w se 46 dni	*ia? © ^^^^^^ ^^^^^^^ ^^ Perutnina Ptuj •c^ia. maraton 2015
	Staro mestno jedro PTUJ / www.poiimaraton.si
Vsem bralcem želimo prijetne prvomajske praznike!
Hkrati vas obveščamo, da bo naslednji Štajerski tednik izšel v torek, 5. maja.
TEDNIK
Aktualno Ptuj • 110 let PP in 110 milijonov € dolgov
O Stran 7
Ptuj, torek, 28. aprila 2015 letnik LXVIII • št. 33 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Štajerski TEDNIH
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si
Kmetijstvo Kidričevo • To
več samo problem občine, ampak tudi države!
O Strani 6 in 7 Politika Lenart • Kako dolgo še Zdravstveni dom ostaja javni zavod
O Stran 4
Šport
Tenis • Rola do turnirske zmage!
Z> Stran 15


Foto: Črtomir Goznik
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Nogomet • Ohranili Spodnje Podravje:
prednost treh točk
o stran u Markovski
gasilci gredo po| svoje
O Stran 2
»Nekdaj so za dvanajstino 4 gradovi goreli, danes za ^ 60 % denarja na položnici, za katerega ne vemo, kam^ gre, ne gori nič!« ^
O Strani 8 in 9
Madžari kupujejo Tovarno sladkorja Ormož z vodnjaki vrejdi
867 Štajerski1TEDNIK
Politika
torek • 14. aprila 2015
Ormož • TSO dokončno zapira svoja vrata, likvidacija se najverjetneje bliža koncu ...
Madžari kupujejo ormoško sladkorno
Madžarsko podjetje Amylum kupuje še tisto zadnje, kar je ostalo od nekdanje tovarne sladkorja v Ormožu: industrijska in kmetijska zemljišča
Na to, da je Amylum potencialni kupec ostankov ormoške sladkorne tovarne, nakazujeta vsaj dve dejstvi. Prvo: na Upravno enoto (UE) Ormož je vložil ponudbo za nakup kmetijskih zemljišč, na katerih so vodnjaki TSO. In drugo: 20. marca je Amylum v zemljiško knjigo na nepremičnine TSO (objekti in industrijska zemljišča) vpisal predznamovano lastninsko pravico, ki velja do 13. junija letos. Z vpisom te pravice sta kupec in prodajalec v zemljiški knjigi zavarovala vrstni red. Ko bo postopek prodaje končan in kupnina nakazana, se bo lahko podjetje v zemljiško knjigo vpisalo kot lastnik. Glede na veljavnost predznambe naj bi se to zgodilo do 13. junija.
Uvodnik
Amylum od 2010 registriran na naslovu TSO
Podjetje Amylum, registrirano za proizvodnjo modificiranega škroba in sladkorja, je bilo v slovenski sodni register vpisano januarja 2010. V času vpisa v register je bila lastnica podjetja madžarska družba Roll-tech 95, ki izdeluje produkte za področje strojegradnje (vijaki, ležaji, tesnila, jermeni ...). Roll-tech 95 je iz lastništva Amyluma izstopil lani poleti. Takrat sta lastnika družbe postala Ildiko Szabo in Roland Rozsas. Letos (27. februarja) sta v lastniško strukturo podjetja vstopila še Endre Laszlo in Zoltan Mohacsi. La-
Kako nam prodajajo vodo
Pred dobrim tednom smo poročali o objavljeni ponudbi za prodajo vodnjakov na kmetijskih zemljiščih nekdanje ormoške tovarne sladkorja. Uradno predmet prodaje sicer niso bili vodnjaki, temveč zemljišča, na katerih so vodnjaki. Takrat se je zastavilo vprašanje, ali morebiti novi lastnik zemljišč ne kupuje zaradi dostopa do vodnega vira. Vprašanje je bilo na mestu predvsem zato, ker je nastavljena prodajna cena teh zemljišč vsaj desetkra-tnik realne tržne cene. Kot nam je uspelo izbrskati v nekaj dneh, se ne prodajajo samo vodnjaki TSO, temveč celoten tovarniški kompleks. A opozorila v zvezi z dostopom do vodnih virov so še vedno na mestu. Pravzaprav so bili vodnjaki pri tovarni sladkorja leta in leta v zasebni lasti, saj tovarna že dolgo ni več družbena. Zdaj se jih torej samo predaja iz rok enega v roke drugemu zasebniku. V Sloveniji, kjer politika populistično navija za to, da mora pitna voda ostati javna dobrina, se privatizacija tega naravnega vira že dogaja oziroma se je zgodila pred leti s prvim in drugim privatizacijskim ciklusom. V času današnje prodaje podjetij pa samo še prehaja iz rok slovenskih v roke tujih lastnikov. Boško Šrot je z lastninjenjem laške pivovarne in nakupom Radenske imel v rokah infrastrukturo in koncesijo za izrabo vodnih virov na obeh lokacijah: v Laškem in Radencih. Pivovarno Laško so kupili Nizozemci, Radensko Čehi. S prodajo tovarn smo jim prodali tudi dostop do vodnih virov. Rogaška Slatina je bogata z zdravilno vodo. Infrastrukturo (turistično in zdraviliško) v Rogaški Slatini na veliko kupujejo Rusi. Lastniki Term Maribor, njihovih črpališč in koncesij za izrabo termalne vode so Rusi. Lahko se zgodi, da bo tudi poetovionska termalna voda kmalu v rokah tujega lastnika. Lastnik ptujskih term je poslovna skupina Sava. Terjatve družbe Sava turizem so na slabi banki, kar pomeni, da bo Savino premoženje prej ali slej dobilo novega lastnika. In naša politika be-sediči o nujnosti zaščite dostopa do vodnih virov. Hkrati pa so slovenska črpališča vode dobesedno na razprodaji. Kupujejo jih tuji lastniki, saj domačih, ki bi imeli denar, nimamo. Ali pa jih vlaganja v Sloveniji zaradi onesnaženega političnega in gospodarskega okolja ne zanimajo. Slovenija postaja sužnjelastniška kolonija 21. stoletja. V zgodovini so Evropejci osvajali z rudninami, zlatom in diamanti bogato Ameriko, Avstralijo in Afriko. Danes kolonizirajo območja z vodo in lastninijo celoten vzhodni Balkan.
Mojca Zemljarič
stniki so torej štiri fizične osebe, vsi državljani Madžarske. Podjetje ima v poslovni bazi Aj-pes vpisane kar štiri direktorje, trije so lastniki, četrti je glede na priimek v sorodstveni povezavi z enim izmed lastnikov. Od januarja 2010 ima podjetje Amylum sedež na Opekarniški ulici 4 v Ormožu. To je na is-
tem naslovu, kot je sedež TSO v likvidaciji in predhodno TSO. Po podatkih Ajpesa podjetje od ustanovitve do danes prihodkov iz prodaje ni ustvarjalo. Osnovni kapital podjetja znaša milijon evrov in pol. V enaki vrednosti so tudi obveznosti do virov sredstev. Torej: kolikor so vredni, toliko so dolžni.
Kupec od februarja izjemno aktiven
Kar nekaj ključnih dogodkov, povezanih s prodajo in nakupom industrijskega kompleksa TSO, se je zgodilo v marcu. 12. marca je Amylum odprl transakciji račun, ki ga ima kot edinega vpisanega v poslovnem registru Ajpes. 19. marca je bila na oglasni deski UE Ormož objavljena ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč TSO z vodnjaki, 20. marca je Amylum na nepremičnine TSO v zemljiški knjigi vknjižil predznambo lastninske pravice. Februarja sta se konsolidirala zdajšnje lastništvo družbe in uprava.
Največji trije lastniki družbe TSO v likvidaciji so nizozemska družba Cosu janskimi lastniki ter Kmetijska zadruga Ptuj. Slednja ima v lasti 6,2-odst<
Ptuj • Za gasilsko dejavnost letos okoli 411.000 evrov
Markovski gasilci gredo po svoje
V prostorih restavracije Gastro so minulo sredo, 22. aprila, podpisali anekse k pogodbam o opravljanju javne lokalne gasilske službe za leto 2015; v MO Ptuj ter občinah Cirkulane, Hajdina, Markovci in Zavrč naj bi letos za gasilstvo namenili okoli 411.000 evrov.
V OGZ Ptuj so vključena gasilska društva iz občin Cirkulane, Hajdina, Markovci, MO Ptuj in Zavrč. Po dosedanji praksi naj bi letos podpis aneksov potekal v občini Markovci, vendar se je župan občine Milan Ga-brovec odločil, da bodo podpis s svojimi gasilskimi društvi podpisali sami. Predsednik območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglic je tako odločitev ob podpisu komentiral: »Upam, da županu Gabrovcu s tem ne bo uspelo porušiti tega, kar smo gasilci gradili že stoletja. Narediti podoben podpis v istem dnevu in skoraj ob isti uri je malodane čudno, pa vendar. Ne glede na to bomo zagotovili, da bomo s sredstvi, ki so nam jih zaupale lokalne sku-
Anekse so v Ptuju podpisali (z leve) župan občine Hajdina Stanislav Glažar, župan MO Ptuj Miran Senčar, podžupana občin Cirkulane in Zavrč Franc Milošič in Janko Lorbek.
pnosti, znali opraviti vse to, kar smo do sedaj. Ravnali bomo vestno in ta denar bomo v gasilskih društvih celo plemenitili,
saj ni društva, ki ne bi ob svojem humanem delu opravilo še veliko prostovoljnih delovnih ur, in to brezplačno, kar je v da-
Sredstva za delovanje sistema zaščite in reševanje pred naravnimi in drugimi nesrečami v občinah, katerih PGD so člani OGZ Ptuj.
PRIHODKI	St. PGD	Za PGD	Za OGZ Ptuj	Skupaj
Občina Cirkulane	1	15.061,63	2.239,55	17.301,18
Občina Hajdina	5	56.135,75	10.180,25	66.316,00
Občina Markovci	8	62.577,12	16.000,00	78.577,12
MO Ptuj	9	197.542,36	20.212,00	217.754,36
Občina Zavrč	1	28.830,37	2.239,55	31.069,92
SKUPAJ	24	360.147,23	50.871,35	411.018,58
Vir: OGZ Ptuj
našnjem svetu skoraj neverjetno.«
Za delovanje sistema zaščite in reševanje pred naravnimi in drugimi nesrečami v občinah, katerih gasilska društva so člani OGZ Ptuj, naj bi letos namenili dobrih 411.000 evrov. S temi sredstvi naj bi v teh občinah financirali programe izobraževanja gasilcev, zdravniške preglede, gasilska tekmovanja, zavarovanja gasilcev, opreme in odgovornosti ter zdravstveno zavarovanje gasilcev, nabavo in vzdrževanje gasilske opreme, nabavo gasilskih vozil, gradnjo in adaptacijo gasilskih domov, za materialne stroške de-
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 28. aprila 2015
Aktualno
Štajerski1TEDNIK 3
tovarno
i (z vodnjaki), prazne hale, poslovno stavbo ...
Združenje pridelovalcev: »Mi gremo naprej.«
O poteku prodaje nepremičnin tovarne sladkorja smo se pogovarjali s člani Združenja pridelovalcev sladkorne pese, ki so na nek način računali na to, da bi v prihodnje odkupili industrijski kompleks TSO. Združenje pridelovalcev si je zadalo cilj oživitve pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja. Zaradi logistike so računali, da bi za oživitev proizvodnje v prihodnosti kupili objekte, v katerih je proizvodnja sladkorja nekoč že potekala. Ob novici, da bodo kompleks TSO kupili Madžari, so bili predstavniki Združenja bolj redkobesedni. So pa poudarili, da bodo svoje aktivnosti nadaljevali in da imajo za morebitno gradnjo tovarne v igri še eno lokacijo. Priznavajo sicer,
Foto: MZ
n, ljubljansko podjetje Sucadria z itali-jtni delež TSO.
da bi jim bila ormoška zaradi že zgrajenih objektov in bližine črpališč vode ustreznejša. A če so se lastniki in uprava TSO v likvidaciji odločili kompleks prodati drugim kupcem, je to njihova legitimna odločitev, ki jo je treba spoštovati.
Židan situacije ne komentira
Za mnenje o prodaji nepremičnin TSO smo zaprosili tudi kmetijskega ministra Dejana Židana. Ta se je s člani Združenja pridelovalcev srečal pred dvema mesecema. Takrat so se dogovorili, da bo ministrstvo naročilo operativno študijo, s katero bi ugotavljali upravičenost pridelave pese in sladkorja ter interes kmetovalcev za pridelavo te poljščine. Zanimivo je, da se bo zdaj izvajala še ena študija. Glede na to, da je profesor Črtomir Rozman iz mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede za Združenje v preteklosti podobno študijo že izdelal. Študija je pokazala, da bi bila pridelava in predelava sladkorne pese lahko za kmetovalce in tovarno donosna dejavnost (kot je to v naših krajih nekoč že bilo). Prav tako je bila lani med kmetovalci v času subvencijske kampanje izvedena anketa o
Foto: MZ
Klobčič okrog prodaje nepremičnin TSO se nam je začel odvijati čisto naključno. S terena smo prejeli informacijo, da je na oglasni deski UE Ormož objavljena ponudba za prodajo 43 arov kmetijskih zemljišč TSO za precej visoko ceno 100.000 evrov, kar je približno desetkra-tnik tržne prodajne cene za najbolj rodovitna kmetijska zemljišča. Izkazalo se je, da so na teh zemljiščih vodnjaki, ki so v preteklosti služili črpanju vode za tehnološke namene v tovarni sladkorja. Ugibali smo, da je morda cena zemljišč nastavljena tako visoko prav zaradi vodnjakov, saj bo voda v prihodnje najverjetneje postala zelo dragocen naravni vir. Razmišljali smo, da bi lahko bil kupec zemljišč Komunalno podjetje Ormož, ki na ormoškem območju kupuje številne nepremičnine, zlasti zemljišča. V Komunali na naša vprašanja glede morebitnega nakupa niso odgovorili. Prav tako na vprašanja o objavljeni ponudbi za prodajo kmetijskih zemljišč ni želel odgovarjati likvidacijski upravitelj TSO Jurij Dogša. V manj kot tednu dni po objavi članka se je izkazalo, da niso naprodaj samo kmetijska zemljišča TSO, temveč se prodaja celoten industrijski kompleks nekdanjega paradnega konja ormoškega gospodarstva in kmetijstva.
tem, ali bi se bili pripravljeni vnovič odločiti za pridelavo pese. V anketi so takrat kmetovalci izrazili velik interes za vnovično pridelavo.
Minister Židan prodaje nepremičnin TSO ni komentiral. Iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za kmetijstvo
so nam odgovorili: »S podatki o domnevni prodaji Tovarne sladkorja Ormož na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne razpolagamo. Prodaja tovarne prav tako ni v pristojnosti ministrstva, zato zadeve ne moremo komentirati.«
Ali ni zanimivo, da se je minister Židan na prodajo drugih živilsko-predelovalnih in trgovskih podjetij odzval s svojim komentarjem. Na primer v primeru prodaje Žita, Mercator-ja ... Ob ormoškem primeru pa se je zavil v molk.
Mojca Zemljarič
lovanja društev, zveze in občinskega gasilskega poveljstva. Anekse k opravljanju gasilske službe letos so v Ptuju slovesno podpisali župan MO Ptuj Miran Senčar, župan občine Hajdina Stanislav Glažar ter podžupana občin Zavrč in Cirkulane, Janko Lorbek in Franc Milošič.
Župan občine Markovci Milan Gabrovec je svojo odločitev
Foto: M. Ozmec
predsednik OGZ Marjan Meglič ter
za naš medij takole pojasnil: »Odločil sem se, da ne bom organiziral podpisa pogodb z vsemi člani OGZ Ptuj in o tem sem zvezo z dopisom tudi obvestil. Podpis s predsedniki vseh osmih domačih društev pa sem sklical pred tem, ko sem prejel vabilo iz OGZ Ptuj. Ne vem, zakaj so ga oni kljub temu pošiljali, saj sem jih obvestil, da podpisa pri nas ne bo. Glede na to, da je bilo o mojem ravnanju na podpisu v Ptuju izrečenih kar nekaj neresnic, moram povedati, da moj namen ni rušenje, ampak povezovanje domačih društev. In s svojim delom bomo to tudi dokazali.«
M. Ozmec
Ptuj • Javni zavod ali samo oddelek za turizem
Stroški delovanja zavoda ali oddelka še nedefinirani
Župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar je v začetku svojega mandata napovedoval ustanovitev javnega zavoda, ki bi se ukvarjal s turizmom, kulturo in prireditvami. Trenutno so ta področja preveč razpršena po različnih ustanovah: ZRS Bistra, MO Ptuj in Javne službe Ptuj.
Glede na to, da je proračun za letos sprejet in da je od prevzema mandata minilo pol leta, je mestno svetnico Darjo Harb (Lista Štefana Čelana) na zadnji seji mestnega sveta zanimalo, od kod se predvideva financiranje ustanovitve tega javnega zavoda oziroma morebitnega oddelka za turizem znotraj ZRS Bistra Ptuj. »Ne zavod in ne oddelek ne bosta šla mimo mestnega sveta. Sredstva za te namene lahko razporedimo samo z rebalansom. Mestni svet bo odločil, ali bomo oddelek za turizem ustanovili znotraj ZRS Bistra ali pa bomo ustanovili zavod za turizem, kulturo
in prireditve,« je na aprilski seji mestnega sveta povedal župan Senčar.
Podrobnosti o ustanavljanju oddelka za turizem znotraj ZRS Bistra Ptuj so temeljito zanimale tudi SLS-ovo mestno svetnico Mišo Pušenjak, ki je na to temo podala več pisnih svetniških vprašanj. »Strinjamo se, da je turizem za Ptuj strateško pomembna panoga. Ravno zato je treba poznati obseg finančnih sredstev, namenjenih za financiranje takšnega oddelka, pa čeprav v okviru ZRS Bistra,« je poudarila Pušenjakova, ki jo je tudi
zanimalo, koliko ljudi je na ZRS Bistra trenutno zaposlenih za področje turizma in koliko finančnih sredstev je MO Ptuj lani namenila temu javnemu zavodu. Iz odgovorov, ki so jih pripravili v upravi ptujske mestne občine, je razvidno, da je MO Ptuj lani Bistri nakazala skoraj 200.000 evrov za različne projekte in področja ter financiranje delovanja (plače, materialni stroški ...).
»Obseg sredstev, ki bi bil namenjen financiranju oddelka za turizem v Bistri, še ni načrtovan in je v fazi priprave. V tem trenutku
MO Ptuj sofinancira delovanje Regionalne destinacijske organizacije (RDO), ki deluje za območje občin Spodnjega Podravja na področju razvoja in promocije turizma. Znesek sofinanciranja iz MO Ptuj je okrog 8.000 evrov letno. Skupaj z 18 občinami pokriva MO Ptuj stroške 1,5 zaposlitve in nekaj materialnih stroškov, ki nastajajo z delom. Ostalo delo na področju razvoja in promocije turizma zavod opravlja s pomočjo projektnega financiranja, za namene katerega se prijavlja na različne razpise in fonde. Zaradi nestalnega in nezadostnega financiranja
omejen pri izvajanju le-teh in zelo težko »obstaja« na zemljevidu turističnih krajev ter težko izvaja kakršnekoli aktivnosti, povezane z razvojem novih produktov ter zagotavljanjem njihove kakovosti. Trenutno za področje turizma zaposlujemo destinacijskega managerja, strokovno in administrativno pomoč (ena oseba), medijsko komunikologinjo (oblikovalko) in dve sodelavki preko programa javnih del z izobrazbo in referencami s področja dela v turizmu. Dve osebi sta financirani iz naslova sredstev, ki jih prispevajo vse občine v RDO, in ti osebi delujeta za področje celotne destinacije (19 občin). Če bo v okviru ZRS Bistra Ptuj prišlo do ustanovitve nove organizacijske enote za turizem, se načrtuje združitev vseh kadrov, ki delujejo na področju turizma, kulture in prireditev tudi v drugih in-štitucijah MO Ptuj ter za njih obstajajo predvideni finančni viri iz naslova sredstev, ki so opredeljena za namensko rabo razvoja in promocije turizma,«« je v odgovoru Puše-
njakovi med drugim navedla direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Se bodo vsi ptujski »javni turistični, kulturni in prireditveni kadri« združili pod eno streho? Bo to nov javni zavod ali samo oddelek znotraj Bistre?
