcu meja najverjetneje šel po dolini Donave: Dunaj - Budimpešta - Subotica - Beograd. Za Gorenjsko je nedvomno pomembno, da je povezava Beljak - Koper ekonomsko ugodnejša od povezave Beljak - Mestre. Ta svoj gospodarski interes bi morala tudi braniti" Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič Piše Ahmed Pašič Islam in muslimani 5 v Sloveniji Največkrat se je omenjala v zvezi z odnosi določene družine s Saraceni ali islamskim poreklom določenih posameznikov. V začetku 13. stoletja so bili izredno dejavni gusarji iz Omiša, ki so ropali in plenili ladje ob dalmatinski obali. Znani so bili Kačiči, Pribislavi in Osori. Takratni pisci (arhidekon Tomaž) so zapisali njihovo rušenje oltarjev in zažiganje cerkev. Menili so, da so bili "okuženi s saracensko zablodo" Prvi stik Balkana z arabsko-islamsko vojaško ekspedicijo se je zgodil leta 718, ko je vojskovodja Mesleme prodrl vse do Soluna. Po zavzetju Sicilije leta 827 in začetku osvajanja južne Italije leta 837, so bili vpadi vedno bolj pogosti. Prvo strnjeno populacijo muslimanov zasledimo v solunski pokrajini. To so bili t.i. vardarski Turki, ki jih je tja naselil cesar Teofil (829-842). Kmalu zatem so morali prestopiti v krščanstvo. Sredi 11. stoletja so se na Balkanu pojavili Pečenezi, ki so jih imenovali tudi ismailiti. Bili so pravo nasprotje muslimanov, saj so v letih 1048-1049 ropali in ubijali po celem vzhodnem Balkanu. Boglarski in srbski spisi iz ti- XII. stega časa jih imenujejo kot "nasilnike, brezzakonce in nevernike". Ti pohodi so opustošili celotno pokrajino od Niša do Donave. Zanimiv je fenomen Sari Saltuka. Leta 1261 se je skupaj s 40 turkenskimi rodovi naselil v Dobrudži. Bil je v službi tatarskega princa Nago-ja in zelo aktiven islamski misijonar. V času ramadana so k njemu tajno prihajali muslimani iz krščanskih dežel ob Donavi in se potem vračali domov. O njem se je razvila prava legenda in obstajajo številna mesta, za katera trdijo, da so njegov grob. Eno takšnih je v Blagaju pri Mostarju. Na ozemlju južnoslovanskih dežel se je islam utrdil najprej v Sremu in severo-vzhodni Bosni. O tem nam je pričevanje zapustil Ebu Hamid el-An-dalusi, ki je bil tri leta v Ogrski (1150-1153). Zapisal je, daje imel ogrski kralj v vojski muslimane, ki so dvanajstkrat porazili vojsko bizantinskega cesarja. Kralj je tem vojakom dovolil opravljati verske obrede in molitev. Kasneje je bizantinski cesar ponudil ogrskemu kralju mir, v zameno pa mu je ponudil bogastvo in številne ujete muslimane. Muslimani v ujetništvu so bili prebivalci Srema, ki jih je zajela bizantinska vojska med svojim pohodom proti Ogrski. Imenovali so se Kalisiji ali Halisi-ji. Kako je to vplivalo na prebivalce v Bosni? V severo-vzhodni in severni Bosni sta bila kraja z imenom Kalisija, v vzhodni Bosni pa še danes obstaja majhno mesto Kalesija, pri Prnjavorju pa kraj z imenom Pečenegovci. Na dveh stečkih v Bosni iz 14. in 15. stoletja se vidita besedi SRACIN oz. SARACEN. Indikativen je tudi pojav Saracena (črnca) na bosanskem grbu. Grb ima dve glavi črncev z dvema ključema, ki sta postavljena navzkriž, temu pa je Orbini leta 1601 dodal še polmesec in zvezdo. Pojav črncev na bosanskem grbu še nihče ni uspel razvozlati. Dr. Pavao Andelič je ugotovil, da je bila glava črnca normalen pojav na srednjeveških madžarskih kovancih, zlasti v času kralja Ljudevita (1342-1382). Takrat so kovačnice denarja v Ogrski nadzorovali ismailiti, ki so bili po mnenju nekaterih zgodovinarjev (Karol Czegledv, Vilmos Vofgt) po poreklu iz severne Afrike, vendar je to samo ena izmed razlag. 3.3. Bogomili in islamizacija v BiH Čeprav o islamizaciji v Bosni in drugod po Balkanu obstaja več teorij, je najbolj verjetna in dokazana tista, ki govori o prestopanju bosanskih bogo-milov v islam. Pred zavzetjem Bosne leta 1463 so Bosanci v veliki večini pripadali Bosanski cerkvi, ki je bila neodvisna od rimokatoliške in ortodoksno-pravoslavne cerkve. Za njih so bili heretiki in krščanska sekta, zato so bosanski bogomili doživeli veliko križarskih vojn, leta 1459 pa so bili na zahtevo bosanskega kralja Stjepana Tomaševiča tudi na silo katolicizirani. Mnogi od njih so z olajšanjem dočakali prihod Turkov in se spreobrnili v muslimane. To je storila velika večina, nekateri pa so zbežali v Dalmacijo, Dubrovnik, Istro in na hrvaške otoke. Nekateri turški dokumenti iz tistega časa so zapisali, da so bili mnogi kraji v Bosni pusti in zapuščeni. 17 Zelo majhen del bogo-milov je ostal v stari veri in imenovali so jih kot BOGOMILI, PATARENI in MANIHEJCI. Naseljevali so predvsem Hercegovino in vzhodno Bosno. Bogomili so bili v Bosni prvič omenjeni leta 1199 v pismu zetskega bana Vukana, ki gaje poslal papežu v Rim. Istega leta je postal bogomil tudi Kulin ban z družino. Bogomili so se v Bosno priselili iz Bolgarije in Makedonije, imenovali pa so se po svečeniku Bogomilu. Kot sem že omenil, je velik del bosanskih bogo-milov prostovoljno prestopil v islam ob prihodu sultana Mehmeda II. el-Fatiha leta 1463. Treba je poudariti nekatere značilnosti bogomilov, da bi lažje razu- meli njihovo množično prestopanje v islam. Verjeli so v DUALIZEM - starejši bog je ustvaril duhovni in pravični svet, mlajši pa je ustvaril materialnega in zlobnega. Starešina je bil naslednik svetega Petra in obleka svečenikov je bila preprosta. Pri obredoslovju niso poznali krsta in molili so petkrat na dan (petkrat na dan se molijo tudi muslimani). Prav tako niso uporabljali ikon, smrtna kazen je bila greh, niso poznali sakralnih objektov in pričakovali so prihod PARAKLITA. Po njihovem je Muhammed a.s. opravičil njihova pričakovanja. Zanimivo je, da so bili grehi odpuščeni z javnim priznanjem, po njem pa je zbor vernikov odločal ali se jim oprosti ali ne. S prihodom sultana Mehmeda II. el-Fatiha, leta 1463, je pod trdnjavo v Jajcu v islam prestopilo 36.000 bogomilskih družin. Ko je sultan to videl, je rekel: "Vidim, da to ni slab narod. Povejte, kaj želite od mene!" Zahtevali so, da se njihove sinove vzame v janiČarje (adžam oglan). Še istega leta je s turško vojsko odšlo v Istanbul nekaj tisoč bosanskih fantov. Večinoma so dosegli visoke položaje, na strani turških fevdalcev pa so se muslimani iz Bosne borili že leta 1485. Leta 1553 so prevzeli glavno breme in odgovornost v upravi nad bosansko pokrajino. (Se nadaljuje) Lani poslovali pozitivno V zadnjih devetih letih je gorenjsko gospodarstvo v seštevku dobičkov in izgub bilo le trikrat pozitivno. Najboljši so prav lanski rezultati. GOSPODARSKI KOMENTAR Kranj - Čeprav informacija o poslovanju gospodarskih družb na Gorenjskem nosi datum maj 2003, pa je ta analiza lanskega poslovanja Agencije Republike Slovenije Izpostave Kranj za javnopravne evidence in storitve (AJPES) izšla šele v tem mesecu. Na ugodna gibanja so kazali že podatki iz Informacije o gospodarsko finančnih gibanjih, o katerih smo že poročali konec maja, tokrat pa lahko povzamemo, da se je čisti dobiček gospodarskih družb na Gorenjskem lani povečal skoraj za tretjino, izguba pa več kot prepolovila. Pri vsakih primerjavah je potrebno najprej povedati, kaj lahko na te primerjave vpliva, in za leto 2002 so to zagotovo spremembe Zakona o gospodarskih družbah in posledično spremembe Slovenskih računovodskih standardov, ki so odpravili revalorizacijo in uvedli prevrednotenje bilančnih postavk. Slednjega - splošnega prevrednotenja kapitala, pa ni bilo, ker tečaj evra lani ni presegel predpisane 5,5 odstotne rasti. Na splošno rečeno je gorenjsko gospodarstvo z večjim številom gospodarskih družb in večjim številom zaposlenih doseglo pozitiven izid poslovanja na vseh treh ravneh: s poslovanjem, s financiranjem in izven rednega delovanja, primerjave s celotno državo pa kažejo na krepitev gospodarske moči, čeprav so končni rezultati nekoliko slabši: delež čistega dobička se je zmanjšal in povečal delež izgube. Iz pregledov posameznih kazalcev lahko povzamemo, da se je obseg industrijske proizvodnje povečal za 2,4 odstotka, v predelovalnih dejavnostih, ki so v regiji najmočneje zastopane, pa za 6,2 odstotka. Gorenjske gospodarske družbe so neto izvozniki, saj je delež Gorenjske v izvozu Slovenije nad 12 odstotkov, delež uvoza pa dobrih 8 odstotkov. Izboljšala seje finančna disciplina, saj se je dnevni znesek neporavnanih obveznosti lani več kot prepolovil. Za 1,8 odstotka se je povečala zaposlenost in na Gorenjskem imamo bistveno nižjo stopnjo brezposelnosti, kot je ta v povprečju države. Najpomembnejši so seveda končni izidi poslovanja, pri čemer so analize podatkov iz izkazov družb v AJPES pokazale, da je bilo lani doseženega za 29,8 odstotka več čistega dobička, kot leto poprej, višina čiste izgube pa se je zmanjšala za 52,2 odstotka. V seštevku je to pomenilo v letu 2002 27,5 milijard tolarjev neto dobička, v letu 2001 pa je gorenjsko gospodarstvo imelo še 6,1 milijarde tolarjev neto izgube. V AJPES ugotavljajo, da se je izboljšala celotna gospodarnost poslovanja, izboljšala seje kapitalska pokritost stalnih sredstev in tudi malenkostno stopnja financiranja iz lastnih virov. Celotno premoženje je konec lanskega leta znašalo 1.128 milijard tolarjev, kar je za dobrih 10 odstotkov več kot leto poprej, to pa pomeni, da se je ob upoštevanju rasti cen premoženje družb realno povečalo. Štefan Zargi Na manj razpisih razdelili več sredstev Ministrstvo za gospodarstvo je na 11 razpisih za razvojne vzpodbude razdelilo 521 podjetjem 4 milijarde tolarjev. Ljubljana - Konec preteklega tedna so na ministrstvu za gospodarstvo predstavili dosedanje dodeljevanje razvojnih vzpodbud. Na 11 javnih razpisov seje prijavilo 987 podjetij, po temeljiti obdelavi prispelih prijav pa so sredstva dodelili 521 v vrednosti dobrih 4 milijarde tolarjev. Osnovni cilji pri razvojnih spodbudah so prestrukturiranje za doseganje strukture, ki bo podobna kot v Evropski uniji ter izboljševanje konkurenčne sposobnosti podjetij. V četrtek so na ministrstvu za gospodarstvo pripravili tiskovno konferenco na kateri so predstavili Analizo javnih razpisov področja za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti na podlagi programa za pospeševanje razvoja podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, programa prilagajanja slovenske tekstilne in oblačilne industrije ter programa prilagajanja slovenske usnjar- ske in obutvene industrije pogojem notranjega trga EU 2000 - 2003. Pomembna značilnost letošnjega pristopa je, po besedah ministrice za gospodarstvo dr. Tee Petrin, zmanjšanje števila razpisov iz lanskih 24 na letošnjih 14, s čimer so dosegli koncentracijo sredstev. Letošnji posebni poudarek je zlasti vzpodbujanje tehnološke prenove in tehnološkega povezovanja v grozde. Na razpise, na katerih je bilo razpisanih 4,2 milijarde tolarjev, seje prijavilo skupaj 987 podjetij s projekti, ki so skupaj vredni kar 413 milijard tolarjev, po obdelavi prijav pa so sredstva v višini 4,1 milijarde tolarjev razdelili 521 podjetjem, ki so prijavila projekte v vrednosti 125 milijard tolarjev. Pri tem kaže omeniti, da je ministrstvo za razpise zahtevalo prijave po zelo zahtevni metodologiji in le 30 odstotkov prijav temu kriteriju ni ustrezalo. Na ministrstvu so prepričani, da je tak pristop nujen tudi zaradi bodo- čih razpisov evropskih sredstev, metodologija pa prisili kandidate, da projekte resnično temeljito pripravijo in se pri tem tudi marsikaj naučijo. Prijave tako tudi kažejo na to/ v katerih podjetjih, pa tudi regijah imajo dovolj znanja za to, da se lotijo resnejših projektov, in razporeditev se v precejšnji meri ujema z različno razvitostjo. Tako je šlo največ - kar 30 odstotkov sredstev v osrednjoslovensko regijo, najmanj - manj kot dva odstotka pa v Pomurje. Gorenjska podjetja so dobila 17 odstotkov, kar je več od desetinskega deleža, ki ga naša podjetja predstavljajo v Sloveniji. Glede na velikost podjetij je razporeditev med velika, srednja in mala podjetja skoraj povsem enaka (po tretjinah), po panogah pa so daleč največ -kar dve tretjini, dobile predelovalne dejavnosti. Razvojne pomoči je na Gorenjskem dobilo 39 podjetij in 4 občine. Š. Ž. Jožko Čuk ostaja na čelu GZS Po dobrem mesecu dni je bil z ustanovitveno skupščino Gospodarske zbornice Slovenije zaključen proces volitev za nov mandat. Ljubljana - V četrtek popoldan so člani skupščine Gospodarske zbornice Slovenije izvolili predsednika zbornice, predsednika skupščine in upravni ter nadzorni odbor te zbornice in tako zaključili več kot enomesečni postopek volitev v sistemu zbornice v katerega je bilo vključenih okoli 1200 članov. Kljub tako obsežnemu postopku pa je na funkcijah in v organih sprememb malo. Da ne bi sto članov skupščine Gospodarske zbornice Slovenije vabili na ustanovno skupščino zgolj le zaradi volitev, so četrtkovo sejo začeli s predavanjem ministra za evropske zadeve dr. Janeza Potočnika, ki se je, po koncu pogajanj in podpisu pogodbe o pristopu Slovenije k Evropski uniji, izkazal kot nadvse dober, zanimivi in zato zaželen predavatelj. Tudi tokrat se svojemu slovesu, ustvarjenem v zadnjih mesecih, ni izneveril, in dovolj jedrnato, strokovno in zanimivo spregovoril o tem, kako so tekla pogajanja, kaj čaka Slovenijo do vključitve in po tem. Seveda je to za večino gospodarstvenikov najaktualnejša tema, kar je pokazala tudi razprava, ki je sledila predavanju. Osrednja naloga konstitutivne skupščine pa so bile kljub temu volitve, ki pa so z zaprtimi lista- mi potekale brez presenečenj. Posebna kadrovska komisija je predstavila kandidate, kandidacijske liste so bile soglasno potrjene na tajnih volitvah 66 članov skupščine in 13 pooblaščencev pa je do popolnega soglasja zmanjkalo od 3 do 5 glasov. Za predsednika skupščine GZS je bil ponovno izvoljen (drugi mandat) predsednik uprave Save d.d. Janez Bohorič, za predsednika zbornice ponovno Jožko Čuk (četrti mandat), v 25-član-ski upravni odbor pa so bili izvoljeni najvidnejši slovenski gospodarstveniki. Iz Gorenjske so to Nikolaj Bevk iz Iskraeme-co, Bine Kordež, Merkur Kranj, Vinko Može, Aerodrom Ljubljana in Anton Papež, TCG Unitech, Lth-ol Škofja Loka, medtem ko v nadzornem odboru, ki ga bo vodil direktor Petro-la Janez Lotrič, ne bo Gorenjca. Po razglasitvi rezultatov volitev smo slišali veliko priložnostnega leporečja in tudi ugotovitev o tem, daje GZS največja in najučinkovitejša lobistična organizacija v Sloveniji. Po seji skupščine je posebno izjavo za novinarje podal tudi ponovno izvoljeni predsednik GZS Jožko Čuk. Menil je, da je njegova ponovna izvolitev priznanje tudi delu 260-članskega kolektiva, ki ga vodi. Načrte za bodoče delo je strnil v pet usmeritev: prizadevanje za napredno podjetniško klimo, stabilno socialno strukturo in zdravo okolje; pospešeno usposabljanje gospodarstvenikov in podpora prestrukturiranju in ustanavljanju podjetij; pomoč pri nastopih na tujih trgih; pospeševanje informatizacije in sooblikovanje znanstveno razvojne in izobraževalne strategije; trdno, dosledno strokovno in pošteno pogajanje s sindikati s socialnim posluhom. Storili bodo vse za oblikovanje inovacijske družbe, ter družbe znanja in blaginje. Štefan Žargi Planika 20% PRAZNIČNI POPUST NA PONUDBO DISKONTNE OBUTVE 23.6. - 30.6. 2003 Gibajoči se svet Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Migracije ali selitve prebivalstva imajo ponavadi velik gospodarski učinek in v Evropski uniji je le malo tako čustveno nabitih tem, še posebno ob naraščajočem številu prosilcev za azil. Za levičarje so takšni migranti, če že ne žrtve represivnih režimov, pa vsaj žrtve preteklega kolonializma in novodobnega imperializma globalizaci-je. Desničarji pa na drugi strani trdijo, da je več kot štiri petine prošenj za azil neupravičenih, da si njihove države ne morejo več privoščiti tako velikodušnega števila priseljencev ter da le-ti s seboj prinašajo tudi kriminal in bolezni. Po poročilu, ki ga je pretekli teden objavila Mednarodna organizacija za migracije, število tistih, ki zapuščajo svoje domove, da bi si drugod poiskali boljše življenje, strmo narašča. Od sredine šestdeseih let prejšnjega stoletja se je število migrantov po vsem svetu več kot podvojilo na 175 milijonov, ali skoraj tri odstotke svetovnega prebivalstva. Bogate države po vsem svetu si na vso moč belijo gleve z vprašanjem migracij. Od ZDA, kjer so po terorističnih napadih pred dvema letoma močno priprli do tedaj na stežej odprta vrata, preko Kanade in Avstralije, ki sta prav tako kot ZDA svoje bogastvo zgradii v prvi vrsti s priseljeno delovno silo, do EU, kjer je vprašanje migracij najbolj prisotno. Dejstvo je, da Evropa zaradi svojega starajočega se prebivalstva močno potrebuje priseljeno delovno silo. Podatki iz Velike Britanije na primer kažejo, da bi se njihov državni zdravstveni sistem, kije eden največjih delodajalcev v EU, brez velikega dotoka tujih zdravnikov, medienskih sester in ostalega pomožnega osebja zelo hitro sesul. Kljub vse večji potrebi po tujih delavcih, pa mnoge evropske države še vedno vzdržujejo strogo pro-timigracijsko politiko, ki mnogim migrantom iz revnejših dežel odklanja azil, v katerem mnogi vidijo najboljši način, da bi ostali v državi in dobili delo. Evropska unija si sicer zelo prizadeva za bolj skladno politiko priseljevanja v vseh svojih državah članicah. Tako je Evropska komisija (EC) na začetku meseca prišla na dan s predlogom v smislu korenčka in palice. Na eni strani naj bi države članice naredile več za integraccijo legalnih priseljencev, ki po gospodarski plati ostajajo na robu revščine, celo v drugi in tretji generaciji. Po drugi strani pa EC zagovarja tudi boljši sistem boja proti ilegalnim priseljencem, vključujoč vseevropsko bazo vizumov, prstne odtise v potnih listih in strožji režim na zunanjih mejah EU. Grčija, ki trenutno predseduje EU in ima zaradi tega nekoliko večji vpliv na problematiko migracij, hoče doseči, da bi EU presegla svoj strah pred neželjenimi priseljenci in se poslej osredotočila na vprašanje, kako privabiti tuje delavce, ki jih potrebuje starajoče se prebivalstvo evropske celine. A mnogi evropski voditelji se bojijo negativnega mnenja lastnih vo-lilcev, ki bi ga takšna radikalna sprememba, pa naj bo še tako gospodarsko upravičena, povzročila. Za uspešnejših sto let Ljubelj - Po proslavi stote obletnice Peka natančno na dan obletnice 28. marca, je vodstvo družbe Peko v soboto v senco adrenalinskega parka ob gostišču Koren na Ljubelju povabilo na proslavo stoletnice še poslovne partnerje in druge goste. Podobno kot konec marca je pre- katerimi so se soočali v preteklosti. Da je Peko na dobri poti, smo večkrat slišali, in v ponos jim je, da so pred dobrim tednom prejeli nagrado uredništva oddaje za modo in vizualno kulturo Trend Televizije Slovenija. Nagrado je podjetje Peko d.d. prejelo, ker je v času, ko sloven- hojeno pot vzponov in padcev Peka v priložnostnem govoru osvetlila predsednica uprave Marta Gorjup Brejc, in kot pred dvema mesecema in pol sta zbrane nagovorila tudi ministrica za gospodarstvo v slovenski vladi dr. Tea Petrin in tržiški župan Pavel Rupar. Vsi govorniki so si zaželeli, da bi bilo naslednjih sto let uspešnejših, kot so bila pretekla, da bi bilo tudi v čast ustanovitelja Petra Kozine, po katerem nosi družba ime, prihranjene krize, s EKOLOŠKO KURILNO OLJE ska tekstilna, usnjarska in čevljarska industrija preživlja najhujše trenutke svojega življenja, našlo dovolj pozitivne energije za soočanje s kriznimi razmerami. V zadnjem letu se lahko v Peku pohvalijo s sodobno prenovo trgovin, oblikovno svežo kolekcijo, z utrjevanjem blagovne znamke in vrsto drugih aktivnosti, ki napeljujejo k upanju, da bo Peko praznoval tudi svojo dvestoletnico, so zapisali v obrazložitev te nagrade. Š. Z., foto G. Šinik =ECO OIL. 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. V Šenčurju končno nova stanovanja Po štirih letih zapletov in negotovosti je SGP Tehnik z dnevom odprtih vrat predal namenu nov stanovanjsko-poslovni objekt. Šenčur - Gradnja stanovanjskega bloka, ki naj bi imel v pritličju tudi nekaj lokalov, seje vlekla tako dolgo, kot se v normalnih razmerah ne bi smela. Zapletlo pa seje že pri temeljih sredi leta 1999, koje škofjeloški SGP Tehnik začel graditi*zgrad-bo, v kateri so bila predvidena neprofitna stanovanja. Prvotni investitor Stanovanjska zadruga Gorenjske je moral zaradi pritožbe sosedov na gradbeno dovoljenje, zaustavitve gradnje in posledično nezmožnosti pridobitve kredita pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, marca lani objekt prepustiti izvajalcu del, SGP Tehnik pa se je s pogodbo obvezal prevzeti tudi vse obveznosti do tistih, ki so del kupnine za stanovanja že vplačali in niso odstopili od nakupa. V novozgrajenem objektu je po preprojektiranju pritličnega V Probanki dividende Kranj - Na skupščini delničarjev Probanke, na kateri je bilo prisotnega skoraj 82 odstotkov kapitala, so sprejeli predlog uprave, da izplačajo za 443 milijonov tolarjev dividend, kar pomeni, da bodo delničarji prejeli 310 tolarjev dividende za delnico. Probanka je sicer lani ustvarila 645 milijonov tolarjev bilančnega dobička, tako daje slabih 140 milijonov tolarjev bilančnega dobička ostalo nerazporejenega, 62 milijon tolarjev dobička pa so namenili pokrivanju pogodbenih obveznosti po statutu. Delničarji so tudi pooblastili upravo probanke, da v petih letih po vpisu spremembe statuta v register poveča osnovni kapital banke za 715 milijonov tolarjev, po aprilskem sklepu nadzornega sveta pa lahko obstoječi in novi delničarji banko tudi dokapitalizirajo za 1,8 milijarde tolarjev, kar bodo opravili do konca tega meseca. Probanka je lani dosegla četrto najhitrejšo rast med 19 slovenskimi bankami, po kapitalu in obsegu poslovanja pa je v sredini lestvice velikosti slovenskih bank. Ugodni trendi se nadaljujejo tudi letos, saj je v prvih petih mesecih Probanka dosegla 8-odstotno rast bilančnega obsega poslovanja in ustvarila 340 milijonov tolarjev bruto dobička. S.