21 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo in podjetništvo
torek • 28. aprila 2015
Ormož • Saga o domnevnih nepravilnostih pri obračunu cen za ravnanje s smetmi
O veliki ljubezni med občino in komu
Ormoški župan Alojz Sok se je na nedavni novinarski konferenci odzval na trditve, ki jih je v zvezi z domnevnim nepravilnim obračunom cen k njegov dolgoletni politični nasprotnik Vili Trofenik.
Tiskovno konferenco je Sok pričel z besedami: »Nepravilnosti pri obračunu komunal-
nih storitev je seveda treba dokazati. Da se samo tako nekaj na splošno trdi, pa je presežek
S*

Brezplačno odlaganje ... Je to prvoaprilska šala?
Iz naslova odlaganja odpadkov na odlagališču Dobrava je KP lani beležil 1,8 milijona evrov prihodkov. Trofenik je predlagal, da bi lahko bilo glede na to, koliko odpadkov se odloži iz drugih občin in koliko se s tem ustvari prihodka, odlaganje za občane Ormoža brezplačno. »To je čisti populizem, šuntanje ljudi in zavajanje javnosti. Nič ne more biti brezplačno in nič na tem svetu ni brezplačno. Ta Trofenikova trditev je kot prvoaprilska šala,« je dejal Sok. Ko smo ga opomnili, da nekateri občani Ptuja storitev ravnanja z odpadki ne plačujejo, je pojasnil, da so plačevanja teh storitev pri njih oproščeni krajani naselja Dobrava. »Cela občina, kot predlaga Trofenik, pa tega ne more imeti
brezplačno,« še dodaja. v J
naših nedemokratičnih standardov. Sklep o tem, da se od obračuna od tone odloženih odpadkov 34 evrov namenja za pridobivanje prostora za novo odlagališče, je leta 2004 podpisal tedanji župan Vili Trofenik. Res je, da sam tega stroška leta 2013 nisem odpravil. To pa zato, ker občina še vedno aktivno dela na pridobivanju prostora za novo odlagališče. Strošek teh 34 evrov po toni odloženih odpadkov je bil tudi približno porabljen za namen, za katerega se zbira (priprava dokumentacije z novo odlagališče ...) - vsaj v delu, ki zajema količine odpadkov in obračun za območje ormoških občin.«
V nadaljevanju tiskovne konference se je Sok dotaknil Trofenikovega očitka, da se odpadki naj ne bi sortirali
(obdelovali), čeprav uporabniki to storitev plačujejo. »Da bi morali delavci Komunalnega podjetja (KP) raztrgati vse vrečke in pogledati, kaj je v njih ... Za ta očitek sploh ne vem, v katero kategorijo ga uvrstiti. KP trdi, da sortiranje izvajajo. Vsaj po videzu odpadkov, kolikor lahko. In da tudi odbirajo, ko gre za večje kose. Da pa bivše vrečke trgali narazen, pa ven zlagali plenice ... To pa... Gospod Trofenik, malo se umirite.«
Županovo zadovoljstvo - merilo za sodelovanje s kon-cesionarjem
O poteku koncesijskih pogodb za obvezne občinske gospodarske javne službe
Tudi o tem, kako temeljito naj se odpadki pred odlaganjem na deponijo presortirajo, imata Sok in Trofenik različni stališči.
Foto: MZ
Lenart • Tudi slovenskogoriške občine bi razvojne spodbude kot Pomurje in Haloze
Kako dolgo še Zdravstveni dom Lenart ostaja javni zavod
Župani občin upravne enote Lenart so se minulo sredo za zaprtimi vrati sestali na kolegiju županov, kjer so spregovorili tudi o problematiki ZD Lenart. Zaradi hude kadrovske stiske in vse večje želje po koncesijah bojda razmišljajo o morebitnem preoblikovanju javnega zavoda. Da lenarški zdravstveni dom ne bi ostal več javni zavod, pa bi po zagotovilu župana Janeza Krambergerja morali imeti res tehtne razloge.
Župani šestih občin - Le- ti Jurij - so za zaprtimi vrati se soočajo s hudim pomanj-nart, Cerkvenjak, Benedikt, med drugim diskutirali tudi o kanjem kadra, kar je nedavno Sveta Ana, Sveta Trojica in Sve- problematiki ZD Lenart, kjer privedlo celo do zaprtja zdra-
Zupani: »Tudi v Slovenskih goricah je problematika razvoja gospodarstva tako pereča kot v Pomurju in Halozah«
Na pobudo državnega poslanca Francija Breznika so razpravljali tudi o problematiki razvoja gospodarstva v Slovenskih goricah. Po njihovem mnenju je slednja tako pereča kot v Pomurju, zato ne vidijo razloga, da ne bi bile tudi slovenskogoriške občine deležne enakih spodbud. »Poslanec bi rad skupaj z nami pristojnim v državnem zboru dopovedal, da ne morejo z Zakonom o razvojni podpori pomurski regiji, ki naj bi ga podaljšali, pozitivno diskriminirati samo pomurske in prekmurske občine. Z zakonom imajo spodbude za zaposlovanje, davčne olajšave, da lažje koristijo sredstva z naslova državnih razpisov ter imajo že v samem startu več točk. Res je, če se opredelimo na kazalnike brezposelnosti, da so ti v slovenskogoriških občinah za približno pet odstotnih točk nižji - v Prekmurju je 20% brezposelnost, v Podravju 15%, pri nas pa 12%. Moramo pa povedati, da veliko naših ljudi dela v Avstriji in da se aktivno delovno prebivalstvo manjša. Zato podpiramo pobudo poslanca in absolutno želimo, da bi bile s takšnim zakonom tudi naše občine deležne teh spodbud, kot so jih občine v Prekmurju,« je
vstvene ambulante pri Sveti Ani (pred tem že v Benediktu in Sveti Trojici). Kot je po kolegiju pojasnil župan občine Lenart Janez Kramberger, veliko težavo predstavlja fluktuacija zdravnikov, ki zaradi boljšega plačila javni zavod ob prvi priložnosti zapustijo in delajo kot zasebniki. »Po podatkih, ki so na voljo, zdravniki dobijo za enako delo kot zasebniki od 600 do 1.000 evrov višji osebni dohodek. Poleg tega so tudi manj obremenjeni, saj niso obvezno vključeni v urgentno službo.« Kramberger je še dejal, da imajo zaradi splošnega pomanjkanja splošnih zdravnikov stalno odprt razpis, pri tem pa dodal: »V zadnjem času je specializacijo opravilo šest zdravnikov. Pet se jih je zaposlilo v Mariboru, en pa na Ptuju.«
Se obeta
preoblikovanje ZD Lenart?
Sicer pa vodstvo ZD Lenart po besedah Krambergerja kot največja tveganja letos izpostavlja ravno odhajanje
zdravnikov. V ta namen naj bi župani skupaj z direktorjem ZD Lenart že razmišljali o morebitnem preoblikovanju lenarškega zdravstvenega doma: »Gre za odločitve, ki niso povezane samo z občinami kot ustanoviteljicami, pač pa se dotikajo strategije zdravstva na državnem nivoju, ki je pogoj za ukrepanje na lokalnem nivoju. Strategijo je sicer na državnem nivoju podpisala pristojna komisija z zbornice, vlada pa se do nje še ni opredelila. Želimo si nadgradnje zdravstvene oskrbe, da bi bila še dostopnejša uporabnikom,« je pojasnil Kramberger in še dodal: »Da bomo občinskemu svetu predlagali odločitve, ki bi pomenile drugačno organiziranost zdravstvene službe na tem območju, nas bodo morali prepričati. Ne bomo sprejeli odločitev na slepo. Za to, da pa bi se odločili za diametralno nasprotno organiziranost - torej da ne bi imeli več javnega zavoda, ampak bi vse sprivatizirali, na kar nekateri namigujejo, pa bomo morali imeti res tehtne razloge.«
Župani slovenskogoriških občin so se seznanili tudi s postopkom podelitve koncesije za mesto pediatra v obsegu enega programa. Kot smo poročali, je na razpis prispela samo ena vloga, in sicer pediatra Matjaža Homšaka iz Lenarta, trenutno zaposlenega v UKC Maribor. Omenjeni pedi-ater bi pediatrično dejavnost v ZD Lenart, sicer kot zasebnik, začel opravljati predvidoma v začetku julija.
Patronažnim sestram ne bodo podelili koncesij
Kramberger je še povedal, da je pet petronažnih medicinskih sester nedavno izrazilo željo, da bi dejavnost opravljale kot koncesionarke. A župani so na kolegiju zavzeli stališče, da do sprejetja strategije razvoja primarne javne zdravstvene službe koncesij ne podeljujejo, razen za pediatrično dejavnost. Koncesij patronažnim sestram tako ne bodo podelili.
Monika Levanič
Foto: ML
torek • 14. aprila 2015
Aktualno
Štajerski TEDNIK 5
nalo
omunalnih storitev izrekel
(GJS) in podaljševanju z aneksi Sok pravi: »Vse koncesijske pogodbe so bile podpisane v času, ko je bil župan Trofenik. V pogodbah so določila, da se jih sme po preteku veljavnosti podaljšati. Odločil sem se, da to možnost uveljavim. Prvič zato, ker smo s koncesionar-jem zadovoljni in si niti ne bi
želel, da bi dobili nekega novega koncesionarja, ki bi nam lahko povzročal velike težave, na primer pri nujnih popravilih defektov na vodovodu ali kanalizaciji, pri izvajanju zimske službe ... Za podaljšanje koncesij smo se odločili tudi zaradi investicij v vodovodno in kanalizacijsko omrežje z novimi čistilnimi napravami. Dela na teh investicijah je po javnih razpisih dobil naš kon-cesionar. Ko so potekale obsežne investicije v komunalno infrastrukturo, se mi je zdelo nemogoče, da bi izvedli še razpis za koncesijo. Počakali smo. Sam sem dejal, naj se ti dve veliki investiciji končata in potem bomo v miru pripravili razpis za novo koncesijo. Da bi bila nova koncesija cenejša, kot je sedanja, tega si pa
ne predstavljam. Pri urejanju javnih površin in vzdrževanju cest pa niti ne gre za klasično koncesijo, kot je to pri vodovodu ali kanalizaciji. Koncesije za GJS ravnanja s komunalnimi odpadki nismo podpisali, ker se odlagališče na Dobravi s koncem letošnjega leta zapira.
Župan Sok je s temi besedami povedal, da »gre na roko« domačemu komunalnemu podjetju. Še več: dejal je celo, da si drugega koncesionarja niti ne želi. »Upam si trditi, da je v lokalnem okolju KP Ormož edino podjetje, ki je sposobno vzdrževati tako zahteven sistem, kot je vodovod.« Je treba dodati še kaj o veliki in močni (finančni) ljubezni med ormoško občino in komunalo?
Mojca Zemljarič
Kateri ima prav: Sok ali Trofenik?
Aprila 2013 so v občinah na Ormoškem v veljavo stopile nove cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki na podlagi nove državne uredbe o metodologiji oblikovanja cen. Po Trofenlkovem mnenju se v novi ceni več ne bi smelo obračunavati namenskih sredstev (34 evrov po toni odloženih smeti), saj da za to ni zakonske podlage. Četudi je Trofenik leta 2004 sam Izdal dekret o zaračunavanju teh sredstev. »Nekdanji župan je to pogodbo 2004 podpisal, sam je nisem nikoli odpravil,« zaračunavanje namenskih sredstev opravičuje današnji župan. Na naše eksplicitno zastavljeno vprašanje, ali se po novi uredbi sme ali ne sme zaračunavati namenskih sredstev v ceni odlaganja, župan Sok odgovarja: »Ja glejte, to, kar smeš ali česar ne smeš, to vedno ugotovi nekdo drug. Jaz sklepa, ki ga je sprejel Vili Trofenik, nisem odpravil. Med drugim tudi zato, ker je večina odpadkov na naše odlagališče prišla Iz drugih sredin.« Spraševali smo naprej. »Župan Sok, vi skrbite za zakonito poslovanje občine In bi morali vedeti, ali smete ta namenska sredstva pri ceni odlaganja še zaračunavati,« seje glasilo naše vprašanje. Sokov odgovor je bil sledeč: »Mislim, da lahko. To vam zdaj Isto odgovarjam že tretjič.« Je to v skladu s predpisi? »Jaz trdim, da je,« je povedal ormoški župan In nadaljeval: »Upam, da bo dal Trofenik ceno storitve ravnanja z odpadki v preverbo na sodišče. Ker potem bo prijavil sam sebe, ker je pogodbo o tem leta 2004 podpisal prav on.«
Ptuj • Sprejem pri županu za dijake iz Norveške
Kaj imata skupnega Norveška in Slovenija?
Dijake iz Norveške, ki so bili v okviru evropskega programa Comenius gostje ptujske Gimnazije, je minuli teden sprejel tudi župan mestne občine Ptuj Miran Senčar.
Teden dni so bili ptujski gimnazijci gostitelji svojih kolegov iz Norveške. 10 dijakov in dva učitelja so v našem mestu preživeli cel teden, od nedelje do petka, ko so odpotovali nazaj. To je bil pravzaprav povratni obisk, saj so bili ptujski gimnazijci pri njih januarja letos, sode-
lovanje s to šolo pa je dolgo že deset let. Kot je povedal Branimir Rokavec, pomočnik ravnateljice Gimnazije Ptuj, so bili dijaki iz Norveške zelo navdušeni nad videnim, zadovoljstvo pa je vzajemno, saj so tudi naši srednješolci pri njih januarja nadvse uživali.
Sicer pa so mednarodne izmenjave na ptujski Gimnaziji zelo pogoste, ravno marca se je enajst dijakov prvih in drugih letnikov odpravilo na šestdnevno izmenjavo v Ubach-Palenberg, ki leži na skrajnem zahodu Nemčije.
Dženana Kmetec
Dijake iz Norveške je sprejel tudi ptujski župan Miran Senčar.
Foto: CG
Destrnik • O odpadkih, eko vasi in zahtevku za izplačilo nagrade
Inšpekcija: vsem društvom kante za smeti
Na četrtkovi šesti redni seji so svetniki občine Destrnik po skrajšanem postopku potrdili zaključna računa proračunov za leti 2013 in 2014. Potrdili so spremembe akta o ustanovitvi SOU občin Spodnjega Podravja ter se seznanili s podatki o stanju javne varnosti na območju občine.
Več razprave je bilo pri obravnavi poročila in poslovnega načrta o gospodarski javni službi (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki ter elaborata, ki definira ceno storitve. Kot smo večkrat poročali, se
bo storitev GJS ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah na Ptujskem po 1. maju nekoliko podražila. Svetnica Nada Zupanič je vprašala, zakaj so društva na območju Destrnika prejela poziv, da bi morala na-
baviti posode za smeti. »Potem bomo središče Destrnika, kjer je sedež večine društev, zapolnili s temi posodami. Sem članica več društev in ob rednem delu ne ustvarjamo nekih odpadkov. Naši sestanki potekajo
brez jedače in pijače. Če pa že nastanejo kakšni odpadki, jih damo v vrečko in nesemo domov. Ne zdi se mi primerno, da bi društva morala imeti sme-tiščne kante. Donacije občine, ki jih prejmemo za delovanje društva, lahko potem namenjamo samo za plačevanje položnic za smeti,« je dejala Zupa-ničeva.
Župan Vladimir Vidniš je povedal, da naj bi bila takšna zahteva komunalne inšpektorice, ki da je o tem izdala odločbo. Težava naj bi bila v tem, ker je okrog skupnih posod za odpadke v središču Destrnika (pri gasilskem domu) pravo malo odlagališče. Dogajalo naj bi se, da po različnih prireditvah ali praznovanjih ostane ob posodah odloženih ogromno odpadkov. »V prihodnjih dneh bo na to temo sklican sestanek in bomo poskušali situacijo razumno rešiti. Inšpektorica je opravila svoje delo, odzvala se
je na prijavo,« je dejal župan.
Frasova: »Koliko odpadkov ustvariš, toliko plačaj!«
Svetnica Elizabeta Fras je opozorila na po njenem mnenju izkoriščevalski odnos izvajalca GJS do uporabnikov. Dogajalo naj bi se, da se ob nepravočasnem plačilu položnice pri izdaji naslednje zaračunava neki dodatek v višini štirih evrov. »To je absurdno in izkoriščanje ljudi,« je poudarila Frasova in izvajalcu predlagala sistem obračuna po načelu koliko odpadkov ustvariš, toliko plačuješ: »Zakaj plačujemo pavšale? Razmišljajte prosim o obračunu glede na dejansko količino opravljenih storitev za posameznega uporabnika. Vode plačamo toliko, kot je porabimo. Čisto mesto iz leta v leto prenaša dobiček, leta 2013 je bilančni dobiček (vključno s
prenosi iz minulih let) znašal dobrih 232.000 evrov. In to ob dejstvu, da ste podjetje, ki opravlja javno gospodarsko službo. Visoka je tudi plača direktorja!«
Predstavnik Čistega mesta ji je odgovoril, da naj bi se dobički ustvarjali v delu, kjer podjetje izvaja tržno dejavnost. Dodal je tudi, da lahko občani svoje posode za zbiranje odpadkov po želji zamenjajo. Če presodijo, da bi koristili manjšo posodo, bo posledično nižji tudi znesek na položnici. Vendar odpadkov, ki bi se morebiti odlagali v vrečah zraven posod, izvajalec ne bo pobiral.
Svetniki občine Destrnik so na zadnji seji potrdili še odlok o oskrbi s pitno vodo in pogoje za dodelitev koncesije za GJS oskrbe s pitno vodo. Doslej so koncesijo (vsaj formalno) za to dejavnost imele Gradnje Destr-nik. Zato bo treba v prihodnje urediti tudi to področje.
Mojca Zemljarič
Čeh zahteva izplačilo za opravljanje direktorske funkcije
Novoimenovani direktor Term Gaja Aleksander Dolenc je na seji predstavil projekt eko vasi in predvidene aktivnosti v okviru podjetja. Povedal je tudi, da je nekdanji direktor družbe Miran Čeh vložil zahtevek za izplačilo nagrad za svoje delo na funkciji direktorja v Termah Gaja. Mesečno naj bi bil po pogodbi upravičen do nagrade 700 evrov neto oziroma okrog 1.200 evrov bruto, domnevno za obdobje devet let. Do takšne nagrade naj bi bil Čeh upravičen, če bi se projekt, kot je bil sprva zastavljen (terme, hotel, apartmaji ...), realiziral. Kot pojasnjuje Dolenc, pa v primeru, če se ta projekt ne realizira (kar se po zdajšnjih najnovejših informacijah skoraj gotovo ne bo), pa naj bi bil Čeh upravičen do nagrade v znesku 300 evrov neto mesečno. Problem pa je, ker ne v arhivu občine Destrnik in ne v arhivu družbe Terme Gaja ne najdejo pogodbe, na katero se Čeh sklicuje. »Mi smo ga že pozvali, naj nam pogodbo predloži,« je dejal Dolenc. Podžupan Branko Horvat je izrazil pomislek, ali je bila takrat pogodba sploh sklenjena. »Kaj če se je morda spisala naknadno,« je razmišljal.