Š. dela skupaj 26 stanovanj različnih velikosti od luksuzne garsonjere, ki meri nekaj manj kot 50 kvadratnih metrov, do trisobnega stanovanja s kabinetom, ki se razteza na skoraj 110 kvadratnih metrih. Stanovanja so izdelana na ključ in opremljena z vsemi priključki, imajo pa tudi individualne števce porabe tople in hladne vode, ter kalorimetre. Tri stanovanja pripadajo občini Šenčur in bodo razdeljena na skorajšnjem razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj, je zagotovil šenčurški župan Miro Koželj, potem ko je skupaj z direktorjem SGP Tehnika Jože-tom Kumrom prerezal trak in s tem tudi uradno odprl vrata novega bloka. Nekaj stanovanja je še na voljo, cena kvadratnega metra pa je preračunano v tolarsko protivrednost znašala 1200 evrov. Matjaž Gregorič, foto: Tina Doki ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRAĐB. DELAVEC TLAKOVANJE IN UREJANJE OKOLICE, ZIDAR. DELA; d. č. 12 mes.; do 20.06.03; HALIL0VIĆ IDRIZ S.P, SORSKA UL. 14, KRANJ POM. DELAVEC PROIZVODNI DELAVEC, d. č. 6 mes.; do 27.06.03; I.S.S. D.0.0., SAVSKA C. 34, KRANJ SNAŽILKA ČISTILKA (TRŽIČ); ned. č; 1 I. del. izk.; do 17.06.03; I0TEH D.0.0., PLANINA 3, KRANJ GOZDNI DEL. SEKAČ DELO V GOZDARSTVU; d. č. 6 mes.; do 20.06.03; MEGLIC UROŠ, DOLINA 17. TRŽIČ BOLNIŠKI STREŽNIK STREŽNICA - ČISTILKA; d. č. 6 mes.; do 17.06.03; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR. P0T0ČE 2, PREDDVOR MASER MASER; d. č. 12 mes.; do 17.06.03: HTP G0-RENJKA, B0R0VŠKA C. 86, KR. GORA MESAR - SEKAČ MESAR SEKAČ - PRODAJALEC; d. č. 6 mes.' do 24.06.03; ČADEŽ ANTON S P, VISOKO 7G VISOKO MESAR PREDELOVALEC, d. c. 6 mes' do 24.06.03; ČADEŽ ANTON S.P., VISOKO 7G VISOKO Mi/AH IZD. POLIESTERSKIH IZDELKOV; cl. č 6 mes1 do 1706.03; TERMO D.O., TRATA 32, ŠK. LOKA MIZAR, MIZ. POMOČ.; d. č. 12 mes- do 20.06.03; ZUPAN BORUT S.P., JEZERSKA C 93A, KRANJ KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR; d. č. 12 mes.; do 27.06.03' IS S D 0 0 SAVSKA C. 34, KRANJ; št. del. mest: 10 SESTAVLJALEC NAJZAHT. HIDRAVLIČNIH SESTAVIN, d. č. 6 mes.; do 27.06.03' IS S D 0 0 SAVSKA C. 34, KRANJ; št. del. mest: 3 PROIZV. DELAVEC - M0NTAŽER d č 12 mev do 27.06.03; I.S.S. D.0.0., SAVSKA C 34 KRANJ; št. del. mest: 2 MONTER VODOVOD. NAPR. VZDRŽEVALEC (0PRAVLJ. INŠTALAC DEL)' d č. 3 mes.; do 09.07.03; BPT TRŽIČ, PREDILNI-ŠKAC. 16. TRŽIČ STROJNI MEHANIK VZDRŽ. STROJEV IN NAPRAV; d. 6 12 mes ■ do 09.07.03; NOVAK FRANC S.P., KIDRIČEVa'26 ŠK. LOKA POMOČ UPRAVLJALCA ENERGET. NAPRAV d c. 3 mes.; do 09.0703: BPT TRŽIČ PREDILNI-SKA C 16, TRŽIČ ELEKTRIKAR ENERGETIK PRIPRAVNIK; ned. ć.; do 21.06.03; POTOČNIK RUDOLF, H0TEMAŽE , PREDDVOR SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR; ned. č.; do 05.07.03; B0LIĆ BORKA S.P, KIDRIČEVA 4B, KRANJ STROJNIK GRADB. MEH. ZA ZEMELJSKA D. STROJNIK TGM; d. č. 3 mes.; do 27.06.03; VE-HAR MARJAN, ŽIROVSKI VRH 26, ŽIRI ASEALTER ŠOFER E KAT, POM. ASFALTERSKA DELA; ned. č.; do 24.06.03; ASFALT BETON D.0.0., BRITOF 33B, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 12 mes.; do 02.07.03; SANDI D.0.0., DOVJE 12H, MOJSTRANA PRODAJALEC PRODAJALEC; d. č. 2 mes.; do 20.06.03; ZOR-KA D.0.0., STRAHINJ 111 B, NAKLO PRODAJALEC; d. č. 6 mes.; do 20.06.03; MERKUR D.D., MERKUR JESENICE, SPODNJI PLAVŽ 4, JESENICE KUHAR KUHAR; ned. č.; do 25.06.03; ERŽEN ANDREJA 5. P., SP. LUŠA 16, SELCA KUHAR; d. č. 6 mes.; do 25.06.03; LIBUŠKA RU-PERT S.P, LOŠKA 78, ŽIRI KUHAR; d. č. 3 mes.; do 17.06.03; HTP GORENJ-KA, BOROVŠKA C. 86, KR. GORA; št. del. mest: 2 KUHAR; ned. č.; do 17.06.03; HTP G0RENJKA, BOROVŠKA C. 86, KR. GORA; št. del. mest: 4 KUHANJE MALIC; d. č. 6 mes.; do 20.06.03; OMAN RAJKO S.P, ZG. RUTE 82, GOZD MARTULJEK NATAKAR NATAKAR; d. č. 6 mes.; do 25.06.03; LIBUŠKA RUPERT S.P, LOŠKA 78, ŽIRI NATAKAR; d. č, 3 mes.; do 17.06.03; HTP G0-RENJKA, BOROVŠKA C. 86, KR. GORA; št. del. mest: 2 NATAKAR; ned. č.; do 17.06.03; HTP GORENJKA, BOROVŠKA C. 86, KR. GORA; št. del. mest: 5 STROJNI TEHNIK ORODJAR; d. č. 12 mes., do 18.06.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA; št. del. mest: 2 ORODJAR SPEC. V OBRATU KAMNIK; d. č. 6 mes.; do 21.06.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA VODJA PE; d. č. 6 mes; do 09.07.03; ELAS SERVIS D.0.0., VOPOVLJE 33. CERKLJE GRADB. TEHNIK GRADB. TEH. - DELO V OPERATIVI; ned. č.; do 17.06.03; GRADIŠ GP D.D.. PREŠERNOVA 5. JESENICE GRADB. TEH. - KALKULANT; d. č. 3 mes.; do 27.06.03; DEBELAK GREGORIJ S.P, BREZJE 70, BREZJE KOMERC. TEHNIK ADMINISTRATIVNA IN DRUGA DELA; d. č. 6 mes.; do 20.06.03; AGROMEHANIKA D.D., HRASTJE 52A, KRANJ TEHNIK KUHARSTVA ŠEF KUHINJE; ned. č.; do 17.06.03; HTP GORENJKA, BOROVŠKA C. 86, KR. GORA TEHNIK STREŽBE ŠEF STREŽBE; ned. č.; do 17.06.03; HTP GORENJKA, BOROVŠKA C. 86, KR. GORA EKONOMSKI TEH. POSL. SEKRETAR (TAJNIŠKA IN REF. DELA V RAČ.), TRŽIČ; ned. č.; do 17.06.03; I0TEH D.0.0., PLANINA 3, KRANJ REFER. ZA FINAN. KNJIGOVODSTVO; d. č. 12 mes.; do 24.06.03; DINOS KRANJ D.0.0., SAVSKA LOKA 24, KRANJ PRODAJALEC VOZIL; d. č. 6 mes.; do 20.06.03; AT VIS D.0.0., C. STANETA ŽAGARJA 53A, KRANJ ADMINISTRATIVNA IN DRUGA DELA; d. č. 6 mes.; do 20.06.03; AGROMEHANIKA D.D., HRASTJE 52A, KRANJ UPRAVNI TEHNIK ADMIN. SOD. NA POSTAJI LETALIŠKE POLICIJE BRNIK; d. č. 15 mes.; do 20.06.03; MNZ RS, POLICIJSKA UPRAVA KRANJ, BLEIVVEISOVA 3, KRANJ ADMINISTR. TEHNIK TAJNICA UPRAVE; d. č. 20 mes.; do 17.06.03; ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA D.D., UL. MIRKA VADNOVA 8, KRANJ INŽ. STROJNIŠTVA VIŠJI STROK. SOD. ZA TARIFIRANJE; d. č. 12 mes.; do 18.06.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA CENILEC IN LIKVIDATOR ŠKOD; d. č. 12 mes.; do 20.06.03; SLOVENICA ZAVAROVALNIŠKA HIŠA D.D. LJ., PODRUŽNICA KRANJ, KOROŠKA C. 2, KRANJ INŽ. GRADBENIŠTVA INŽ. GRADB. - DELO V OPERATIVI; ned. č.; do 17.06.03; GRADIŠ GP JESENICE D.D., PREŠERNOVA 5, JESENICE Ostali dodatni pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasnih deskah Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Kranj Izdali prve odločbe Kranj - Davčna uprava Republike Slovenije je že začela pošiljati prve odločbe o odmeri dohodnine. DURS mora vse odločbe (do roka je bilo oddanih 1.142.871 napovedi dohodnine) izdati do konca oktobra, poroča STA. Po doslej obdelanih podatkih bo moralo skoraj 140 tisoč davčnih zavezancev državi doplačati skupno še 10,5 milijarde tolarjev dohodnine, medtem ko bo država preko 771 tisoč zavezancem vrnila skupno 38,9 milijarde tolarjev preveč plačane dohodnine. Nekaj več kot 230 tisoč zavezancem ne bo treba dohodnine niti doplačati niti jene bodo dobili vrnjene. S Union proti prodaji svoje blagovne znamke Ljubljana - Upravo Pivovarne Union skrbi, ker naj bi Urad za varstvo konkurence in Pivovarna Laško razpravljala o možnosti prodaje blagovne znamke Union kot ustreznemu pogoju za izdajo dovoljenja o koncentraciji. "Morebitna prodaja blagovne znamke Union bi imela izredno velike posledice za Pivovarno Union, predvsem za njene zaposlene. Na ta način bi bila namreč ogrožena več kot polovica delovnih mest, saj proizvodnja blagovne znamke Union predstavlja 70 odstotkov naše celotne proizvodnje," je dejal Marijan V. Mir, predsednik uprave. Član uprave Peter Tomšič pa je dodal, da bi s prodajo blagovne znamke Union 42 odstotkov slovenskih potrošnikov ostalo brez ljubljanskega piva, skupni tržni delež obeh pivovarn pa bi presegel 90 odstotkov, s čimer bi se ustvaril monopolni položaj. S.Š. Vročina uspavala vlagatelje na Ljubljanski borzi Očitno so lepo vreme in izredno visoke temperature nekoliko uspavali vlagatelje na Ljubljanski borzi. V petek je bil na borzi ustvarjen skromen promet 577,2 milijonov tolarjev. Za razliko od nekaj dni nazaj, ko so bile v ospredju trgovanja obveznice, se je največ trgovalo z, delnicami, njihov delež v celotnem prometu je presegel 65 odstotkov. Osrednji borzni indeks SBI20 je nekoliko izgubil na svoji vrednosti (-0,11 odstotka) in pristal na 3139,03 indeksne točke. Indeks prostega trga je v četrtek porasel kar za 2,57 odstotka, v petek pa za 0,2 odstotka in se povzpel na 2598,66 indeksne točke. V borzni kotaciji je bil največji delež prometa ustvarjen z delnicami Pivovarne Laško, večino prometa pa je predstavljal sveženj. Tečaj se je znižal za 0,58 odstotka na 6.016,56 tolarjev. Ob 12. uri je bilo zaustavljeno trgovanje, saj je istočasno potekala skupščina delničarjev, na kateri so med drugim odločali tudi o delitvi dobička. V zadnjih dneh je spet zelo aktualna zgodba o prevzemu Uniona. V kratkem naj bi Urad za varstvo konkurence izdal odločbo, na podlagi katere bi Laščani lahko prevzeli Union, če prodajo Blagovno znamko Union. Interbrevv pa si prizadeva Plahutnikovo odločitev odložiti. Med prometnejšimi delnicami v borzni kotaciji so bile še delnice Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 50,8 milijona tolarjev poslov (41,5 milijona SIT prometa je predstavljala aplikacija), ter delnice Gorenja, s katerimi je bilo ustvarjenega za dobrih 22,5 milijona tolarjev prometa, tečaj pa je porasel za 0,33 odstotka na 4.144,00 tolarjev. Najbolj se je povišal uradni enotni tečaj delnic Term Čatež (+1,3 odstotka) in Luke Koper (+1,03 odstotka), največji upad pa so zabeležile delnice Merkurja, ki so se pocenile za 1,33 odstotka na 22.000,00 SIT. Na prostem trgu se je največ trgovalo z obveznicami Slovenske odškodninske družbe, s katerimi je bilo sklenjenega za 50,9 milijona tolarjev prometa. V ospredju pa so bili tudi "pidi dvojke", katerih enotni tečaji so narasli v povprečju za več kot 2 odstotka. Najbolj se je uradni enotni tečaj povišal delnicam Infonda PID, ki so pridobile 3,14 odstotka. Sledile so mu delnice Kmečke družbe PID (+2,86 odstotka) in Nacionalne finančne družbe 2 (+2,64 odstotka), s katerimi je bilo sklenjenih za slabih 14 milijonov tolarjev prometa. V sredo je bila na skupščini delničarjev Save sprejeta dividenda v višini 546 tolarjev bruto, prejeli pa jo bodo vsi, ki so bili kot lastniki vpisani v delniško knjigo 13.6.2003. Delnice Save so se pocenile za 1,3 odstotka in so vredne 23.105,00 tolarjev. Objavljeni so bili še nekateri predlogi izplačila dividend, In-fond ID naj bi v letošnjem letu izplačal 100 tolarjev bruto dividende, Žito Ljubljana pa 920 tolarjev dividende po delnici. V tujini na večini borz beležijo porast indeksov. Alenka Eržen GBD, d.d., info@gbd.si Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Oddelek za okolje in prostor Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka tel.: (04) 5112 410, fax: (04) 512 44 23 www. gov. si/ ueskl/ ue. skofjaloka@gov. si Številka: 351-480/01 Datum: 12. 6. 2003 Upravna enota Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93, 1 /96) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo dela II. etape izvajanja ureditvenega načrta, uveden na zahtevo pooblaščenca investitorja TCG UNITECH LTH-OL, Vincarje 2, Škofja Loka OBJAVLJA 1. Dne 12.06.2003 je Upravna enota Škofja Loka z odločbo št. 351-480/01 z dne 12. 6. 2003 izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo dela II. etape izvajanja ureditvenega načrta na zemljiščih pare. št. 658/1, 658/2, 658/3 k.o. Škofja Loka, ki obsega gradnjo nove orodjarne in vseh spremljajočih prostorov v tem sklopu, kar predstavlja 1. fazo II. etape s tremi operativnimi fazami: 1. gradnja trafo postaje in spremljajočih prostorov 2. rušenje obstoječe orodjarne, trafo postaje in preve-zava zemeljskih inštalacij 3. gradnja orodjarne in povezovalnega hodnika s pripadajočimi prostori s komunalno in zunanjo ureditvijo 2. V postopku izdaje enotnega dovoljenja je bilo dne 11.06.2003 izdano okoljevarstveno soglasje Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, št. 35405-36/2003 z dne 5. 6. 2003, in sicer pod naslednjimi pogoji: - Pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevar-stvena priporočila, navedena v Celovitem poročilu na okolje za gradnjo II. etape izvajanja ureditvenega načrta - izgradnja nove orodjarne in vseh spremljajočih prostorov v tem sklopu, ki ga je pod št. PVO-1 /03 v marcu 2003 izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska 12, 4000 Kranj. - V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je potrebno določiti čas poskusnega obratovanja, v času njegovega trajanja pa je potrebno skladno s predpisi izvesti meritve emisij snovi v zrak, meritve emisij pri odvajanju odpadnih vod in meritve emisij hrupa. - V primeru ugotovitve čezmernih obremenitev okolja v času poskusnega obratovanja je potrebno določiti in izvesti ustrezne dodatne okoljevarstvene ukrepe. 3. Med javno predstavitvijo je bila v knjigo pripomb vpisana pripomba v zvezi z dostopom; izpostavljena je bila tudi na javni obravnavi. Obravnavano je bilo tudi vprašanje, zakaj ni možno odstraniti ožine (grajskega zidu) ter vprašanje v zvezi s hrupom. Dostop: Za območje urejanja tega območja je bil sprejet Ureditveni načrt za ureditveno območje P1/7 Unitech LTH-OL Vincarje (Ur. I. RS, št. 4/99, 48/00, 67/01), ki ureja tudi način dostopa: V 5. čl. Odloka je navedeno, da je promet urejen preko začasne dostopne ceste, ki poteka čez Kapucinski most mimo grajskega zidu, zidu nunskega vrta in drevoreda kostanjev in%iora biti do realizacije Ureditvenega načrta prilagojena potrebam prometa. V tem primeru gre torej za kategorizirano občinsko cesto, promet po njej pa je predviden tudi po Ureditvenem načrtu. Za prilagoditev ceste potrebam prometa bo moral poskrbeti občinski organ; ravno tako bo novo rešitev cestne povezave moral poiskati občinski organ, ki je pristojen za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kategoriziranih lokalnih cest. Grajski zid: Ožine ni možno rušiti zaradi zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (prej Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine). Zavod v soglasju k ureditvenem načrtu P1/7 - LTH - OL Vincarje št. UN P1/7-LTH-OL z dne 2. 11. 1998 navaja, da s stališča varstva naravne in kulturne dediščine širitev ceste s prestavitvijo grajskega zidu ni sprejemljiva. Hrup: Predstavnik izdelovalca poročila o vplivih na okolje je povedal, da je sedanji objekt na tem mestu nekoliko nižji in ne predstavlja takega zaslona varstva pred hrupom kot ga bo predstavljal novi objekt orodjarne. S tem bo v določeni meri preprečeno širjenje hrupa proti Novemu svetu. Promet bo speljan v notranjost objekta, stekla bodo izolirana proti hrupu. Objekt orodjarne ne bo obratoval v nočnem času, tako kot deluje livarna, zato bo v nočnem času orodjarna predstavljala zvočno pregrado. V študiji je bila obravnavana predvidena pričakovana raven, za dejansko ugotovitev pa bo potrebno izvesti meritve. Za proizvodni prostor, ki meji na območje z II. stopnjo varstva proti hrupu, je dovoljenih 85 decibelov, do sedaj je bilo izmerjenih 76 deci-belov, na zunanji strani stene bo v najslabšem primeru 65 decibelov, vendar je pričakovana še nižja ravan. NAČELNIK Branko MURNIK univ. dipl. inž. arh. Drevesnice uničile ves pridelek V soboto SOfttosavtara HtipMOf aUpra&R RSaNaiftlO rasJfcm SemenaitiNO Skupa) zM drevesnic zažgali vse poganjke in cepljence. Ali je uničenje nujno potrebno? Dorfarje - V soboto zjutraj je bil pogled na štiri drevesnice in Porentovo pri Sv. Duhu žalosten. Lastniki so prejšnji teden dobili odločbe, v soboto pa so vse sadike morali izruvati, jih odložiti na kup in počakati na inšpektorje. Drevesnice so imele njive s podtaknjenci tudi na Sorskem polju, ali bo potrebno uničiti tudi te, pa v soboto še ni bilo znano. V Dorfarjih smo obiskali družino Zakotnikovih. Ob našem prihodu so čakali na fitosanitar-ne inšpektorje in s tem na izvršitev odločbe o uničenju vseh sadik. Tudi Zakotnikovi spoštujejo odločbo, čeprav v drevesni- ci okužbe ni bilo in so morali sadike uničiti zaradi okuženega območja, na katerem je prepovedana vzgoja sadik. "Kmetija je premajhna, da bi lahko živeli le od nje. Le štiri hektarje imamo, zato smo se odločili za dre- vesničarstvo. To je moj vir dohodka," nam je povedala Danica Zakotnik. V soboto so Zakotnikovi morali uničiti 6.000 enoletnih in 1.000 dvoletnih sadik jablan in hrušk, vse primerne za prodajo. "Ostale so nam češnje, a ostaja zaprta prodaja vse do preklica. To pomeni, da ne bomo smeli prodajati še dve leti. O tem bo odločila fitosanitarna inšpekcija," o gospodarski škodi pravi Zakotnikova. Še večja bo nasta- Črni časi za radovljiške sadjarje Hrušev ožig se je razširil po vsej občini. V sadovnjaku na Spodnji Dobravi uničenih 19.000 dreves, v Resju 8000. Občinska pomoč za odstranjevanje posledic bolezni. Radovljica - "Vračam se iz sadovnjaka Francija Šolarja na Spodnji Dobravi, kjer bomo morali j>ožagati 19.000 dreves. Sadovnjak je edini vir preživetja družine Šolar. Tudi v Resju je treba odstraniti 8000 dreves, 80.000 pa jih poskušamo ohraniti. V radovljiški občini je hrušev ožig povsod. S sadjarstvom v tej občini je konec. Bolezen smo uspeli zajeziti na Posavcu, včeraj (minulo sredo, op.p.) pa smo v Hlebcah odkrili dva nova nasada. Toplo vreme in 60 odstotna vlaga sta idealna za širitev bolezni. To je rastlinski sars," je na seji radovljiškega občinskega sveta pretreseno dejal vodja referata za zaščito in redarstvo mag. Marijan Ješe. Hrušev ožig je v radovljiški občini prizadel toliko sadovnjakov, da pripadnikom civilne zaščite kljub pomoči gasilcev, gorskih reševalcev in jamarjev, ne uspe sproti odstraniti tistega, kar bolezen prizadene. Ponekod morajo požagati in sežgati cele sadovnjake. Bolezen se je razširila tudi na območje Otoč, Spodnje Dobrave, Krope, Kamne Gorice, Podvina, Dobrega polja, Brezij, sum bolezni pa je tudi v Lescah in Hlebcah. Na seji občinskega štaba civilne zaščite (CZ) so sprejeli načrt po- moči prizadetim, aktivirali so dve skupini z 20 gasilci, saj je pomembno, da v čim krajšem času odstranijo vsa žarišča v občini, kajti bolezen je zelo nevarna, bakterija Erwinia amvlovora je zelo odporna in sposobna preživeti več mesecev, širjenje bolezni pa pospešujeta še toplo in vlažno vreme. "Za pomoč smo zaprosili Upravo za zaščito in reševanje v Kranju, sosednje občine, saj moramo okrepiti naše skupine, ki delajo po terenu, in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, parlamentarni odbor za kmetijstvo pa bo vladi predlagal sprejetje interventnega zakona. Gasilci so opravili že več kot 250 ur, materialnih stroškov enot zaščite in reševanja za pomoč občanom in sadovnjaku Resje pa je že za okoli 3,5 milijona tolarjev," je povedal Ješe. Občinski svet je soglasno sprejel sklep, da iz občinskega proračuna nameni denar za odstranjevanje posledic hruševega ožiga v sadnih nasadih v občini, kjer gre za odstranitev več kot 30 odstotkov ali več kot 1000 dreves. Radovljiški župan Janko S. Stušek je pojasnil, da bo občina namenila denar iz rezerve za elementarne nesreče, kajti nekateri lastniki drevesnic po odločbi jfitosani-tarnih inšpektorjev ne zmorejo sami odstraniti vseh posledic bolezni, poleg tega pa omenjena bolezen sadnega drevja še ni razglašena za naravno nesrečo. Renata Škrjanc Izobraževalni dan jezerskih lovcev Pogovarjali so se predvsem o gamsjih garjah in drugih boleznih, ki znova ogrožajo gorenjske gamse. Jezersko - Tradicionalni majski izobraževalni dan je postal stalni del letnega delovnega programa Lovske družine Jezersko, ki ob vsej drugi "lovski" dejavnost urejuje tudi svoj dom. Nenapisano pravilo je postalo, da je udeležba na izobraževalnem dnevu obvezna za vse aktivne člane. Srečanje na izobraževalnem dnevu je tudi priložnost za pogovor o stvareh, za katere na občnem zboru ni bilo časa, na primer za pobiranje čla- narine, za "nastrel" risanic in njihov preizkus, za pridobitev dovolilnic in podobno. Tema letošnjega izobraževalnega dneva so bile gamsje garje in druge bolezni, za katere so gamsi vedno bolj dovzetni in jih je neodgovorno podcenjevati, saj so se začele znova pojavljati in ogrožati eno naših najpomembnejših divjadi. Letos mineva 30 let od katastrofe, ki sojo v gamsji čredi v Zgornjesavski dolini in v Karavankah povzro- Praznik Kmečkega glasa Ljubljana - Kmečki glas, tednik za kmetijstvo in podeželje, praznuje 60-letnico izhajanja. Prva številka je izšla 1. junija leta 1943 na Rampohi v Kočevskem Rogu, uredil pa jo je Vlado Kozak. Časopisna založniška družba Kmečki glas z okrog 50 zaposlenimi je jubilej proslavila v torek, 20. junija, slavnostni govornik pa je bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But. Dejal je, da se je lepa slovenska beseda ohranila tudi s pomočjo Kmečkega glas, ki je uspel v 60 letih zdržati pred vsemi pritiski in se ni vdajal trenutni politični oblasti. Realnost in neodvisnost, strokovnost, odločnost, razumevanje problemov kmečkega človeka in posluh za upoštevanje različno mislečih so po mnenju kmetijskega ministra glavne vrline Kmečkega glasa. Na sliki: sedanja odgovorna urednica Kmečkega glasa Jožica Hribar in Jože Rozman, ki je bil odgovorni urednik 12 let, sta prejela posebni priznanji. J.K. čile gamsje garje in je poginilo ali je bilo zaradi bolezni ustreljenih nad 1000 gamsov. Takrat se je s problematiko gamsov in njihovih bolezni posebno zavzeto ukvarjal lovec Alojz Mertel iz Gozd Martuljka in shranil za današnji čas dragoceno dokumentacijo in ugotovitve. Alojza Mertla so jezerski lovci povabili na izobraževalni dan. Gamsi so še* vedno njegovo zanimanje. Na Jezerskem je povedal, da lovska organizacija še ni uspela uresničiti novega raziskovalnega projekta o gamsih, ki je pomemben dejavnik v okolju, kjer živi, saj s svojim ponašanjem opozarja na spremembe v prostoru, v ozračju in rastlinstvu. Gamsu se znižuje tako imenovani "socialni standard". Njegova odpornost se zmanjšuje, zato je povprečna teža živali vedno nižja. Gamsa, težjega od 40 kilogramov, skoraj ni več. V čredah pa so živali, lažje od 20 kilogramov. Odstrel ni prilagojen razmeram, odnos med drobnico, zlasti ovcami, in gamsi pa ni urejen, čeprav ugotovitve opozarjajo, da bližina ovc povzroča pri gamsih slepoto. Na območja, kjer gospodarijo gamsi, zahaja vedno pogosteje jelenjad. Gozdna meja se dviga, množični turizem posega vedno višje, gamsu nenaklonjene pa so tudi klimatske spremembe. Zato je treba čim prej končati raziskovalni projekt o gamsih in zagotoviti tej posebnosti naših gora obstoj in razvoj. Jože Košnjek jala, ker bodo morali najeti novo parcelo, ki pa mora biti vsaj kilometer iz naselja a še vedno dovolj blizu drevesnice. "Kljub vsemu upamo, da nam bodo avgusta dovolili cepljenje na enoletno podlago, sicer bo škoda še veliko večja," so zaskrbljeni v Dorfarjih. Zanimivo je, da so fitosanitar-ni inšpektorji svetovali lastnikom drevesnic čim manj stika z novinarji. Zakaj, nam ni uspelo izvedeti. Zakotnikovi pravijo, da so se na začetku bali negativne reklame in nihče ne bi kupoval dreves pri njih. S požigom in negotovo prihodnostjo pa tako ali tako tri do štiri leta ne bo moč prodajati sadik. "Škoda je, da smo vsako leto povečevali proizvodnjo. Lani smo tako prodali 5.000 sadik, predvsem za vrtne sadovnjake in ne za nasade. Vsega imamo po malem. Trenutno pa prihodnosti ne vidim," je še povedala Danica Zakotnik. Ognjevka se širi iz Gorenjske Razen znanih žarišč hruševega ožiga ali ognjevke, v občini Škofja Loka se je izbruh začel, so okužbo že pred tednom ugotovili v Brezjah, Cerkljah na Gorenjskem, v Dobrem polju pri Brezjah, v Mavčičah, Posavcu, Naklem, Podbrezju, Podvinu, Kamni Gorici, Kamniku, Suhi pri Predosljah, v Kranju, Rete-čah, Selcah, Struževem, Šentjo-štu nad Horjulom, Visokem nad Poljanami in v Zabnici. Kasneje je bila okužba z bakterijo Erwi-nio amvlovora ugotovljena še v Begunjah, na Katarini v Ljubljani, Golniku, Jesenicah, Komendi, Križah, v Lescah, Medvodah, Podnartu, Radovljici, Sp. Besni-ci, Sp. Gameljnah, Trzinu in v Žireh. Zaskrbljujoče pa je, da se okužba širi še naprej in fitosani-tarni inšpektorji poročajo o novih žariščih tudi izven Gorenjske. Okužena območja so še v Košišah, Mekinjah, Preddvoru in Zgornji Besnici, pred dnevi pa so jih odkrili še v Velenju, Rov-tah. Porebru, v Srednji vasi v Tuhinjski dolini, Grosupljem in Bovcu. Uprava RS za varstvo rastlin in semenarstvo opozarja, da je potrebno opazovati jablane, hruške, kutine, nešpelje in okrasne gostiteljske rastline in o vsakem novem sumu na pojav bolezni obvestiti fitosanitarno službo po telefonu 041/ 354 405 ali po elektronski pošti uvrs.mkgp@gov.si. "Občani naj ob očitnih znakih okužbe ne čakajo na inšpektorja, ampak sami odstranijo obolelo drevo in o ukrepih obvestijo uradno službo. Le tako lahko preprečimo širjenje," nam je povedala glavna fitosanitarna inšpektorica Joži Jerman Cvelbar. V zadnjih dneh so Gorenjsko zajele nevihte, inšpektorji pa priporočajo, da je v primeru dežja potrebno takoj prekiniti sanitarna dela z okuženimi rastlinami, saj je verjetnost raznašanja bakterije z vodo izredno velika. Boštjan Bogataj Poročni šopek največji izziv Ob koncu šolanja so mladi cvetličarji pripravili razstavo cvetličnih aranžmajev. Kranj - Svoje cvetličarsko znanje so dijaki Srednje biotehniške šole Kranj potrdili z razstavo cvetličnih aranžmajev, ki so jih izdelali za zaključni izpit. Na šolskem posestvu v Strahinju so v soboto predstavili poročno in žalno floristiko, adventne in namizne aranžmaje ter šopke za različne priložnosti. Letos je šolanje po programu cvetličar končalo 24 dijakov. "Največji izziv je zame predstavljal poročni šopek. V tem primeru gre namreč za posebno priložnost, ki se zgodi samo enkrat v življenju, zato moraš paziti pri vsakem detajlu," je razložila dijakinja Špela Tičar. Poudarila je, da je pri oblikovanju šopka najbolj pomembna ideja, vanj moraš vložiti tudi veliko domišljije. "Mora biti moderno, 'odštekano', da ni sama klasi- Zadružništvo v Naklem Naklo - V Naklem bodo konec tedna proslavili 100 let zadružništva in ob tej priložnosti je domačin, raziskovalec krajevne zgodovine, Damjan Janežič s sodelavci napisal knjigo. Izdala jo je Kmetijska zadruga Naklo. Pred stotimi leti, 29. oktobra leta 1903, je bila namreč tedanja Mlekarska zadruga Naklo vpisana v Zadružni register pri ljubljanskem sodišču. J.K. ka." Veliko zato po novem uporabljajo tako imenovano žično tehniko. "Cvetje lahko potem poljubno premikaš, kakor želiš," je pojasnila Darja Lapaj-ne. Letošnje modne smernice, sta razložili, narekujejo kombinacijo vseh vrst.cvetja in barv. "Zato je treba zelo paziti, da na koncu ne izpade kičasto." V okviru zaključnega izpita je imel vsak dijak štiri naloge, in sicer izdelavo žalnega aranžmaja, poročnega šopka, dekoracijo enega cveta in šopka za različne priložnosti. Za vse skupaj so imeli na voljo štiri ure, z rezultatom pa je bila njihova profesorica praktičnega pouka Sabina Šegula nadvse zadovoljna. "Zelo so se potrudili, videti je, da so se resno pripravili. Vse skupaj so izdelali na zelo visoki ravni, kar je opazila tudi republiška komisija, ki je spremljala izpit," je ugotavljala. Za program cvetličarja vlada precejšnje zanimanje in pri njih za razliko z ostalimi poklicnimi šolami osipa ne poznajo. "Lani je na informativni dan prišlo 50 osnovnošolcev, sprejeli pa smo jih le trideset. Veliko jih potem preusmerimo v poklic vrtnarja," je razložila Sabina Šegula. Tudi cvetličarji imajo v prvem letniku veliko vrtnarske prakse, v drugem letniku pride na vrsto suho cvetje, v tretjem letniku pa se lotijo tudi najbolj zahtevnega oblikovanja svežega cvetja. Kot je zagotovila Sabina Šegula, pri zaposlovanju ne bi smelo biti težav. "Za dobrega cvetličarja se vedno najde prostor v cvetličarna," meni Sabina Šegula. Mateja Rant Tržnica v Gorenji vasi in Železnikih Gorenja vas, Železniki - Razvojna agencija Sora vabi v soboto, 21. junija, med 8. in 12. uro na tržnici kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki bosta pred poslovnim centrom v Gorenji vasi in ob bazenu v Železnikih. V Gorenji vasi se bodo predstavili tudi nekateri mladi glasbeniki. J.K. Ogled predstavitvenih poskusov Ilovka - Jutri, 18. junija, ob 10. uri bo na njivi Viktorja Jagodica na Ilovki pri Kranju (smer Brdo pri Kranju) ogled predstavitvenih poskusov s pšenico, krmnim grahom, krompirjem in koruzo, ki ga organizirata Kmetijsko svetovalna služba Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj in podjetje Agrosaat. Prisotni se bodo lahko seznanili tudi z nekaterimi sredstvi za varstvo rastlin, z letošnjimi pridelovalnimi pogoji in predvidoma tudi o pogojih odkupa pšenice. S.Š. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249 Trst 19.6., Lenti 5.7., Madžarske toplice od 19.7. do 22.7.; Peljašac od 26.9 do 2.10. (ekskluzive); Gardaland: 25.6.; Šenčur: 251-18-87 HOTEL DIANA - RADENSKA Murska Sobota tel.: 02 5141 200, 02 5141 240 fax: 02 5321 097 UGODNI - UGODNI POČITNIŠKI PAKETI v hotelu Diana. 5 dni že od 35.500,00 po osebi (vključuje 5 x polpenzion, 4 x celodnevno kopanje po izbiri v Termah 3000, v Banovcih ali v Radencih, neomejeno kopanje v hotelskem bazenu, 1 x savna) ter 7 dni že od 49.500,00 SIT po osebi. Posebne ugodnosti za otroke. Veseli bomo vašega klica! Modna konfekcija KROJ Škofja Loka, prodajalna Kidričeva c. 81, Škofja Loka V tednu od 16. do 21. junija vabi na ugoden nakup modelov iz kolekcije pomlad poletje 2003 z 20 % popustom. Hkrati vabijo k nakupu modelov iz opuščenih programov po cenah od 3.000 do 20.000 SIT. - 30 % popust na poletno kolekcijo; - V trgovinah Rašice na Gosposvetski 3 in Zg. Gameljnah 20 v Ljubljani ter na Grajskem trgu 1 v Mariboru; -16. -21.6. 2003 Veselimo se vašega obiska v prijetno ohlajenih trgovinah. i~fJfi3>*\»fJk d.o.o. POLETNI DNEVI V RAŠICI GLASOV KAŽIPOT Prireditve Tudi letos pod Homanovo lipo Škofja Loka - Tako kot v preteklih letih, lahko tudi letos pričakujemo petkove odmevne večere Pod Homanovo lipo. Organizator Niki Mesec je skupaj z občino pripravil šest nastopov priznanih slovenskih in tujih izvajalcev, ki se bodo zvrstili vse do konca avgusta. Prvi bo že v petek, 20. junija, nastopil Matjaž Javšnik (bolj znan kot Izi iz Tv Dober dan) z monoko-medijo Od Boga poslan. V juliju mu bodo sledili še Zoran Predin, Dalmatinska klapa in Balalajka, avgusta pa Tinkara Kovač in Alenka Godec. Začetek vseh prireditev bo ob 20. uri. Občina Naklo praznuje Naklo - V okviru prireditev ob 29. juniju - prazniku občine Naklo bodo danes, v torek, 17. junija, ob 16. uri potekale likovne delavnice in ob 17. uri predstava Nerodna Avguština, v vrtcu Rožle v Naklem. V petek, 20. junija, bo ob 17. uri otvoritev razstave o sadjarju in duhovniku Francu Pircu, in sicer v galeriji Dupljanske graščine. Razstava bo odprta do 29. junija, vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Ob 20. uri pa bo otvoritev in blagoslov prizidka Osnovne šole Naklo. Srečanje diabetikov Gorenjske Lom pod Storžičem - Društvo diabetikov Kranj vabi svoje člane na 5. družabno in rekreativno srečanje diabetikov Gorenjske, ki bo v soboto, 21. junija, na turistični kmetiji Pr' Špan v Lomu pod Strožičem. Dodatne informacije in prijave po tel.: 25*7-14-51 ali 031/485-490, Ivan Benegali-ja do četrtka, 19. junija. Tamburaši pod Stolom Završnica - V soboto, 21. junija, z začetkom ob 13. uri bo na prireditvenem prostoru v Završnici prireditev Tamburaši pod Stolom - Završnica 2003. Nastopilo bo osem tamburaških skupin iz različnih regij Slovenije in zamejstva. Po 19. uri bo družabno srečanje, zabaval vas bo Duet za znoret. Srečanje Janezov Nova Oselica - Turistično društvo Sovodenj bo v nedeljo, 22. junija, pod lipama v Novi Oselici pripravilo že 16. srečanje Janezov. Na poznani in priljubljeni prireditvi bodo tudi tokrat izbrali najstarejšega, najmlajšega, najbolj oddaljenega in najbolj mišičastega Janeza. Tudi letos pripravljajo različne družabne igre, vsi Janezu pa bodo vpisani tudi v register Janezov, kjer je do zdaj vpisanih že prek 400 različnih naslovov. Lani se je srečanja udeležil 201 Janez, z njimi pa je bilo tudi 14 Ivank. Letos pričakujejo, da bo obisk še večji. Igral bo ansambel Litijski odmev. Prireditve v Tržiču ' Tržiču - Danes, v torek, 17. junija, od 11.30 ure dalje bo potekal Rally Alpine 2003. Ob 90-letnici prve vožnje preko starega prelaza Ljubelj bo pot udeležence ta dan vodila skozi Naklo, Duplje, Križe in Pristavo, prihod v center Tržiča je predviden nekje med 11.30 in 12. uro. Na Ljubelju, pred restavracijo Kompas, bo ob 12.30 uri krajši sprejem. Ob 18. uri bo v dvorani KS Podljubelj predstavitev del študentske delavnice Mošenik 2003. V četrtek, 19. junija, ob 15. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja srečanje društva slepih in slabovidnih Tržič. Ob 17. uri bo na otroškem oddelku knjižnice ura pravljic. Ob 17. uri pa bo v Galeriji Atrij Občine Tržič odprtje razstave Dragulj našega mesta, slikarke Rozemarije Žnidaršič. Planinsko srečanje Dovje - Mojstrana - UO Zgornje-savskih planinskih društev ob 100. obletnici ustanovitve podružnice Slovenskega planinskega društva za okraj Kranjska Gora vabijo člane PD in ostale občane občin Jesenice in Kranjska Gora v soboto, 21. junija, na planinsko srečanje s kulturnim programom in svečano otvoritvijo elektrifikacije Aljaževega doma v Vratih. V petek, 20. junija, bo pri Šlajmar-jevem domu v Vratih ob 18. uri svečana seja UO PD Javornik -Koroška Bela, Jesenice, Dovje -Mojstrana, Martuljek, Kranjska Gora in Rateče, s podelitvijo priznanj. V soboto, 21. junija bo med 8. in 9.30 uro ogled Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani; ob 10. uri bo sveta maša za vse preminule planince v Aljaževi kapelici v Vratih; ob 11.30 uri bo svečana otvoritev elektrifikacije Mojstrana - Vrata ob Šlajmarje-vem domu; ob 13. uri pa bo osrednja proslava s slavnostnim nagovorom predsednika PZS in kulturnim programom, v katerem sodelujejo recitatorji, oktet LIP Bled in pihalni orkester občin Jesenice - Kranjska Gora. Po uradnem delu bo planinsko popoldne ob zvokih Pihalnega orkestra. Veselici na Kokrici Kranj - PGD Kokrica vabi na veselici, ki bosta pri gasilskem domu, z začetkom obakrat ob 20. uri, in sicer v petek, 20. junija, ko vas bo zabaval ansambel Storžič, v soboto, 21. junija, pa ansambel Fantje z vasi. Rodio Tfiglov (D Prri 9|Q/ Gorenj/ke^ Pni 9lo,ek Goienj/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4 4?70 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Poti stavbne dediščine Sorica - Člani Študijskega krožka Sorica vabijo na otvoritev Poti stavbne dediščine, ki bo jutri, v sredo, 18. junija, ob 18. uri pred Groharjevo hišo v Sorici. Otvoritvi bo sledil ogled znamenitosti ob poti ter zaključek v Groharjevi hiši, kjer je na ogled slikarska razstava Mira Kačarja. KRCNE ŽILE? 05 628 53 39 Pozdrav poletja Škofja Loka - S prireditvijo Pozdrav poletju, bodo varovanci Varstveno delovnega centra Kranj, v petek, 20. junija, ob 11. uri na Mestnem trgu v Škof ji Loki, obarvali dan. V kratkem kulturnem programu, kjer se bo prepletala glasba z recitacijami, bodo predstavili svoje talente, polnočutnost in veselje do življenja. Kosci in grabljice Cerklje - Konjeniško društvo Krvavec organizira v sodelovanju s TD Cerklje v nedeljo, 22. junija, s pričetkom ob 15. uri v Dvorjah pri Cerkljah Srečanje pod Jenkovo lipo. Pripravili bodo tekmovanje koscev in grabljic, nastop folklorne skupine Penzion Jagodic iz Vopovelj, prihod krvavške konjenice s podelitvijo priznanj udeležencev krvavške konjenice, ter nastop plesnega para Metke in Nejca. Za zabavo bo skrbel ansambel Obvezna smer. Vsi, ki bi se radi preizkusili v tekmovanju koscev in grabljic, se lahko prijavijo po tel.: 25-26-710 in 031/286-162. Pohod krvavške konjenice Grad pri Cerkljah - Konjeniško društvo Krvavec organizira v soboto, 21. junija, s startom ob 9. uri iz Grada dvodnevni, šesti, tradicionalni pohod krvavške konjenice po mejah občine Cerklje. Pot bo več kot 50 konjenikov iz številnih konjeniških društev vodila skozi Cerklje, Zalog, Cerkljansko Dobravo, Viševco, Sidraž, Sv. Lenart, Ambrož pod Krvavcem do planšarije Viženčar na Kriški planini, kamor bodo prispeli v soboto ob 17. uri . Za vse udeležence in goste so pripravili bogat zabani program.V nedeljo, 22. junija, pa bodo pot nadaljevali ob 10. uri do Sv. Ambroža, nato po Luken- skem Grabnu do spodnje postaje žičnice Krvavec, skozi Štefanjo goro, Adergas, Praprotno Polico skozi Vasco in Cerklje s ciljem ob 15. uri pod Jenkovo lipo. Srečanje upokojencev Slovenije Kranj - Društvo upokojencev Kranj tudi letos vabi svoje člane na tradicionalno srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 26. junija na letališču Aerokluba Murska Sobota - v Rakičanu pri Murski Soboti. Odhod izrednih avtobusov bo ob 6. uri izpred Hotela Creina v Kranju. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi članice in člane društva ter ostale upokojence na 15. srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 26. junija v Murski Soboti, s pričetkom ob 10.30 uri. Odhod iz Škofje Loke bo ob 6. uri- Po svečani otvoritvi bo sledil kulturni program, za njim pa še zabavni. Prijave sprejemajo v pisarni društva, vsako sredo in petek od 8. do 12. ure, do vključno 20. junija. Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi članice in člane društva na tradicionalno srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 26. junija, z začetkom ob 10.30 uri na letališču Aerokluba v Rakičanu pri Murski Soboti. Odhod avtobusa bo ob 6. uri iz običajnih mest po vaseh z začetkom na Miljah. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni sobi v Šenčurju, do vključno 23. junija, vsak ponedeljek in sredo od 17. do 18. ure. Srečanje delovnih invalidov' Cerklje - Medobčinsko društvo invalidov Kranj organizira srečanje delovnih invalidov s pobratenim Društvom invalidov Maribor, ki bo v soboto, 28. junija, ob 10. uri v športni dvorani v Cerkljah. Prijave z vplačilom se že sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, vsak ponedeljek od 9. do 11. ure, torek in četrtek od 15. do 17. ure ali neposredno pri poverjenikih na terenu. Za člane, ki nimajo lastnega prevoza, bo le-ta organiziran z avtobusom, in sicer ob 9. uri bo odhod izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo do četrtka, 19. junija. Podelitev priznanj Škofja Loka - Župan občine Škofja Loka vas vabi na podelitev priznanj Občine Škofja Loka najboljšim učencem, dijakom, zmagovalcem na državnih tekmovanjih in mentorjem dobitnikom zlatih priznanj. Slovesna podelitev bo jutri, v sredo, 18. junija, ob 19. uri na dvorišču Loškega gradu. Kranj - Komisija za rekreacijo, šport in izletništvo Društva invalidov Kranj vabi svoje člane in njihove partnerje na Merčunov pohod na Storžič, ki bo v soboto, 21. junija. Zbrali se boste v Domu pod Storžičem ob 6.30 uri. Pohoda naj se udeležijo le dobro fizično pripravljeni. Prijave in dodatne informacije po tel.: 257-14-51 ali 031/485-490, Ivan Be-negalija do srede, 18. junija. 11. Mihaelov sejem v Mengšu Pogoji za gostinsko dejavnost - najem šotora in odra ter popravilo - najem pivskih garnitur: 190.000 SIT + DDV - čiščenje v šotoru in okoli njega v soboto zjutraj, v nedeljo zjutraj in v ponedeljek po končani prireditvi (pranje in razmaščevanje s cisterno: 225.000 SIT + DDV) - kupnina (vpliva na izbor gostinca) 350.000 SIT + DDV - pivo in sokovi Pivovarne Laško - varščina v višini 400.000 SIT (se poravna do 20. 8. 2003). - malice na bon do 500 SIT - pijača na bon do 270 SIT - za čiščenje in najem pivskih garnitur lahko kompenzacija z boni Prijave sprejema KD Mihaelov sejem, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš do 15. 7. 2003. Opomba na zaprti kuverti: Razpis za gostinsko dejavnost! Informacije interesenti dobijo na telefonski številki 041/730-382 - Štefan Borin. Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v soboto, 21. junija, na Poldašnjo špico. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Dodatne informacije ter prijave z vplačilom: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 v sredo od 17. do 18. ure v pisarni društva, poslovni center Planina 3 do jutri, 18. junija. Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka - sekcija za pohodni-štvo organizira pohod, in sicer: Dobje - Gorenje Brdo - Srednja vas - Žabja vas - poljane. Pohod-niki se dobite v četrtek, 19. junija, na avtobusni postaji v Škofji Loki ob 8. uri. Lahke hoje je približno 3 ure. Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija vabi na izlet Po Prežihovi poti - Ravne na Koroškem. Odhod posebnega avtobusa bo v četrtek, 19. junija, ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v pisarni društva. Preddvor - PD Kranj in planinska sekcija Preddvor organizirata za svoje člane v soboto, 28. junija, turo na Križ in Stenar. Tura je zelo zahtevna, saj so v visokogorju še ostanki snega. Odhod izpred hotela Creina bo ob 5. uri z osebnimi avtomobili. Prijave in informacije v društveni pisarni, tel.: 23-67-850 do četrtka, 26. junija. Za dodatne informacije vam je na voljo tudi vodja ture Janez Planine, te.: 25-51-556. Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka vabi na kopalni izlet v Izolo v soboto, 21. junija, odhod bo ob 7. uri izpred knjižnice v Šolski ulici. Prijave z predplačili sprejemajo v pisarni društva. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet po Italiji (Oglej - Gradež -otok, Barbana), ki bo v torek, 24. junija. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do petka, 20. junija, oziroma do zasedbe mest v avtobusu, tveni pisarni do zasedbe mest. Letni koncert Škofja Loka - Komorni pevski zbor Loka Škofja Loka vabi v soboto, 21. junija, ob 20. uri v Ur-šulinsko cerkev na letni koncert. M5 Ocenjevanje urejenosti mesta Škofja Loka - Škofja Loka je že zaživela v pisanih cvetličnih barvah, zato Skupina za lepšo Loko obvešča, daje ocenjevalna komisija pričela s prvim ocenjevanjem PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-krani.si urejenosti mesta, ki bo potekalo vse do konca junija. Vabijo vas, da opozorite na lepo urejene in ocvetličene stanovanjske hiše, bloke oziroma stolpnice, stavbe v starem mestnem jedru, kmetije, stanovanjske hiše z obrtno dejavnostjo ali podjetja in da to sporočite Skupini za lepšo Loko po tel.: 04/511-23-90. ?SE1 'GOSniJNA O restavriranju sani Škofja Loka - Loški muzej je v Okroglem stolpu Loškega gradu pripravil razstavo, na kateri bodo obiskovalcem na ogled sani in vsa dokumentacija oziroma postopki restavriranja. Razstavo bodo odprli v četrtek, 19. junija, ob 18. uri. Narava Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita na razstavo fotografij na temo Narava - avtorja Petra Cvenklja in predvajanje diapozitivov, s katerimi vas bo Manca Juvan popeljala po Afganistanu in Pakistanu. Odprtje bo v hotelu Astoria jutri, v sredo, 18. junija, ob 19.30 uri. V krajšem kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Radovljica. Razstava bo na ogled do 6. avgusta. Gorenjska v vojni za samostojno Slovenijo Šenčur - Občina Šenčur in Gorenjski muzej Kranj vabita na ogled razstave z naslovom Gorenjska v vojni za samostojno Slovenijo. Otvoritev razstave, s kratkim kulturnim programom, bo danes, v torek, 17. junija, ob 19. uri v Muzeju občine Šenčur. Razstava bo odprta do 27. julija, in sicer ob torkih in petkih od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Slike Franceta Slane Kranj - Danes, v torek, 17. junija, ob 13. uri bo v Galeriji MOK otvoritev razstave akademskega slikarja Franceta Slane. Vsako oko ima svojega slikarja Kranjska Gora - TD Gozd Martuljek in TD Kranjska Gora vabita v četrtek, 19. junija, ob 20. uri v gasilski dom v Kranjski Gori na otvoritev razstave z diaprojekcijo Vsako oko ima svojega slikarja. Program bo s svojimi pesmimi popestrila pevka Branka Božič. Razstava bo odprta do 17. julija. RESTAVR,\CIIA "Pri Jožovcu" Begunje GALERIJA Glasbeni program: SREDA, 18. 6. - glasbeni večer z "GAŠPERJI" ČETRTEK, 19. 6. - glasbeni večer z "GAŠPERJI" PETEK, 20. 6. - glasbeni večer s "HIŠNIM ANSAMBLOM JOŽOVC" SOBOTA, 21. 6. - glasbeni večer s a "HIŠNIM ANSAMBLOM JOŽOVC" Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si LEKARNA PLAVŽ vabi v prijetno delovno okolje mag. farmacije in farmacevtskega tehnika Lekarna Plavž, G. Cirila Tavčarja 3b, 4270 Jesenice Informacije po tel. št.: 031/61 25 79, e-mail: lekarna-plavz@steelplast.si Torek, 17. junija 2003 MLADI, SVET V GIBANJU / matjaz.gregoric@g-glas.si Francoščina z užitkom Začenjajo se ustni izpiti Trije dijaki iz škofjeloške gimnazije so na državnem tekmovanju iz francoščine posegli po najvišjih priznanjih. Škofja Loka - "Ne samo, da je zelo lep jezik, postaja tudi vse pomembnejši, zato znanje francoščine odpira mnoga vrata," je svoje navdušenje nad francoskim jezikom izrazila dijakinja Gimnazije Škofja Loka Neža Zupančič. Zato ne preseneča, da je na državnem tekmovanju iz francoščine skupaj še z dvema sošolcema posegla po najvišjih priznanjih. II T ■•icrr--'"----™«- Iz škofjeloške gimnazije se je tekmovanja udeležilo devet dijakov, trije so bili zelo uspešni. Mitja Troj ar je tako postal celo državni prvak v francoščini, Neža Zupančič je za svoje znanje prejela zlato priznanje, Lucija Čarman pa bronasto. "Niti slučajno nisem pričakoval najboljšega rezultata," je bil skro- Vetrni otroci Kranj - Vetrni otroci je naslov celovečerne multimedijske plesne predstave, s katero se bo v petek v Prešernovem gledališču predstavila otroška skupina XS. V skupini ustvarja šest deklet in štiri fantje od desetega do dvanajstega leta starosti, ki so prej plesali v različnih plesnih skupinah v okviru kulturnega društva Qulenium. "V skupini sem zbrala tiste otroke, ki so najbolj izstopali, pri plesnem izražanju so bili najbolj drzni in pogumni," je razložila avtorica projekta Saša Lončar. Skupaj so začeli plesati marca letos. "Na področju giba delajo že toliko časa, da sem jim želela poriuditi nekaj več," je pojasnila. Tako je nastala plesna predstava Vetrni otroci, v kateri imajo veliko prostora za improvizacijo. "Poskušala sem ohraniti njihov univerzalni gib. Preko vodene improvizacije tako pridejo do tistega, kar so oni sami, to pa potem postavimo v nek smiselni 'okvir'." Tako jih preko giba skozi otroško igro in odraščanje pripelje do osebnostnega razvoja. M. R. men Mitja Trojar, ki meni, daje to najboljše potrdilo, da je v kakšno stvar vredno vložiti malo več truda. Ta bo poplačan tudi z nagradnim potovanjem v Francijo. Upa, da bo njegov uspeh vplival na večji ugled njihove šole. "Zdaj nihče ne bo mogel več reči, da ta šola ni dobra," je prepričan. Za Lucijo Čarman je tekmovanje predstavljalo svojevrsten izziv. "Zanimivo je, ko srečaš ljudi, za katere veš, da se francoščine učijo z užitkom, da hočejo od jezika nekaj več. Marsikomu je namreč žal, ker se je začel učiti tega jezika, tam pa srečaš samo take, ki jih to veseli." Uspeh na tekmovanju ji pomeni potrditev, da je že nekaj dosegla. "Zdaj sem veliko bolj samozavestna pri jeziku, veliko več govorim," je pojasnila. Na uspeh svojih dijakov je nadvse ponosna tudi njihova profesorica Meri Bratuša Bogataj. "To je veliko priznanje za šolo, saj so dokazali, da tudi v 'provinci' lahko enakovredno posegamo po najvišjih nagradah na tem področju." Francoščino so na šoli začeli redno poučevati pred dvajsetimi leti. Že od začetka imajo pri pouku asistenta, ki je po rodu Francoz. Vendar pa zanimanje za učenje francoščine ni prav veliko, meni Meri Bratuša Bogataj, kljub temu, daje pri iskanju zaposlitve vse pogosteje prednost, če ta jezik obvladaš. "Verjetno obstaja nek strah, angleščina se namreč mnogim rdi precej lažja, predvsem, ker smo vsak dan 'bombardirani' z njo," je še dodala. Mateja Rant, foto: Tina Doki Zaradi klime lahko tudi zebe Nepravilna uporaba klimatskih naprav oziroma pretirano hlajenje prostorov lahko povzroči prehlad ali celo pljučnico. Priporočljiva razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj bi bila le okoli štiri stopinje Kranj - Pasje vroče dnevi, ki jim še ni videti konca, nas silijo v senco in prijetno kilimatizira-ne prostore, kjer je precej bolj znosno kot na soncu. Klimatske naprave so zaradi vročih poletij v zadnjih letih postale zelo priljubljene, saj z njimi hladijo zrak v vseh večjih trgovinah in lokalih, večinoma pa so z njimi tudi opremljeni avtobusi, z izjemo tistih, ki vozijo v mestnem prometu. V lokalih in velikih trgovskih centrih imajo ponavadi centralne klimatske naprave s številnimi režami, skozi katere prodira ohlajen zrak, medtem ko so za manjše prostore primerne tudi montažne ali premične naprave. Med našim obhodom, ko smo pregledovali, kako je s klimatizacijo po gorenjskih lokalih, smo naleteli na nekaj zanimivosti; v velikem nakupovalnem centru Mercator na Primskovem imajo na primer centralno klimatsko napravo, "hladijo" pa tudi vitrine z mlečnimi živili in delikatesami, tako daje ob njih že skoraj prehladno. Drug zanimiv primer smo odkrili v poslovalnici Raiffeisen Krekove banke v Kranju, kjer imajo kljub delujoči klimatski napravi precej zatohlo. Menda zato, ker ponoči klimatska naprava ne sme delovati, saj bi premotila alarm- V klimatiziranih trgovinah je pri vitrinah z zelenjavo, sadjem in delikatesami že skoraj preveč hladno. Priporočljiva razlika med zunanjo in notranjo temperaturo je do štiri stopinje. ne naprave, v času, ko poslovalnico odprejo, pa je že prepozno. Klimatske naprave poleg hlajenja tudi sušijo zrak, kar znatno prispeva k ugodnejšemu počutju, saj vlaga še povečuje občutek vročine. Kljub temu pa je pri porabi klimatskih naprav potrebna previdnost, saj je prijetno ohlajeno ozračje lahko tudi Škodljivo zdravju. Če je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo prevelika, je razgreto telo zaradi nagle temperaturne spremembe izpostavljeno prehladu in kaj hitro začnemo kihati in kašljati, v skrajnem primeru pa lahko v prehladnem postoru staknemo celo pljučnico. Ko se iz ohlajenega prostora vrnemo na piano, pa nas lahko preseneti vročinski udar, ki spododbuja naraščanje krvnega pristiska, pri ljudeh z zdravstvenimi težavami pa še kaj hujšega. Zato je pripročljivo, da je razlika med notranjo in zunanjo temperaturo največ štiri stopinje Celzija, še bolje pa je, če se na spremembo temperature lahko prilagajamo postopoma. Matjaž Gregorič, foto: Tina Doki Rezultati zaključnega preverjanja znanja pri osnovnošolcih so znani, na rezultate mature bo treba počakati do sredine julija. Kranj - Medtem ko se srednješolci pri maturi ta čas pripravljajo na ustne izpite, ki se bodo začeli v petek, so učenci v 8- in 9-letni osnovnih šolah, ki so opravljali zaključno preverjanje znanja, pretekli teden že prejeli obvestila o doseženem uspehu. Z uspehom pri letošnji maturi pa bodo dijake seznanili 14. julija. V osemletni osnovni šoli se je po podatkih državnega izpitnega centra v letošnjem šolskem letu skupinskega preverjanja znanja vsaj v enem roku udeležilo 13.899 učencev pri slovenskem jeziku in 13.855 učencev pri matematiki. Pri slovenskem jeziku so ob upoštevanju boljšega rezultata učenci v povprečju dosegli 22,42 točke, pri matematiki pa 20,27 od 30 možnih. 