6 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo in podjetništvo
torek • 28. aprila 2015
Kidričevo • Ogrožen je rezervat podtalnice za več kot 70.000 ljudi
To ni vec samo problem občine, ampak
Po tem, ko so prek evropske komisije dosegli tesnejše sodelovanje z okoljskim ministrstvom, naj bi na pobudo gibanja Za Kidričevo opravili analizo stanja Ker je Kidričevo rezervat podtalnice in pitne vode za več kot 70.000 ljudi, so prepričani, da to ni več samo problem občine, ampak tudi države.
»Leto 2015 mora biti za Kidričevo glede okoljske problematike prelomno, saj je nedopustno, da naši ljudje še danes pridelujejo hrano v potencialno sporni zemlji. Nekatere njive in vrtovi so pomešani s strupenim blatom, druga območja z radioaktivnim pepelom, raznimi lugi in žlindro. In te vrtove zalivajo iz njihovih vodnjakov, z vodo z omenjenimi primesmi, da o podtalnici ne izgubljamo besed, saj je že danes menda občasno 'kritično' onesnažena. Veseli nas spoznanje udeležencev sestanka na okoljskem ministrstvu, da je Kidričevo rezervat podtalnice in pitne vode, s katero se oskrbuje več kot 70.000 ljudi, tako da to ni več samo problem občine, ampak tudi države,« je poudaril vodja gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl na tiskovni konferenci. Novinarjem je pojasnil, da so se prejšnji teden na okoljskem ministrstvu sestali z ministrico Ireno Majcen in njenimi sodelavci ter da naj bi Majcnova zatrdila, da je nujna analiza stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj v tej občini, saj bo tako mogoče pripraviti nabor vseh
potrebnih ukrepov za sanacijo.
Ljudem je treba povedati, katero zelenjavo je varno gojiti!
»Za nas je spodbudna izjava ministrice, da bomo pri teh analizah sodelovali enakoprav-
no, naša tričlanska komisija bo celo odločala, kje se bodo te analize izvajale. Opozorili smo jo tudi na čimprejšnjo ureditev zapuščenih gramoznic v občini, na takojšnje zaprtje centra nevarnih odpadkov družbe Saubermacher, na budno spremljanje madžarskega Silkema, na analizo vodnjakov, tal in zraka ter na sanacijo odpadnih
gum v Lovrencu, zaradi česar je EU zoper občino že vložila tožbo. Vzpostaviti je treba monitoring in povedati ljudem, katero zelenjavo je na naših vrtovih in njivah varno gojiti ter prepovedati pridelavo hrane na tistih območjih, ki so tako onesnažena, da škodujejo zdravju ljudi in živali,« je menil Štrucl in dodal, da so govorili
tudi o možnostih termične predelave komunalnih odpadkov na tem območju. »Ministrica je bila začudena, da do sedaj pri reševanju okoljske problematike občina ni sodelovala, zato je predlagala, da se v razreševanje aktivno vključi tudi občina. Jasno smo ji povedali, da z županom Leskovarjem sodelovanje ni mogoče.«
Foto: M. Ozmec
Branko Štrucl je novinarjem pokazal tudi njivo s pšenico, ki raste na potencialno sporni zemlji, na nekdanjem odlagališču črnega pepela, ki so ga pred leti odlagali v Strnišču. »Poglejte, na tem nezdravem, črnem pepelu raste pšenica, ki jo potem jedo živali in ljudje,« je bil zaskrbljen Štrucl.
Proti županu Lesko-varju bodo začeli tudi pravno bitko
Prav zaradi vsega tega so se v gibanju Za Kidričevo odločili, da bodo proti županu Antonu Leskovarju začeli tudi pravno bitko: »Ta naša odločitev temelji na dejstvu, da je župan kršil več členov statuta občine Kidričevo ter 72. člen ustave RS, ki opredeljuje, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja. V gibanju Za Kidričevo z vso odgovornostjo trdimo, da je največji krivec, da je bila podeljena služnostna pot za dostavo odpadnih gum, prav sedanji župan, tedanji občinski svetnik Anton Leskovar, ki si je na vso moč prizadeval in prepričeval ljudi, da bo občina od teh gum imela samo korist, danes pa ta dvoličnež govori čisto drugače. Obstajajo zvočni zapisi sej in ljudje, ki bodo to potrdili. Tudi za center nevarnih odpadkov družbe Saubermacher si je župan prizadeval z vsemi štirimi. V medijih je zatrjeval, da bodo ta center posodobili po najvišjih evropskih standardih. Minila so štiri leta, pa o teh stan-
Haloze • Kmetje zahtevajo spremembe
Ne s traktorji, na avtocesto z živalmi
»Obisk Haloz je zame posebno doživetje. Tukaj je popolnoma drugačna konfiguracija terena. Tudi sam kmetujem na približno 500 metrov na nadmorske višine, vendar pri nas, ko prideš na vrh, je neka planjava, tukaj pa je sama strmina in nobene ravnine,« je v Starem Gradu v občini Makole o Halozah in o videnem dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič.
Namen haloških kmetovalcev je bil predstavniku zbornice in tudi drugim (direktorju KGZ zavoda Ptuj Andreju Rebernišku, predsedniku območne enote KGZS Ptuj Milanu Unuku itd.) predstaviti razmere za kmetovanje in razlog za hotene spremembe subvencijske politike. In ha-loškim kmetom je uspelo, da so gostom prikazali težavnost kmetovanja. Kot je pravilno opazil Zupančič: »Tukaj je strojno kmetovanje dejansko nemogoče. Možni so zgolj ročno delo v vinogradu, ročno delo
na travniku ali paša. Tukajšnji kmetje ne morejo spremeniti načina kmetovanja. Možno je samo to, kar je.«
Zupančič je dodal, da bodo skušali doseči spremembo kmetijskih ukrepov tako, da se bo na teh območjih omogočila paša v okviru ukrepov kmetijske politike ter košnja trave v obdobju, ki je primerno za Haloze. »Ukrepi se morajo prilagoditi. Prej je bilo tako, da so se ukrepi predpisovali iz pisarn, mi pa moramo za obdobje naslednjih štirih letih v smeri načina predlaganja ukrepa, ki
-\
Predsednik zbornice in drugi so se med ogledom Haloz ustavili pri večkrat nagrajenem ma-kolskem vinogradniku Francu Kolarju, ki večino svojega vinograda z 9300 trsi zaradi strmine terena obdela ročno. Na vprašanje, ali kletarl In neguje trto zaradi ljubezni do nje ali zaradi preživetja, pa je odvrnil, da oboje. Vino mu v sodih ne ostaja, saj kot je priznal 68-letnl
Kolar: »Če je vino dobro, je tudi kupcev dovolj.«
v J
se bo prilagodil načinu kmetovanja, kot tukaj obstaja,« je bil odločen Zupančič. Glede subvencij oziroma neposrednih plačil pa je dejal, da se bodo morala ta ohraniti v Halozah na enakem nivoju, kot so bila, ter priznal, da višja ne bodo mogla biti, saj je tudi Evropa zategnila mošnjiček za kmetijstvo. »Ukrepi pa se bodo morali za to območje vsekakor prirediti, če hočemo ohraniti to stanje, ki je že tako minimum od minimuma glede na površine, ki so v zaraščanju ali že porasle z gozdom,« je povedal. In kakšen glas bo o Halozah ponesel v Ljubljano? Zupančič je odgovoril, da se bodo najprej usedli skupaj na zbornici in skušali pripraviti ukrepe, ki bodo primerni za ta območja, in to tako, da jim bo uspelo prepričati ministrstvo in evropsko komisijo.
Snovalec obiska v Halozah je bil med drugimi tudi Jože Vovk iz Makol, ki je povedal, da so kmetje želeli predsedniku zbornice pokazati, na kakšnem območju si služijo kruh. Tako si kmetje v prvi vrsti želijo pred-
vsem sprememb na področju neposrednih izplačil, saj opozarjajo, da višina subvencij, ki jih lahko oni pridobijo, ni primerljiva s kmeti, ki delujejo v ravninskih predelih Podravja, saj da ne morejo koristiti številnih ukrepov, ki nadgrajujejo osnovno izplačilo. In ob nujnosti sprememb želijo kmetje odločevalce najprej prepričati z dialogom, argumenti. Če pa bodo pripravljavci predpisov
ostali gluhi za njihove težave, so pripravljeni poseči tudi po skrajnih ukrepih. Ti so: najprej se bodo kmetje obrnili na medije, nato z video reportažo na ministrstvo in Bruselj, kot zadnji vzvod, ki si ga ne želijo uporabiti, pa je zaprtje avtoceste. »Vendar ne s traktorji, ker takšnih nimamo, imamo pa živali,« je v imenu kmetov dejal Vovk.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Haloze je obiskal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Cvetko Zupančič, ki je predstavnikom haloških kmetov obljubil pomoč.
Gornja Radgona
Varstvo nara
V treh dneh je sejma Lov in sejem, obiskalo čez 13.000
V Gornji Radgoni so pripravili 9. mednarodni sejem lovstva in ribištva Lov ter 3. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi Naturo. »Slovenija se ponaša s čudovito naravo, zato je pomembno, da smo do narave odgovorni in da zanjo skrbimo,« je na otvoritveni slovesnosti dejal predsednik Lovske zveze Slovenije Srečko Felix Krope. Dodal je, da so za dosego cilja, to je varstvo narave, v lanskem letu opravili skoraj milijon ur prostovoljnega dela. Odprtja sejma se je udeležil tudi kmetijski minister Dejan Židan, ki je dejal, da tudi
Obiskovalci sejma v Gornji Radgoni
torek • 28. aprila 2015
Kmetijstvo in podjetništvo
Štajerski FEDNIK 7
tudi države!
okolja ter pregled nad povzročitelji onesnaževanja.
Zupan zanika obtožbe
Župan Leskovar je v odzivu na obtožbe dejal, da podjetje Saubermacher po njegovih informacijah že ima v rokah gradbeno dovoljenje in od začetka aprila že izvaja sanacijo nevarnih odpadkov, v zvezi z odpadnimi gumami pa je spomnil, da je zadeva v rokah inšpektorata za okolje, ki išče potrebna sredstva za dokončno sanacijo.
»Zelo bi si želel, da se enkrat vendarle sestanemo s civilno iniciativo in vodstvom Taluma ter se pogovorimo tudi glede očitkov o rdečem blatu. Raziskali bi radi, kaj je po njihovem tako spornega, da prihaja do groženj s tožbami,« je dejal Leskovar.
Direktor občinske uprave Damijan Napast je ob tem dodal, da analize glede oskrbe z vodo redno izvajata obe komunalni podjetji v občini ter jih posredujeta javnosti. Po njegovih zagotovilih že dolgo ni bilo zaznati prekoračitev kakšnih parametrov, zato smo stoodstotno prepričani o varnosti podtalnice. (sta)
dardih ne duha ne sluha. Šel je celo tako daleč, da si je drznil zavreči pobudo 505 volivcev naše občine, da razpiše posvetovalni referendum o tem centru. Na občino smo večkrat posredovali predloge, tudi pobudo za izdelavo celostne okoljevarstvene in zdravstvene študije, saj smo imeli že vse do-
govorjeno pri Inštitutu za varovanja zdravja kakor tudi onkološkem inštitutu, vendar se to županu to ni zdelo pomembno. Namesto da bi skupaj s svojimi somišljeniki naredil nekaj za zdravje naših ljudi, bije od vsega začetka svojega župano-vanja ideološki boj.«
M. Ozmec
Lov in Naturo
ve in naravnega okolja
Naturo, ki sta bila na razstavišču radgonske družbe Pomurski obiskovalcev.
po njegovem mnenju lovstvo in ribištvo predstavljata predvsem upravljanje z naravnim prostorom.
V okviru sejma Lov se je na 8.700 kvadratnih metrov razstavnih površin predstavilo 150 razstavljavcev iz dvanajstih držav, sejem Naturo pa je na 1550 kvadratnih metrov površin gostil 120 razstavljavcev iz petih držav. »Letošnja sejma Lov in Naturo sta postregla z bogatim programom dogodkov,« je ob zaključku sejmov dejal predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. Dodal je: »Vsebinsko je letošnji sejem po-
stregel s številnimi novostmi, med katerimi je bila na sejmu Lov v ospredju največja razstava lovskih trofej v zgodovini Slovenije. Kot novost je veliko pozitivne pozornosti pritegnila tržnica Naturo s prodajo različnih naravnih prehranskih, rokodelskih in kozmetičnih izdelkov. To, da je sejemsko dogajanje v treh dneh obiskalo preko 13.000 obiskovalcev iz Slovenije in iz sosednjih držav, kar je največ doslej, nam dokazuje, da so bile te vsebine predstavljene ob pravem času in na pravem mestu.«
Miha Šoštarič
Foto: Miha Soštarič
so imeli priložnost izbire med veliko različne lovske opreme.
Ptuj • 110 let Perutnine Ptuj in 110 milijonov evrov dolgov
Kmalu naprodaj polovica delnic družbe
Perutnina Ptuj, ena izmed največjih multinacionalk v jugovzhodni evropski regiji, letos zaznamuje 110 let poslovanja. Takšna kot je številka starosti Perutnine Ptuj, je tudi višina zneska njenega dolga. Približno 110 milijonov evrov.
Banke upnice zaradi preza-dolženosti družbe zahtevajo do-kapitalizacijo v višini 20 milijonov evrov. Naprodaj naj bi bilo kmalu tudi okrog 50 odstotkov delnic Perutnine Ptuj. Skupaj v konzorciju bi po poročanju časnika Finance deleže odprodali Probanka v likvidaciji, Merkur v stečaju, državni KAD ter Zlata moneta 2, preko katere so vodilni na čelu z Romano Pajenk obvladovali Probanko. »Skupina Perutnina Ptuj je robusten poslovni sistem,« rad pove predsednik uprave in generalni direktor Roman Glaser. Lani je bilo na ravni skupine ustvarjenih 254 milijonov prihodkov in zaposlenih 3.490 sodelavcev. Matična družba je lani konec leta beležila 1.185 zaposlenih, v Sloveniji sodeluje z 276 rejci kooperanti (229 rejcev piščancev in 38 rejcev puranov). Perutnini izdelki in proizvodi se prodajajo na trgih 25 držav. V
'Ml
Lj
p1 _
Foto: Črtomir Goznik
Docent dr. Aleš Kuhar je izvedel obsežno študijo z nazivom Ekonomski pomen perutninarske oskrbe v Sloveniji. Kot ugotavlja, reja perutnine in proizvodnja perutninskega mesa v Sloveniji izkazujeta nadpovprečne ekonomske rezultate.
letu 2014 je skupina proizvedla 71.185 ton piščančjega in kokošjega ter 4.725 ton pura-njega mesa, 28.642 ton klobas in 4.108 ton pripravljenih jedi. Samo znotraj matične družbe PP so vzredili dobrih 49.000 ton žive teže perutnine in 5.600
ton žive teže puranov. »Na tehnološki liniji smo obdelali 22,7 milijona brojlerjev, izvozili smo za 53 milijonov evrov mesa in izdelkov, v štirih državah imamo vzpostavljeno vertikalno reprodukcijsko verigo za vzrejo perutnine, obdelavo perutnin-
skega mesa in izdelkov,« pravi Roman Glaser in dodaja, da se v tem času v družbi intenzivno pripravljajo na čim boljši izkoristek evropskih finančnih sredstev, ki bodo na razpolago v perspektivi 2014-2020. »Perutnina Ptuj ima v regiji vlogo nosilca stebra agroživilstva. Seveda bomo poskušali v ta tako imenovani grozd inkorporirati čim več lokalnih ponudnikov in proizvajalcev. Manjšim lokalnim proizvajalcem bi, denimo, lahko nudili svoje logistične in prodajne kanale. Verjamem, da je to eden od zelo zahtevnih jutrišnjih izzivov. Med izzivi prihodnosti je tudi priprava Premium paketa. Gre za rejo na prostih površinah (pod streho), kjer bodo živali imele na kvadratni meter tudi več prostora kot v farmi. Prosto gibanje živali pomeni tudi drugačno strukturo kakovosti mesa.«
Mojca Zemljarič
Hajdina • Komasacija kmetijskih zemljišč
Upajo na državni denar za namakalne sisteme
Iz državne blagajne si je občina Hajdina za komasacijo uspela zagotoviti dobrih 254.500 evrov. Dela na izbranem območju se že zaključujejo, planira pa se tudi komasacija drugih delov občine. Upajo pa tudi na dodatna sredstva za izgradnjo namakalnih sistemov.
Občina Hajdina se je z investicijo Komasacija kmetijskih zemljišč prijavila na razpis Ministrstva za kmetijstvo in okolje že v letu 2013. Odobrena so jim bila nepovratna sredstva programa
razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 245.549 evrov. Vrednost celotne investicije je še nekoliko višja in znaša 294.658 evrov, saj mora občina Hajdina skladno s pogoji razpisa zagotoviti 49.109 evrov lastnih sredstev.
„Komasacijsko območje Hajdina 1 obsega dele zemljišč k. o. Hajdoše, k. o. Gerečja vas, k. o. Slovenja vas in k. o. Skorba. Skupna površina znaša 240,1 ha. Osnovni namen investicije je bil združiti manjše razpršene
zemljiške parcele posameznih kmetov v večje parcele, ki bodo ustreznejše za kmetijsko obdelavo in kar najbliže kmetijskemu gospodarstvu. S tem se bo povečala izkoriščenost kmetijske mehanizacije in delovne sile ter zmanjšali stroški prevoza do zemljišč. Po izvedeni komasaciji je približno 50 % manj parcel," je pojasnil Stanislav Glažar, župan občine Hajdina.
Terminski plan izvedbe komasacijskih del poteka po predvidevanjih in je že v zaključni fazi.
Planirajo pa še komasacijo drugih delov občine, komasacijska območja so že formirana, in imenovani pa so tudi vodje komasacijskih odborov.
„Ob obisku ministra Dejana Židana in državne sekretarke Tanje Strniša pa smo dorekli tudi možnost sofinanciranja namakalnih sistemov na tem območju. Skupaj s sosednjimi občinami bomo pristopili k pripravi projektne dokumentacije in se prijavili na prihodnji razpis," še zaključuje Glažar.
Dženana Kmetec
Slovenija • Eko sklad objavil javna poziva za subvencije za nove naložbe v stanovanjskih stavbah
Na voljo 22 milijonov, višina spodbude omejena na četrtino stroškov naložbe
Konec tedna je Slovenski okoljski javni sklad (na svoji spletni strani in v uradnem listu) objavil nova javna poziva, na katerih bodo investitorji lahko kandidirali za subvencije za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Na voljo je kar 22 milijonov evrov. Sicer pa je višina spodbude pri večini ukrepov, za katere je mogoče dodeliti nepovratna sredstva, omejena na 25 % priznanih stroškov naložbe.
Spodbude bodo namenjene za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema, kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, toplotne črpalke, za
priključitev starejše stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije itd.