6.839 učencev bo potrebovalo točke za vpis v srednje šole. Ti so pri slovenskem jeziku v povprečju dosegli 24,47 točke, pri matematiki pa 22,72 točke. V devetletni osnovni šoli se je zaključnega preverjanja znanja vsaj v enem roku udeležilo 1.114 učencev pri slovenščini in matematiki. Pri slovenščini so ob upoštevanju boljšega rezultata v povprečju dosegli 22,36 točke, pri matematiki pa 22,98 točke. Za vpis v srednje šole potrebuje točke 453 učencev, ki so pri slovenščini v povprečju dosegli 24,99 točke in pri matematiki 25,49 točke. Za dijake pa se na maturi ta teden začnejo ustni izpiti, ki bodo trajali do konca junija. K spomladanskemu roku mature se je letos prvič prijavilo 9.572 kandidatov, ki maturo opravljajo iz 31 različnih predmetov. Kako so se izkazali, bo znano 14. julija. Dijaki, ki z rezultatom na maturi ne bodo zadovoljni, bodo imeli možnost pritožbe. "Kandidat lahko v treh dneh po objavi rezultatov zahteva, da mu omogočimo vpogled v izpitno dokumentacijo in način izračuna izpitne ocene," so pojasnili pri državnem izpitnem centru. Naslednji dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo lahko kandidat, ki ni zadovoljen z načinom izračuna izpitne ocene, na republiško maturitetno komisijo (RMK) vloži obrazložen pisni ugovor. Če se izkaže, daje upravičen, mu oceno popravijo. Kandidat lahko poda tudi pisni ugovor na oceno, če meni, da ni bil ocenjen v skladu z veljavnimi navodili za ocenjevanje in točkovanje. V tem primeru RMK zaprosi za strokovno mnenje izvedenca, in če je ugovor upravičen, se mu oceno prav tako lahko popravi. Lani so na državnem izpitnem centru prejeli 1.115 pritožb, oceno pa so spremenili pri 181 izpitih. Mateja Rant Razvijanje intuitivnih sposobnosti Kranj - "Vsak ima intuicijo v sebi; gre za notranje občutke, ki te vodijo," meni direktorica Ljudske univerze Kranj, ki pripravlja dvodnevno mednarodno delavnico o razvoju in uporabi intuitivnih sposobnosti. Delavnico, ki bo potekala 26. in 27. junija, bo vodil ustanovitelj inštituta za intuitivne znanosti v Freiburgu dr. Jeet Liuzzi. Delavnica je namenjena mladostnikom od 12. do 22. leta. Intuicije, poudarja direktorica ljudske univerze Darja Ko-vačič, se je mogoče tudi naučiti. "Treba je prisluhniti samemu sebi, prepustiti, da se porajajo nove ideje." Težavo našega šolskega sistema zato vidi ravno v tem, da se na tem področju ne dela nič. "Otroci so navajeni le sprejemati znanje, ne znajo pa pokazati, da imajo v sebi skrite ogromne potenciale." Prav te naj bi odkrivali na omenjeni delavnici, kjer naj bi se naučili intuicijo ne samo prepoznati, ampak ji tudi prisluhniti in jo upoštevati. To bodo potem poskušali prenesti še v prakso, tako da bodo intuitivno pripravili odgovore na vprašanja, ki jim jih bodo posredovala nekatera slovenska podjetja. M. R. Priznanja za "poslovne" štirikolesnike Na golfskem igrišču na Bledu je bila svečana razglasitev zmagovalcev v letošnjem izboru Poslovni avto leta, na katerem je tekmovalo rekordno število znamk in modelov. Uredništvi revij Gospodarski vestnik in Manager sta izbor avtomobilov v poslovni konfekciji pripravili že četrto leto zapored. Tokrat se je za prestižne lovorike v štirih kategorijah merilo kar 32 avtomobilov in 16 znamka, kar je rekordna udeležba. Tekmovalni sistem ima štiri nivoje glasovanja. Najprej je tekmujoče avtomobile ocenila novinarska žirija, nato so bili prišteti prodajni rezultati, finaliste je ocenila direktorska žirija in zadnjo besedo so imeli anketirani bralci. Organizatorji tekmovanja so letos podelili prizanje za poslovnega debitanta leta, ki si ga je zaradi svoje inovativne oblike in sodobne tehnike prislužil renault espace, prvič pa so v poslovno konfkecijo oblekli tudi enopro-storske avtomobile, med katerimi je prepričljivo zmagal prav tako Renaultov model espace. V obeh glavnih kategorijah sta si zmagi razdelila mercedes-benz kot poslovni avto in audi A8 kot managerski avto leta. Zaključne prireditve na golfskem igrišču na Bledu se je udeležilo okoli 200 direktorjev, vodstvenih kadrov in predstavnikov avtomobilskih podjetij. Kljub hudi vročini so se nekater pomerili tudi v golf turnirju, ki je bil sestavni del zaključne prireditve, marsikateremu direktorju pa ta šport predstavlja utrjevanje poslovnih vezi ali aktivno preživljanje prostega časa. Matjaž Gregorič m/"'"' RENAULT Rabljena vozila akciia letnika «IV^"ja 2002-2003 Akcija Megane Break letnik 2003 Akcija Laguna in Megane letnik 2002 Za vozila z garancijo vam jamčimo: • brezplačen preizkus • 82 točk kontrole na vozilu • tehnično kontrolo po 2000 prevoženih kilometrih • pomoč na cesti, vleko ali popravilo • do 12 mesečno tehnično garancijo Alpetour Remont d.d. KRANJ Ljubljanska c. 22, 4000 Kranj TELEFON (04) 201 52 40 ODPRTO: 7°° - 1900 SOBOTA: B°° - http,7/www,alpelour-rcmont.si 13° VSE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU - Prodaja novih vozil - Odkup in prodaja rabljenih vozil - Servis in nadomestni deli - Zavarovalniške storitve in kleparstvo -Najem in vleka vozil - Tehnični pregledi Test: Škoda Superb 1.8TComfort Preteklost se je vrnila v prihodnost Spomini na zgodnje obdobje prejšnjega stoletja, ko je bila češka Škoda eden od uglednih avtomobilskih proizvajalcev, so precej obledeli, tovarna iz Mlade Boleslav pa se je v zadnjih letih uspešno vrnila med znana avtomobilska imena. Spomin na slavno preteklost oživlja tudi limuzina višjega srednjega razreda superb, ki je sprožila različna mnenja o tem ali češki del koncema Volksvvagen takšen avtomobil potrebuje ali je nebodigatreba. *** " m Zunanjost: Limuzina na "raztegnjeni" koncernski platformi na prvi pogled ne vzbuja kakšnih pretiranih čustev, saj so oblikovalci v prizadevanjih, da bi bil superb usklajen s hišnimi smernicami, ostali pri dokaj konzervativnih karo-serijskih linijah. Zato superb bolj kot na inovativnost stavi na preverjeno klasiko, ki jo na nosu poudarja s kromom obrobljena maska hladilnika, medtem koje zadaj limuzina skoraj preveč podobna svojemu koncernske-mu bratrancu volksvvagnu pas-satu. Zanimiva podrobnost je opazna tudi pri zadnjih bočnih vratih, ki so daljša od sprednjih. ****/* Notranjost: zaradi dolge medosna razdalje superb v potniški kabini ponuja veliko razkošja, saj je vzdolžnih centimetrov v zadnjem delu celo več kot v marsikaterem večjem in bolj prestižnem avtomobilu. Zato so tudi daljša potovanja s to limuzino, ki se hoče preriniti med tako imenovane "poslovne" avtomobile, dokaj udobna, ŠKODA SUPERB in bližnji tekmeci Model AUDI A6 1.8 T BMW 518i PEUGEOT 607 2.2Titane maloprodajna cena 7.433.000 SIT 8.365.434 SIT 6.996.000 SIT k čemur pripeva svoj delež tudi dobra založenost z opremo in predvsem učinkovita klimatska naprava. Zanimivo je, daje prtljažnik s 452 litri kljub velikosti avtomobila prostorsko skromnejši kot v manjšem modelu octavia, kljub temu pa zadošča za nekaj večjih kosov prtljage. Tako kot pri zunanjosti, se oblikovalcem tudi pri armaturni plošči niso prepustili svežim tokovom in tako je voznikovo delovno mesto podrejeno pred- TEHNIČNI PODATKI vozilo: .......................limuzina, 4 vrata, 5 sedežev mere: .....................d. 4,803, š. 1,765, v. 1,469 m medosna razdalja: ..............................2,803 prostornina prtljažnika: ............................462 I teža praznega vozila: ...........................1438 kg dovoljena skupna teža: .........................2015 kg motor:........................ .štirivaljni, bencinski, 20V gibna prostornina: ...........................1781 ccm moč: .....................110 kW/150 KM pri 5700 v/min navor: ..........................280 Nm pri 3200 v/min najvišja hitrost: ..............................216 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: .......................9,5 s poraba EU norm.: ..................11,5/6,5/8,3 1/100 km maloprodajna cena: .......................5.842.502 SIT zastopnik: ..........................Avtoimpex, Ljubljana vsem dobri preglednosti in nezahtevni uporabi stikal, ročic in merilnikov. Po drugi strani so se snovalci posvečali podrobnostim, ki superba skušajo vmesti-ti med prestižne avtomobile. Med te prijetnosti na primer sodi modrikasta osvetlitev notranjih kljuk vrat, za doplačilo boljšega paketa opreme pa je superbovo notranjost mogoče narediti bolj žlahtno z lesenimi dekorativnimi elementi in usnjenimi prevlekami sedežev. ****/* Motor: V srednjem in višjem srednjem razredu se NA KRATKO Predsednik Honde Motor Europe Minoru Harada je ob svojem nedavnem obisku v Sloveniji napovedal, da v prihodnjih treh do štirih letih pričakuje 15-odstotno rast prodaje Hondinih avtomobilov na trgih Evropske unije in srednje- in vzhodnoevropski držav. Razkril je tudi nekaj Hondinih načrtov: prihodnje leto 2,2-litrski turbodizelski motor za model accord in leta 2005 nova generacija modela civic. * Renault je v tovarni v francoskem Battilvju pred kratkim izdelal milijonto gospodarsko vozilo. Tovarna, ki zaposluje 2900 delavcev, dnevno izdela 600 vozil, proizvodnjo pa so od leta 1997 kar potrojili. * Slovenjegraški Prevent kljub hudemu konkurenčnemu boju dobaviteljev avtomobilske industrije ostaja uspešen. Lani so sicer zabeležili za 4 odstotke manjši izvoz, vendar so ohranili četrto mesto med slovenskimi izvozniki. Za letošnje leto ocenjuje, da proizvodnja avtomobilskih komponent ne bo upadala, vendar tudi ne vidijo bližnjih znamenj rasti. * Ljubljansko podjetje AC Ko-nim, novi zastopnik za avtomobil Mitsubishi, bo z uradno prodajo začel v septembru, ko pričakujejo tudi prihod novega rekre-akcijkega terenca outlander. Pri AC Konimu niso prevzeli obveznosti prejšnje prodajno servisne mreže, vendar rešujejo primere okvar. Koliko pooblaščenih trgovcev bo v novi strukturi, še ni znano, pri zastopniku pa menijo, da bo znamka Mitsubishi sčasoma osvojila od 1,5 do 2 odstotka tržnega deleža. M.G. Še vedno navidezna prodajna rast Po statističnih podatkih je prodaja novih avtomobilov bistveno višja od lanske, toda realna rast je komaj vredna omembe. Po nekaterih ocenah ima namreč okoli desetina novih avtomobilov tako imenovane enodnevne registracije ali pa gredo naprej v izvoz. Maja je bilo prvič registriranih 5.816 novih avtomobilov, kar pomeni drugi najupeŠnejši letošnji mesec, kajti večje število registracij (6.075) so na upravnih enotah zabeležili samo v aprilu. Slovenski kupci so letos skupaj pokupili že 27.167 novih štiriko-lesnikov, kar pomen, da so avtomobilski zastopniki v petih mesecih že presegli lansko polletno prodajo. Toda, če odštejemo že omenjene avtomobile, ki so registrirani samo navidezno ali pa gredo v izvoz, je slika precej drugačna in letošnji prodajni plus je komaj zaznaven. Tudi po petih mesecih največji vzpon beležijo pri četrtouvrščeni Škodi, kjer pozitivni prodajni rezultati očitno pomenijo boj za zastopništvo (Avtoimpex in Porsche Slovenija), medtem ko na vrhu, kjer na prvem mestu kraljuje Renault, na drugem in tretjem pa sta si precej blizu Volksvvagen in Peugeot, ni sprememb. Pravzaprav je več zanimivega v drugem delu lestvice, kjer je mogoče zaznati ponoven vzpon Daevvooja in Mazde, precejšnjo izenačenost Mercedes - Benza in BMVV-ja ter padec Kie in še nekaterih drugih znamk. M.G. Zmaga za Mazdin rotacijski motor Na sejmu avtomobilskih motorjev v nemškem Essnu je prepričljivo zmagal Mazdin rotacijski motor, ki bo vgrajen v novi športni kupe RX-8. V 50-članski žiriji specializiranih novinarjev iz 22 držav, jih je novi Mazdin motor na prvo mesto v generalni razvrstitvi postavilo kar 44. Tehnologija rotacijskih motorjev z notranjim izgorevanjem je izum leta 1988 umrlega Felixa VVankla, pred leti pa so jo nekateri avtomobilski proizvajalci, ki so se z njo ukvarjali, opustili. Le pri japonski Mazdi so tovrstni pogonski stroj razvijali naprej in letošnje poletje se bo zavrtel v njihovem novem športnem kupeju RX-8. S podporo sodobne tehnologije novi motor razvije 170 kilovatov oziroma 231 konjskih moči pri 8200 vrtljajih, poraba pa je v okviru primerljivih otto motorjev. Žirija, ki je ocenjevala motorje, vsako leto postavi kategorije od najmanjših do največjih, Mazdin "vvankel" je poleg skupne zmage, kjer je prehitel' Volksvvagnov turbodizel W10 in BMW-jev 3,2-1 i trski šest valj nik odnesel tudi lovorike v kategorijah najboljši novi motor, in kategoriji od 2,5 do 3 litre prostornine. M.G. delež bencinskih motorjev na račun varčnejših dizelskih vztrajno manjša. Kljub temu še vedno obstajajo vozniki, ki prisegajo na bencin in pri superbu si lahko izberejo 1,8-litrski štiri-valjnik s turbinskim polnilnikom in 150 konjskimi močmi. Ta pogonski stroj brez večjih težav obvladuje skoraj poldrugo tono težko limuzino in ponuja vozniku možnost dinamične vožnje, vendar je kljub dobri za-dušenosti hrupa nekoliko preveč zaletav in le zmerno varčen, saj se poraba nerada spusti pod 10 litrov na 100 kilometrov. ****/* Vozne lastnosti: pri superbu preseneča predvsem okretnost, ki je glede na zunanjo dolžino več kot zadovoljiva. Kljub dokaj trdi nastavitvi podvozja limuzina ponuja vrhunsko vozno udobje, medtem ko ima voznik preko volanskega obroča dovolj povratnih informacij. Bočnega nagibanja karoserije skoraj ni čutiti, zavore opremljene s protiblokirno elektroniko pa delujejo zanesljivo tudi po daljšem obremenjevanju. Končna ocena: Sit-neži, ki ne bodo nikoli priznali, da se Škoda lahko meri z vsemi uglednimi evropskimi avtomobilskimi tovarnami, se bodo superbu na daleč izognili. Drugi, ki pri avtomobilu ne gledajo samo znaka na maski hladilnika in znajo izračunati razmerje med ceno in uporabno vrednostjo, se bodo za to limuzino morda vsaj ozrli. Matjaž Gregorič Legenda: *****odlično ★★★★-ftdobro t nekoga, ki ga CENIJO. Poglejmo, zakaj. Pri sestrični Nuši najbolj cenim njeno pozornost in raziskovalno dušo. Tjaša Špendal Pri očiju najbolj cenim, daje prijazen in pameten, rad pomaga (če ima čas). Sašo Smolej Pri sestrici Lini najbolj cenim prijaznost in ljubezen do živali. Maša Vertelj Pri bratu Petru najbolj cenim to, da mi zelo rad pomaga in je zelo odločen. Anita Rotar Pri dediju cenim, da vedno vse obrne v šalo in nas spravi v dobro voljo ter smeh. Jan Zupan "Ljudje so najprej zapisovali na glinaste plošče," so mi povedali učenci OŠ Stražišče: "Potem na papirus, na koncu pa so iznašli papir." Kako pa kar iznajdeš papir, me je zanimalo. Kdo je bil (ali pa mogoče bila) tista brihtna glavca, ki mu je to uspelo? In navsezadnje, več kot 2000 let kasneje - kako se sploh naredi papir? "Nič lažjega," so odgovorili in mi razložili lepo vso stvar od začetka. V izdelovanju papirja so namreč pravi mojstri. % g) o d i) g Čarobni tempelj Zasledovalec Po jedi so se pogovarjali o preteklem dnevu. "Super je bilo!" je rekel Aljaž. "Upam, da nam niso vile postavili na glavo," je čisto tiho dejala Nina. "Takoj, ko pridemo moramo raziskati," je rekel Jakob, Ana pa je zrla v nebo. Ladja je prispela in Primož jih je odpeljal v vilo. Na srečo jim je nihče ni obrnil na glavo. Takoj so lahko začeli z iskanjem drugega dela zemljevida, iskali so v kleti, pritličju, prvem in drugem nadstropju, toda našli niso ničesar. "Ni ga, pojdimo zdaj spat, jaz sem utrujen," je rekel Aljaž. "Se strinjam," je pripomnil Jakob. "Prav pojdimo spat," sta rekli dekleti. Ko so odšli spat, je Aljaž od jeze, ker niso našli drugega dela zemljevida brcnil v sliko v steni, iz nje je padel drugi del zemljevida. Pokazal ga je preostali trojici in skupaj so oba dela zlepili in odšli spat. Zjutraj so vstali, pojedli zajtrk in ob devetih jih je Primož prišel iskat nato so se peljali do Eluruja in od tam na letalo. Ob dvanajstih so prispeli v Srinagar, kjer so nastanili. "Vaši kovčki bodo kmalu prispeli in tu boste ostali nekaj dni, spali boste v šotorih, jutri bom prišel po vas in vozili se boste po reki Che-nab." Pustolovci so odšli na sprehod v bližnji Offolfee pvr&SG To sem jaz Rodila sem se 9. 5. 1990 v Črni gori. Tam mi je mami dala ime Lej-la. V Črni gori sva z mamico živeli eno leto, potem sva prišli v Slovenijo k očku. Ko sem 9. 5. 2003 dopolnila 13 let, sem na sebe gledala malo drugače. Imam dolge svetle lase, zelene oči, smešen obraz in lepa rdeča usta. Moje telo je zelo gladko, no, vsaj tako mi pravi mami. Imam lepo postavo, noge imam zelo hitre, moja številka noge je 39 - za moja leta je to v redu. Rada imam šport, zato se tudi športno oblačim. Lejla Markišič, 5.a, OŠ Bistrica - Tržič HIŠA Ko se hiša prebudi - odpre okna, Ter vrata in streho, da se prezrači. Pa še mačka k sebi povabi in Osebe, ki v njej žive in jo pospravljajo. Pripravi zajtrk in malico za goste. gozd, ko so tako hodili, jih je nekdo zasledoval. Toda Jakob seje obrnil in ga zagledal, tudi ostali so se obrnili in Jakob je rekel: "Tega debeluha sem videl na letalu in včeraj je bil na ladji!" Moški se je obrnil in stekel, vsi so se pognali za njim, Jakob ga je skoraj ujel, toda zbežal je na čoln in se odpeljal na drugo stran, nato je stekel in pustolovci so ga kmalu izgubili izpred oči. Bližal se je večer in odšli so spat v šotore. Divja vožnja po reki Zjutraj so pustolovci vstali in se pretegnili, "ker so šli prejšnji dan zgodaj spat, so vstali že ob šestih. Najprej sta se zbudila Aljaž in Jakob, nato pa sta zbudila še Ano in Nino. "Kaj je?" je rekla Nina. "Pojdimo raziskovat!" sta v en glas rekla fanta." Saj se bomo šli ob enih vozit po reki, pa bomo lahko raziskali," ju je spomnila Ana. "Saj je vseeno, lahko gremo že zdaj, ker še vsi spijo," je rekel Jakob. "No prav, pa pojdimo," sta rekli Ana in Nina. Čez pet minut so bili že pripravljeni. "Kako pa bomo šli čez reko?" je vprašala Ana. "Saj sploh ne bomo šli, samo ogledali si bomo tok reke," ji je pojasnil Jakob. "Poglejte, tamle je reka Ind, tu pa reka Chenab," je povedal Aljaž. Nina Bečan, OŠ Jakoba Aljaža Prebivalcem pomaga pospraviti in pomiti Posodo in sebe. To delajo hiše. Ko vstajajo, ... Rok Tavčar, 4.b, OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Moja šolska torba Dobila sem jo od brata Janeza. Stara je približno 6 let. Kupila sem jo v knjigarni v Škofji Loki. Stala je okrog 3000 tolarjev, vendar smo jo kupili, saj mu je bila že na prvi pogled všeč. Njena velikost se prilega moji hrbtenici. Nosim jo samo v šolo, ker je za v hribe pretežka. Tudi material, iz katerega je narejena, je trpežen. Je pisane barve, da je za otroke privlačnejša. V osnovi pa je modre barve. Našite ima rumene odsevne trakove, daje na cesti bolj vidna. Nosim jo na hrbtu, ima pa tudi ročaj na vrhu. V torbi sta dva velika predala. V enem imam knjige in zvezke, v drugem pa puščico, barvice, flumastre in ostale drobnarije. Spredaj je še en majhen žep, ki se zapira z zadrgo. V njem imam hišni Prvi so bili Kitajci Okrog leta 105 (to je pred 1898 leti - že res dolgo nazaj) je vsa Evropa še pridno sušila liste papirusa, da bi potem lahko čečkala po njih. V deželi vzhajajočega sonca, Kitajski, pa je živel človek, CAI LUNU, ki naj bi naredil korak naprej k današnji kulturi pisanja. Kitajska legenda namreč pravi, daje prav on ugotovil, da se da iz cunj, drevesne skorje ali katerekoli vlaknaste snovi napraviti papir. No, če je bil iz drevesne skorje, najbrž ni bil tako gladek, kot ga imamo danes, ampak prvi korak je bil storjen ... Skrivalnice Kitajci so seveda vedeli, da je njihov izum izredno pomemben in dragocen. Zaradi papirja je bila njihova kultura naprednejša od evropske. To so hoteli ohraniti in zato papir kar najdlje skrivali pred ostalim svetom. No, uspevalo jim je kar dolgo - okrog 45 let kasneje, leta 150, pa so tudi Evropejci zamenjali zastareli papirus in pergament za nov papir. Sam svoj mojster "Pa za konec projekta naredimo papir še sami!" so se navdušili naši raziskovalci iz Stražišča. Seveda niso šli, kot CAI LUNU, nabirat drevesnega lubja, ampak so potek nekoliko posodobili. Kot smo lahko videli na razstavi, jim je to zelo dobro uspelo. Nam pa pošiljajo recept in upajo, da se boste zanimive naloge kdaj lotili tudi vi. Potrebujemo: Rezance papirja (ki jih dobimo v knjigarni) Vedro vode Mešalnik Moka Cedilo Preša Gobica Manca in Sandra pa sta razložili še postopek: Rezance iz papirja, ki smo jih dobili v knjigarni, smo čez noč namočili v vedru vode. Zjutraj smo jih "zmiksali" in dodali nekaj moke in vode, ki delujeta kot lepilo. No, popoldne je bila zmes že pripravljena za nadaljnje delo. Vzeli smo cedilo in ključ in copate. Všeč mi je, ker se v njej zvezki in knjige ne mečkajo, saj je torba iz trde plastike in drži oglato obliko. Naslednje šolsko leto jo bom dala počivati. Dobila bom novo - večjo. Ta torba pa bo čakala na mlajšo sestro Nežo. Lucya Pollak, 4.b, PŠ Selca Šola V starih Selcih so imeli šolo, za malico pa pili kokakolo. Jedli so banane, ki so jih prinesli iz Ljubljane. Imeli so pouk dober za poduk. Pri pouku so pisali, včasih pa risali. Tako je zdaj še šola, a na drugem mestu je narejena, tam ne pijejo več kokakole, ker je dobra kuhinja zgrajena. Darja Prevc, 4.b, PŠ Selca zmes precedili. Potem jo plast za plastjo polagamo na krpo in z gobico popivnamo odvečno vodo. To smo ponavljali in ko smo imeli že več plati, smo jih stisnili pod stiskalnico (prešo). Potem smo papir samo še dali na radiator, da se je posušil. Kaj pa, če hočemo narediti barvni papir? Potem lahko dodamo malo straniščnega papirja, na primer vijoličnega, če želimo tako barvo. Papir lahko... In če boste doma naredili cele gore papirja, potem pa ne boste vedeli, kaj z njim početi, je tukaj nekaj idej: papir lahko mečkamo, trgamo, režemo, strižemo, sekamo, šivamo, ga barvamo ... torej, zakaj bi nanj le pisali. Poletna akcija otroških risbic in spisov Podjetje Perftech, d.o.o., je z današnjim dnem začelo akcijo, namenjeno predšolskim in šolskim otrokom z naslovom Moj sanjski računalnik. Z njo želimo popestriti "čas kislih kumaric", ki prihaja. Risbice in spise bomo zbirali do 15. avgusta 2003 in najbolj izvirne in prikupne tudi razstavili v naših poslovnih prostorih. In nagrade? Seveda bodo! Nagradili bomo 15 najbolj izvirnih risbic in spisov, in sicer z vstopnicami za radovljiški kino, kopališče, majicami, kapami in š? s čim. Slike bodo objavljene tudi na naših internet-nih straneh: www.galerija.s5.net. Risbice s svojim naslovom pošljite na naslov: PERFTECHv d.o.o., Pot na Lisice 4, 4260 Bled, ga. Vesna Tušek. Želimo uspešen zaključek šolskega leta! Perftech PERFTECH, d.o.o. Pot na Lisice 4 4260 Bled info@perftech.si Tel.: 04 57 90 000 Fax: 04 57 90 200 O Računalniška oprema D Programska oprema ERGO, LARGO □ Internet omrežje s5.net D Velika akcije računalnikov ob zaključku šolskega leta. NOVO, NOVO, NOVO MALOPRODAJNA TRGOVINA V KRANJU Bleivveisova 14, 4000 Kranj Tel.: 04 2021 317 Fax: 04 2027 272 Ja, vroče je, pa kaj! V zadnjem času se soočamo z visoko vročino. Na vsakem koraku slišimo pripombe, saj teče pogovor o vročini kar naprej. S stalnim nerganjem in napihovanjem si naredimo stanje res nevzdržno. Joj, kako je vroče! A ne, kako je vroče! To je nevzdržno! Mene bo konec! Jaz tega ne bom zdržala! Nič ne morem! Kdaj bo tega konec!? Tako vroče pa še dolgo ni bilo... A se vi spomnite, da bi bilo kdaj ta čas tako vroče? In pogovor se začne... S podobnimi pripombami, slabimi mislimi, jamranjem in tarnanjem se te dni srečujemo skoraj na vsakem koraku. Res je dež Misel lahko zdravi, misel lahko ubija. malo ohladil ozračje, a nebo brez oblačkov zjutraj ponovno omogoči pogoje za še en vroč dan. In, a bomo zopet začeli z jamranjem? Ljudje se v življenju premalo zavedamo, da so misli energija in da si z mislimi, razmišljanjem in govorjenjem ustvarjamo Voda pomiri duha in čisti dušo Voda pomirja, osvežuje, čisti, sprošča, hladi, uravna energetski pretok. Je eden najbolj osnovnih elementov narave in človeka, kije v tem času nepogrešljiv. Hitri hladni tuš nas ne le osveži, ampak tudi energetsko očisti psihičnih napetosti, ki se naberejo predvsem na ramah. Če želite dvojni pomirjevalni in osvežilni učinek, se pri tuširanju malo dalj časa zadržite na ramah, vratu in tilniku. Tudi namakanje v vodi v banji, kateri ste dodali morsko sol, nas energetsko očisti, še bolje pa je zaplavati v jezero ali morje in se povsem potopiti v vodo. Za hitro osvežitev in zbistritev čez dan si lahko pomagate z mokro brisačo ali le mrzlo mokro roko na vratu, pljusk mrzle vode v obraz pa nas prebudi tudi umsko. Katja Dolenc Viola ahat Ahat je kamen številnih' barv. Dobro vpliva na kri, glavo, kožo, prebavne organe. Iz telesa odstranjuje strupe, krepi veselje in pogum. Nevtraliziral naj bi celo sevanja GSM aparatov. rjočutje, v katerem potem smo. Če so naše misli slabe, polne jeze, jamranja, tarnanja, smilje-nja samemu sebi, dvomov, obtoževanja, strahu, skrbi in slabih sporočil, kakršna poslušamo zadnje dni in jih lahko razberemo tudi iz pripomb na začetku, ki jih potem še napihnemo s stalnim ponavljanjem, potem si resnično ustvarimo nevzdržno stanje. Iz "muhe naredimo slona". Polni smo samo še teh misli in ne vidimo skoraj ničesar drugega. Onemogočimo si normalno življenje, slabe volje smo, nezadovoljni, potrti, nismo sposobni kvalitetno opravljati vsakdanjega dela ali sploh delati. Če na situacijo pogledamo iz pozitivne in optimistične plati, potem si s pozitivnim razmišljanjem in odnosom lahko ustvarimo vzdržno stanje. Situacijo je potrebno le sprejeti. Torej! Res je vroče, pa kaj! Bomo že preživeli, še vedno smo! Če imamo zdravstvene težave, se je Malo kateri kamen je tako raznobarven kot ahat. Ponavadi je moder, siv, zelen ali bež, spretni "predelovalci" pa ga radi tudi obarvajo v bolj privlačne barve, kot je na primer viola ahat. Vendar se s tem energija kamna ne spremeni in lep živobarvni prijatelj vam bo ravno tako dobro služil. Sicer pa je ahat finovlak-nat kremenov agregat in spada v skupino kalcedonov, oblikujejo pa ga v različne forme: ploščice, plošče, piramide, krogle ali v drobne oblike za nakit. Ima zelo široko paleto zdravilnega učinkovanja: zdravi težave z očmi, vnetje možganske mrene, kožo, pljuča, vranico, vodenico, pospešuje nastajanje rdečih krvnih telesc, krepi mehur, prebavo, dlesni, iz telesa odstranjuje strupe, ugod- no deluje na črevo, možgane, ture in tumorje, blaži epilepsijo, mrzlico, mesečnost, pomaga vzpostavljati notranjo harmonijo. Dober je za živce, kar je v današnjem hitrem tempu življenja zelo dobrodošlo, uporablja se tudi za zmanjšanje posledic rentgenskega sevanja. Na psihičnem nivoju zdravi depresijo in letargijo, saj njegova energija duši vliva veselje in pogum. Ahat pa oddaja poleg moči tudi toploto, zato je zelo priporočljiv za ljudi, ki jih velikokrat in močno zebe. Občutljivost na mraz lahko izvira iz velike občutljivosti na zunanji ali notranji mraz, zaradi čustvenih blokad, ki moti normalen krvni obtok ali Česa drugega. Zato je v zim- skih časih ahat zelo priporočljiv pri preprečevanju prehladov. V ta namen si naredite energijsko polje iz ahata, pri čemer jih položite približno 15 cm od vašega telesa ob vsak vaš sklep, ki so gibljivi deli telesa. Preko njih se lahko krepi ves organizem. Ležite pa le do 20 minut, ne dalj! Pri tem si prižgi-te glasbo in se v tem polju sproščajte. Pomembno je, da v tem času pustite tok misli, da teče in da se z mislimi ne ukvarjate. Ahat naj bi nevtraliziral tudi sevanja mobilnih aparatov. Preproste zataknite ahatovo ploščico v etui in zaščita je narejena. Pomembno pa je, da kamen redno čistite pod tekočo mlačno vodo vsaj od 5 do 10 minut. Katja Dolenc Balnea WELLNESS CENTER DOLENJSKE TOPLICE 15» KRKkZDRAVILiŠČK Enkratne promocijske ugodnosti od junija do avgusta Informacije: 07 / 39 19 400. 39 19 500 e-posta booking ^enji*e'«k*a idravilisca.i www.krka-2dravili5ca.5i Vodni park j NAM NE 'HOČE tranika / komercialista • mir f iiMiiiMiii fekretarko < admin. j1 kopallžk& mojstre animatorko čistilki vzdrževalca-hišriika fjzfoterapevtko / weiiness KEK BOMO V ŠIBENIKU I Prošnje z življenjepisom in I dokazili o izobrazbi pošljite v roku I 8 delovnih dni po objavi na I naslov: i MPM ENGINEERING d o o J Vilharjeva 29,1000 Ljubljana I za: KADRI - Vodni park Bohinj I :2*ipa rk"boh,"l-*i potrebno paziti. Enkrat se bo že shladilo, še vselej se je! Ze ponoči bo hladno. Naše razmišljanje kreira naš vsakdan. Poletje tako prehitro mine, zato raje poskrbimo, da nam bo v veselje: soncu se ne izpostav-ljajmo po nepotrebnem, bodimo v senci, večkrat na dan se tuširajmo z mrzlo vodo, pijmo veliko vode, pripravimo lahke in osvežilne obroke ter razmišljajmo optimistično: ob obilnem potenju se telo lahko očisti strupov in odpadnih snovi; vročina v avtu je savna zastonj, potrebno je le paziti na odprta okna; voda je topla in lahko se že kopamo na Bledu, na morju in v drugih jezerih; ne paše nam ve- liko jesti, kar pomeni, da lahko izgubimo tudi kakšen odvečen kilogram; opravimo le najnujnejša fizična dela in se v hladu stanovanja posvetimo raje branju knjig ali kakšnemu drugemu umskemu delu; uživajmo v po- Življenje je igra, ti pa režiser. čivanju; lahko si že privoščimo dopust. Katja Dolenc, foto: Tina Doki Proti potovalni slabosti in še čemu Točka se nahaja na notranji strani roke dva palca nad pregibom ročnega sklepa v liniji s sredincem, na desni ali levi roki. Točko začutite, ko vas malo zaboli. Z jagodo palca jo masirajte globoko in močno (pritisk naj ne bo večji kot 10 kg) v nasprotni smeri urnega kazalca, od 15 do 20 sekund. Točko dodatno stimulirate, če jo pritiskate tudi na nasprotni strani. Pomaga pregnati potovalno slabost, morsko bolezen, omamljenost, vrtoglavico, bolečine v želodcu in trebuhu, menstrualne napetosti, glavo- bol, kašelj, bolečine v pazduhi, ramah in rokah ter stimulira center za kontrolo kajenja. Ko začutimo olajšanje, prekinemo z masiranjem. Serija masažnih točk, ki jih predstavljamo, spada med zbrane in preizkušene točke akupre-surne tehnike Ji-Jo, ki so jo proučevali na Medicinskem inštitutu na Floridi. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič Gama mm najbolj športna frekvenca STAVBNO POHIŠTVO od 16.6. do 5.7.2003 Ne samo razgled, tudi pogled na okna in vrata je pomemben. Če so vaša okna potrebna obnove ali celo zamenjave vas v Merkurju na oddelkih s prodajnim programom MERKURMOjSTER pričakujemo s celovito ponudbo stavbnega pohištva priznanih slovenskih in tujih proizvajalcev. Prav tako vam ponujamo stroje, orodje in pripomočke, s katerimi boste uredili in polepšali vaš dom. Potem bo razgled še prijetnejši. Pri nakupu oken, strešnih oken, vhodnih in notranjih vrat ter polken vam od 16. junija do 5. julija 2003 priznamo 10 % popust! Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve v akcije. MERKURMOjSTER, C. na Okroglo8, Naklo, tel.: 04 258 83 03; MERKURMOJSTER, Žanova 3, Kranj-Primskovo, tel.: 04 258 74 00; MERKUR, Sp. Plav? 3b, lesenice, tel.: 04 583 43 00 Možnost nakupa na 12 obrokov! MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo CD a S-i O O "S CD > cd 1-4 3 (8 CO lu ca o o _J o Q LU 2 >C0 O _j cico ce 3 'O z LU i * 9 o 6 x •o o ca D) "O CO Z 0 ■a c « o c X C TJ «5.2 " i ca o N N en c o 3 CO "cz C co ® s >o 92 o 1" o>co 1 8 o O co >o Z m 'CO z »o al CC ca >o O z LU < CC o z < z u. o g * o CO 0_ >co LU z »o oa O < CC o ca a o < O LU Z CC o N a < z z LU >W LU a C/) o Cl > o 5 co < o cc o o N O O CC h-CL LU 3 co CC < O N Z < CC o z < o? it Z co ii CC 5 a * w o E t- /rt ® 3 C > S CD cn o O i: 76 w .18 co >co S- 8. o a i_ CD 0 C 1 m O o £ £ o o N "g "o -s CO CO Z to iS o co c s i CO -p o X TJ O CO O) (D O. i: '3 cd TJ 0) C ;o X O C CO cn •n 3 o d) 'O N TJ C TJ CD co Z ^ 3 gj »lil w j$ _ ■ D,g >co c »o x O O) co x rr O co CO CM CM 'j? c a • i: CO 00 00 CD O S o CO CM co . CM »o < m n- o 0) o- C o " . —. - LO n o _ « O 2 Q. CD « oo 0) o > C0 C0 'c ca 0 c :i CD £>C0 28 CC o x o o C "D o E N CD l'| Z co 3 >o C 3 >(/) 'E !o X O > J* c CO UJ to —I _ C CD C a> C CD >o ov »O co o uri o. C a co ' !■ to TJ o. TJ O Eca a .b! CD o c 2 c o i5 xi >o E CD CD +- C > CD CD ffll c £ ca >o *$ x-g = o. ® ;čo i"?- .b: CD I 2 C0 CD .E >o ** > ca ca čd o. 3 3 i- C0 3 >0 >o O š-g ca cn c CD 31 °2 E o CD .S _cg ^ 3 a m .3 E o c S E ;s CO O C C0 o .. XI C0 TJ TJ O cd" 2 C0 TJ I CO TJ N CD c «11 |1 D) := 75 O Z * c co a - ca CD N 7F m co g_ ti ^ O ^ co C CD .Š 'N E o > 9? o > CD c £ :° C0 X To1 o N .Si Č0 Si ^ O C0 CL ca cn c CD CD TJ TJ XI X. o co co ■o ca n cn čg CO o E o rq^7| 0 L." co ca cd , tj»co b ■2 CD w 1 .& s XL 'O O č ^ čo ;w w ^ > a ca ra a) X c o iS ^ >o if ii ^co- co XI - 2 O "S x C ?0 ca Z to 75 CD co cg O C o CD « CO i 11 JB co ~ C0 r 5S -O CD 7:3 03 iS C c ca 3 ±: o co « 'O I! SI £ E x o CD > o,to o o co co _C0 JO cn cn < CC o ca o o < o LU Z CC o N O < Z 5 LU a z 'O < z o c o Q o .2, ca cd 'S« fS o .i, I E £ « 3 a ■a o a S CD _C0 TJ CD k. a. E o a co co CD > CD 3>co 0 .£ fes ca o co o d ■s -o ca x cn o co .3 co c E « g >o o 0 . >o ^ >co č « TJ X CD O C0 O TJ O. i- ca čd cn co 0 "C P £ o ;8 c ■S £ tj _cg CD »O "čd" co > % CD TJ 7F tj .2, CD C0 c TJ CO o cn o. I o > ¥ C « TJ "i c6 > 2- I 'ca co cn o. I -o 1 2 co a cl c CD "O co x TJ O Ji- rt 0_ cn O I c E c To CD 55 i co 3 C O O 3 C E CD C 1 D ca x o o d h- 3 CO E o '> 5 a co : o X TJ O CO TJ TO 3 cn v, co t; o 0 8 1 i > CD CO "C X CD O C 8 2 X CO CD . o t5 .c °- 2 x , .cd cn c ^ CD § .o co il i Ti Š J° > O *- :=n O 'CD x ca ° o A j cd ca co — £ — 3 TJ CO CD "D CO ?I a 5. o e-8 ^€ CD ._ CO JSC CO cn -c TJ -S — O. CD ;n o a> 2 ČD § co o o «» ? g c E N X § ° 2 o - 2 JO CD O j£ ffl ^ C Q-CD TJ 3 3 8 J! lil % s a 3 O 'N .b o CO 9 o t- CM o . CM . °CM ca ■ ■ B "S »co o CD 4 i CD C co _cg cd >o 'c x CO -9 C TJ — O TJ |fe 0 o ca > >o to •2 S ° ^ p -2 1 3 ~ E o rs co O. CD CO ca čd O '3 X X TJ CD O CO cn o CD c E S Si TJ O ca v' C r± w o. O N to o C CD > CD o. 5 o c - X £ c > B o 0 O co .co .g C 8 a^ 111 ^- TJ CO O CD o M S O N C X m x co o \ .- m ^ ■: >o >to 0 0.CO CO CD c •£ CD 'O o ca |5 cn O (D CM L TJ t 3 >o C CD > R3 ^ O co cn o c iS CD 'O g ovco _cd ^ cd >o CM ;§ ^ O) O Igl ca O) co co \ c Z m ;o Torek, 17. junija 2003 GORENJSKI GLAS • 23. STRAN MALI OGLASI «201-42-47 »201-42-48 «201-42-49_ fax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -16.30 m. APARTMA -PRIKOLICE OTOK PAG - METAJNA: oddamo APART-MAJE za 2,3 in 4 osebe ter manjši studio, primeren za mlad par. ŠE PROSTO - 2+1 apartma in 5 posteljni od 10.7. - 25.7.! Inf g 00-385-53-66-71-57_5512 OTOK PAG - Zuboviči, oddam SOBE, tuš, WC, s polpenzionom. 'Br 00-385-53-66- 40-49 7279 Na Krku oddam opremljene APARTMAJE. g 2511 -808 ali 041 /390-422_7336 Do septembra ugodno oddam apartma za štiri in apartma za šest oseb v Peroju pri Puli. "S 031/512-421 7693 Na Dugem otoku - Soline ugodno oddamo novo zgrajen apartma 80 m od morja. TS 00 385 98/171-39-14_7697 Prodam PRIKOLICO Adria, 1.83 za 4-5 oseb, dobro ohranjeno. IV 041/623-872 BOHINJSKA BISTRICA; 36,85 m2, prodamo leta 2000 izdelan apartma v neposredni bližini Koble. CENA: 11,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubl-jana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 POREČ - APARTMAJI, 2/4, 6/8, še prosto, druga polovica julija in prva polovica av-gusta. g 031/811-534 7803 VRSAR ODDAM 2 APARTMANA LAHKO TUDI ZA DALJŠE OBDOBJE. H 040/840- 290_ 7822 NOVIGRAD UMAG prodam APARTMA, VRT, 200 m od morja, 040/840-290 Po ugodni ceni nudim APARTMA v Pre-maturi pri Puli od 1.do 19.julija je še prosto. P 041/220-856__tms V juliju ugodno oddamo VIKEND na Pagu - Gajac, za 4 osebe. TS 041/978-782 po 16. Uli_ 7849 Ugodno otok Pag Metajna, 5 m od morja, Polpenzion, 20 EUR. 7T 031/462-085, 040/804-586 7893 APARATI STROJI Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO in OMARO ter kupim 100 I ZAMRZOVALNO OMARO v okvari. "S 041 /597-933 7733 Prodam hidravlični nakladač tri točkovni priklop s hidravličnima nogama. 5891-151 Za polovično ceno prodam TRAKTORSKO GUMO 14.9 R.28. C 031/512- 215 7804 Ugodno prodam registersko BLAGAJNO znamke Olivetti. TT 25-72-055 7830 Prodam PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, g 041/878-494 7836 Ugodno prodam KOTNI MOBI BRUSILNIK Iskra 800 W. TT 031 /466-024 7337 BALIRKO za 4 oglate bale Velger 41, prodam. IT 041/514-450 7839 Dvoredni IZKOPALNIK krompirja ali čebule - Polaka , prodam. TS 031/604-918 Prodam HLADILNIK Gorenje samostoječ 80 I, rabljen. S1 031 /647-615 7898 GARAŽE RADOVLJICA: Cankarjeva, oddamo 3 garažne bokse za 1 leto z možnostjo podaljšanja, leto izgr. 1971. Cena: 9.600,00 sit/mesec. Možen tudi odkup, cena: 1.300.000,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 KRANJ - Šorlijeva, oddamo garažo v triplex objektu, leto izdelave 1965, najemnina je 10.000,00 SIT/mesečno. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - Šorlijeva, prodamo garažo v triplex objektu, leto izdelave 1965, cena je 1.870.000,00 SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 GR. MATERIAL Prodam ŠPIROVCE, OPAŽ, UMETNO SUHE PLOHE, DESKE, BUKOVA DRVA. g 041/637-100__7sn Prodam GARAŽNA VRATA, strešnik špičak, steklokeramični štedilnik Gorenje. •S 041/861-604_783^ Prodam STREŠNIK Bramac, črn, nov, po ugodni ceni. TS 041/247-911 * 7bbi Prodam VRTNO OGRAJO iz kovinskih cevi. W 2021-047 7899 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222_4253 ŠKOFJA LOKA: kupimo samostojno hišo, do 30 mio. FRAST, d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198 _ NUJNO KUPIMO VEČ HIŠ V OKOLICI KRANJA ZA ŽE ZNANE STRANKE. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo cenovni razred do 40 MIO sit s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 HIŠE ODDAMO HOTEMAŽE - oddamo starejšo HIŠO z vrtom, 3 ss neopremljeno stanovanje, ogrevanje na trda goriva. DOM NEPREMIČNINE g 202-33-00, 041 /333-222 6593 Za daljše obdobje oddam v najem staro KEMČKO HIŠO in vzamem KONJE v oskrbo (boksi + izpust), g 041 /706-526 7856 HIŠE PRODAMO KRANJ Vod. stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, KRANJ Šorlijevo naselje na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, DRULOVKA lepo, vrstno enonad-stropno hišo 6x17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, MLAKA dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, KOKRICA hišo v IV. gr. fazi na parceli 541 m2, lahko dvostanovan-jska, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333, 041/333-222 BREG OB SAVI visokopritlično, ned-končano hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, TRŽIČ UGODNO na izredni lokaciji z lepim razgledom prodamo pritiličje hiše z vrtom in garažo, 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 4262 BLED okolica UGODNO prodamo samostojno, enonadstropno, podkleteno stanovanjsko hišo (33 I), na parceli 634 m2, 285 m2 uporabne površine, potrebna delne obnove, cena 29 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 5968 Delno obnovljeno starejšo HIŠO prodam, cena po dogovoru, g 25-22-694 7587 ŽELEZNIKI; cca 100 m2 stanovanjske površine, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišico, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. Cena: 14,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana, Enota Kranj, 04/281-10-00. STRAŽIŠČE samostojna hiša 25 let, parcela 490 m2, priključki, cena dogovor, prodam, g 23 15 600 , 041/774 101 PJ-ANOVA NEPREMIČNINE 7819 ŠKOFJA LOKA atraktivna lokacija (Kam-nitnik) prodamo stanovanjsko hišo cca 258 m2površine, z nedograjenim prizidkom za poslovno dejavnost v izmeri 88 m2 na 1033 m2 velikem zemljišču. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 7846 Okolica Kranja - prodam lepo dvodružin-sko hišo, staro 10 let. g 2332-148 /901 Kranj - center: prodamo starejšo hišo za nadomestno gradnjo, z dokumenti za 5 novih stanovanj. Interda d.0.0., tel.: 041/647-257 PODBREZJE - 2 stan.hiša (2x3 sobno stan.), 232,30 m2, pare. 1.373 m2, I.i. 1982, cca 35 mio. Mike &Co. d.0.0., Blei-vveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si MEDVODE - stan. hiša v sklopu dvojčka, možno dvostanovanjska, 116 m2 in 127 m2 kleti, pare. 214 m2, I.i. 1975, cca 35 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA - stara meščanska hiša, delno obnovljena, 98 m2, pare. 416 m2,1.i. cca 1800, cca 19 mio. Mike &Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si RADOVLJICA: atrijska hiša, 300 m2 stan. površine, parcela 520 m2, podkletena, garaža, za stanovanje v mansardi pripravljen poseben vhod, starost 20 let, obnova mansarde 2001. Cena: 53.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 HLEBCE: hiša, lepa lokacija, pritličje + mansarda, 140 m2, delno podkletena, garaža, drvarnica, vrt, sadovnjak, 1600 m2 kmet. zemljišča, I. 1954, obnova mansarde 1970. Cena: 21.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, leto izdelave 1985, obnovljena I. 2000, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena je 55 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000 041 331 886 NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, leto izdelave 2001, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m2, cena je 40 mio. SIT. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), leto izdelave 1973, bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče, cena je 28 mio. SIT IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 VODICE, prodamo starejšo hišo, leto izdelave 1900 - nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2, cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 SELŠKA DOLINA pod Blegošem, prodamo stanovanjsko hišo oz. vikend, bivalne površine cca 110 m2, s pomožnim objektom, na zemljišču 1019 m2, leto izdelave 1930, popolnoma obnovljeno 1997, cena je 17,7 mio. SIT. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 BLED- prodamo hišo, 30 let, 150 m2, parcela 600 m2, cena 33 mio. FRAST-nepremičnine 041 626 581 04/ 23 44 080 KRANJ- 3 KM IZVEN: prodamo dvodružin-sko hišo, 3 x 90 m2, idealna za oddajo, parcela 500m2, 45 mio FRAST-nepremič-nine 041/ 734 198 CERKLJE: prodamo večjo stanovanjsko hišo, 20 let, parcela 1200 m2, cena 58 mio FRAST d.o.o. 041 626 581 ŠKOFJA LOKA: prodamo hišo, 30 let, 140 m2, parcela 500 m2, 34 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581_ VODICE: prodamo hišo 12x10 m, 15 let, 58 mio. FRAST-, d.o.o. 041/ 626 581 PREDDVOR: prodamo hišo z objekti, adaptirana 1990, zemljišče 1800 m2, cena 46 mio; možen dokup travnikov in gozdov. FRAST d.o.o. 041 / 626 581 04/ 23 44 080_ KRANJ- IZVEN: prodamo stanovanjsko hišo z več garažami in skladiščem, 27 let, botanično bogato zasajena parcela 1800 m2, 69 mio FRAST-nepremičnine 041/ 626 581______ KRANJ - Struževo; 220 m2, dvostanovanjska, nova, nedokončana, sodobno grajena, 600 m2 parcele, možnost PP v pritličju - delavnica. CENA: 42,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000_ KRANJ - Drulovka; 250 m2, letnik 90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,4 m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. CENA: 40,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000_ ZBILJE; 360 m2, letnik 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružin-ska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije . CENA: 68 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000_ KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. CENA: 52,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000_ JESENICE - Cesta 1. maja; vrstna z atrijem, 107 m2, parcela 200 m2, stara 85 let, pritlična, obnovljena leta 2001. CENA: 16,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KOKRICA; 250 m2, nova hiša v 4. gr. fazi, lahko dvostanovanjska, parcela 520 m2. CENA: 43,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, za razne dejavnosti. Možna je prodaja po posameznih etažah. CENA: 65 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 BLED - Mladinska; 160 m2, 100 let stara vila, potrebna obnove. CENA: 30,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 TRŽIČ - Bistrica; vrstna, 250 m2, stara 22 let, parcela 350 m2, nova streha. CENA: 35 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 PREDDVOR - Olševek; 200 m2, starejša hiša, pred 14 leti deloma adaptirana, lahko večstanovanjska, parcela 1600 m2, zraven tudi gospodarsko poslopje, odlična lokacija. CENA: 40,8 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 Škofja Loka - Papirnica; 250 m2, prodamo nedograjeno atrijsko hišo, 5. gr. Faza, parcela 754 m2, mirna lokacija ob gozdu. CENA: 53,9 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 Škofja Loka - Podlubnik; vrstna, 169 m2, letnik 1975, parcela 310 m2, ob zelenem pasu. CENA. 45,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 GORENJA VAS - Reteče; 150 m2, enodružinska, podkletena, pritlična montažna hiša, letnik 1977, na lepo urejeni parceli 2161 m2, možen nakup samo z delom zemljišča za nižjo ceno. CENA: 51,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubl-jana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 SP. BRNIK; dvojček, 150 m2, star eno leto, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, urejena okolica. CENA: 27 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - center; 150 m2. 