Pozor: Za nekatere ukrepe ostrejši kriteriji za pridobitev nepovratnih sredstev
Višina spodbude je pri večini ukrepov, za katere je mogoče dodeliti nepovratna sredstva, omejena na 25 % priznanih stroškov naložbe, hkrati pa je določena omejitev v nominalnem znesku. A pozor - da bi dosegli večje prihranke energije, so pri nekaterih ukrepih nekoliko ostrejši kriteriji za pridobitev nepovratnih sred-
stev v primerjavi z lanskim letom - pri kurilnih napravah na lesno biomaso so tako predpisane nižje emisije ogljikovega monoksida (prej 500 mg/m3, sedaj 400 mg/m3), pri toplo-
tnih črpalkah je spremenjena zahteva po najnižjem grelnem številu za toplotno črpalko tipa zrak-voda (prej 3,4, sedaj 3,5) itd. (več na spletni strani Eko sklada). Poleg subvencij bo skupaj na voljo še za okrog 30 milijonov evrov posojil ob hkratni pridobitvi nepovratnih sredstev za naložbe, ki jih Eko sklad financira. Krediti so namenjeni tako investitorjem, občanom kot tudi različnim okoljskim naložbam, občinam in drugim pravnim osebam.
Monika Levanič
Junija investitorjem iz devetih občin več denarja
Z razpisom, predvidoma v juniju, bodo investitorjem iz devetih občin na t. i. degradiranem območju (Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo mesto, Murska Sobota, Celje, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik) na voljo višje nepovratne finančne spodbude za naložbe. Pri tem pa še opozarjajo, da se lahko dela začnejo šele po oddaji vloge na Eko sklad.
V_/
8 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 28. aprila 2015
Majšperk • Dražji odvoz in obdelava odpadkov ter voda
»Nekdaj so za dvanajstino gradovi goreli, položnici, za katerega ne vemo, kam gre,
Že skoraj pregovorna soglasnost majšperškega občinskega sveta se na aprilski seji pri potrditvi višjih cen odpadkov ni potrdila, kljub temu
»Cena se spreminja zaradi upravljanja, gradnje in opreme zbirnih centrov,« je zvišanje cen pojasnil direktor podjetja Čisto mesto Ptuj Janez Letnik. Tako bodo gospodinjstva, ki imajo 80-litrski zabojnik, za komunalne odpadke plačala 0,36 evra več, tista s 120-litrskimi zabojniki 0,54
evra in gospodinjstva z 240-li-trskimi zabojniki 1,08 evra več.
Janez Vedlin, ki ni glasoval za zvišanje cen, je opozoril, da se je že lani strošek ravnanja s smetmi podražil skoraj za polovico. »Sedaj ponovno zvišujemo za pet odstotkov, odpadke, ki pa bi jih lahko prodali, se podarja. Ti bi se morali zaračunati in se nato zneski na položnici temu primerno znižati,« je
povedal. Letnik je pojasnil, da vse ločene smeti brezplačno dajo družbam, ki se ukvarjajo z odvozom odpadne embalaže, da je takšna zakonodaja ter da so na tem področju izvajalci nemočni. Zlatko Žnidar pa je k temu dodal, da koncesionar-ji nimajo volje, da bi močneje pritisnili na proizvajalce in prodajalce. »Za vsak liter soka, ki je v embalaži, plačam tudi reciklažo. Vsak avto, hladilnik
lahko odpelješ h koncesionar-ju, kjer ga ta razgradi, saj je re-ciklaža plačana v ceni. Pri nas pa plačujemo odvoz odpadkov trikrat na različnih naslovih. To je slovenska problematika. Če gremo 500 let nazaj, so za dva-najstino, ki so jo nekdaj pobrali graščaki, gradovi goreli, danes nič ne gori, čeprav za 60 % zneska na položnicah, ki ga plačamo, ne vemo, kam gre.«
Vsa gospodinjstva lahko izberejo 80-litrski zabojnik in s tem manjše stroške
Žnidar je tudi opozoril na lanski elaborat in veliko povišanje cen, ko so stroški ravnanja z odpadki začeli temeljiti na velikosti zabojnika. »Lani
Svetniki in svetnice so na aprilski seji sprejeli tudi znižanje subvencije za oskrbo s pitno vodo, odvajanje ter čiščenje odplak (primer vodomer DN 20)
Foto: Mojca Vtič
Zlatko Žnidar je prepričan, da na področju ravnanja z odpadki v celotni državi vlada absolutna anarhija.
Subvencija omrežnine za	Omrežnina v evrih na mesec v evrih	Subvencija po 1. maju v evrih	Subvencija do 1. maja v evrih
Vodo	3,93	1 ali 25,4 % cene	2
Odvajanje odplak	7,47	5,9 ali 78,9 % cene	6,9
Čiščenje odplak	4,87	3,5 ali 71,8 % cene	4,49
konec marca je bil strošek odvoza smeti za 240 litrov velik zabojnik 19,05 evra, nato je postal strošek ravnanja s smetmi kljub prenehanju plačila dajatve za CERO Gajke še višji. Ali lastniki 240-litrskih posod odložimo 70 % več odpadkov?« je opozoril. Dodal je
Vir: Občina Majšperk
Majšperški občinski svet je podražitev
Slovenija • Skupnost občin Slovenije
Žagar po dobrem letu ponovno prevzel vajeti SOS
Slovenjebistriški župan Ivan Žagar je bil 23. aprila ponovno imenovan na čelo največjega reprezentativnega združenja lokalnih skupnosti v Sloveniji. Skupnosti občin Slovenije (SOS) bo predsedoval v prvi tretjini štiriletnega mandata. Žagar je SOS vodil tudi od oktobra leta 2012 do marca lani.
Po izteku prve tretjine mandata bo vodenje SOS prevzel velenjski župan Bojan Kontič, ki je bil marca izvoljen za predsednika sekcija mestnih občin. Zadnja tretjina mandata pa bo pripadla predsedniku malih občin Branku Ledineku, županu občine Rače-Fram, so sporočili iz SOS.
Nižanje stroškov občinam poteka prepočasi
Predsedstvo SOS je na prvi seji obravnavalo trenutni napredek pogajanj z ministrstvi za sistemske spremembe, s katerimi bi glede na podpisan dogovor o povprečnini, najkasneje do konca junija letos privarčevali 22,8 milijona evrov, saj naj bi se s tem datumom tudi dodatno znižala povpreč-nina, ki jo občine prejmejo za opravljanje svojih zakonskih nalog. Županje in župani so opozorili, da pogajanja z ministrstvi potekajo prepočasi in da konkretnega napredka (z redkimi izjemami) ni zaznati.
Tako je predsedstvo SOS ponovno opozorilo na zavezo Vlade, da bo sredstva za občine, če ne bodo doseženi ustrezni prihranki, zagotovila na drug način, sicer bodo neposredno prikrajšani občanke in občani. V skupnosti občin pričakujejo konkretne izračune prihrankov po prvem maju.
Digitalni radijski sistem GSM-R postavljen mimo občin
Na seji je prav tako potekala izmenja-
va mnenj in stališč med župani k uvedbi digitalnega radijskega sistema GSM-R na slovenskem železniškem omrežju na poseljenih območjih, kjer težave predstavlja predvsem neupoštevanje občin in javnosti pri njihovi gradnji. Kot so povedali prisotni župani, so si občine prizadevale za posvetovanje z občani, medtem ko je v večini primerov komunikacija z državno ravnijo bistveno otežena. Pojavljajo se tudi primeri, ko ministrstvo zahteva, da prestavitev bazne postaje plača občina sama. Ob tem so župani in županje še izpostavili, da je pri gradnji postaj že prišlo do primerov, ko se je poškodovala ali uničila občinska infra-
Foto: Mojca Vtič
struktura in se ta po končanju del ni povrnila v prvotno stanje. Predsedstvo je izpostavilo, da je takšen odnos do občin in občanov popolnoma nesprejemljiv.
Sprejemljivi so le tisti projekti, ki jih sofinancira EU
Seje se je kot predstavnik ministrstva za kulturo udeležil državni sekretar Anton Peršak, ki je predstavil predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi. Ker ta posredno nalaga obveznosti tudi občinam, so župani in županje opozorili, da se sredstva občinam znižujejo in tako trpi celotno področje družbenih dejavnosti, tudi kultura. Člani predsedstva SOS zakonu niso nenaklonjeni, vendar pa so opozorili, da so v trenutnih težkih finančnih okoliščinah primerni zgolj tisti projekti na področju kulture, za katere je možno zagotoviti sofinanciranje iz evropskih sredstev.
Mojca Vtič
Markovci • 16. občinski praznik
O identiteti, ponosu
V večnamenski dvorani v Markovcih je minuli petek potekala Glasbeni program so pripravili člani KUD KulTura Markovci.
Slavnostni govornik je bil župan Milan Gabrovec. V svojem razmišljanju se je dotaknil dogodkov izpred četrt stoletja, ko se je rojevala samostojna država Slovenija. »V tokratnem nagovoru se želim dotakniti naše lastne identitete, ponosa in pripadnosti. Pred 25 leti smo Slovenci na volitvah izrazili željo po spremembah, samostojnosti in neodvisnosti ter tako tlakovali pot do samostojne in neodvisne države. Zdi se, da danes naloge, ki nam jih nalaga samostojnost, jemljemo preveč lahkotno. Samostojnost ni samoumevna in podarjena. Nalaga nam odgo-
vornost in zahteva razmislek. Zato se sprašujem, ali četrt stoletja po rojstvu samostojne države vemo, kakšna je naša nacionalna identiteta, ali znamo izražati svoj nacionalni ponos in ali še znamo stopiti skupaj. Se zavedamo odlik, ki nam jih ponuja Slovenija? Smo zavezani ciljem in projektom, s katerimi bi krepili prepoznavnost naše domovine ter pripomogli k večjemu zaupanju lastnih državljank in državljanov. Država je kot blagovna znamka, ki
Na petkovi svečanosti so bila podeljena priznanja Turističnega društva Markovci za najlepše urejene okolice domov. Prejele so jih družine Kuhar iz Borovcev, Vertič iz Bukovcev, Klinc iz Markovcev, Slana iz Nove vasi, Golc iz Prvencev, Muršec iz Sobetincev, Forštnarič iz Stojncev, Golob iz Strelcev in Kociper iz Zabovcev. Priznanje za najlepše urejen čebelnjak so podelili čebelarju Francu Ciglarju iz Bukovcev, priznanje za naj kmetijo Janžekovičevim iz Stojncev, priznanje za najlepše urejen vaški objekt je prejela vas Sobetinci za nov ga-silsko-vaški dom.
Zupan Milan Gabrovec Slavice Vincek (desno)
torek • 28. aprila 2015
Podravje
Štajerski TEDNIK 9
danes za 60 % denarja na ne gori nič«
pa je večina prevladala.
še, da bi se moralo obračunavanje smeti urediti na državni ravni. »V smeri, da bi približno vsi občani istega koncesionar-ja plačevali enako za enako opravljeno storitev, kar bi bilo moralno in etično ter pravično. Nikjer nisem našel zakonodaje, kjer bi lahko sklepal, da
je mogoče isto storitev zaračunati 100 % različno. Sta dva soseda, ki imata oba 80-litrsko posodo, vendar je prvi sam v gospodinjstvu, v drugem pa sta dva, a plačata enako. Volumen posod za odvoz smeti, predvidevam, da ne povzroča smeti, količina smeti je odvi-
sna od števila ljudi, ki odlagajo v posodo,« je še dejal Žnidar. Direktor Čistega mesta Ptuj je deloma pritrdil svetniku in pojasnil: »Izvajalci smo podvrženi zakonodaji in žal mimo uredb in pravilnikov ne moremo. Razlika med 120 litri in 240 litri je 100 %. takšna je po-
Zbirni center v Majšperku bo vrata odprl 1. maja. Gospodinjstva lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo naslednje vrste odpadkov: plastiko in plastično embalažo, kovine in kovinsko embalažo, papir in papirno embalažo, stekleno embalažo, odpadna jedilna olja in maščobe, zdravila, pesticide, baterije in akumulatorje, embalažo, onesnaženo z nevarnimi snovmi, električno in elektronsko opremo ter izrabljene avtomobilske gume (do 50 kg/leto/gospodinjstvo), les, zavržena oblačila. Delovni čas zbirnega centra bo vsak torek med 13. in 16. uro ter v petek med 10. in 17. uro, vsak drugi teden v mesecu pa bo zbirni center odprt še v soboto med 8. in 11. uro.
smeti izglasoval z desetimi glasovi za, štirje svetniki niso glasovali.
Foto: Mojca Vtič
tem tudi razlika v ceni. Je pa mogoče, da si gospodinjstvo posodo prilagodi potrebam. Četudi gospodinjstvo šteje štiri, pet ali šest članov, ima lahko 80-litrsko posodo. Seveda pa naj potem občani ne pričakujejo, da bomo pobirali smeti, odložene poleg zabojnikov, ker v njih ne bo prostora«
Na področju ravnanja z odpadki vlada absolutna anarhija
Žnidar je na tej točki izpostavil tudi plačevanje javne infrastrukture, ki je zajeta v plačilu položnice za ravnanje z odpadki. »Ko so se začele graditi Cero Gajke, smo vsi plačevali zanje, torej po mo-
jem izračunu sem vanje vložil približno 1.100 evrov. Vendar za ta vložek nisem prejel dokumenta, dividende ali kakršnega koli dokumenta, ki mi priznava vloženi lasten denar. Za nagrado se mi oziroma se nam zaračunava cena javne infrastrukture, ki smo jo v veliki meri z lastnimi vložki skozi debelo desetletje zgradili uporabniki storitev odvoza odpadkov preko zaračunanih zneskov na položnicah, ki so bili ločeni od zaračunane storitve odvoza odpadkov. Strinjam se s tem plačilom javne infrastrukture, če mi nekdo vrne vložen denar. Za nameček pa lastniki Cera Gajke niso neprostovoljni vlagatelji, temveč nekdo drug. Pri tem me moti
neaktivnost približno 250 svetnikov, ki predstavljajo tukajšnje prebivalce. Upam, da v svojih prizadevanjih po korektnem odnosu vseh vpletenih v verigi gospodarjenja z odpadki ne počnem kriminalnega dejanja, če skušam kot svetnik zagovarjati kakovostno, cenovno ugodno storitev za občana in enako obremenitev za vse,« je sklenil Zlatko Žnidar in dodal, da to ni bila kritika koncesio-narja, ki znotraj dodeljenega manevrskega prostora opravlja storitev za občane v danih okvirih, ali občinske uprave, temveč opozorilo, da na področju ravnanja z odpadki v celotni državi vlada absolutna anarhija.
Mojca Vtič
in pripadnosti
osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku. Predstavili so se z zimzelenimi slovenskimi popevkami.
jo je treba oglaševati, določiti ter poudarjati njene pozitivne lastnosti, ki morajo biti v presežkih predstavljene javnosti. Bodite ponosni, da ste občani Markovcev ter to tudi ponosno povejte. Bodite ponosni na našo preteklost in prispevajte k razvoju prihodnosti,« je med drugim v govoru povedal župan Gabrovec, ki je v nadaljevanju prireditve izročil dve občinski odlikovanji. Listino občine Markovci je prejela Sla-vica Vincek iz Stojncev, pred-
sednica Društva podeželskih žena občine Markovci. Vince-kova društvo vodi 12 let. V teh letih je bila v okviru društva izvedena vrsta vsakoletnih tradicionalnih in nekaterih novih projektov. Plaketo občine Mar-kovci je prejela Matilda Marko-vič iz Bukovcev, članica PGD Bukovci in KD Bukovci. Mar-kovičeva v kulturnem društvu sodeluje od ustanovitve, brez nje ne mine nobena društvena ali vaška prireditev.
Mojca Zemljane
v družbi prejemnic občinskih odlikovanj Matilde Markovič (levo) in
Ormož • Osrednja proslava ob krajevnem prazniku KS Velika Nedelja
Plaketi Hinku Šoštariču in Milanu Kralju
Krajevna skupnost Velika Nedelja je v velikonočnem času praznovala svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti so podelili tudi srebrno in bronasto plaketo KS Velika Nedelja.
Že tradicionalno je na velikonočni ponedeljek potekala osrednja proslava ob krajevnem prazniku KS Velika Nedelja. Vrhunec dogodka je bila podelitev dveh plaket. Srebrno plaketo KS Velika Nedelja za leto 2015 je kot dolgoletni aktivist Turističnega društva Sodinci, sicer aktiven
na vseh področjih družbenega življenja v domači krajevni skupnosti, prejel Hinko Šošta-rič, bronasto pa Milan Kralj, eden dolgoletnih gasilcev PGD Velika Nedelja. Osrednji govornik proslave, ki so jo popestrili mešani pevski zbor Društva upokojencev Velika Nedelja, ljudski pevci Kul-
turnega društva Simon Gregorčič Velika Nedelja, ženski pevski zbor Gasilske zveze Ormož in mladi glasbeni vir-tuoz na kromatični in diato-nični harmoniki Domen Za-dravec, je bil predsednik KS Velika Nedelja Marjan Mušič. Zbrane je poleg predsednika pozdravil tudi župan občine
Ormož Alojz Sok in predsednik sosednje KS Podgorci Martin Kukovec.
Sicer pa prireditve ob krajevnem prazniku zajemajo številna športna tekmovanja, gasilsko tekmovanje ter ogled zbirke možnarjev pri zbiralcu starin Marijanu Horvatu.
ML
Posavje • Strokovna ekskurzija LAS
Dobre prakse iz sosedstva
LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah je sredi aprila za svoje člane izvedel strokovno ekskurzijo v Posavje.
Člani smo si ogledali grad Rajhenburg. Mogočna grajska stavba že na prvi pogled kaže, da ima bogato in tudi burno zgodovino. Sprva trdnjava,
kasneje dom menihov trapi-stov, je v času druge svetovne vojne imela žalostno vlogo, saj je bila politični zapor za ženske.
Strokovni sodelavci iz LAS Posavje so nam predstavili svoje aktivnosti ter dva projekta: Vpliv trapistov na posavsko podeželje - trapistin in
Foto: arhiv LAS
Člani LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah so se med obiskom Posavja ustavili tudi na degustaciji čokolade in vina.
Ustvarimo zeliščni vrt Posav-ja - Zeliščni vrt, ki je bil tudi na ogled. Gospod Kunej iz Hiše trt, vina in čokolade pa je pripravil še posebno degu-stacijo vina in čokolade.
Po zaključku programa na gradu so si člani LAS ogledali impozantno baziliko Lurške Marije, nakar je sledil izlet na Brezovsko goro pri Krškem, kjer je Zavod Svibna predstavil projekt Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih - trajnostni sadovnjaki, ogledali pa smo si tudi trajnostni sadovnjak in Ajdovsko Jamo.
Zadnji del našega programa smo namenili Bistrici ob Sotli, kraj pod znamenitimi Svetimi gorami, ki je v preteklosti imel pomembno prometno vlogo. Danes je vedno lepše urejen, kraj pa se med drugim lahko pohvali tudi s prenovljeno tržnico, za kar jim je uspelo pridobiti del potrebnih sredstev iz programa Leader.
DS
Foto: MZ
10 Štajerski TEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 28. aprila 2015
Ptuj • Dan OŠ Ljudski vrt
Kaj imata skupnega maček Muri in planetarij
Osnovna šola Ljudski vrt s podružnico Grajena je aprila obeležila dan šole. Letos so se pove-selili z mačkom Murijem in predstavili projekt planetarij, ki je dosegel odličen odziv.
Na osnovni šoli Ljudski vrt je bilo dogodkov, s katerimi so obeležili dan šole, tudi letos precej. Pika na i pa je bila petkova osrednja slovesnost, ki so jo pripravili učitelji in učenci šole.
Po zanimanju je nedvomno med dogodki izstopal ogled planetarija, ki so ga že marca ob tednu dejavnosti na ogled postavili učitelji in učenci na OŠ Ljudski vrt. Aprila pa se je preselil na podružnico Graje-
na, kjer je bil na ogled v sklopu naravoslovnega dneva.
Ravno tam ga je bilo možno obiskati tudi ob dnevu šole, kjer je potekala osrednja kulturna prireditev. Ob planetari-ju je ob tokratnem dnevu šole
Ptuj • Cankarjevo priznanje za osmošolko
Olgicin zlati »cankar«
Kot vsako leto so tudi letos aprila učenci od 3. do 9. razreda tekmovali na tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Osnovno šolo Olge Me-glič so na regijskem tekmovanju zastopale štiri učenke 9. razreda ter tri učenke 8. razreda. To je potekalo na OŠ Kidričevo, vse pa so dosegle pohvalne rezultate, srebrno priznanje.
Klara Kolednik, Vita Mrgole, Ajda Podgorelec in Aldina Clarisa Ban pa so se tako dobro odrezale, da so se uvrstile tudi na državno tekmovanje, ki je potekalo 28. 3. na OŠ Mladika. Na tem je zablestela Aldina Clarisa Ban, ki se je na to tekmovanje očitno zelo dobro pripravljala z
mentorico Renato Debeljak, saj si je prislužila zlato priznanje. Očitno so ji zgodovinski romani zelo všeč, letošnji izbor tek-
Aldina Clarisa Ban v družbi mentorice Renate Debeljak
Makolski osnovnošolci so se tudi letos pridružili vseslovenskemu projektu Noč knjige, katerega namen je, tako osnovnošolci, da se ob branju knjig tudi zabavajo, pa tudi kaj novega izvedo ali obnovijo znanja. Tako je knjižničarka iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica Mojca Plaznik najprej predstavila razloge, zakaj brati pravljice. Ti so, da se z branjem pravljic spodbujata domišljija, ustvarjalnost, z branjem in poistovetenjem z junaki bralci ali poslušalci odklopijo zunanji svet, tako da so neke vrste tudi zdravilne, ob tem pa v pravljicah dobro vedno premaga zlo, je poglavitne razloge opisala in naštela Plazni-kova. So pa prisotni sklenili, da bi pravljice morali brati tudi odrasli, nekatere so napisane posebej zanje, spet druge dobijo z izkušnjami drugačen pomen. In slovenjebistriška knjižničarka in pripovedovalka Darja Plavčak je prisotne šesto- in sedmošol-ce popeljala na sprehod skozi
Butale. Prebrala je odlomek iz dela Frana Miličinskega, kako so si Butalci omislili pamet. Ko so Butalci pamet pripeljali v kraj, je v podobi miške najprej ucvrla v županovo hišo in Butalci so se strinjali, da je pamet res pametna, da je vedela, kam spada. Sicer pa se je noč nadaljevala tako, da so osnovnošolci po čaju in piškotih prebirali izbrane pravljice in se nato pogovarjali o njihovi vsebini, junakih s šolsko
Osrednja proslava je potekala 17. aprila na podružnici Grajena.
Učenka 8. razreda OŠ Olge Meglič Aldina Clarisa Ban je konec marca na državnem tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje osvojila odlično zlato priznanje in s tem dokazala, da se je pridno učila in da so ji zgodovinski romani zelo všeč.
kraljeval še maček Muri, ki je skupaj z učenci in otroki pripravil zanimiv program.
Številnim sta dobrodošlico kot vsako leto zaželeli tudi ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana
Vaupotič Zemljič in vodja podružnice Grajena Irena Pukšič.
Dženana Kmetec
movanja je namreč bil roman F. S. Finžgarja Pod svobodnim soncem.
Dženana Kmetec
Makole • Srečanje odraslih folklornih skupin
Mirko Ramovš: »Večer folklornih ple-
■ ■ I J ■ ■■■ v v
sov, pesmi in iger je bil všečen«
V Makolah je aprila potekalo 35. območno srečanje odraslih folklornih skupin. Na odru Doma krajanov so se zavrteli folklorniki s Tinja, Podgorcev, Zgornje Ložnice, Črešnjevca in iz Makol. Plese in petje folklornih skupin je spremljal največji slovenski strokovnjak s področja folklore Mirko Ramovš.
Foto: arhiv sole
O videnem je Ramovš povedal: »V Makolah sem bil že drugo leto zapored in zadovoljen sem bil, ker so skupine pokazale napredek. Še posebej sem bil zadovoljen nad fantovskim petjem, sicer pa so bile tudi ple-
sno skupine dobro pripravljene in so pokazale lepe splete.« Dodal pa je, da so plesi že sami po sebi lepi, vendar jih skušajo
vodje preveč obračati. »Je pa bil večer všečen,« je zaključil starosta slovenske folklore.
Območno srečanje folklornih skupin bo še 9. maja v Maj-šperku, nato pa bo še isti mesec 29. maja regijsko srečanje odraslih folklornih skupin v organizaciji JSKD Lenart.
MV
Makole • Pravljice malo drugače
Pravljice naj v roke vzamejo tudi odrasli bralci in bralke
Ste vedeli, da so bile sprva pravljice namenjene odraslim? Da obstajajo sodobne in klasične, da v klasičnih pravljicah dobro vedno premaga zlo? Vse to in še več so izvedeli osnovnošolci Anice Černejeve Makole, ki so se udeležili noči branja v knjižnici v Makolah 17. aprila.
knjižničarko in učiteljico slovenščine Barbaro Gmeiner Kline.
Uvertura v večer oziroma noč branja pa je bila lutkovna uprizoritev ljudske pravljice Boter petelin. Zgodbo o petelinu, ki je zagnal vik in krik o koncu sveta in o tem, kako so živali pregnale zabojnike, so člani lutkovne skupine Metuljčki z OŠ Anice Černejeve podarili vrtče-vskim otrokom.
Mojca Vtič
Makolčani so se metali po cigansko.
Foto: Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Uvertura v noč branja je bila lutkovna predstava Boter petelin.
Ptuj • Srednjeveška Jurijeva tržnica
Srednji vek tudi v trgovskem centru
Kljub temu da vreme organizatorjem Srednjeveške jurijeve tržnice ni bilo naklonjeno, je bil dogodek izpeljan v celoti. Udeležilo se ga je lepo število tako nastopajočih kot obiskovalcev.
Čeprav naj bi Srednjeveška jurijeva tržnica v soboto potekala v centru mesta Ptuj, jo je letos organizatorjem, društvu Cesarsko-kraljevi Ptuj, vreme nekoliko zagodlo. A kljub temu je bil dogodek izpeljan, in sicer v zgornjih prostorih trgovskega centra Qlandia. Nastopajoči so še enkrat več obujali tradicijo mesta in dokazali, da jim nič ne more do živega. Peli so, plesali in prikazali, kako se je živelo v času srednjega veka.	Srednjeveška Jurijeva tržnica je zaradi slabega vremena potekala
Dženana Kmetec v Qlandii na Ptuju.
Foto: CG
Rokomet
Druga zaporedna zmaga v gosteh
Stran 12
Rokomet
Blizu, a vseeno daleč
Stran 12
Nogomet
S porazom zdrsnili na 3. mesto
Stran 13
Atletika
Osem tekov pod imenom Ptujskiteki.si
Stran 13
Tenis
Blaž Rola vSantosu do turnirske zmage!
Stran 15
Tenis
Tamara in Pia na Braču do konca med pari
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 29. krog
Ohranili prednost pred Rudarjem
Zavrč - Rudar Velenje 0:0
ZAVRČ: Petrovič, Antič, Dat-kovič, Bogdan, Novoselec, Mu-minovič, Polič, Kelenc (od 63. Korošec), Težak (od 46. Balič), Matjašič (od 60. Grezda), Kiš. Trener: Ivica Solomun.
RUDAR VELENJ: Rozman, Krefl, Kašnik, Džinič, Dedič (od 67. Jahič), Trifkovič, Radujko, Bolha, Firer, Jelič (od 82. Kocič), Babič (od 74. Saramati). Trener: Jernej Javornik.
RUMENI KARTONI: Bogdan; Kašnik, Dedič.
»V Zavrču doslej še nikoli nismo zmagali, zato smo lahko tokrat zadovoljni tudi s točko,« je po tekmi povedal velenjski trener Jernej Javor-nik. Remi ni razočaral niti domačinov, le gledalci so v šahovskem obračunu ostali prikrajšani za zadetke.
Gostje so v Zavrč prišli oslabljeni, manjkali so Črnčič, Knezovič, Stjepanovič in Kli-nar, pri domačih je manjkal kapetan Cvek, ki je bil na akciji s hrvaško selekcijo U-19. Zadnji dve zmagi Velenjča-nov proti Celju in Mariboru sta bili za domačine močno opozorilo, ni še povsem zbledel niti spomin na poraz 2:7 v zadnjem jesenskem krogu v Velenju. Po drugi strani se med prvoligaši razširjajo govorice, da je »Zavrč najtežje
Doris Kelenc (Zavrč, beli dres) se je vrnil v začetno enajsterico Zavrča.
Ivica Solomun, trener Zavrča: »Te tekme me je bilo nekoliko strah, saj je imel Rudar za sabo dve zmagi. Nismo imeli česa izgubiti, zato smo želeli odigrati čvrsto tekmo in jo po možnosti dobiti. Z malo več sreče in tudi kakovosti bi lahko povedli, kar bi zagotovo pomenilo bolj gledljivo tekmo, a tokrat se nam ni izšlo.«
Jernej Javornik, trener Rudarja: »Obe ekipi tokrat nista prikazali kakšne posebno bleščeče predstave, bolj je šlo za taktični obračun. V drugem polčasu smo nakazali, da bi lahko odnesli vse tri točke, a bi za to morali pokazati več. Še vedno lovimo 5. mesto, kar bo po mojem trajalo do konca sezone.«
Dejan Polič, Zavrč: »Tekma je bila po priča-
kovanjih težka, saj so Velenjčani v dobri formi, mi pa si nismo smeli dovoliti drugega zaporednega domačega poraza. Zato smo dali vse od sebe, poskušali smo in si pripravili nekaj priložnosti, a nam jih na žalost ni uspelo izkoristiti. Če bi povedli, bi nam bilo zagotovo lažje, a kljub remiju ne morem nikomur od soigralcev nič zameriti.«
Matjaž Rozman, vratar Rudarja: »Imamo kakovostno moštvo, a nam na začetku prvenstva zaradi težav kluba tega ni uspelo pokazati. Sedaj se vzpenjamo, lovimo formo, vendar je sredina lestvice trenutno naša realnost. Remi na težkem gostovanju v Zavrču je tokrat realen odsev dogajanja.«
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 29. KROGA:
Zavrč - Rudar 0:0;
Radomlje - Maribor 1:6 (0:3); strelci: Vuk 66.; Zahovič 11., Tava-res 15., 86., Viler 25., Volaš 80., 90.; Olimpija - Luka Koper 0:0;
Gorica - Krka 3:0 (2:0); strelci: Slivka 9., Majcen 43., Ruggiero 66.; rdeči karton: Majstorovič 49./Krka;
Celje - Domžale 0:0; rdeča kartona: Horič 35., Požeg Vancaš 79./oba Domžale.
gostovanje v sezoni (David Kašnik).«
Domači nogometaši bi lahko povedli že v 1. minuti,
1. MARIBOR	29	19	5	5	58:27	62
2. DOMŽALE	29	17	5	7	35:15	56
3. CELJE	29	15	10	4	42:18	55
4. OLIMPIJA LJUBLJANA	29	14	10	5	46:19	52
5. ZAVRČ	29	12	4	13	27:39	40
6. RUDAR VELENJE	29	9	10	10	34:30	37
7. KOPER	29	11	3	15	30:45	36
8. GORICA	29	7	6	16	29:39	27
9. KRKA	29	6	7	16	28:45	25
10. RADOMLJE	29	3	4	22	15:67	13
Najboljši strelci: 15 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 12 zadetkov: Benjamin Verbič (Celje), Luka Zahovič (Maribor); 9 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija); 8 zadetkov: Dragan Jelič (Rudar), Mitja Lo-trič (Luka Koper), Sunny Omoregie (Celje); 7 zadetkov: Dalibor Volaš (Maribor), Luka Majcen (Gorica); 6 zadetkov: Ivan Firer (Rudar) ...
-	v derbiju kroga na Areni Petrol v Celju so gostje odnesli točko, čeprav so tekmo končali z dvema igralcema manj v polju;
-	Maribor je remi zasledovalcev odlično izkoristil in z visoko zmago proti Radomljam znova pobegnil na »varnih« 6 točk prednosti;
-	Marcos Tavares je šele šesti nogometaš v zgodovini slovenske lige, ki je presegel mejo 100 doseženih zadetkov. Pred njim so le še Štefan Škaper (130), Kliton Bozgo (109), Ermin Rakovič (108), Milan Osterc (106) in Damir Pekič (102);
-	Gorica je v neposrednem obračunu za 8. mesto ugnala Krko in jo prehitela na lestvici;
-	Olimpija bi se lahko z zmago močno približala Celju in Domžalam, a sami ni uspelo slaviti v Stožicah. Kljub temu je že osmo tekmo zapored končala neporažena;
-	v obračunu ekip na sredini lestvice v Zavrču je domačinom uspelo ohraniti prednost treh točk pred Velenjčani;
-	kar tri tekme so se končale brez zadetkov.
mana je bilo nevarno še v 5. in 12. minuti, a Kišu in Težaku ni uspelo doseči gola. Po tem dobrem uvodu je tekma vedno bolj izgubljala dinamiko, gostje so vzpostavili ravnotežje, igra pa se je zvečine odvijala na sredini igrišča. Podobno je bilo tudi v 2. polčasu, ko je kakšnih 300 gledalcev najbolj obetavno akcijo videlo v 71.
minuti. Takrat je Polič prestregel napad Rudarja, dobro podal do Grezda, ki pa je žogo z močnim strelom poslal tik mimo gola. Do sprememb ni prišlo niti po številnih menjavah na obeh straneh, čeprav so Balič in Grezda pri domačih ter Ja-hič pri gostih vnesli nekaj živahnosti.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Pozitivne izkušnje z Domžalami in Krko
Že v sredo bodo prvoligaši nadaljevali prvenstvo, v katerem bodo v pospešenem ritmu sreda-sobota odigrali naslednje štiri kroge. Ob derbiju, v katerem se bosta udarila Maribor in Olimpija, pa bomo z zanimanjem pogledovali proti Domžalam, kjer bo gostoval Zavrč.
»V Domžalah nimamo česa izgubiti, saj igramo proti eni najboljših ekip v Sloveniji. Morda bomo znova poskušali s kakšno rotacijo igralcev, sploh glede na kakovost tekmeca. Gledati moramo na politiko kluba, ki želi vse igralce preizkusiti v težkih tekmah in jim tako ponuditi možnost za dokazovanje,« je povedal Ivica Solomun.
Zanimivo je, da imajo v letošnji sezoni Zavrčani z Domžalami pozitivno bilanco - dve tekmi so zmagali (12. in 21. krog, 1:3 v Domžalah in 1:0 v Zavrču), eno izgubili (3. krog: 0:2 v Zavrču).
V soboto, 2. maja, so biodo Zavrčani ob 20.00 na domačem igrišču merili s Krko. Tudi z Novomeščani imajo podobno statistiko, kot z Domžalami: dve zmagi (4. in 13. krog: 2:3 v Novem mestu in 2:0 v Zavrču) in en poraz (22. krog: 3:0 v Novem mestu).
Motokros • SP razreda MX2
Gajser po smoli na Nizozemskem 17.
a je Kelenc po podaji Težaka s strani v 28. sekundi iz ugodnega položaja streljal preko gola. Pred vrati Roz-
Na peti dirki sezone svetovnega prvenstva v moto-krosu je v razredu MX2 slovenski dirkač Tim Gajser po številnih težavah končal na 17. mestu. V nizozemskem Valkeenswardu je na preizkušnji za VN Evrope slavil domačin Jeffrey Her-lings.
Pred tednom dni je v italijanski Pietramurati v razredu MX2 Tim Gajser zmagal in tako prvič v karieri slavil v skupnem seštevku na dirki. Takrat se je vse izteklo po njegovih željah, na Nizozemskem pa ni bilo vse tako gladko. Gajserju so se načrti pokvarili že v prvem krogu prve vožnje, ko je kmalu po startu trčil z enim od tekmecev, padel ter nato z veliko zamudo nadaljeval dirko. Moral se je prebijati povsem iz ozadja, prehitel je nekaj tekmecev, toda zaradi smole na začetku višje kot do 17. mesta ni mogel.
Na tem mestu je Gajser pristal tudi v skupnem seštevku dirke. Tudi druga vožnja se je
zanj slabo začela, po startu je spet veliko izgubil in se moral prebijati iz ozadja. Nekaj tekmecev je zlahka prehitel, a razlike do tistih, ki so prvi del vožnje opravili brez težav, so bile vendarle prevelike, tako da je nazadnje 18-letni Gajser v tej vožnji prišel do 14. mesta.
Zmagovalec domače dirke je postal Jeffrey Herlings, ki je dobil obe vožnji ter pobral maksimalnih 50 točk. Drugi je bil Francoz Jordi Tixier s 40, tretji pa Rus Aleksander Tonkov z 38.
Gajser je na tej zanj precej nesrečni dirki zbral 11 točk. Skupno je tako ostal na četrtem mestu s 137, tretji Latvi-jec Pauls Jonass jih ima 148, nekaj več prednosti pa imata Herlings na prvem z 222 točkami ter drugi Francoz Dylan Ferrandis s 185. Tik za Gaj-serjem je zdaj Tonkov s 133 točkami.
Sezona se bo nadaljevala 10. maja s preizkušnjo v španski Talaveri de la Reini.
sta
12 Štajerski
Šport
torek m 28. aprila 2015
Rokomet m NLB leasing liga (m), 25. krog
Druga zaporedna zmaga v gosteh
Sviš Ivančna Gorica - Jeruzalem Ormož 24:25 (11:12)
JERUZALEM: Balent (13 obramb), Škalički; Bogadi 1, Ču-dič 3, Gregorc 7, Veselko, Luk-man, Grizolt, Kocbek 8, Kosi, Mesaric 4, Kolmančič, Radujkovic 2, Levak, Petrovič, Rajšp. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Sviš 6/5; Jeruzalem 6/4. IZKLJUČITVE: Sviš 12; Jeruzalem 12 minut.
Tekma v Ivančni Gorici je bila izjemno pomembna za gostitelje, saj bi z zmago pred zadnjim krogom ohranili upanje na obstanek v ligi. Začetek tekme je minil po željah Sviša, ki je izkoriščal napake Ormožanov v obrambi in povedel 7:4 in 8:5. Prednost domačih bi lahko bila še za kakšen zadetek višja, vendar je v golu Ormo-žanov svojo nalogo solidno opravil vratar Balent. Ko je Jeruzalemu uspelo »sestaviti« igro v obrambi, se je to takoj čutilo pri rezultatu. Gostom je uspel delni izid kar 1:7 (9:12), zadevali so Gregorc (štirikrat), Kocbek (trikrat), Mesaric (trikrat) in Čudič (dvakrat).
Jure Kocbek (Jeruzalem Ormož, modri dres) je v Ivančni Gorici dosegel kar osem zadetkov.
Po dobrem začetku 2. polčasa so gostje povedli za tri (14:17) in imeli še kar nekaj možnosti za še višjo prednost, vendar so s svojimi napakami vrnili domače v igro. Nekaj pomembnih obramb je prispeval tudi vratar Sviša Slapničar. Po seriji 4:0 so Dolenjci v 45. minuti povedli 18:17, kar je burno proslavila
domača publika, ki je še upala v obstanek. V zaključku tekme so o zmagovalcu odločale bogate izkušnje, ki so bile povsem na strani gostov. Svišu je v 60. minuti še uspelo izenačiti na 24:24 preko podarjene sedemmetrovke, ki jo je zadel G. Stopar. Jeruzalemu je ostalo za izpeljavo zadnjega napada 15 sekund,
Rokomet m 1. B SRL (m), 24. krog
Vsa trojica se je domov vrnila brez točk
Časten poraz Moškanjcev-Gorišnice: Koper 2013 -Moškanjci-Gorišni-ca 35:32 (18:13)
RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA:
Ranfl, M. Bedrač 3, Kovač 6, Valenko 7, Ranevski 9, Balas 5, Škorc, Vesenjak, Tement, T. Be-drač 2, Šincek, Lozinšek, Sok. Trener: Sebastijan Oblak.