100 let stara meščanska hiša, lahko za PP ali stanovanja. CENA: 32,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 NAKLO; 150 m2, stara 50 let, parcela 800 m2, delno adaptirana. CENA: 28 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 28 let, parcela 700 m2, ob zelenem pasu. CENA: 36 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000_ ŽELEZNIKI; cca 100 m2 stanovanjske površine, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišico, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. Cena: 14,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana, Enota Kranj, 04/281-10-00. CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem po dogovoru, CENA: 39.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 * sprejet dnevni red, * potrditev zapisnika prejšnje seje, * potek seje z navedbo poročevalcev in krajšim povzetkom razprave, * sprejete sklepe, * morebitna ločena mnenja članov odbora, * izjave, za katere so navzoči izrecno zahtevali, da se vnesejo v zapisnik. Zapisnik podpišeta predsednik odbora in zapisnikar. 11. člen Po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predsednik oblikuje predlog sklepa in ga da na glasovanje. Nadzorni odbor veljavno sklepa in sprejema svoja poročila, priporočila in predloge, če je na seji prisotna večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. Glasovanje na sejah je praviloma javno, z dvigovanjem rok. Na zahtevo večine članov odbora je lahko glasovanje tudi tajno. 12. člen Zapisniki in ostala gradiva za seje nadzornega odbora se hranijo v občinski upravi. Po poteku enega mandatnega obdobja se gradivo arhivira. Zapisniki, sklepi in gradivo se hranijo deset let. 13. člen Strokovno in administrativno pomoč za potrebe nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava. III. POSTOPEK NADZORA 14. člen Temeljna naloga nadzornega odbora je, da: * opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, * nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, * nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev glede namenske porabe proračunskih sredstev. Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti najmanj enkrat letno pregleda zakonitost in pravilnost finančnega poslovanja: - občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, - javnih zavodov, javnih podjetij in drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje - učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. 15. člen Nadzorni odbor se na svojih sejah sproti dogovarja o problematiki, ki se bo obravnavala na prvi naslednji seji. Nadzorni odbor mora obvezno obravnavati zadeve, ki jih je s sklepom predlagal občinski svet ali župan občine, oziroma če kakršenkoli indic vzbudi nadzornemu odboru utemeljen sum, da gre za nezakonito razpolaganje z občinskim premoženjem, oziroma nenamensko razpolaganje s sredstvi občinskega proračuna. 16. člen Pri izvajanju nadzora ima nadzorni odbor naslednja pooblastila: * vpogled v vse listine in dokumente občine, zavoda, podjetja, sklada, stranke, druge organizacije ali društva, ki je predmet nadzora (nadzorovanih oseb), ki se nanašajo na porabo proračunskih sredstev, * zahtevati podatke in pojasnila pooblaščenih in odgovornih oseb nadzorovanih oseb, * zahtevati udeležbo odgovornih oseb na sejah nadzornega odbora. 17. člen Nadzorni odbor lahko v postopku nadzora v posebnih primerih pritegne k sodelovanju zunanje neodvisne strokovnjake posameznih strok. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. Nadzorni odbor pri svoji odločitvi ni vezan na mnenje zunanjega strokovnjaka, ustanove ali strokovnjaka občinske uprave. 18. člen Za izvedbo določene naloge iz pristojnosti nadzornega odbora lahko nadzor- ni odbor oblikuje delovno skupino oziroma pooblasti posameznega člana nadzornega odbora. 19. člen Pri opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene ter mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor ter ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornemu odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi Računskemu sodišču RS, in sicer v 15 dneh po opravljenem nadzoru. Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče RS. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. Obenem s prijavo mora navesti dokaze ter poskrbeti, da se ohranijo dokazi, sledovi in predmeti, na kateri ali s katerimi je bilo dokazano kaznivo dejanje storjeno. O prijavi je dolžan obvestiti tudi občinski svet in župana. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. 20. člen Član nadzornega odbora se lahko na lastno željo izloči ali ga predsednik nadzornega odbora izloči iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. IV. KONČNI DOLOČBI 21. člen Ta poslovnik začne veljati z dnem potrditve na občinskem svetu, objavi pa se v Uradnem vestniku Gorenjske. Spremembe poslovnika se sprejmejo po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem. 22. člen m Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se uporablja veljavna zakonodaja. Šenčur, dne 21. maja 2003 Predsednik Nadzornega odbora Občine Šenčur Anton Kepic Na podlagi 21. člena statuta občine Šenčur (UVG št. 6/95, 6/96, 36/98 in 21 /99) in tretjega odstavka 6. člena odloka o proračunu občine Šenčur (UVG št. 13/03), je občinski svet občine Šenčur na svoji 04. redni seji, dne 26.03.2003 sprejel Pravilnik o financiranju programov pospeševanja kmetijstva' in gozdarstva za leto 2003 1. člen S tem pravilnikom se določajo intervencije (programi) za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva, upravičenci, kriteriji in merila za vrednotenje intervencij, in izvrševalci programov za financiranje iz proračuna Občine Šenčur v letu 2003. 2. člen 7. člen Intervencije za pospeševanje razvoja kmetijstva in gozdarstva: - subvencioniranje poljedelstva in zelenjadarstva, - subvencioniranje v živinoreji, - subvencioniranje ukrepov za izboljšanje tal, - subvencioniranje gozdarstva - subvencioniranje programov pospeševanja strokovnega izobraževanja kmetijskih proizvajalcev, kmečkih žena in kmečke mladine. - lastniški vložek v nakup klavnice Škofja loka 3. člen Do sredstev po tem pravilniku so upravičeni vsi kmetijski proizvajalci s stalnim prebivališčem v Občini Šenčur, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo v taki meri, da ustvarjajo tržne presežke. 4. člen Sredstva za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva v skupni višini 14,000.000,00 SIT se dodeljujejo v sledeči višini in za naslednje namene: a.) SUBVENCIONIRANJE POLJEDELSTVA IN ZELENJADARSTVA: - subvencioniranje zavarovalnih premij za zavarovanje pšenice, ječmena, koruze-zrnje in koruze-silažne ter zelenjave - pregled škropilnic - subvencioniranje nakupa sredstev za varstvo rastlin do 50% zavarovalne premije do 70% od zneska računa b) SUBVENCIONIRANJE V ŽIVINOREJI - osemenjevanje krav - prva osemenitev - umetno osemenjevanje svinj - preventivno varstvo prašičev - preventiva v ovčereji do 30% od zneska računa do 50% od zneska računa do 50% od zneska računa do 50% od zneska računa do 50% od zneska računa c) SUBVENCIONIRANJE UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE TAL - analiza zemlje do 70% od zneska računa Programi pospeševanja strokovnega izobraževanja kmetijskih proizvajalcev, kmečkih žena in kmečke mladine: - dotacije dejavnostim društev, skupaj do 338.000,00 SIT, - štipendiranje otrok občanov za izobraževalni program kmetijski tehnik v višini 100.000,00 SIT ob uspešnem zaključenem letniku. 8. člen Strokovna in administrativna dela pri sprejemanju vlog, odobritvi sredstev in spremljanju črpanja odobrenih sredstev opravlja pristojni organ Občine Šenčur, ki opravi tudi izplačilo odobrenih sredstev. 9. člen Interesente za dotacijo društvom in za izvedbo posameznega programa izobraževanja v okviru pospeševanja kmetijstva in gozdarstva v občini Šenčur, pozove uprava občine Šenčur, da naj za odobritev dotacije in za izbiro izvajalca, predložijo ovrednoteni program dejavnosti oziroma izvedbe programa. K vlogi za izbiro izvajalca je treba priložiti tudi terminski načrt izvedbe programa. Izbranemu izvajalcu posameznega programa nakaže izvajalec proračuna občine Šenčur odobrena sredstva 14 dni pred začetkom izvajanja programa, odobreno dotacijo društvom pa v enkratnem obroku, najkasneje 30 dni po zaključku razpisa. 10. člen V primeru kršitve katerekoli obveznosti tega pravilnika mora vlagatelj zahtevka povrniti vsa neupravičeno pridobljena sredstva skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in v naslednjem letu ni upravičen do subvencij za kmetijstvo in gozdarstvo Občine Šenčur. 11. člen Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se za proračunsko leto 2003 oziroma do porabe sredstev. Štev: 01/03 Datum: 26.03.2003 d) VARNO DELO V GOZDU - tečaj za varno delo z motorno žago v gozdu e) SUBVENCIONIRANJE PROGRAMOV POSPEŠEVANJA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV. KMEČKIH ŽENA IN KMEČKE MLADINE. OBČINA ŠENČUR Miro Koželj, l.r. Župan f) NAKUP KLAVNICE V ŠKOFJI LOKI - kot lastniški vložek Občine Šenčur v višini 4 mio SIT. 5. člen Razpis za subvencioniranje kmetijstva se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasni deski Občine Šenčur. Razpis vsebuje: - podlago za razpis, - znesek sredstev, namenjenih za subvencioniranje posameznih namenov, - namene za katere se dodeljujejo posamezna sredstva proračuna, - zahtevo, da mora prošnja vsebovati ime in priimek in stalno prebivališče kmetijskega proizvajalca, račune, ki so podlaga za uveljavitev sredstev po tem pravilniku razen za 7. člen, za katerega Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo predlaga poseben sklep o pogojih dodeljevanja sredstev - spisek prilog: - izjava, da bo uporabil za lastno proizvodnjo -potrdilo o prodaji tržnih viškov v preteklem letu - kopijo obrazca PODATKI O KMEČKEM GOSPODARSTVU - rok v katerem bo izvrševalec proračuna Občine Šenčur izplačal intervencije za posamezne namene, ki ne sme biti daljši od 90 dni od dneva vložitve prošnje. 6. člen Upravičenec lahko intervencije pridobljene na podlagi tega pravilnika, uporabi le za namene, za katere so odobreni. O dodelitvi subvencije odloča izvrševalec proračuna. Namensko porabo sredstev po tem pravilniku preverja pristojni organ občine Šenčur ob sodelovanju Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo ter ustrezne strokovne službe. o > >c/> — TJ O C >o 33 V) *~ .3 c co > o C TJ O > a £ N _ 2 .o 18 I N n o n s to o a o S JE S E a> c cd •CO ■— CD 'O s I C TJ C0 CD «— "O j9 CD r± C N k- CD 3 _ s! ■jri oj S .£ c .o B ~ ;§S| .2. _ 3- g 0 C (D g J ~ a. , - co w O C CD Z < CC o o o b _ ._ C O)" CN o _ CO « C to O to C > o ete n o m * co c ._. o - c O O C ca cm a. < C co O 5.1 .2 O TJ N > O ' -° § o ~ Si B n CD C _ — CD *— CO >o co « jO ep CN j_ 'Šif co N O CM 00 ca cn o S CD _o ca o m B W "čo <9 -O S CD ,CD vJ a> TJ h- - o - C CD "S i CD DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo ( dvojček), stara 10. let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 50.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hišo, cca 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m2, stara 10. let, prevzem po dogovoru, CENA: 43.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ZBILJE, prodamo enodružinsko hišo -marles, staro 2 leti, velikost stanovanjske površine 240,69 m2,velikost parcele 1,054 m2, CK-plin, objekt je delno pod-kleten, dve zaprti garaži z vrati na elek. pomik, dodatno izdelana mansarda nad garažo in dnevno sobo, zemljišče ograjeno, elek. vrata pred vhodom, vseljiva po dogovoru. CENA:96mio..SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 nd o m p I o n I družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mi in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, tax: 04/20-68-701 PODBREZJE.na 800 m2 prodamo visoko pritlično hišo, tip Blejski jurček, 100 m2, v etaži,stara 15 let, v celoti podkletena, pritličje bivalni del, mansarda enaka razporeditev kot v pritličju, CK-kombinairano olje-trda goriva, tel. priključek, vseljiva po dogovoru, cena 38.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo tri družinsko hišo na 122 m2 zemljišča, cca. 89 m2 v etaži, 1/2 hiše podkletena,1. etaža:3*soba+ WC + kopalnica, 2. etaža: dnevna soba + spalnica + mini kuhinja + WC, mansarda: v celoti prenovljena, dnevna soba z jedilnico + kuhinja + 2*spalnica + kopalnica, hiša je delno prenovljena, ISDN, ADSL, CK-olje, vseljivost po dogovoru.CENA: 50mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 PODBREZJE, prodamo hišo 10x10 z gospodarskim poslopjem 6x12 ter pripadajočim kmetijskim zemljiščem cca 3.000 m2 od tega cca 666 m2 stavbnega zemljišča, starost cca 20 let, lepo ravno zemljišče, v hiša kompletu podkletena, bivalno pritličje, prva etaža in mansarda, brez CK, vseljivo po dogovoru, CENA: 60.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Škofja loka - poslovno stan.hiša stara 90 let, vendar popolnoma obnovljena 1.90, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, cena = 44,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 . Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9 x 11 m v IV.gr.fazi, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, cena = 33,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 član NZ NEPREMIČNINE sedaj tudi na internetu GSM: 041-331-886 Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da smo se preselili na novo lokacijo - Planina 3, Poslovni center (bivši samski dom Iskre), Kranj. Kranj, Mlaka - stan. hiša vel. 12x12 m,stara 20 let, na lepi parceli vel. 1033 m2, možnost dvostanovanjske, cena = 65,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Kranj, Primskovo - na odlični lokaciji 1/2 hiše (pritličje), primerna tudi za poslovno dejavnost, parcela 378 m2, stara 70 let, cena - 25,6 mio SIT, KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Kranj - stan.hiša stara 3 leta, dvodružinska hiša, pritličje 116 m2 in mansarda 105 m2, ločen vhod, parcela 500 m2, bližina mesta, cena - 39,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Cerklje - na parceli 1.063 m2, krajna lega, stan.hiša 9x13 m, sedaj dvodružinska, klet, pritličje, nadstropje in podstrešje, stara 35 let, cena = 40,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Kranj, Kokrica - stan.hiša v IV.gr. fazi vel. 9x11 m na parceli 550 m2, možnost še dokupa sosednjega zemljišča, cena = 46,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Preddvor, stan.hiša, 18 let, 180m2 površin + klet, s poslopjem 80m2 primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena 39 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje loke! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Naklo, dvostanovanjska hiša, 180 m2 +k+m, stara 20 let na parceli 700m2, 39MIO sit možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890._ Kranj, smer Brdo prodamo kvalitetno novoiz-grajeno, znotraj nedokončano stan.hišo 240 m2+k, atraktivnega izgleda, na odlični, ravni ter sončni lokaciji, velikost parcele ca 540 m2, cena 46 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša, obnovljena pred 5 leti, na parceli 700 m2, 150 m2 bivalnih povr, klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 32.9 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890._ BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp.poslopjem,na parceli 800 m2.Cena 37 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890._ ŠENČUR, odlična lokacija, hiša 200 m2+klet, v III. gr. fazi, parcela 980 m2, možnost odprodaje dela parcele v izmeri ca 400 m2.Cena 34 MIO sit Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041 / 347 323, 04/ 2362890. IZOBRAŽEVANJE Instruiram MATEMATIKO za OŠ in SŠ. BS 8J3B Bitežnik in partner d.n.o., Za jezom 14, Tržič Tt 031/498-500 6602 KUPIM Kupim vhodna vrata širine 90 cm s pod-bojem. Tt 233-15-64_7798 Kupim češnjev žagan les. Tt 041/546- 52 2 7807 LOKAL ODDAM BREG ob Savi ugodno oddamo delavnico za mirno dejavnost, 180 m2, tel., CK, WC, parket, cena 117.000 SIT/mes, KRANJ oddamo ali prodamo poslovne prostore za različne dejavnosti. TRŽIČ okolica oddamo vali prodamo gostilno 122 m2 z vrtom, parkiriščem in manjšim stanovanjem 40 m2 v hii. Cena najema: 164000 SIT/mes + 5 mes.varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 5969 Prodam BRUNARICO - LOKAL, v centru Šk. Loke, opremljeno. Tt 031/760-851 KRANJ, komunalna cona - nov posl. prostor, vsa dovoljenja, skladišče 108 m2, pisarne 193 m2, dve mansardi ( 150 m2 nedokončana, 80 m2 izdelana), 20 park. mest, I.i. 2002, 1.980 sit/m2 za skladišče in 2.100 sit/m2 za pisarne. Mike & Co. d.0.0., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ, mestno jedro - trgovina 80 m2, skladišče, sanitarije, pritličje, I.i. cca 1900, 93.400 sit/mes. Mike & Co. d.0.0., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ- mestno jedro, v letu 1997 obnovljeni meščanski hiši oddamo opremljen dnevni bar, z obveznim odkupom inventarja v višini 3,5 mio. SIT. Mesečna najemnina znaša 50.000,00 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 Kranj, Primskovo - poslovne prostore več pisarn s skupnim vhodom, staro 13 let in spodaj skladišče 300 m2, cena = 1,165,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Kranj, center - 28 m2 v pritličju objekta z izložbo, obn. pred 10 leti, cena = 35.050,00 SIT/mes, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Kranj, Primskovo - ind.cona pisarne 71 m2, I 90, lasten vhod, cena = 1.180,00 SIT/m2, in skladišče 350 m2, letnik 00, cena = 470,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 LOKAL PRODAM RESTAVRACIJO 250 m2, v Radovljici, prodam za 50 mio SIT. Tt 041/504-414 PLANINA 3: PRODAMO trgovski lokal, 17 let, 35 m2 -12,8 mio in 26 m2- 10,7 mio FRAST, d.0.0. 041/ 626 581 NUJNO PRODAMO, poslovno stanovanjski prostor v pritličju popolnoma prenovljene hiše v centru mesta Kranj, Tomšičeva ulica, v izmeri 64,25 m2, renovirano leta 2000, cena 12.000.000,00 SIT. (52.000 EUR) AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Kamnik: hiša vel. 11x11 m in delavnica cca 300 m2 na parceli 1600 m2 staro 45 let, možnost nakupa oboje posamezno, cena = 35,2 mio SIT, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 GOSTILNO 350 m2, v Šk. Loki, prodam za 40 mio SIT. Tt 041 /504-414 7775 MOTORNA KOLESA Prodam MOTORNO KOLO Dealim Davstar 125 ccm, 1.00, kovčki, z novimi pnevmatikami, cena 400 000 SIT. Tt 031/677-557 7864 OTR. OPREMA AVTOSEDEŽ 9-18 kg, stajica, voziček In-glesina, velika kolesa, prodamo. It 031/329-207 . 7828 Otroški VOZIČEK Hauck velika kolesa, dobro ohranjeno. *T 041/499-218 7834 Prodam dva športna OTROŠKA VOZIČKA HAUCK - CHICHO. Tt 59-58-781 7896 OTROŠKI VOZIČEK Hauck, velika kolesa in otroško KOLO do 3 let. Tt 041 /499-218 OSTALO !'i;mI;uii ;> komplola (miza 1 Klopi) rabljenih masivnih VRTNIH MIZ, dol. 130 cm, cena 30 000 SIT za komplet, Tt 041/621-420 Prodam KOMPLET CELINE - DOPISNICE 1992-2002. Tt 233-15-93, po 19. uri 7332 Prodam nov CINKAN ZABOJNIK - SMETNJAK na 2 kolesa in BALIRAM SENO na tleh ali s kozolca. TT 232-64-26 7840 Ugodno prodam skoraj nove statve. Tt 513-32-40 7895 PRIDELKI Prodam domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. Tt 041 /515-867 7522 Sladke domače JAGODE lahko dobite pri Markuti v Čadovljah pri Trsteniku, možnost samoobiranja. Tt 256-00-48_tkg DOMAČO SLIVOVKO in SADJEVEC, ugodno prodam, g 01/7231-978 7809 Za simbolično ceno prodam ČEŠNJE NA DREVESU. Tt 25-51-457_7320 Prodam AJDO za seme in kupim VRČ za mleko. TT 2521-499 7904 POSESTI PARCELE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA KUPIMO več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 2 2 2 4255 GORENJSKA: zazidljive parcele za gradnjo stanovanjskih hiš nujno iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 ŠENTURŠKA GORA, prodamo zazidljivo vikend parcelo 527 m2, prevzem možen takoj, cena 8.155.000,00 SIT.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Breg ob Savi - v pripravi za prodajo so PARCELE z grad. dovoljenjem in HIŠE v IV. gr. fazi. Interda, d.0.0., 041/647-257 NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 11.500.000,00 SIT.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 BAŠELJ, prodamo vikend parcelo, cca 400 m2, prevzem možen takoj, cena 11.700,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 BAŠELJ, prodamo cca 1.000 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj, cena 16.380,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZG. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo, 666 m2, prevzem možen takoj, cena 11.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Lahovče pri Brniku prodamo - parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovanjske hiše zgrajene do IV. gradbene faze v pripravi Interda, d.0.0., tel.: 041/647-257, 041/333-222 LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, BESNICA v mirnem naselju sončno parcelo, 660 m2, 17000 SIT/m2, BRITOF Voge prodamo zaz parcelo 486 m2, na robu naselja, 9,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00 2369 333,041/333 222 4254 V neposredni bližini KRANJA, KUPIMO cca. 2000 m2 veliko zazidljivo PARCELO, za že znanega kupca. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KUPIMO več zazidljivih parcel na relaciji KRANJ - PREDVOR, KRANJ - ŠK.LOKA. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 V okolici Škofje loka : kmetijsko zemljišče (gozd 15.338 m2), cena = 117,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 PODVIN - okolica: ugodno prodamo ravno, sočno, ZAZDIUIVO PARCELO 672 m2, priključki v bližini, cena 14.900 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE Tt 202-33-00,041/333-222 5543 KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,55 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2351 000, 041 331 886. SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje, cena je 22.250,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena je 9,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2351 000, 041 331 886 BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2, cena je 24,5 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/ 2351 000, 041 331 886 BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 488 m2, cena je 23-400,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 GOLNIK - LETENCE, prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 869 m2, cena je 13,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 GORENJSKA: več hiš, enostanovanjskih, novejših ali potrebnih adaptacije, z nekaj zemljišča po možnosti na mirni lokaciji, iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 LAHOVČE: 1589 m2, ravna parcela s 100 let staro hišo in gospodarskim poslopjem, primerno za nadomestno gradnjo dveh hiš. CENA: 28,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 MLAKA - nad Begunjami: 830 in 843 m2, stavbno zemljišče na prisojni legi, dostop po asfaltu, voda in elektrika na parceli. CENA: 12,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 BRITOF; 486 m2,3 zazidljiva, ravna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 10,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 CERKLJE - Apno; 486 m2, parcela za vikend, rahlo v hribu, z lokacijsko dokumentacijo, elektrika, voda na parceli. CENA: 5,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. CENA: 7,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 Bled, Koritno - zazidljiva parcela 598 m2, primerna za stan.hišo, cena = 16.400,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Preddvor, Tupaliče -1236 m2 zazidljiva parcela za hišo, cena - 14.100,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Britof: stavbna parcela 498 m2 za stan. hišo, cena = 25.630,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Smlednik: zazidljivo parcelo cca 600 m2 po ugodni ceni, cena ■ 25.630,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 15.000 sit/m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 BITNJE prodamo ravno, sončno parcelo ob cesti, elektrika in voda na parceli 967 m2, KRANJ Jama prodamo ravno, sončno parcelo ob cesti 778 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 soee Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 967 m2,A ob glavni cesti v Zg. Bitnjah, izredna lokaci- " ja, cena ugodna. Tt 041/404-960 6367 PREDDVOR okolica (3 km) ugodno prodamo zaz. parcelo v hribu za gradnjo hiše, cca 1000 m2 in vikend parcelo v hribu, cca 400 m2, BREZJE ugodno prodamo manjšo parcelo 572 m2 z lepim razgledom, dostop urejen, elektrika in voda ob parceli, 7,5 mio SIT, BREG ob Savi prodamo več manjših, sončnih parcel z gradbenim dovoljenjem. DOM NEPREMICNIHNE, 202 33 00, 041/333 222 7214 PARCELO 1000 m2 v Lescah prodam za 15 mio SIT Tt 041/504-414 7775 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Škofji Loki, 1192 m2. Tt 031/647-949 7327 ZMINEC pri Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo 861 m2 z vsemi projekti za gradnjo stanovanjske hiše, cena 42 EUR/m2. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 7843 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100 000 SIT v 1 uri! GORFIN d.0.0., Kranjska c.4, Radovljica Tt 531-48-39, 040/633-903 TEHNIČNIM TRGOVINAM po Gorenjskem nudimo posredovanje pri servisiranju GSM aparatov. Tt 040/834-691 7310 POZNANSTVA Glas o uspešnem posredovanju stikov posredovalnice v Zdravilnem dotiku je segel že zelo daleč. Posredujemo izključno samo za nevezane. Tt 02/52-11-828. Ženitna posredovalnica v "Zdravilnem dotiku", Majda Šiftar s.p., Gederovska uM4, 9000 Murska Sobota. 7138 RAZNO PRODAM Prodam lesene LESTVE vseh vrst in dolžin. Tt 01/36-11-078, Zbilje 22 7722 Prodam MIZO 90x65, POSTELJO z jogiji in MLIN za pesek. Tt 041 /884-279 7808 Prodam vrtno SEDEŽNO GARNITURO in sveže nebrane ČEŠNJE. Tt 051/213-206 Ugodno prodam 5 I BOJLER, novo Gandy napo in plinsko jeklenko. Tt 23-52-610 STANOVANJA ODDAMO ŠKOFJA LOKA - Partizanska ul, GAR-SONJERO, 20.5 m2, opremljeno, 42 000 SIT/mes, KRANJ Gubčeva ul. oddamo obnovljeno 2 ss, 64 m2/ll., delno premljeno, nova kuhinja, vsi priklj. 55000 ŠlT/mes+1 varščina, RADOVLJICA Gradnikova ul. oddamo obnovljeno 2 ss, novo opremljeno, 55 m2/lll za 2 osebi 70.000 SIT/mes (300 EUR)+280.000 SIT varščine, MEDVODE Preska oddamo opremljeno 2 ss, 58 m2/IV., cena 70.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 6592 STRAŽIŠČE - 3 sobno, pritličje dvostanovanjske hiše, 93 m2, obnovljeno v celoti in opremljeno, samostojen vhod, terasa, del vrta, I.i. cca 1945, 93.000 sit/mes., 1 mes. varščina, 3 mes. predplačila. Mike &Co. d.0.0., Bleivveisova 6, Kranj,20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si RADOVLJICA: Gorenjska c, garsonjera 24 m2, 2. nadstropje, leto izgr. 1993, opremljena, vsi priključki, za 1 leto z možnostjo podaljšanja, 6-mesečno predplačilo. Najemnina: 40.000, sit/mesec ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ODDAMO: STRAŽIŠČE- etažo hiše s teraso- 92 M2, PLANINA 3: TRISOBNO-75 m2; PRIMSKOVO- ETAŽO HIŠE, RADOVLJICA- DVOSOBNO STANOVANJE-52 M2. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 V najem ODDAM delno opremljeno 1 ss na Jamniku - Jesenice. Tt 040/88-70-64 V Kranju oddam opremljeno SOBO samskemu moškemu. Tt 2325-059 /841 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ enosob-no stanovanje ali garsonjero, KRANJ ŠOR-LIJEVO NAS. 1 ss ali manjše 2 ss za znanega kupca.. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 4248 KRANJ - Zlato polje, kupimo manjše 3 ss do 2. nadstr ali menjamo 2 ss, 49 m2, za večje z doplačilom. DOM NEPREMIČNINE Tt 202-33-00, 041/333-222_ess? Kupim STANOVANJE ali starejšo HIŠO potrebno obnove v Kranju z bližnjo okolico. Tt 041/681-510 _6881 V Kranju kupimo 1,5 do 2 sobno STANOVANJE, brez posrednikov. Tt 041/875-809 7321 KRANJ, BLED, RADOVLJICA. TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA,..., kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, pomagamo pri nakupu druge nepremičnine. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 ŠORLIJEVO NASELJE: kupimo dvosobno stanovanje. FRAST, d.o.o 04/234 40 80 041/ 734 198 PLANINA 3: kupimo dvosobno stanovanje + kabinet, plačilo v 7 dneh. FRAST, d.o o 04/234 40 80, 041/ 734 198 PLANINA 2: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE za našo stranko, gotovina FRASTd.0.0 041/ 734 198 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, lahko kasneje vseljiva SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana Enota KRANJ. 04/28 11 000 Kranj - Šorlijevo naselje; garsonjero za našo stranko takoj kupimo. Pokličite SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ -OKOLICA, kupimo več garsonjer in enosobnih stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ tel 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj, za že znane stranke AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Llj Vpisujemo v srednješolske programe poklicnega, strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: Ljudska Univerza Škofja Loka Vzgojitelj/ica predšolskih otrok Podlubnik la 4220$kolj;i Loka Ekonomski tehnik tol.: 04/506 13 (HI fax:04/512 08 88 www.lu-skofjalokii.si Prodajalec Bolničar - negovalec Vpisni pogoj : končana OŠ ali nedokončana katerakoli tri- ali štiriletna šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v zgoraj navedene poklice. Prekvalifikacija v poklic prodajalec traja samo eno leto. Osnovna šola za odrasle (šolanje je brezplačno) Prijave in informacije telefon: 506 13 60, www.lu-skofjaloka.si ŠKOFJA LOKA Podlubnik nujno kupimo za znano stranko 2 sobno STANOVANJE, nižje nadstropje, za gotovino. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 7848 STANOVANJA NAJAMEMO Najamemo manjše 2 ss in 1 ss za 2 osebi. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 5967 Najamem 2,5 ali 3 ss, na Bledu, Lescah ali Radovljici. Tt 040/513-082 7853 KRANJ: najamemo DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 STAN. OPREMA Ugodno prodam JEDILNI KOT, 2 STOLA, MIZO, lepo ohranjeno. Tt 031/426-426 Ugodno prodam kompletno SPALNICO z mostom in dve komodi. Tt 5962-313, po 19. Uli . 7825 BELO OMARO za dnevno sobo, lahko tudi otroška in sedež garnituro, prodam. Tt 031/531-909 7826 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, sp., Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE. PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža * po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Roletarstvo Berčan Matjaž s.p., Mala vas 3 a, Ljubljana, Tt 01/5683-894, 041/630- 7 0 0 6273 Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine. Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit ni ovira. Tel.: 02/25-24-826. gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozii NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in po UGODNI CENI. Tt 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica ŽALUZIJE, LAMELNE in PLISE ZAVESE, ROLETE, IZDELUJEMO in MONTIRAMO. Nograšek Ladislav s.p.. Mavsarjeva c.46, 1357 Notr. Gorice Tt 01/365-12-47, 041/334-247 _6846 STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata in MARKIZE - TENDE. GELD d.o.o., Ul. Janeza Šmida 15, Je-senice Tt 580-60-26_7213 ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. Tt 041/760-616__7285 Asfaltiranje, tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih ploščic, izdelovanje betonskih škarp ter izkopi in nasipi. 'Tt 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic in comp., Jelovška 10, Kamnik_™a UREJANJE OKOLICE in vsa zidarska in fizična dela, vam nudi Futura M, Marinšek Tomaž s.p., C. Kokrškegga odreda 2, Križe, Tt 040/65-13-01, 040/65-13-02 KNAUF - IZDELAVA MANSARD, PREDELNIH STEN, SPUŠČENIH STROPOV, POLAGANJE LAMINATOV IN LESENIH OBLOG. Planinšek Vilma s.p., Prebačevo 34, Kranj Tt 031/50-46-42 7698 Imamo skupino, delamo z vašim ali našim materialom - od temeljev do strehe, notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. Bytyqi -Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj Prevzamem vsa zidarska dela - od temeljev do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni. Tt 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o., Cegelnica 48 b Naklo STANOVANJA PRODAMO BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA; pro-dam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, na lepi lokaciji, sončno, lep razgled. Cena zelo ugodna - 12,3 mio SIT. Informacije na Tt 031 / 782-386 iei BISTRICA PRI TRŽIČU - 2 sobno s kabinetom, 61 m2, lepo, ugodna cena - 12,3 mio SIT in 1 sobno, 39 m2, 2. nadstr. nizkega bloka, zelo ugodna cena - 9 mio SIT! KRANJ Planina I, sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, selitev avgusta, 10,5 mio SIT, KRANJ Vod.stolp obnovljeno 2 ss, 54,5 m2/l, CK plin, 13,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV., CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja 2,5 ss, 82 m2/l, 2 balkona, 17-,5 mio SIT, KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14,9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo), TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT, TRŽIČ - garsonjera, 24 m2, souporaba sanitarij, 2,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_ BISTRICA PRI TRŽIČU - Kovorska c, 1 ss s kabinetom, 39 m2, prodam. V 040/831-251 Na Planini I, v mirnem okolišu, nizek blok, prodam 1 ss, predelano v 2 ss, v pritličju, z atrijem, telefon, KTV, toplovod, individualni števec za vodo... Vredno ogleda. Tt 040/573-316 6764 VALJAVĆEVA - mans.gars., 19,90 m2, V/5, prazna. I.i. cca 1963, cca 8,5 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA II - 2 sobno. 69,20 m2, I/7, zast. terasa + balkon, I.i. cca 1983, cca 17 mio. Mike & Co. d.o.o", Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 2 sobno, 60.75 m2, VI/12, prazno, I.i. cca 1978, 14,7 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2 sobno, 63 m2, X/12, delno obnovljeno, I.i. cca 1978, cca 13,8 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA III - 2 sobno, 62,50 m2, II/7, l.i. cca 1985, cca 15,2 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA - 2,5 sobno, 75,80 m2, I/2, l.i. cca 1988, cca 18,6 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si VALJAVĆEVA - 3 sobno, 74,90 m2, P/4, obnovljeno v celoti, I i. cca 1963, cca 19,5 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2+2 sobno, 88,70 m2, l/7,vceloti obnovljerip, 2 balkona, l.i. cca 1978, cca 21 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si RADOVLJICA: Gradnikova, 50 m2, 2ss v 4. nadstr, I. 1976, zastekljen balkon, klet, vsi priključki. Cena: 12.800.000,00 ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZAPUŽE: 63 m2, prostorno 2ssv 1. nadstr., I. 1999, velik balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 16.800.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16_ LESCE: Vodnikova, 69 m2, 2ss s kabinetom, novogradnja Alpdom, 1. nadstr., velik balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 19.330.861,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 PODNART: 74,5 m2, 3ss v 3. nadstropju, I. 1987, balkon, klet, CK, takoj vseljivo. Cena: 14.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 LESCE: GSO, 78 m2, 3ss, 1 nadstropje, I. 2002, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 23.700.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 BOHINJSKA BISTRICA, prodamo manjše 2 ss, 37,81 m2, visoko pritličje, leto izdelave 1980, delno opremljeno, cena 10,6 mio. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1981, v 6. nad., v račun vzamemo manjše stanovanje, cena 14,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 UGODNO! KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1968, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, cena je 18,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886. KRANJ - PLANINA I., prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1972, dva balkona, cena je 16,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1959, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - PLANINA II., Tuga Vidmarja, prodamo 2,5 ss, 82 m2, v 1. nad., leto izdelave 1981, 2 balkona, cena je 16,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 53 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1964, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - PLANINA I., prodamo 4ss, 100 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1973, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru, cena je 18,7 mio. SIT IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - mestno jedro, prodamo garsonjero v obnovljeni meščanski hiši, obnovljeno 1987, 23 m2, v 2. nad., vsi priključki, brez balkona, cena 7,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 ŠKOFJA LOKA, prodamo 1 ss, 34 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1992, v 3. nad., cena 10 mio. SIT. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 TRŽIČ - Deteljica, prodamo 1ss, 40,60 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1975, urejeno, lepo, vzdrževano, 5. nad., cena je 9,8 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2351 000, 041 331 886 TRŽIČ - Balos, prodamo 3ss, 77 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1959, etažna CK, 2. nad, možen nakup garaže, cena je 12,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2351 000, 041 331 886 ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje, prodamo 1 ss, 34 m2 , z atrijem 18 m2, letnik 1981, cena 12,5 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2351/000, 041 331 886 PLANINA 3: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, 2.nad, 15,5 mio, 17 let. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 PLANINA 1: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 63 M2, adaptirano 1998, 13,8 mio FRAST , d.o.o. 04/ 234 40 80 041/734 198 PLANINA 1: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje, 91 m2, adaptirano 1998, 17,8 mio FRAST , d.o.o. 04/ 234 40 80 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE , 88 m2, 2.nad, adaptirano 1997, cena 18,8 mio FRAST , d.o.o. 04/ 234 40 80 041/ 734 198_ VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 74 M2, adaptirano 1995, ta trenutek 17,5 mio FRAST , d.o.o. 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE , 95 m2, 19,5 mio., 22 let, 1nad. FRAST, d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198 KRANJ- prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE, 88 m2, 30 let, 19 mio. FRAST, d.o.o 041/ 626 581 04/ 23 44 080 PREDDVOR prodamo novo stanovanje, nivojsko, 92 m2 , 23 mio. FRAST, d o o 041/ 626 581 PREDDVOR: prodamo NOVO DVOSOBNO STANOVANJE, 56 M2, 15 mio. FRAST D.0.0 041/626 581 J EKSKLUZIVNI ZASTOPNIKI pri prodaji vaše nepremičnine. POKLIČITE | SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 BLED - Cesta v Megre; 88 m2, lastno 2 ss stanovanje s kabinetom, v pritličju letos obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, z garažo, takoj vseljivo. CENA: 27 3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o , Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina I; 89 m2, letnik 77 5 S£t ^?JH VSAliivo Cena: 18 mi0 SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 QQQ ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2 v 2 nad kvalitetno (leta 2000) obnovljene S^™«^ CENA: 24'1 mi0 SIT-SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana Enota KRANJ. 04/28 11 000 ' KRANJ - Planina; 83 m2, 3,5 ss, mansard-Srr Ivpt7'IZGONA CENA: 15,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o Ljubl-lana ; Enota KRANJ 04/28 11 OBO KRANJ - Zlato polje; 74 m2. letnik 98 3 ss, mansardno, klima, dobra razporeditev prostorov, vseljivo, dve garaži CENA 21 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d o o Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 ŠKOFJA LOKA - center; 54 m2 v 1 nat7 leta 2000 obnovljene meščanske hiše ck takoj vseljivo. CENA: 12,9 mio SIT SVFT NEPREMICNINE d.o.o., Ljubljana Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRM« - p\an'ma\; garsonjera, 30 m2 v 7 nad , stara 2f> let. U*ja z., t« ^oto. ,yarv.«v. cehn 8,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d o o Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 ss, blok star 29 let, 3. nad., adaptirana kopalnica lega J, balkon. CENA: 14 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Kokrica; 51 m2, 2 ss, adaptirano pred enim letom, 1. nad., CK na olje, odlična lokacija. CENA: 13,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 TRŽIČ - Deteljica; 41 m2, 1 ss pregrajeno v 1,5 ss, urejeno, pred 5 leti v celoti adaptirano, 5. nad. CENA: 10,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina I; 89 m2, 2 + 2 ss, 4. nad., dvigalo, staro 25 let, balkon, lep razgled, adaptirana kopalnica. CENA: 19,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 STRAŽIŠČE; 62 m2, 2 ss, pritličje večs-tanovanjskega objekta, na novo (leta 2002) delno adaptirano, klasično ogrevanje. CENA: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina II; 68 m2, 2 ss, 7. nad., odlična lokacija, dober razpored, lega J, velik balkon, staro 23 let. CENA: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m2, 2 ss, 4. nad., adaptirana kopalnica, nova okna, CK-plin, staro 39 let. CENA: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Zlato polje; 54 m2, 2 ss, staro 30 let, 4. nad., nova kuhinja, dobra razporeditev. CENA: 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 RADOVLJICA: Na atraktivni lokaciji prodamo večje dvosobno stanovanje, cca. 61 m2. CENA: podog. KR. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 JESENICE: V vrstni hiši prodamo povsem renovirano pritlično trisobno stanovanje in neizdelano nadstropje, skupaj v izmeri čez 200 m2. Lastna CK, parkirišče, vrt. CENA: zelo ugodna 13.500.000 SIT KR. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVLJICA: Prodamo urejeno dvosobno stanovanje na mirni lokaciji, I. nadstropje, zaprt balkon, nadstrešnica za avto. CENA: 15.500.000 SIT KR. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 KRANJ - CENTER, v zelo lepi, staromeščanski hiši prodamo mansardno garsonjero, staro 11.let, 30,20 m2, 2.nadstropje, francoski balkon, CK, vseljiva julij 2003, CENA: 9mio.SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo enosobno stanovanje, 34,34 m2, 3. nadstropje/nizek blok, staro 20.let,brez balkona, vsi priključki + klima, vseljivost po dogovoru, CENA: 10 mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 TRŽIČ - DETELJICA, prodamo enosobno stanovanje v 5 Nadstropju, 40,67 m2, staro 30 let, pridobljena otroška soba na račun balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje v 2. nadstropju, adaptirano pred 12.leti, 48,20 m2, CK, TEL, obnovljena kopalnica, brez balkona, vseljivo po dogovoru, CENA: 13.150.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, staro 42 let, 46,60 m2. 2.nadstropje/ nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KARANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremleno enosobno stanovanje, 39,90 m2, staro 16 let, 2. nadstropje/nizek blok, balkon, večja klet, vsi priključki, mirna okolica, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje staro 25 let, 68,30 m2, balkon, vsi priključki, kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000 000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, staro 12.let, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, prevzem možen takoj, CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 47,80 m2, staro cca 40.let, pritličje, brez balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 12.500.000.00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 65,70 m2, staro 28 let, 3.nadstropje/ nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo podogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 93 m2 stanovanjsle površine, staro 45 let, komplet opremljeno, 2 Nadstropje / nizek blok, nova kuhinja po naročilu z vsemi elementi, CK-plin ter vsi ostali priključki, balkon, vseljivo po dogovoru. CENA: 25 000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet adaptirano in opremljeno trisobno stanovanje, staro cca 25.let, 77,70 m2, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo julij 2003, CENA. 21.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo trisobno stanovanje v hiši stari 25 let, 100 m2 + 70m2 vrta, 1 .nadstropje/2, balkon, vsi priključki, CK-plin smostojna, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRAN.I to\ 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 67,60 m2, staro 41 let, 3.nadstropje/nizek blok, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivo Noveber 2003 CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 l KRANJ - NAZARJEVA, prodamo klimatizirano dvosobno stanovanje s kabinetom, 81 m2, staro 40 let, zaprta loža, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,60 m2, 1.nadstropje/8, staro 18 let, balkon, kuhinja z belo tehniko, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ PODBREZJE, prodamo trisobno stanovanje v hiši stari 43 let, 100 m2, garaža, ĆK , tel.priključek, vseljivo takoj. CENA: 13.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ- PLANINA I, prodamo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 88,70 m2, 1 .nadstropje, staro 20 let,v celoti renovirano, kuhinja, 2xbalkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.950.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 DOMŽALE, center - 2 SS 64 m2, 1nad., 2 balkona, letnik 77, cena = 18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 5 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2, 3. nadstropje, nova kopalnica in okna, I. 64, cena = 14,0 mio SIT, možnost nakupa garaže v bližini, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina III - 2 SS 62,0 m2 v 2. nad., I. 85, cena - 15,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Vodovodni stolp - 3 SS 95 m2 v 3. nad. z veliko teraso, 1.76, dvigalo, cena = 21,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 202 13 53 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 53 m2 v 4. nad., nova okna in CK na plin, I. 64, cena - 14,0 mio SIT K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina I - popolnoma obnovljeno 2 SS + 2 K 88,7 m2 v l.nad., I. 75, vseljivo po dogovoru, cena = 20,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 90 m2 v 5. nad., takoj vseljivo, I. 75, cena = 19,8 mio SIT, 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., I. 75, cena = 18,4 mio SIT; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., 1.75, takoj vseljivo, cena = 18,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina II - 2 SS 68,20 SS v 7nad., I. 85, cena = 15,1 mio SIT, plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina I - 2 SS+K 54 m2 v 3.nad., I. 74, cena - 13,5 mio SIT K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina I - 2 SS 63,30 v 10.nad., I. 74, nova kop., cena =14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 TRŽIČ, Koroška c- 2 SS 45 m2 v l.nad., I. 50, obnovljeno pred 15 leti, cena = 6,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53 KRANJ, Planina II - 1 G 30 m2 v 2.nad., 1.82, cena = 49.000,00 SIT/mes, Vodovodni stolp - 2 SS 57 m2 z vso opremo, 1.64, cena = 70.100,00 SIT/mes, Škofja loka -1 G 17 m2 v 13.nad., 1.74, vsa oprema, cena = 39.700,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 V PREDDVORU na voljo še nekaj novih stanovanj (izgrajenih "na ključ"), primernih tudi za vikend apartma. Možna takojšnja ■ vselitevICena 250.000 sit /m2 ! Možnost odloga plačila! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890 OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 95 m2, možnost nakupa tudi dupleks enot. Prevzem možen v septembru 2003! Cena: od 235.000 sit/m2, uredimo ugoden kredit z 40% udeležbo! • KRANJ, Planina II, prodamo dvoinpolsobno stanovanje z dvema balkonoma v I.nadstropju, 83 m2! Cena 17 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Kebetova ulica, 3 sobno, 4.nadstropje, nizek blok, preurejeno in kvalitetno obnovljeno, CK plin.Cena 17,7 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Valjavčeva ul., dvosobno, adaptirano, CK plin, SZ lega, 13,5 MIO, takoj vseljivo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, manjše dvosobno, 54 m2, novo, 1 nadstropje/3, vseljivo takoj. Zelo ugodni plačilni pogoji! - Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 CERKLJE, večje dvosobno, 70 m2, možnost predelave v trosobno, staro 36 let, 1 .nadstropje, nizek blok. Cena 12,5 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Dražgoškaul. (nad bivšo Abanko) trisobno stanovanje z večjo teraso,staro ca 25 let, v III.nadstropju, 83 m2! Cena 19,5 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 ŠKOFJA LOKA - atraktivno opremljeno. 3 sobno stanovanje, novogradnja, 10 let, 90 m2, v mirnem delu starega mestnega jedra, s čudovitim razgledom, prodam. Tt 031/530-660 7596 2 sobno STANOVANJE na Deteljici, v Bistrici pri Tržiču, 61 m2, ugodno prodamo. TT 031/782-386_zem Radovljica na mirni sončni lokaciji prodam 2 sobno STANOVANJE 48 m2 + dve kleti in vrt, v I. nadstropju nizkega bloka, vseljivo takoj, ff 031/861-030_reee UHULOVKA, enosobno stanovanje, 2. nadstr. v bloku, balkon, ugodno prodam. Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 7815 TRŽIČ BISTRICA, enoinpol sobno stanovanje, 40 m2, 2. nad./4, priključki, cena 9 mio SIT, prodam. Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 78ie PLANINA lil, enoinpol sobno stanovanje, 51 m2, 1. nad./7, priključki, balkon, ugodno prodam. Tt 23 15 600 , 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 7817 KRANJ bližina, trisobno stanovanje v hiši, 75 m2, CK, garaža, cena 13 MIO SIT, prodam. Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 78ia ŽELEZNIKI prodamo GARSONJERO 24 m2, visoko pritličje z balkonom, zgrajeno 1964, CK, ogrevanje, cena 4.500.000 SIT. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 2 ss 61 m2, visoko pritličje delno obnovljeno, staro 26 let, vsi priključki, cena 15.000.000 SIT. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 7844 KRANJ Vodovodni stolp prodamo 3 ss, visoko pritličje, 75 m2, v celoti obnovljeno, kuhinja opremljena, vsi priključki, cena 18.000.000 SIT. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 7845 OREHEK, prodamo vač STANOVANJ v večstanovanjski hiši, izdelano na ključ, leto izgradnje 2003. PRVI GRADEN.d.o.o., Celovška 291, Ljubljana, Tt 01 /510-74-30, 041 /739-786 7660 KRANJ PLANINA 2 ss, 66 m2, letnik 1953, pritličje, prostorno, prodamo za 12.500.000 SIT. PRVI GRADEN.d.o.o., Celovška 291, Ljubljana, 01/510-74-30, 041/739-786 /85i KRANJ ZLATO POUE, 37 m2+atrij, 1 ss, I. 89, pritličje, prodamo za 10.500.000 SIT. PRVI GRADEN, d.o.o., Celovška 291, Ljubljana, Tt 01/510-74-30, 041/739-786 KRANJ - Planina II, prodam 2.5 sobno stanovanje, obnovljeno, nadsatndardno opremljeno, I. nadstropje, 65,6 m2, 16.000.000 SIT. Tt 041/570-605 7885 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE, TAL N d.o.o. DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA VLJUDNO VABLJENI! VIKENDI KRANJ, CERKLJE, SK.LOKA KUPIMO BIVALNI VIKEND za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 041/333 222 PODČETRTEK - Hrastje: Parcela 1400 m2, tri etaže po 35 m2, starost 17 let, vinska klet, vinograd (470 trt), 10 km od Podčetrtka. Cena: 6.500.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 DAVCA prodamo bivalni VIKEND 7,5 x 6 m zidan v celoti izdelan 606 m2 velika parcela, vsi priključki, z lastnim vodovodom, na lepi, sončni lokaciji. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 7847 VOZILO KUPIM ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA. Tt 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj d.o.o., Savska c. 34, Kranj 6887 Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. Tt 031/770-833 7246 Kupim poškodovano vozilo, prepis in odvoz na moje stroške. Tt 031 /629-504 Kupim APN 6. Tt 5725-507 7boi VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148,041/632-577 26 MARK MOBIL, d.o.o., ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. Tt 2353-500 IN 041/668- 283 6462 ODKUP, PRODAJA, PREPISI RABLJENIH VOZIL. Tt 23-23-298, 041/773-772 MEPAX d.o.o., Kranj 7643 Prodam ŠKODO FAVORIT LX, 1.93, reg. do 3/04. Tt 040/568-655_7768 Prodam R 4 GTL, I. 92, zelo ugodno. Tt 530-72-60 ms Prodam JUGO 45, bele barve, zelo dobro ohranjen, letnik 1992. Tt 041/350-259 ^GANTAR ■ C| Biatov Praprotnik 10. 4202 Naklo ■J M/Fax: 04/257-6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH _ SISTEMOV TER ^v^*5*"* AVTOMOBILSKIH ***** BLAŽILCEV^MOHROE« Prodam JUGO KORAL 55 dobro ohranjen, I. 89, 66000 km. Tt 041/546-591 Prodam GOLF CL, 1.91, bencin, dobro ohranjen. Tt 041/731-241 7ai2 Prodam CITROEN ZX 1.6 I. 92, dobro ohranjen. Tt 031/37-00-25 7833 Prodam R5, 1.91, 108.000 km, lepo ohranjen, cena po dogovoru. Tt 041/458- 330 7883 ŠKODA FAVORIT 135 L, I. 91, 111.000 km, reg. do junija/04, cena 75000 SIT. Tt 031/589-165 7892 ZAPOSLIM Zaposlimo samostojnega PARKETARJA ali samostojnega MONTERJA POHIŠTVA, lahko tudi priučenega. MIŠO BUNIČ s.p., St. Žagarja 44, Kranj Tt 041/681-510 SPIN ZAVAROVANJA, d.o.o., Išče se sodelavce na področju Gorenjske za posredovanje zavarovalniških storitev. Naziv delovnega mesta: svetovalec osebnih zavarovanj znanim strankam. NADPOVPREČNO PLAČILO. POGOJI: Polnoletnost, vsaj srednja šola, lasten prevoz, dobrodošla je samoiniciativnost in motiviranost na dolgi rok. Vsa potrebna znanja pridobi posameznik na naših brezplačnih izobraževalnih seminarjih in z delom v praksi. Pismene prošnje na Robi Pičulin, Tekstilna ulica 8, 4000 KRANJ 6465 Redno zaposlitev nudimo OFFSET TISKARJU za delo na strojih Heidelberg in Roland.Peg d.o.o., Zg.Bitnje 34, Žabni;a Zaposlimo VEČJE ŠTEVILO PROIZVODNIH DELAVCEV. Izbor, Koroška c. 53 C (poleg Big banga) med 9. in 13. uro, I.S.S.,Savska c. 34, Kranj 7249 Zaposlimo dekleta v strežbi v Sirena pub. Miftari Enver s.p., Kidričeva 67, Škofja Loka Tt 041/719-018, 04/513-26-01 7658 Iščemo mlado, prijetno dekle za delo v strežbi, redno ali honorarno. Tt 041/756-367 Jereb Helena s.p., Savije 101, Ljubljana 7694 AŽMAN d.0.0., Lesce objavlja prosto delovno mesto VOZNIKA v mednarodnem transportu. Pogoji: najmanj IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, vozniški izpit C in E kategorije.Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 6 mesecev. Pisne prijave z dokazili pošljite v roku 8. dni na naslov: AŽMAN, d.0.0., Lesce, Tržaška 1, 4248 Lesce 7717 Zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO za pripravo polpripravljenih jedi. Tt 04/20-16-600 Gregorc Franc s.p., Golniška c.102, Kranj 7721 Zaposlimo mlajšo sodelavko za računovodsko - administrativna dela, zažel-jene izkušnje, resne ponudbe na naslov: Praprotni Bojan s.p., MAK, Škofjeloška 20, Kranj_'_7726 Zaposlimo dekle za delo v šanku. Tt 041/751-220 Bar Zamorček, Leja d.0.0., L. Hrovata 4 c, Kranj 7761 Zaposlimo več VODIJ direktne prodaje za trženje ekskluzivnega nemškega izdelka. Smo zelo resni in korektni, isto pričakujemo od naših bodočih sodelavcev. Tt 2382-898, 041/805-037 N & M, Nina Pečnik, trgovina in storitve k.d., Kidričeva 12, Kranj Zaposlimo fanta ali dekle za delo v strežbi. Intertrend.d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor, 041/692-821 7797 Iščem DELAVCA za kmečka dela, brez obveznosti, alkoholiki izključeni. Tt 031/575-472 7838- Iščem pomoč v strežbi, dnevni bar TAČKA Jesenice. Tt 031/580-726 TOLAR d.0.0., Tomšičeva 86, Jesenice 7857 Zaposlimo DISPONENTA v mednarodnem transportu z naslednjimi pogoji: znanje tujih jezikov, obvezno nemški in angleški jezik, ostali zaželjeni, najmanj 1 leto delovnih izkušenj, starost do 30 let. Ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v 14 dneh na naslov. TRAMIN.d.o.o., Naklo, ul. Bratov Praprotnik 21 7858 Zaposlim AVTOMEHANIKA z izkušnjami. Pooblaščeni servis. Tt 530-25-40 Jereb Uroš s.p., Begunjska 6a, Lesce 7860 OSMRTNICA Vsem, ki ste jo imeli radi, sporočamo žalostno vest, daje v 87. letu starosti spokojno zaspala naša draga mama MARIJA GRM Poslednje slovo bo v sredo, 18. junija, ob 18. uri izpred mrliške vežice v Bohinjski Bistrici. Hči Milena in sin Janez, vnuki Lucija, Matjaž, Jure in Polona z družinami V SPOMIN Včeraj, 16. junija 2003, je minilo eno leto, odkar si nas zapustil PETER ZIHERL Hvala vsem, ki prižigate sveče na njegovem grobu. VSI NJEGOVI Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je po dolgi bolezni v 73. letu starosti zapustila naša draga mama, sestra, babica, prababica, tašča, teta in svakinja KATARINA - TINA PIŠLJAR iz Stražišča, Trojarjeva ulica 41. Od nje se bomo poslovili v sredo, 18. junija 2003, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Zara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. VSI NJENI ^^^^^^^ Stražišče, 15. junija 2003 Torek, 17. junija 2003 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN V redno delovno razmerje vzamemo MESARJA ali KUHARJA ter POMOŽNEGA DELAVCA v mesariji. H 041/650-975, Mesartsvo Oblak Janez s.p., Delavska 18, Žiri Zaposlimo dva KOMERCIALISTA na področju Gorenjske, za dinamično delo, z stimulativnim načim plačila. Tt 041/669-785, Dalea, Matjaž Kristan s.p., Finžgarje-va 29, Bled 7884 Mlajši, urejeni upokojenki nudim občasno delo (likanje, čiščenje itd.) Živim na območju med Kranjem, Medvodami in Kamnikom. Tt 041/481-684, zvečer zsoo Zaposlim VOZNIKA C, E kategorije za prevoz s kamionom po Sloveniji. Tt 041/72-16-92, Avtoprevoznik Miklavčič Silvo,s.p., Britof 27, Kranj • 7905 ZAPOSLITEV IŠČE Zaposlitev išče DUO, ki vam s prijetno glasbo popesti zabavo. Tt 031/551-753 ZAHVALE ZAHVALA: Iskrena zahvala Delikatesi MESARSTVU ŠAVS za najdeno in vrnjeno zdravstveno izkaznico 10.6,2003, Hvaležna stranka Antonija Zaletel jbu ŽIVALI Ugodno prodam 7 dni starega BIKCA križanca. Tt 041 /347-475 78oe Prodam TELIČKO in BIKCA simentalca, stara 1 teden. Tt 031/850-370 7823 Prodam KRAVO simentalko brejo 8 mesecev. Voklo 68, 031 /542-877 7859 Prodam teden dni starega ČB BIKCA. Gorice 19, Tt 256-15-96 7867 Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko. Tt 041/515-867 7868 Prodam brejo KRAVO in TELICO staro eno leto, simentalki. Tt 252-28-16 7869 Prodam ZAJKLO z 8 mladiči in ZAJCE za rejo. Tt 25 22 507 7886 Prodam BIKCA težkega 200 kg. 02-33 574- 7887 RJAVE in GRAHASTE KOKOSI v začetku, nesnosti prodajamo vsak delavnik od 8-17 ure, sobota do 13 ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, Tt 01/83-43-586 7888 Prodam TELICO simentalko v šestem mesecu brejosti. Tt 5723-207 7894 Nekaj oplojenih gosjih in račjih JAJC, prodam, tudi MLADIČKE. Tt 041/631-868 Prodam KOZLIČKE za zakol, stari 5 mesecev. Tt 25 9-15-40 7900 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVE-DO, TELETA, KRAVE. Mesarstvo Oblak, Žiri Tt 041 /650-975 7862 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. Tt 256-00-84 7882 Kupim BIKCA simentalca do 14 dni starega. Tt 031/245-415 7903 (Š) RADIODMEV JJO?! 97.2, 99.S, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS OSMRTNICA V 96: letu je tiho odšla od nas draga mama, sestra, stara mama in prastara mama GIZELA CVETKO rojena Skumavc Od nje se bomo poslovili v sredo, 18. junija 2003, ob 16. uri na pokopališču v Radovljici. Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: sin Bruno z ženo Jožico, sestra Albina, vnuki Damjan, Darja in Igor z zakonci, ter pravnuki Matej, Gregor, Nuša, Sandra in Neža V SPOMIN Letos mineva 10 let, odkar je umrl ANTON BERTONCELJ Oči, še vedno te pogrešava. Anja in Rok Puštal, 15. junija 2003 Ostanejo nam le spomini in pogled uprt v nebo, ker upamo, da tam ti je lepo. V SPOMIN 18. junija bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, stari ata in tast PETER SMID iz Sp. Luše Iskrena hvala vsem, ki postojite in pomolite ob njegovem preranem grobu, podarite lepo misel, prižgete svečko ali poklonite cvet. Žena Majda, sin Bogo z družino ter hčeke Fani, Lili in Jana z družinami Sp. Luša, 18. junija 2003 V SLOVO V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga VESNA - SARA POGAČAR Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 17. junija 2003, ob 17. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 13. junija 2003 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica IVANA NAROBETA se toplo zahvaljujemo vsem, ki so med hudo boleznijo lajšali njegovo trpljenje in ga obiskovali, še posebej zdravnikom in sestram oddelka 100 v Bolnišnici Golnik in njegovi osebni zdravnici Esteri Finci - Leskovar, dr. med.. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in nam s svojo naklonjenostjo stali ob strani; vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Prav tako se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Naša posebna zahvala velja tudi sosedom, g. župniku Gradišku za lepo opravljen pogrebni obred in g. Jeriču za opravljene pogrebne storitve. Ati, pogrešali te bomo v naši sredini! VSI NJEGOVI Zgornji Brnik, junij 2003 ZAHVALA Ob smrti našega očeta, deda, pradeda, brata, strica in tasta MIHAELA JEČNIKA roj. 1913 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem žalujočih, znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Pohar-jevi iz Bolnišnice Jesenice, dr. Grmovi in ostalim zdravnikom ZD Radovljica ter patronažni sestri Saši za trud v času bolezni. Hvala g. župniku, pogrebni službi Akris, pevcem Zupan in trobentaču. VSI NJEGOVI Zaloše, 12. junija 2003 Ni več trpljenja SPOROČILO O SMRTI ne bolečine. Življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) Po dolgi in hudi bolezni je sklenil življenjski krog MARIJAN MASTERL Od njega smo se poslovili v četrtek, 12. junija 2003, na Mestnem pokopališču v Škofji Loki. Pogreb je bil v ožjem družinskem krogu. Žalujoči vsi njegovi Škofja Loka, 12. junija 2003 ZAHVALA Daleč, pri očetu, vem da mama si, srce nazaj si te želi... Nismo sami, z nami boš do konca dni... Ob boleči izgubi naše drage mame IVANKE MRAK roj. Šturm se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: otroci Zdravko, Joža, Vinko in Majda z družinami Ravnica, Ribno in Kokra, 8. junija 2003 SPOROČILO O SMRTI Zapustila nas je sodelavka IRENA BELJAN Pokopali smo jo dne 13. junija 2003 na Blejski Dobravi. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci Tio pnevmatike Lesce ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo 5Ko UAPRAVo! TOREK od 15 °C do 27 °C SREDA od 14 °C do 24 °C ČETRTEK od 13 °C do 28 °C Danes, v torek, bo povečini sončno, čez dan se bo zmerno pooblačilo. Jutri, v sredo, bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne bodo občasno manjše padavine, deloma plohe. V četrtek pa bo spet precej jasno. Pitne vode je vedno manj Kranj - Visoke temperature in pomanjkanje padavin, ki se vlečejo že nekaj tednov, so marsikje na Gorenjskem močno načele zaloge pitne vode. Razmere sicer še niso kritične, kljub temu je treba z vodo varčevati. V večini občin so že predvideli določene ukrepe v zvezi s tem, tako da je prepovedano zalivanje vrtov in pranje avtomobilov, če se bo vročina še nadaljevala, pa se uporabnikom obetajo tudi druge omejitve - za nekaj ur na dan bodo lahko ostali brez vode. Na območju Komunale Kranj so se zaloge pitne vode zmanjšale na vseh vodovodnih sistemih v povprečju za trideset odstotkov, ponekod tudi do sedemdeset odstotkov. "Zato smo izdali obvestilo, da je prepovedano zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Če bi se tako vreme nadaljevalo, bi morali verjetno za nekaj ur na dan tudi zapirati vodo," je razložil vodja poslovne enote vodovod Roman Udir. Za približno polovico so se zmanjšale zaloge pitne vode tudi na vseh vodnih virih na območju Komunalnega podjetja Tržič. "Ob dolgotrajni vročini lahko pričakujemo redukcije, vodo pa moramo že zdaj dova-žati v vas Gozd," je pojasnil vodja vodovoda Janez Rotar. Opozoril je, da Gorenjski tudi letos grozi hidrološka suša, saj vodni viri zaradi zajetij v hribih predstavljajo premajhno zaled- je. "Občina pa nima nobene vrtine iz podtalnice," je še dodal. Vodni viri v Hotovlji, ki napajajo loški vodovod, so se zmanjšali za približno trideset odstot- Gorenjski kozolec presenetil Na grajskem hribu v Ljubljani so vozila iz domače delavnice dirkala z "brezmejno" hitrostjo po hribu navzdol. Najboljši so bili Indijanci s Primorskega. Ljubljana - Drveča žarnica iz Medvod, Tramvaj iz Moravč, Gondoplan iz Preddvora, Gusarska ladja iz Šenčurja, Cestni drevak iz Žirovnice, Gorenjski kozolec iz Lesc, Talr iz Šenčurja, Ferabull iz Jesenic, Pobegli zmaj iz Mavčič, Drveča mladoporočenca iz Mengša, Crazy Caterpiller so med ostalimi sodelujočimi na prvem slovenskem Red Buli So-apboksu v tekmovanju vozil iz domače delavnice zelo dobro zastopali Gorenjce. Ob koncu tekme so kraljevali koprski rdeči indijanci - ekipa Red Indian, ki so prejeli za osvojeno prvo mesto vožnjo s Ferrarijevim dirkalnikom na dirkališču UK Premier circuit v Veliki Britaniji. Ljubljanska strmina je bila sicer že vnaprej razglašena za eno težjih v zgodovini Red Buli So-apbox tekmovanj, a velikih žrtev ni terjala. Oceno za umetniški vtis so ekipe dobile že pred startom, drugo pa glede na obvladovanje vozila med vožnjo. Po 74 vožnjah so bile štiri ekipe Gorenjski kozolec je bil opremljen celo z rdečimi nageljni. izenačene po točkah in v odločitvi za zmagovalce je odločal le čas, sicer najmanj pomemben dejavnik. Tu so bili najhitrejši že omenjeni Red Indian, sledil je Gorenjski kozolec, tretji pa je bil starorimsko navdihnjeni Cesarious. Nagrado za posebne dosežke pa bi lahko dobili četr-touvrščeni Franci na balanci, ki je za progo porabil rekordnih 13 minut in 38 sekund, je pa to že velik dosežek, saj je bila večina prepričana, da vozilo ne bo prišlo dlje od prvega ovinka. Tri metre visok in pol manj širok tricikel je deloval samomorilsko. Podobno so razmišljali o Gorenjskem kozolcu, ga že pred nastopom obsodili na neuspeh, a je presenetil. Večina sodelujočih je svoja vozila sestavljala dober mesec, domišljiji so pustili prosto pot in tako so nekatera dobila fantastične oblike. Alenka Brun, foto: Tina Doki 13. reOJSbTfsH DAN NUŠA DERENDA DUO IMPOSSIBL.E WEHNER UNIMDG5 BAND ANDREJ ŠIFRER 5ELECT MARTA ZORE MAKE UP S FOXY TBENS PRINCEFS CALJFORNIA tonami he^ashek LOTO Rezultati žrebanja 24. kroga igre na srečo Izžrebane številke: 5, 11, 18, 27, 30, 33, 35 in dodatna 06 Izžrebana Lotko številka pa je: 409882 V 25. krogu za sedmico 120.000.000 SIT Dobitek Lotko predvidoma 24.000.000 SIT kov. "Omejitve porabe vode še niso potrebne, če se bo sušno obdobje nadaljevalo, pa bomo morali v sistem vključevati vodo iz vseh rezervnih črpališč," je dejala direktorica Loške komunale Mateja Žumer. Vodja organizacijske enote vodovod kanalizacija pri komunali Ra- dovljica Bojan Gašperin je zagotovil, da so njihove zaloge pitne vode še na običajni ravni, zaradi prevelike porabe predvsem v večernih urah pa so kljub temu izdali obvestilo o prepovedi zalivanja vrtov in pranja avtomobilov. Po odloku lahko kršitelje kaznujejo z denarno kaznijo od 15 do 60 tisoč tolarjev za fizične osebe in od 50 do 360 tisoč tolarjev za pravne osebe. Samo denarne kazni po mnenju predsednika Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karla Lipica niso prava rešitev. "Prvič so prenizke, drugič pa jih le redko izvršijo." Več bi morali narediti zlasti na področju osveščanja odraslih, ki se, pravi, okoljske abecede šele učimo. Suša močno klesti tudi pridelek na poljih. "Zadnje večje padavine so bile pred tremi tedni, tako da je izpad padavin že osemdesetodstoten," je razložila specialistka za rastlinsko pridelavo pri kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj Marija Kalan. Najbolj so prizadete travne površine, izpad pridelka se bo poznal tudi pri žitih in krompirju, malo manj pa pri koruzi. "Letošnja suša bo še hujša kot pretekla leta, saj zaradi pomanjkanja zimske vlage tudi spomladi rastline niso pravilno odraščale." Obilnejših padavin po podatkih agencije za okolje ne bo še vsaj do konca tedna, krajevni nalivi pa po besedah Marije Kalan rastline sicer malo osvežijo, najhujšega pa ne morejo preprečiti. Prav tako te padavine ne morejo vplivati na stanje podzemnih voda, pravi svetovalec direktorice pri agenciji za okolje Zlatko Mikulič. Mateja Rant, foto: Tina Doki Tomaž proti najvišji steni Brnik - "Nemiren duh je ostal v meni tudi po nesreči pri domači hiši. Že na invalidskem vozičku sem hotel nazaj v gore. Lani sem prvič stal pod skoraj 5 kilometrov visoko Rupalsko steno. Sprva me je stisnilo od njene veličine. Aprila letos sem 'skuhal ves golaž v svoji glavi' in se odločil, da grem. Za podvig sem pripravljen najbolj doslej. Zato upam, da se bo vse srečno izšlo," je izjavil Tomaž Novorojenčki V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 27 rojstev, in sicer v Kranju 22 in na Jesenicah 5. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 22 novorojenčkov, od tega 11 deklic in 11 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, kije tehtala 2.780 gramov, najtežja pa je bila prav tako deklica s 4.340 grami. V jeseniški porodnišnici jc prvič na ves glas zajokalo 5 dojenčkov, in sicer same deklice. Kazalec na tehtnici je 4.220 gramov pokazal najtežji, 2.710 gramov pa najlažji deklici. Tomaž Kumar Humar pred odhodom iz domovine v Pakistan. Njegov tokratni cilj je Nanga Parbat v pakistanskem delu pokrajine Kašmir, ki je z 8126 metri deveta najvišja gora na svetu. Kot je napovedal, bo v steno vstopil med 10. in 13. julijem z 20 kilogramov težkim nahrbtnikom. Z zalogami bo lahko zdržal dva tedna, vendar bi rad vzpon končal v petih dneh in se vrnil v bazo v osmih. Na odpravi mu bodo v pomoč alpinisti Tomo Drolec, Matej Mošnik, Boštjan Repinc in Lado Ogrin, fotograf bo Arne Ho-dalič, snemalca Joško Bojič in Stipe Božič, za komunikacije bo skrbel Gregor Župane, za zdravje pa Anda Perdan in Nataša Pergar. Stojan Saje fpolo Izžrebane številke 16.06.2003 12:00 14.06.2003 12:00 13.06.2003 12:00 Sklad za dobitek POLO 498:0 n»iii)i|iiiiim Citre spet glasbilo mladih Ermanovec nad Sovodnjem - Citre že nekaj časa spet postajajo glasbilo mladih. To zadnja leta potrjujejo tudi tradicionalna srečanja citrarjev na Erma-novcu. Tudi tokrat, minulo nedeljo popoldne, na 13. srečanju citrarjev na Ermanovcu, je bilo med nastopajočimi veliko mladih. Izstopali pa so predvsem učenci Katje Kokalj in Vide Učakar. Obe mentorici sta poznani cit-rarki in nedvomno velja tudi njima zasluga, da se je okrog njiju zbral krog mladih, ki so vzljubili ta instrument naših dedov in prapradedov. Andrej Žalar