Igralci Moškanjcev-Gori-šnice so bili v soboto priča velikemu spektaklu v koprski dvorani Bonifika, kjer se je zbralo ogromno gledalcev. Ti so bučno pozdravili vrnitev Kopra med prvoligaše. Gostje seveda niso imeli česa izgubiti in po dobri formi v zadnjem času je bil praznik rokometa zagotovljen. Domačini so sicer na koncu slavili, a pohvale si zaslužijo tudi varovanci Sebastjana Oblaka, ki so se na Obali predstavili v dobri luči.
Ekipa Moškanjcev-Gorišni-ce je v Kopru nastopila precej oslabljena, saj v moštvu ni bilo Mendaša, Firbasa, Petka in Žurana in Lukačka, tako da so gostje igrali z le enim »pivotom«. Prvo priložnost med člani je dobil tudi komaj 13-letni vratar Ranfl in jo je tudi dobro izkoristil. Domačini so v prvem delu vseskozi prevladovali in gostje se niso približali na manj kot -4. V nadaljevanju je bilo na strani Štajercev bolje, saj se niso predali in so želeli »pokvariti« slavje Kopra. Tako so se nekajkrat približali na -3, toda
bližje niso mogli. Poznala se je »kratka klop«, na drugi strani pa so tudi domačini dokazali, zakaj se vračajo med najboljše.
Škofljica gladko: Škofljica Pekarna Pečjak - Velika Nedelja Carrera Optyl 36:22 (14:8)
RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Škerjanec, Zorec, Bombek, Mavrič, Bezjak, Hržič, Štefičar, Preac, Lorenčič, Ščav-ničar, Šerod, Marin. Trener: Tomi Matjašič.
Predzadnje gostovanje Velike Nedelje letos se je v osrednji Sloveniji končalo s pričakovanim porazom. Gostje so bili povsem nemočni, na srečo pa je do konca prvenstva le še 120 minut igre, nakar si bo treba naliti čistega vina in se odločiti, kako naprej. Stanje v klubu je namreč vse prej kot obetavno, kar se ne nazadnje pozna tudi na rezultatih članske ekipe, ki po drugi strani sploh ni tako slaba, le precej dejavnikov vpliva nanjo.
Tokrat so zeleni nastopili oslabljeni, saj ni igral Hojžar, »bombarder« Štefičar pa je na parketu vztrajal le slabih 15 minut, saj v preteklem tednu sploh ni treniral. Vse to se je - ob znanih težavah z motivacijo in izredno slabem obisku na treningih v zadnjem času - odrazilo tudi na tej tekmi. Začetek je sicer še bil spodbuden, saj je bil še v 14.
minuti izid poravnan na 5:5. Sledilo je kup napak Štajercev in prednost domače vrste je začela naglo naraščati. Ob polčasu je bilo 14:8, v nadaljevanju pa je bila razlika še očitnejša. Gostujoči strateg Tomi Matjašič je na parket po tem, ko je videl, da je srečanje izgubljeno, poslal mlajše igralce. Na koncu je razlika znašala velikih 14 zadetkov.
Zelene sedaj čez 14 dni čaka lokalni obračun na domačem igrišču proti sosedom iz Gorišnice.
tp
Deset minut brez zadetka odločilo tekmo: Mokerc Ig - Drava Ptuj 31:30 (10:13)
DRAVA PTUJ: Jesterle 2, Jan-žekovič 5, Čeh 5, Bračič, Požar, Fridrih 3, Bedenik, Sabo 1, Hru-pič 5, Jerenec 1, Lesjak 3, Maroh 1, Silovšek 1, Žuran 3, Belec. Trener: Uroš Šerbec
Rokometaši Drave so bili glede na uvrstitev in igralski kader v vlogi favorita za zmago na Igu, kjer so se pomerili s tamkajšnjim Mokercem. Ptujčani so v prvem polčasu igrali dobro v obrambi, solidno v napadu, nekaj žog je »polovil« tudi vratar Belec, kar jih je pripeljalo do prednosti treh zadetkov ob polčasu (10:13). Zaradi poškodb oslabljena gostujoča vrsta je držala stik z domačini še nekaj minut nadaljevanja, dokler je še lahko branil oboleli vratar Belec. Drava je v srednjem delu 2. polčasa močno
1. B SRL (m)				
REZULTATI 24. KROGA: :				Ško-
fljica Pekarna Pečjak		-	Velika	
Nedelja Carrera	Optyl		36:22,	
Dobova - Brežice 30:22, Koper				
2013 - Moškanjci-Gorišnica				
35:32, Črnomelj	- Radeče Mik			
Celje 29:27, Dol Tki Hrastnik -				
Cerklje 29:29, Grosuplje			- Herz	
Šmartno 24:23, Mokerc Ig -				Dra-
va Ptuj 31:30.				
1. KOPER 2013 24	22	1	l	45
2. DOBOVA 24	22	O	2	44
3. HERZ ŠMARTNO 24	1B	1	5	3Í
4. DOL TKI HRASTNIK 24	16	2	6	34
5. DRAVA PTUJ 24	14	2	B	3O
6. BREŽICE 24	10	4	10	24
7. ŠKOFLJICA PEČJAK 24	10	1	13	21
8. GROSUPLJE 24	B	4	12	2O
9. MOŠKANJCI - GOR. 24	9	1	14	19
10. ČRNOMELJ 24	B	1	15	1Í
11. MOKERC - IG 24	B	1	15	1Í
12. RADEČE CELJE 24	T	1	16	15
13. CERKLJE 24	3	2	19	B
14. V. NEDELJA C. O. 24	2	1	21	5
1. NLB LEASING LIGA				
REZULTATI 25. KROGA: Sviš				
Ivančna Gorica	-	Jeruzalem		
Ormož 24:25 (11:12), Sevnica				
- Celje Pivovarna Laško 17:32				
(B:12), Slovan -	Istrabenz Plini			
Izola 25:30 (12:14),		Krško		-
Gorenje Velenje 22:34 (10:17),				
Maribor Branik	- Krka		3^24	
(19:12), Riko Ribnica		- Slovenj		
Gradec 2011 36:30 (1B:15), Ur-				
banscape Loka -	Trimo Trebnje			
28:21 (13:10).				
1. CELJE PIVO. LAŠKO 25	25	0	0	50
2. GORENJE VELENJE 25	23	0	2	46
3. MARIBOR BRANIK 25	20	1	4	41
4. RIKO RIBNICA 25	16	1	B	33
5. TRIMO TREBNJE 25	16	1	B	33
6. URBANSCAPELOKA25	11	2	12	24
7. JERUZALEM ORMOŽ25	10	3	12	23
8. KRKA 25	9	2	14	20
9. SLOVENJ GRADEC 25	10	0	15	20
10. SLOVAN 25	9	1	15	19
11. ISTRABENZ IZOLA 25	T	2	16	16
12. SEVNICA 25	6	1	1B	13
13. SVIŠ IVANČNA G. 25	4	2	19	10
14. KRŠKO 25	1	0	24	2
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema Ormoža): »Pošteno smo odigrali tekmo v Ivančni Gorici, ki je odločala o obstanku Sviša. Spomnimo se, da smo si zadali cilj pred zadnjimi štirimi krogi, da osvojimo vsaj polovični plen, štiri točke. Zdaj smo pred zadnjo tekmo zbrali že pet točk, vendar se tukaj ne mislimo zaustaviti. Tekma proti Ribnici odloča o uvrstitvi tekmeca v končnico. Tudi to tekmo bomo zaigrali pošteno in na zmago. Zgleda, da je letos nam usojeno, da odločamo o potnikih v ligo nižje in v končnico. Potrudili se bomo po svojih najboljših močeh, da sezono končamo še z enim velikim skalpom.«
Foto: Črtomir Goznik
Razočaranje ob porazu in izpadu v 1. B-ligo je bilo pri domačih veliko, zato tudi igralci Jeruzalema zmage niso proslavljali na običajen
način. V zadnjem, 26. krogu, letošnjega prvenstva na Har-dek prihaja Ribnica. Tekma odloča o 6. mestu Jeruzalema in 4. mestu Ribnice, ki še vodi v končnico štirih najboljših ekip v državi.
UK
ob tem so imeli varovanci trenerja Prapotnika igralca več v polju. Igralci Sviša so po dogovoru na minuti odmora pustili neoviran strel Raduj-kovicu, da bi ob morebitni obrambi Slapničarja še imeli trohico upanja za zadetek in zmago, vendar je najstarejši igralec lige suvereno zadel in zmaga je odšla v Ormož.
Rokomet m 1. B SRL (ž)
Blizu, a vseeno daleč
ŽRK Tenzor DP-Lo-gik Ptuj - Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina 27:30 (12:16)
ZRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ:
Pušnik, Kac 2, M. Selinšek 2, Lah, Ambrož, Ivančič 2, Požgan, Šrajner 4, Kolednik 3, Grabrovec 4, B. Selinšek 10, Lazar. Trener: Sašo Petek.
Sobotno popoldne je ptujskim rokometašicam namenilo prvakinje 1. B-lige iz Kozine, ki bodo v prihodnji sezoni igrale med prvoligaši. Ptujske rokometašice so cilj z uvrstitvijo med najboljše štiri izpolnile že pred končnico, tako da je v Ljudskem vrtu potekal dinamičen in kakovosten obračun dveh dokaj izenačenih ekip. Gostje so še enkrat več dokazale, zakaj bodo igrale med prvoligaši-njami, mladim »tenzorkam« pa ostaja spoznanje, da se lahko v tej ligi kosajo s prav vsakim tekmecem. Seveda je pri tem potrebno malo sreče, in če bodo zadeve tako potekale tudi naprej, bodo Ptujčanke kmalu spet med najboljšimi.
1. B SRL (ž), KONČNICA OD 1. DO 4. MESTA
REZULTATI 4. KROGA: Tenzor Dp-Logik Ptuj - Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina 27:30, Brežice - Nazarje 32:28.
1.	JADRAN HRPELJE 4 3 0 1 39
2.	BREŽICE	4 4 0 0 33
3.	NAZARJE	4 1 0 3 30
4.	TENZOR DP-LOGIK 4 0 0 4 22
V dinamični tekmi so gostje vodile od začetka do konca, čeprav so domačinke kar nekajkrat resneje zapretile. V prvem delu sicer ne, saj je bil nekaj minut pred koncem prvega dela izid 8:15. Domačinke so veliko odgovorneje krenile v nadaljevanje in kmalu so bile za petami Primorkam, saj je bilo v 40. minuti le še 17:18. Kot pa se je v letošnji sezoni že velikokrat zgodilo, je sledil cel kup napak mladih varovank Saša Petka, ki so se jim v ključnih trenutkih zatresle roke in niso zmogle držati visokega tempa gostujoče ekipe. Primorke so na koncu slavile s tremi zadetki razlike.
tp
popustila v obrambi, tako da so domačini z lahkoto zabijali zadetke, medtem ko sama na drugi strani ni in ni mogla zadeti. V tem delu so ptujski rokometaši pokazali premalo želje in organiziranosti, prav tako pa ni bilo igralca, ki bi prevzel odgovornost. V zaključek so igralci Mokerca, za katerega je Kalabic dosegel devet, Plazonik osem in Šu-štaršič sedem zadetkov, prišli s prednostjo treh zadetkov. Ta zaostanek je Drava lovila vse do konca. Za zadnji napad in morebitno izenačenje so imeli gostje na voljo deset sekund, ki pa jih niso uspeli izkoristiti za zadetek in zmaga je ostala na Igu.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Barbara Selinšek (ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj)
torek m 28. aprila 2015
Šport, rekreacija
Štajrnhi	13
Nogomet m 2. SNL, 22. krog
S porazom zdrsnili na 3. mesto
TKK Tolmin -Aluminij 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kucalovic (37.), 2:0 Kolenc (55.), 2:1 Bizjak (73.).
TKK TOLMIN: Rutar, Codro-maz (od 71. Da. Sokanovic), Kos, Šuligoj, Zornik, Rakušček, B. Kavčič, Volarič, Kolenc (od 89. P. Kavčič), De. Sokanovic (od 85. Kragelj), Kucalovic. Trener: David Kanalec.
ALUMINIJ: Murko, Čeh, Topo-lovec, Lonzaric, Leuštek, Škol-nik, Vindiš, Vrbanec (od 67. Ku-rež), Medved, Bizjak, Prašnikar. Trener: Damijan Romih.
RDEČI KARTON: Kurež (90.).
Nogometaši Aluminija so v Tolmin odpotovali z namenom, da zadržijo mesto prvega zasledovalca vodilnih Krčanov. To jim ni uspelo, saj so srečanje izgubili, kar je izkoristil Roltek in se zavihtel na 2. mesto. Stanje pri vrhu lige je zelo izenačeno, saj je v Veržeju »spodrsnilo« tudi vodilnemu Krškemu.
Aluminij je tokrat odigral
Foto: Črtomir Goznik
Aljaž Medved (Aluminij)
srečanje brez Nuniča (kartoni) in Petka (poškodba). Na razmočenem igrišču je bila tekma v začetku izenačena, domačini pa so pred kakšni-
mi 300 gledalci kazali veliko željo in agresivnost v igri. Kidričani bi lahko povedli že v 1. minuti, a niso realizirali lepe priložnosti. Domačini
so bili uspešnejši v 37. minuti, ko je Kucalovič izkoristil napako Leušteka in prišel sam pred Murka ter ga tudi premagal - 1:0. Kidričani so
2. SNL
REZULTATI 22. KROGA: TKK Tolmin - Aluminij 2:1 (1:0);
Šenčur - Dravinja Kostroj 2:2 (0:2); strelci: 0:1 Čander (37.), 0:2 Brglez (39.), 1:2 Kokalj (57.), 2:2 Gvardjančič (68.);
Roltek Dob - Šmartno 1928 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Leskovar (30.), 2:0 Krcic (38.), 3:0 Klop-čič (57.), 4:0 Krcic (71.);
Ankaran-Hrvatini - Triglav Kranj 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Ve-kic (20.), 2:0 Hojnik (65.), 2:1 M. Poplatnik (87.);
Farmtech Veržej - Krško 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Kavaš (69.).
1.	KRŠKO 22 13 4 5 43:24 43
2.	ROLTEK DOB 22 13 2 7 41:18 41
3.	ALUMINIJ 22 12 4 6 38:16 40
4.	ANKARAN-H. 22 10 6 6 32:27 36
5.	TRIGLAV KRANJ 22 10 4 8 37:30 34
6.	FARMT. VERŽEJ 22 9 4 9 28:35 31
7.	TKK TOLMIN 22 9 2 11 34:35 29
8.	ŠENČUR 22 7 4 11 22:36 25
9.	DRAVINJA KOS. 22 5 7 10 37:39 22
10.	ŠMARTNO 28 22 1 5 16 16:68 8
drugi polčas začeli bolje in hitro prevzeli popolno pobudo. V trenutkih premoči se jim je znova prikradla napaka v obrambi in domačini so povedli 2:0. Sledila je popolna ofenziva gostov, ki so zaigrali z dvema igralcema v konici napada. S takšno igro so si priigrali številne pri-
Damijan Romih, trener Aluminija: »V nogometu je že tako, da včasih s pomočjo kančka sreče nekaj dobiš, drugič pa izgubiš. Tokrat so se domačini v drugem polčasu reševali tudi s pomočjo sreče, saj so žogo izbijali iz golove črte, vratar jo je enkrat srečno odbil z glavo ... Do konca je še pet krogov, še vedno lahko sami odločamo o svoji končni uvrstitvi.«
ložnosti, domačini pa so se reševali na vse mogoče načine. Pri tem so bili uspešni, klonili so le v 73. minuti, ko je po podaji Topolovca s strani domači vratar ubranil prvi strel, v drugem poskusu pa je iz gneče zadel Bizjak - 2:1. Kljub vsem naporom varovancem Damijana Romiha do konca srečanja ni uspelo vsaj izenačiti, na koncu je v zadnji minuti sodnik Boris Toševski Robertu Kurežu pokazal še rdeči karton.
Naslednjo tekmo bo Aluminij v soboto ob 17.00 odigral na domačem stadionu, tekmec bo ekipa Ankaran-Hrva-tini. Gre za obračun najuspešnejših ekip spomladanskega dela prvenstva.
JM
Atletika • Tekaške prireditve
Osem tekov zdruzenih pod imenom Ptujskiteki.si
Utrinek s tiskovne konference predstavitve projekta Ptujskiteki.si
V	prostorih športne dvorane Mladika je bila novinarska konferenca, kjer je bil podrobneje predstavljen skupni projekt Ptujskiteki.si. Organizatorji, Mestna občina Ptuj, Zavod za šport Ptuj, Tekaški klub Maraton, Gimnazija Ptuj, Tekaška akademija za odrasle, Bistra Ptuj - RDO Ptuj in društvo Za Ptuj, so v zadnjih letih v glavnem samostojno pripravljali različne tekaške prireditve, ki so v sezoni 2015 združene pod enotno zgodbo.
V	to zgodbo sodi osem tekaških dogodkov, in sicer Tek ob 1 maju, Ptujski triatlon, Unesco tek, Večerni tek na ptujski grad, Tek partnerskih mest, Ptujski mali maraton, Dobrodelni tek in Božičkov tek. Seznam naštetih športnih dogodkov se deli na
tekmovalne, rekreativne in dobrodelne. Glavni koordinator in informator pri tej skupni športni zgodbi je Zavod za šport Ptuj, medtem ko več informacij o vseh osmih tekih dobite na spletni strani
Seznam ptujskih tekov v letu 2015:
1. 5. Tek ob 1. maju 10. 5. Ptujski triatlon 20. 5. Unesco tek 20. 6. Večerni tek na
ptujski grad 27. 6. Tek partnerskih
mest 6. 9. Ptujski mali
maraton 12. 9. Dobrodelni tek 26. 12. Božičkov tek
Radenci • 16. maja bo 35. Maraton treh src
Sodelovalo bo več kot 10.000 udeleZencev
Foto: Črtomir Goznik
www.ptujskiteki.si Direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj je o projektu dejal: »Osnovni moto projekta Ptujskiteki.si je, da združimo vse potrebne informacije na enem mestu. Te so dostopne širšim množicam tekmovalcev in rekreativcem, ki bodo tako bolje seznanjeni s ptujskimi teki in dogodki, povezani z njimi.«
Na novinarski konferenci so natančneje svoje teke predstavili tudi sami organizatorji, ki podpirajo projekt. Prvi izmed osmih tekov bo že ta petek, ko bo na sporedu Tek ob 1. maju, ki se bo začel ob 11. uri. Udeležence čaka urejena, 3,2 kilometra dolga proga okoli Panorame.
David Breznik
Organizatorji letošnjega, že 35. Maratona treh src, ki bo v soboto, 16. maja, v Radencih, napovedujejo brezhibno izvedbo največje in najstarejše športno-rekreativne prireditve v regiji. Tudi tokrat bodo na sporedu klasične tekaške discipline z osrednjim državnim prvenstvom na 21 kilometrov, odvijale pa se bodo še številne spremljevalne aktivnosti, ki privabljajo množično udeležbo iz vseh koncev sveta. Svoj nastop so že potrdili tekači iz 15 držav, med njimi iz Brazilije, Velike Britanije, Madžarske, Španije in Nemčije. Na dopoldan-sko-popoldanskih športno-rekreativnih aktivnostih se v sklopu maratona pričakuje okoli 10.000 tekačev in poho-dnikov.
Prireditev v Radencih bodo začeli pohodniki in se ob 8. uri podali na 25. Pohod treh src. Pol ure kasneje bo preizkušnja v nordijski hoji na 9 kilometrov, tokrat prvič tekmovalnega pomena. Sicer pa bo letošnji Maraton v znamenju državnih prvenstev.
0 0
. Hi'.' i
WATMTKEHSK
<-»¡Í2W!
S tiskovne konference 35. Maratona treh src v Radencih
Tekmovalci - paraplegiki se bodo na 21 km odpravili s prirejenimi vozički, sledili bodo tekači na polmaratonu (21 kilometrov), za državne naslove na 42 in 21 kilometrov pa bodo tekli tudi vojaki. Ob deveti uri bo start osrednjih tekov na 42 in 21 kilometrov, kjer se bosta v ženski konkurenci za zmago na 42 kilometrov dolgi progi potegovali Romunka Daniela Ciplan (zmagovalka pred dvema letoma) in Madžarka
Tunde Szabo, ki je bila najhitrejša lani. Pri moških so med favoriti za zmago na najdaljši razdalji Kenijci: Justus Kipchirchir Kiprono, James Emuria, Joel Maina Mwan-gi in Silas Too. Popoldanski tek bodo znova zaznamovali najmlajši tekači, ki se bodo udeležili Veveričkinega in Srčkovega teka. Prijave se sprejemajo do ponedeljka, 4. maja, na spletni strani www. maraton-radenci.si.
Niko Šoštarič
ODMEVI IZ ŠPORTA
vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom.
ŠPORTNE NOVICE
vsak dan ob 13.10
Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ.
I&
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
www.radio-ptuj.si
-oto: nš
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 28. aprila 2015
Nogomet • 3. SNL sever, Lige MNZ Ptuj
Drava še korak bližje kvalifikacijam
3. SNL sever:
Strelci so se izkazali ...
Na sedmih tekmah je bilo doseženih 30 zadetkov, kar je v povprečju več kot štiri na tekmo. Vsaj štiri zadetke ali več so tako videli gledalci v Šentjurju, Dravogradu, Slovenski Bistrici, Lenartu in Celju. S tremi zadetki je bil najbolj razpoložen igralec Šmarij pri Jelšah Urban Jančič, po dva so dosegli Niko Tisaj (Drava Ptuj), Davorin Šnofl (AjDAS Lenart) in Bojan Djuranovic (Šampion). V prihajajočem tednu bosta odigrana kar dva kroga, saj bodo nogometaši aktivni ta torek in sredo ter nato še v soboto in nedeljo.
REZULTATI 19. KROGA:
Fosilum Šentjur - Drava Ptuj 1:4 (1:1), Korotan Prevalje -Podvinci Betonarna Kuhar 1:1 (0:0), Koroška Dravograd -Maribor B 2:2 (1:1), AHA Emmi Bistrica - Šmarje pri Jelšah 0:4 (0:0), AjDAS Lenart - Radlje 4:2 (1:1), Mons Claudius - Fužinar Noži Ravne 2:1 (1:1), Šampion - Malečnik 5:1 (3:0).
1.	MARIBOR B 18 15 1 2 60:22 46
2.	DRAVA PTUJ 19 13 4 2 56:23 43
3.	PODVINCI KUHAR 19 10 3 6 37:26 33
4.	ŠMARJE PRI JEL. 19 10 2 7 39:25 32
5.	ŠAMPION 18 10 0 8 47:34 30
6.	KOR. DRAVOGRAD 18 8 5 5 35:27 29
7.	FOSILUM ŠENTJUR 19 9 1 9 32:40 28
8.	FUŽINAR RAVNE 19 6 8 5 29:26 26
9.	RADLJE	19 7 3 9 37:34 24
10.	KOROT. PREVALJE 19 7 2 10 29:35 23
11.	MONS CLAUDIUS 19 7 2 10 22:48 23
12.	AjDAS LENART 19 7 0 12 21:37 21
13.	MALEČNIK 19 3 1 15 25:56 10
14.	A. E. BISTRICA 18 3 0 15 13:49 9
FOSILUM ŠENTJUR -DRAVA PTUJ 1:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Lampret (24.), 1:1 Tisaj (32.), 2:1 Šalamun (77.), 3:1 Tisaj (84.), 4:1 Čeh N. (87.).
DRAVA PTUJ: Ajlec, De. Krajnc, Rešek, Horvat, Da. Krajnc, Tomažič Šeruga, Lah, Lavrinc (od 46. Šalamun), Šo-štarič (od 68. A: Čeh), N. Čeh (od 88. Hutisnski), Tisaj. Trener: Franc Fridl.
Fosilum je bil dolgo časa hit spomladanskega dela prvenstva, a je v zadnjih dveh krogih doživel dva visoka poraza, zadnjega proti Dravi.
Ptujčani so tekmo začeli nekoliko previdneje in agresivni domačini so bili prvih 20 minut enakovreden tekmec. V 24. minuti je Fosilum po dolgi odbiti žogi in dobljenem dvoboju prišel do vodstva, saj se je žoga srečno odbila do Lampreta, ki je dosegel zadetek - 1:0. Zaostanek je popolnoma prebudil goste, za katere je prvo veliko priložnost zapravil Rešek, oziroma je Zdovc njegov strel ubranil. Nato je sledil nedoso-jen prekršek nad Šoštaričem za enajstmetrovko in zadetek Tisaja, kateri je spretno streljal in žoga je po signalizaciji stranskega sodnika prešla go-lovo črto - 1:1. Gostje so imeli tukaj popolnoma vse niti igre v svojih nogah, manjkal je le še vodilni .zadetek.
V drugem polčasu je še naprej sledila dobra igra Drave, ob tem pa »parada« zgrešenih priložnosti. Tako iz ugodnih položajev niso zadeli Tomažič Šeruga, Nastja Čeh in Šalamun. Po prekršku nad slednjim je
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Gerečje vasi (v vijoličastih dresih) so v nedeljo v Stojncih zadali domačinom visok poraz.
imel Nastja Čeh v 57. minuti priložnost za zadetek iz enajstmetrovk, ki pa mu je ni uspelo realizirati. Te zapravljene priložnosti bi se ptujski ekipi skorajda maščevale, saj so Šentjurčani imeli stoodstotno priložnost, a se je po zaključnem strelu zelo izkazal Ajlec. V sami končnici je Drava vendarle kronala svojo boljšo igro: Rešek je lepo našel Šalamuna in mladi napadalec je z zadetkom pokazal svojo kvaliteto -1:2. Pri tretjem zadetku je bilo prisotne tudi malo sreče, saj so domačini pri izbijanju zadeli Tisaja in žoga se je odbila v gol - 1:3. Tik ob koncu tekme je za piko na i poskrbel Nastja Čeh, ki je dosegel še en evrogol iz prostega strela z razdalje približno tridesetih metrov - 1:4.
Podvinci bližje zmagi: KOROTAN PREVALJE -PODVINCI BETONARNA KUHAR 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Stopajnik (69.), 1:1 Podbrežnik (72.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Kajzer, Brumen, Naric, Lah, Kuserbanj, Sagadin (od 89. Belšak), Požegar (od 74. Pal), Osterc, Podbrežnik, Gril (od 58. Zagoršek): Trener: Miran Ljubec
Na lepem stadionu v Pre-valjah, kjer je bil drugi polčas odigran pod reflektorji, sta se na igrišču z umetno travo pomerila Korotan in Podvinci Betonarna Kuhar. Tokom minulega tedna je domačine prevzel novi trener in bivši prvoligaški igralec Mihael Bukovec, kar je pomenilo, da so se koroški igralci želeli novemu trenerju dodatno izkazati.
Igra je v prvih 30 minutah v glavnem potekala med obema kazenskima prostoroma, nato pa so Prevaljčani poskusili z zaključnim strelom (mino gola), za Podvince pa sta poizkušala Sagadin ter Požegar. V zadnji minuti prvega polčasa bi gostje skorajda povedli, saj je po podaji Požegarja z glavo streljal Osterc, a je za malenkost zgrešil gol. Skozi drugi polčas so imeli Podvinčani rahlo terensko pobudo, a tako na eni kot na drugi strani igralci v zaključkih akcij niso bili preveč natančni. Korotan je vseeno povedal v 69. minuti,
ko so hitro izvedli prosti strel, po predložku pa se je najboljše znašel Stopajnik in zadel za 1:0. Zaostanek ni zmedel gostov, saj so izenačili že tri minute kasneje: Podbrežnik je izvedel samostojen prodor in je zadel s strelom s kakšnih dvajsetih metrov - 1:1. V 75. minuti je Brumen dobil drugi rumeni karton in gostje so do konca tekme igrali z igralcem manj. Kljub temu so bili še zmeraj vsaj enakovreden tekmec, tako da je remi še najbolj realen rezultat.
David Breznik
Superliga: Gerečja vas se ne da
Nogometaši Vidma so kljub le remiju v Bukovcih še vedno glavni favoriti Superlige. Bukovci so na drugi strani dokazali, zakaj so v spomladanskem delu ena najboljših ekip. Derbi kroga je bil v Stojncih, kjer so vijoličasti »odpihnili« domačine in tako napovedali, da še vedno velja računati na njih, čeprav so jih mnogi že odpisali - zaostanek za vodilnim Vidmom je le še dve točki ... Visoko so še naprej Ormožani, ki so tokrat v gosteh premagali Hajdino. Središče je v soboto v gosteh visoko odpravilo Apače, Cirkulane pa so se z zmago nad Bočem še utrdile v sredini lestvice.
REZULTATI 17. KROGA:
Hajdina - Carrrera Optyl Ormož 1:2 (1:1); Strelca: 0:1 Tomašic 11., 1:1 Vogrinec 22., 1:2 Tomašic 69.;
Apače - Središče ob Dravi 0:3;
Cirkulane - Boč Poljčane 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Kralj 38., 1:1 Novačan 63.-11 m, 2:1 Klajderič 71.;
Bukovci - Videm 0:0;
Stojnci - Gerečja vas 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Leben 15., 0:2 Sagadin 30., 0:3 Jazbec 68., 0:4 Strel 85.
17 13 1 3 43:14 40 17 12 2 3 52:13 38 17 12 1 4 46:21 37 17 10 3 4 37:13 33 17 8 2 7 32:40 26 17 5 3 9 20:26 18 17 4 4 9 24:37 16 17 4 3 10 19:34 15 17 4 1 12 21:56 13 17 2 2 13 16:56 8 tp
1.	VIDEM
2.	GEREČJA VAS
3.	C. OPTYL ORMOŽ
4.	STOJNCI
5.	SREDIŠČE OB D.
6.	CIRKULANE
7.	BUKOVCI
8.	HAJDINA
9.	APAČE
10.	BOČ POLJČANE
1. liga MNZ Ptuj:
Vodilni Tržec iz Dornave s »čisto petico«
REZULTATI 13. KROGA:
Markovci - Lovrenc 2:4 (1:2), Dornava Vrtnarstvo Kovačec -Tržec 2:5 (0:2), Podvinci Betonarna Kuhar - Zgornja Polska-va 2:2 (1:0), Gorišnica - Pod-lehnik 2:2, Skorba - Leskovec 5:3 (3:1).
1.	TRŽEC	13 10 1 2 44:17 31
2.	SKORBA	13 9 0 4 32:20 27
3.	PODVINCI KUHAR 13 7 5 1 22:15 26
4.	LOVRENC 13 5 5 3 18:14 20
5.	MARKOVCI 13 5 3 5 25:21 18
6.	LESKOVEC 13 4 4 5 20:23 16
7.	PODLEHNIK 13 3 4 6 28:30 13
8.	GORIŠNICA 13 2 6 5 20:25 12
9.	DORNAVA VRT. KOV. 13 2 2 9 16:34 8
10.	ZG. POLSKAVA 13 2 2 9 21:47 8
2. liga MNZ Ptuj:
Slovenja vas z zmago presenetila v Grajeni
REZULTATI 13. KROGA: Grajena - Slovenja vas 0:1 (0:0), Pragersko 75 - KN Oplotnica 7:2 (3:2), Polskava Avtoprevoz-ništvo Grobelnik - Makole 1:0 (1:0), Rogoznica - Majšperk 3:0 (1:0).
1.	ROGOZNICA 12 10 1 1 29:9 31
2.	GRAJENA 12 8 2 2 24:11 26
3.	POLSKAVA A. G. 12 8 2 2 24:15 26
4.	SLOVENJA VAS 11 4 2 5 26:23 14
5.	PRAGERSKO 75 12 4 1 7 25:29 13
6.	MAJŠPERK 11 4 1 6 12:17 12
7.	KN OPLOTNICA 12 4 0 8 17:32 12
8.	HAJDOŠE 11 3 2 6 19:26 11
9.	MAKOLE	11 1 1 9 13:27 4
Veteranske lige MNZ Ptuj: Podvinčani doma klonili z Ormožani
VETERANI - 35 REZULTATI 12 .KROGA:
Skorba - Dornava, Apače -Grajena 0:6, Spodnja Polskava - Videm 1:0.
1.	VIDEM	12 8 3 1 30:7 27
2.	GRAJENA 12 7 2 3 37:9 23
3.	SKORBA	11 6 1 4 18:19 19
4.	SP. POLSKAVA 12 5 2 5 22:16 17
5.	DORNAVA 11 3 3 5 11:31 12
6.	APAČE	12 0 1 11 4:40 1
VETERANI - 40 VZHOD REZULTATI 11. KROGA:
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 30. KROGA - SREDA ob 17.00: Maribor - Olim-pija, Krka - Celje; SREDA ob 18.00: Rudar - Kalcer Radomlje; SREDA ob 20.00: Domžale - Zavrč, Luka Koper
-	Gorica.
PARI 31. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Olimpija - Kalcer Radomlje; SOBOTA ob 17.00: Gorica - Maribor; SOBOTA ob 18.00: Celje - Luka Koper; SOBOTA ob 20.00: Zavrč - Krka; SOBOTA ob 20.05: Domžale - Rudar.
2.	SNL
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Aluminij - Ankaran Hrvatini, Dravinja Kostroj - Farmtech Veržej; SOBOTA ob 19.00: Krško - TKK Tolmin; NEDELJA ob 17.00: Šmartno 1928 - Šenčur, Triglav Kranj - Roltek Dob.
3.	SNL SEVER
PARI 20. KROGA - TOREK ob 17.00: Malečnik - Koroška Dravograd, Maribor B - Korotan Prevalje; SREDA ob 17.00: Drava Ptuj - Aha Emmi Bistrica, Podvinci Betonarna Kuhar
-	Mons Claudius, Fužinar Noži Ravne - AjDAS Lenart, Radlje
-	Fosilum Šentjur, Šmarje pri Jelšah - Šampion.
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Maribor B - Podvinci Betonarna Kuhar, Koroška Dravograd - Šmarje pri Jelšah, Aha Emmi Bistrica - Radlje, Fosilum Šentjur - Fužinar Noži Ravne, AjDAS Lenart - Mons Claudius; SOBOTA ob 18.00: Korotan Prevalje - Malečnik; NEDELJA ob 17.00: Šampion
-	Drava Ptuj.
SUPER LIGA
PARI 18. KROGA: Videm - Stojnci, Gerečja vas - Cirkulane, Boč Poljčane - Apače, Središče ob Dravi - Hajdina, Carrera Optyl Ormož - Bukovci
MNZ PTUJ - 1. RAZRED
PARI 14. KROGA: Lovrenc - Skorba, Leskovec - Gorišnica, Podlehnik - Podvinci Betonarna Kuhar, Zgornja Polskava
-	Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Tržec - Markovci.
MNZ PTUJ - 2. RAZRED
PARI 13. KROGA: Majšperk - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik, Makole - Pragersko 75, Oplotnica - Slovenja vas, Grajena - Hajdoše.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
26. KROG: Aluminij - Domžale (NEDELJA ob 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
26. KROG: Aluminij - Domžale (SOBOTA ob 11.00)
Rokomet • 1. B DRL (ž)
5. KROG KONČNICE od 1. do 4. mesta: Brežice - Tenzor DP Logik Ptuj (SOBOTA ob 19.00)
Atletika • Tek ob 1. maju
Mestna občina Ptuj in Zavod za šport Ptuj v petek, 1. maja, ob 11. uri organizirata rekreativni športni dogodek Tek ob 1. maju. Tek je dolg 3,2 kilometra in bo potekal okrog Panorame.
V Gabrniku prvomajski rekreativni nogometni turnir na travi
Športni park Gabrnik organizira 5. tradicionalni prvomajski rekreativni nogometni turnir na travi. Turnir se začne v petek, 1. maja 2015 m ob 12.00. Prijavnine ni!
Igralo se bo po pravilih FIFE (4+1), priporočljiva je uporaba kopačk. Prve tri ekipe prejmejo pokale in praktične nagrade. Prvouvrščena ekipa ima zagotovljen brezplačni nastop na 5. NOGOMET FESTU (5+1), ki bo 20. in 21. junija.
Za dobro hrano, pijačo in glasbo bo poskrbljeno. Za vse obiskovalce in igralce golaž gratis. V spremljevalnem sporedu bo ob 20.00 potekal turnir v streljanju penalov 1 na 1. Prve tri čakajo nagrade. Informacije in prijave: Darjan Čeh (041-942-954), e-mail: daceh7@gmail.com
DB, JM
Podvinci -ca - Tržec rovci 2:0, nik 1:0.
1.	PODVINCI
2.	GORIŠNICA
3.	ORMOŽ
4.	MARKOVCI
5.	TRŽEC
6.	LESKOVEC
7.	PODLEHNIK
8.	BOROVCI
Ormož 1:2, Gorišni-6:2, Leskovec - Bo-Markovci - Podleh-
11	9 1	1 41:9 28
11	8 1	2 51:14 25
11	8 1	2 40:13 25
11	4 4	3 24:16 16
11	2 4	5 13:38 10
11	1 4	6 12:25 7
11	1 3	7 10:19 6
11	1 2	8 9:66 5
VETERANI - 40 ZAHOD REZULTATI 12. KROGA: Pra-gersko - Hajdina 2:3, Majšperk - Lovrenc 1:5, Zgornja Polska-va - Pohorje Oplotnica 2:1.
1.	LOVRENC 12 8 1 3 33:19 25
2.	POHORJE OPLOT. 12 7 0 5 31:17 21
3.	HAJDINA	12 6 2 4 26:28 20
4.	PRAGERSKO 12 5 2 5 26:31 17
5.	ZG. POLSKAVA 12 5 1 6 22:23 16
6.	MAJŠPERK 12 2 0 10 19:39 6
JB
torek m 28. aprila 2015
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Tenis • Turnir serije challenger, članski ITF-turnir za dekleta, mladinski ITF-turnir
Brazilija srečna za Blaža, Brač za Tamaro in Pio
Za ptujskimi teniškimi igralci in igralkami je izjemno uspešen teden, v katerem so prišli do kar dveh turnirskih zmag. Brazilija je še naprej srečna dežela za Blaža Rola, ki je vknjižil drugo zmago na turnirjih serije challenger! Odličen teden sta z zmago med dvojicami na 10 tisoč dolarjev vrednem turnirju na Bolu na Braču kronali Tamara Zidanšek in Pia Čuk.
Challenger turnir v Santosu, 50 tisoč dolarjev
24-letni Blaž Rola (112. na ATP) je po nekajdnevnem postanku na Ptuju odpotoval v Brazilijo, kjer je nastopil na challenger turnirju z nagradnim skladom 50 tisoč dolarjev. Bil je 2. nosilec, vlogo prvega je imel Argentinec Maximo Gozales (96).
Blaž je turnir odigral v sijajnem ritmu, saj v prvih treh obračunih ni oddal niti niza. Po vrsti je izločil 23-le-tnega Federica Coria (402., mlajšega brata bolj znanega Guillerma Corie), 26-letnega Alexisa Musialeka (282.) in 21-letnega kvalifikanta Pedra Sakamota (711). V polfinalu ga je čakal veliko bolj uveljavljen tekmec, specialist za peščena igrišča, Guido Pella (163.), ki je bil leta 2013 že 75. na ATP-lestvici. Izjemno tesno srečanje je v 1. nizu odločil en sam break, edino priložnost je izkoristil Ptujčan. V drugem sta tekmeca težje zadrževala svoj servis, uspešnejši pa je bil 4. nosilec iz Argentine. V odločilnem nizu je Blaž začel izjemno in vrstniku iz Buenos Airesa ni puščal veliko možnosti za uspeh. Hitro je po-
Challenger turnir v Santosu, 50 tisoč dolarjev, rezultati:
1.	krog: Rola (2.) - Federico Coria (Argentina) 6:3, 6:2;
2.	krog: Rola (2.) -Alexis Musialek (Francija) 6:3, 6:2;
četrtfinale: Rola (2.) -Pedro Sakamoto (Brazilija) 6:0, 6:3;
polfinale: Rola (2.) -Guido Pella (Argentina, 4.) 6:3, 3:6, 6:1;
finale: Rola (2.) - Germain Gigounon (Belgija) 6:3, 3:6, 6:3.
vedel 4:0 in se po dveh urah igre veselil uvrstitve v finale. Končno razmerje točk je bilo 91:81.
Nedeljski finalni obračun na osrednjem teniškem stadionu v Santosu mu je prinesel premagljivega tekmeca, 26-letnega Germaina Gigo-unona (251.). Z Belgijcem se je doslej dvakrat že srečal in ga vselej tudi premagal. Tako je bilo tudi tokrat, a se je bilo treba za zmago truditi dobri dve uri in odigrati tri nize. V prvem nizu je odločil en sam break, izvedel pa ga je Blaž. V drugem je po vodstvu našega igralca z 2:0 že kazalo, da bo dvoboja hitro konec, a se je Belgijec pobral in povedel 2:3. Kasneje je v 8. igri izvedel še en break in prišel do izenačenja v nizih. V tretjem je odločitev padla v 6. in 7. igri. V 6. je Blaž na servis tekmeca povedel 40:0 in unovčil tretjo break priložnost za vodstvo 4:2. Že v naslednji igri je za-pretil Gigounom (15:40), a je Rola ohranil mirno roko in zadržal servis. Pri rezultatu 5:3 je na svoj servis slabo začel igro za naslov (0:30), a je nato nanizal štiri zaporedne točke in se veselil druge zmage na turnirjih serije challenger - prvo je osvojil lani v kitajskem Guangzhou.
Od ponedeljka na 93. mestu
Blaž Rola je z zmago v Santosu na ATP-lestvici napredoval za 19 mest -iz 112. se je povzpel na 93. Najvišje uvrščeni Slovenec je trenutno Blaž Kavčič na 77. mestu.
Občuten je tudi skok Blaža Role med dvojicami, kjer je pridobil kar 71 mest; je na 606. mestu. Najboljši Slovenec v tej kategoriji je Janez Semrjc (552.)
Kikboks m 2. turnir za DP na Ptuju
Uspešni so bili tudi Ormožani
V nedeljo, 19. 4., so se tekmovalci Kluba borilnih veščin Ormož, skupaj s trenerji in sodniki, udeležil 2. turnirja za državno prvenstvo Slovenije v športni dvorani Center na Ptuju.
Med 224 tekmovalci iz 23 slovenskih klubov so štirje tekmovalci ormoškega klu-
Rezultati članov KBV Ormož (vsi so tekmovali v point
fightingu):
Dejan Kociper Tin Kokol Nejc Korotaj
Lan Kokol
1.	mesto mladinci do 57 kg
2.	mesto dečki do 135 cm
2.	mesto ml. kadeti nad 47 kg
3.	mesto ml. kadeti do 47 kg 3. mesto st. kadeti do 47 kg 3. mesto st. kadeti do 52 kg
Tamara Zidanšek in Pia Čuk Hrvaškem.
zmagovalki med dvojicami na članskem profesionalnem turnirju na
Blaž Rola se v Braziliji odlično počuti, kar je potrdil z drugo zmago na turnirjih serije challenger v karieri.
Blaž je tokrat nastopil tudi med dvojicami, kjer je združil moči s prijateljem iz univerze v Ohiu, Chasom Buchana-nom. V uvodnem obračunu sta tesno ugnala predstavnika Dominikanske republike Joseja Hernandesa Fernandesa in Šveda Christiana Lindella (3:6, 6:4, 14:12), nato pa sta ju v četrtfinalu izločila 2. nosilca, Argentinca Andreas Molteni in Guido Pella. Rezultat je bil 6:7(4), 4:6.
Vse skupaj je za Ptujčana izjemen začetek brazilske mini turneje treh turnirjev, na katerih lovi točke za neposre-
dno uvrstitev v glavni žreb Wimbledona. Z 80 osvojenimi točkami se je znova zavihtel med najboljšo stoterico igralcev sveta. Ta teden nastopa na turnirju v Sao Paulu, kjer je znova 2. nosilec. V 1. krogu bo njegov tekmec domači vrstnik Henrique Cun-ha (266.).
Članski ITF-turnir v Bolu na Braču, 10 tisoč dolarjev:
Zidanškova čez dve stopnički
Na peščenih igriščih TK Zlatni rat na Braču je potekal članski profesionalni turnir z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Pod vodstvom Zorana Krajnca sta nastopili 17-letna Tamara Zidanšek (698.) in Pia Čuk (865.).
Med posameznicami je Tamara preskočila dva kroga, saj je ugnala 19-letno Huber-jevo (797.) in 16-letno Aliba-licevo (641.). V četrtfinalu je odigrala dober dvoboj proti vrstnici iz Švedske Rinaldo Perssonovi, a je ta v odločilnem nizu odlično branila break prednosti.
Odlično pa sta Slovenki odigrali turnir dvojic, kjer sta imeli kot nepostavljeni igralki izjemno težak žreb. A se na to nista ozirali in sta že v četrtfinalu premagali 1. nosilki, Dalmo Galfi in Camelio-Eleno Christeo. Po dobljenem 2. nizu sta favo-ritinji v skrajšanem zadnjem
Članski ITF-turnir na Braču, 10 tisoč dolarjev, posameznice:
1.	krog: Zidanšek - Luisa Marie Huber (Nemčija) 6:2, 6:3; Čuk - Anna Maria Hell (Avstrija) 6:1, 6:2;
2.	krog: Zidanšek -Nina Alibalič (Hrvaška, 8.) 6:4, 6:2; Čuk - Tena Lukas (Hrvaška, 4.) 6:4, 1:6, 2:6;
četrtfinale: Zidanšek
-	Kajsa Rinaldo Persson (Švedska) 2:6, 6:3, 4:6.
Dvojice:
1. krog. Zidanšek/Čuk
-	Kamnikova/Rutarova (Češka) 6:1, 6:4;
četrtfinale: Zidanšek/ Čuk - Galfi/Christea (Madžarska/Romunija, 1.) 2:6, 7:6(2), 10:2;
polfinale: Zidanšek/ Čuk - Proese/Rinaldo Persson (Nemčija/Švedska, 4.) 6:4, 6:2;
finale: Zidanšek/Čuk -Šipek/Zagorac (Slovenija, 3.) 6:1, 6:1.
Mladinski ITF-turnir na Slovaškem:
Potočnikova med štiri
V	Piestany na Slovaškem je potekal mladinski ITF-turnir 2. ranga, 37. Slovakia Cup. Na njem je nastopilo tudi močno slovensko zastopstvo.
V	kvalifikacijah je nastopila 15-letna Maruša Plank (TK Terme Ptuj), ki je preskočila dve tekmici, na zadnji stopnički pred glavnim turnirjem pa jo je ustavila 18-letna Čehinja Katarina Stloukalo-va. V glavni turnir je bila neposredno uvrščena 18-letna Nina Potočnik (Galtena, 58. na ITF), ki je imela status 2. nosilke. Po vrsti je ugnala tri Čehinje, tudi 14. in 5. nosilko, v polfinalu pa jo je ugnala 3. nosilka, 15-letna Monika Kil-narova (78.). Ta je v finalu ugnala še eno Slovenko, 14-le-tno Kajo Juvan. Ta se je v finale prebila preko kvalifikacij!
Jože Mohorič
nizu dobesedno odpihnili z igrišča (10:2). Sledil je pol-finalni obračun in zmaga proti 4. nosilkama, Nemki Natalii Proese in Švedinji Kajsi Rinaldo Persson. V finalu sta v slovenskem dvoboju dokazali premoč proti 3. nosilkama, Nataliji Šišek in Evi Zagorac, ter zasluženo dvignili v zrak zmagovalni pokal. Odličen obet pred naslednjimi turnirji ...
Mladinski ITF-turni na Slovaškem:
2. krog: Potočnik (2.)
-	Lucie Prochazkova (Češka, 14.) 6:3, 6:1;
četrtfinale: Potočnik (2.) - Karolina Novotna (Češka, 5.) 6:1, 6:2; polfinale: Potočnik (2.)
-	Monika Kilnarova (Češka, 3.) 3:6, 3:6;
finale: Juvan (Slovenija)
-	Kilnarova (3.) 2:6, 6:4, 1:6.
ba pod vodstvom trenerjev Milana in Danila Korota-
ja dosegli dobre rezultate. Eno prvo, dve drugi in tri tretja mesta so za tekmovalce KBV Ormož lep uspeh, predvsem to velja za najmlajše člane. Lan Kokol in Nejc Korotaj se bosta kot člana državne reprezentance Slovenije med 24. in 26. aprilom udeležila velikega mednarodnega turnirja Austrian Classics 2015 v avstrijskem Innsbrucku.
UR
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 28. aprila 2015
Od tod in tam
Foto: arhiv ran cluba Dejana Zavca
Ptuj * 24. aprila so v restavraciji Gastro člani Fan cluba Dejana Zavca na občnem zboru kluba pripravili sprejem svetovnemu prvaku v super velterski kategoriji po verziji
WBF.
Torta velikanka, ki so mu jo člani podarili, sporoča, da sta na poti do zmage najpomembnejša zvestoba in sožitje z navijaškimi skupinami. Predvsem slednje je Dejan na občnem zboru tudi sam izpostavil in poudaril, da je na koncu sobotne borbe iskreno čutil navezo z množico v dvorani Tabor. Besede »nocoj je vaše srce bilo zame, moje pa za vas«, kot je še dejal Dejan, niso bile zgolj trenutna doživetja, ampak dejansko občutje, ki ga vrsto let deli z množico, ki ga spremlja na njegovi profesionalni poti, za kar je iskreno hvaležen.
DS
/AcnJMG ¿KtMj t . :
Foto: arhiv KD
Ptuj * KD ljudskih pevk Jezero je v soboto 18. aprila pripravilo 4. koncert z naslovom Zapojmo skupaj. Pevke, ki jih vodi Ana Šori, so v goste povabile mandolinsko skupino Amos, v kateri so člani iz več krajev Slovenije, zapeli pa so tudi Fantje izpod Vurberka. Prisotne je pozdravila Nataša Petrovič, predsednica zveze kulturnih društev Ptuj. Sicer pa pevke Jezero pripravljajo vsako jesen svoj koncert, letos bo to že enajsti in na tega ljubitelje ljudske pesmi in glasbe vabijo že sedaj. Po končanem koncertu so za vse nastopajoče in obiskovalce kot vedno pripravile manjšo pogostitev, ob kateri so tudi zadonele lepe slovenske pesmi.
Marjan Nahberger
Podlehnik * Dekanijsko srečanje je bilo v aprilu v župniji sv. Trojice v Podlehniku. Domača Karitas je pripravila vse potrebno za srečanje, ki se ga je udeležilo okrog 60 članov in duhovnikov.
Srečanje so pripravili v prostorih v samostanu in jedilnica je bila skoraj pretesna. Duhovno misel in molitev je pripravil domači duhovnik p. Andrej Sotler.
Pater Milan Kvas, voditelj za Ptujsko dekanijo, kjer je združenih 12 župnij, in Franjo Tolič, voditelj za Završko dekanijo, kjer je združenih sedem župnij, sta pozdravila vse navzoče in podala novosti celega meseca. Sledila so poročila župnijskih Karitas. Izmenjali so dobrine, ki jih potrebujejo po župnijah. Dogovorili so se, komu lahko pomagajo tudi finančno in povedali, kako poteka delitev hrane iz EU. Velikokrat se zgodi, da je hrane za vse prosilce premalo. Izkazale so se potrebe po oblačilih. Naslednje srečanje bo v maju v Dornavi. Vsi so bili seznanjeni s koncertom dobrodelnosti, ki bo 4. 6. na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Sredstva, zbrana na koncertu, bodo razdelili med Rdeči križ in Karitas.
Zdenka Golub
Ptuj • Ko jurij sejmari z glasbo
„Glasba prinesla nekaj n
Ena od tradicij, ki se ji mesto tudi v tem času še vedno posveča, so sejmi. Ptuj je v širšem okolji
Na letošnjem jurijevem sejmu ni presenetil samo zeleni Jurij, temveč tudi družba Ra-dio-Tednik Ptuj oz. Radio Ptuj z oddajo Z glasbo do srca, ki je potekala v živo in na kateri so za dobro razpoloženje in vzdušje tradicionalnega ptujskega sejemskega dne poskrbeli številni uveljavljeni slovenski glasbeniki oz. pevci. Oddaja in Marjan Nahberger z njo so dobesedno zažgali, saj ptujska tržnica v sejemskih dneh nikoli ni bila tako polna navdušenih ljudi. Samo želeti si je, da bi tako bilo tudi ob vseh drugih sejmih oz. dogodkih, so povedali zadovoljni ljudje.
Jožefa in Mihael Kores: „Glasba je prinesla nekaj novega v sejemsko dogajanje Ptuja. Zadovoljni smo. Jurij pa je že od nekdaj sejem, ki je pritegnil, z današnjim dogodkom pa je samo še pridobil."
Rudi Šantl: „Lahko rečem, da so se v družbi Radio-Tednik Ptuj dobro odločili, ko so oddajo Z glasbo do srca pripeljali na tržnico na ta tradicionalni
Občinstvo je napolnilo tržnico, kar se v preteklosti v sejemskih dneh ni dogajalo. Vsak nastop se jih je pose
ptujski sejemski dan. Resnično enkratno."
Leopold Lešnik: „Res lepo, prečudovito, da se lahko ljudje v teh časih poveselijo, se medsebojno družijo in spoznavajo ob tako lepi glasbi. Ljudje potrebujejo razvedrilo."
Vinko Krničer: „Čestitke organizatorjem. Takšnega do-
godka ptujski sejmi še niso doživeli. Ljudje uživajo, vreme je lepo. Še več takšnih prireditev v prihodnje, to je potrebno, da ljudje malo pozabijo na vse..."
Slavka Šegula: „Priredi-tev je odlična, zato smo prišli, samo zaradi tega dogodka, da se malo sprostimo in poveseli-mo. V živo je malo drugače, kot
če oddajo poslušaš po radiu. Škoda, da ni stolov, da bi se mi starejši lahko malo usedli."
Franc Bolcar: „Oddaja Z glasbo do srca v živo je prinesla nekaj dobrega, dodatno je popestrila sejemsko dogajanje. Takšne pozitivne dogodke, ki ljudi razbremenijo in jim narišejo smeh in zadovoljstvo na
Medtem ko se je še v nedavni preteklosti na ptujskih sejmih tako rekoč prodajalo vsevprek, mimo sejemskega reda, naj bi bilo že kmalu drugače. Že na letošnjem jurijevem sejmu se je poznalo, da se skuša vzpostaviti sejemski red, prodajo po conah, da bodo obiskovalci in kupci natančno vedeli, kje je tisto, po kar so prišli, in da bo tudi prehodnost mesta boljša. Za prodajo na letošnjem sejmu je bilo izdanih 105 dovoljenj. Prodajalci pa so prišli iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. V podjetju Javne službe so tudi povedali, da se trudijo, da bi čim več prodajalcev uporabilo tudi mestne stojnice. Ponudbe je bilo dovolj, ponovno pa (pre)več oblačil, pa tudi kramarije in rabljenih oblačil ni manjkalo. Razveseljivo pa je, da je med ponudbo vedno več kakovostnih izdelkov. Letošnji jurijev sejem je upravičil tudi ime, saj se je med obiskovalce in kupce pomešal tudi Jurek (zeleni Jurij iz FS Rožmarin iz Dolene), svež in v zelenju, ki je prinesel tudi lepo vreme
Ptuj • Prebujam se v pomlad z Radiem-Tednikom Ptuj
Za bolj živo mesto in več druženja
Za večji mestni utrip in čim več dogajanja na ulicah in trgih starega Ptuja si prizadeva tudi družba Radio-Tednik Ptuj.
V	petek, 24. aprila, je skupaj z Javnimi službami Ptuj meščane in druge povabila na veliko spomladansko zabavo in druženje pod šotorom na ptujski tržnici, kjer sta za pomladno in mestno prebujanje poskrbela klapa Kampanel in ansambel Donačka. Pri tem sta ji pomagala tudi Energija Plus in Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj. Za napovedi pa sta poskrbela Simona Pušnik in Kristijan Šmid.
Tisti, ki so prišli, niso bili razočarani, saj so se glasbeni gostje izjemno potrudili, da bi jih ogreli in da bi v sproščenem vzdušju preživeli konec tedna in prihajajoče praznike, se družili s svojimi prijatelji in znanci. Takšna druženja ob zabavi in s plesom ter drugo ponudbo (hrana in pijača) naj bi postala stalnica mestnega dogajanja v vseh letnih časih.
V	družbi Radio-Tednik Ptuj jih bodo skupaj s soorganizatorji v tej pomladi in poletju pripravili še več. Direktor Drago Slameršak pravi, da je ambicija družbe tako kot mestne oblasti, da v sodelovanju in skupnih projektih poskrbimo za več mestnega utripa in bolj Klapa Kampanel
torek • 28. aprila 2015
Ljudje in dogodki
ŠtajenkiTEBKlK 17
ovega v sejemsko dogajanje..."
u prepoznan s tremi tradicionalnimi letnimi sejmi, jurijevim (23. aprila), ožbaltovim (5. avgusta) in katarinim (25. novembra).
bej dotaknil.
obrazu, še kako potrebujemo. Ljudje se družijo, spoznavajo, malo potarnajo, si izmenjajo slabe in dobre izkušnje. Ob glasbi in pozitivnem razpoloženju je vse skupaj mnogo lažje."
Cvetka Krabonja: „Glasba in pesem sta tista, ki pritegneta. Potrebujemo več takšnih dogodkov, da bi se mesto in ljudje v njem prebudili, sprostili in se poveselili. Ptujsko sejemsko dogajanje bi morali promovirati tudi v tujini. Imamo vse, da bi lahko privabili tuje goste. Sama sem vključena v projekt oživitve Lipnice v sosednji Avstriji. Takšen projekt bi potreboval tudi Ptuj."
MG
živo mesto, da ljudje začnejo čutiti, da je Ptuj živ. „Želimo si, da ljudje prepoznajo našo vlogo, ki jo lahko imamo na Ptuju in v okolici, da začnejo skupaj z nami verjeti, da je lahko dneve, popoldneve in večere prijetno preživeti v naši družbi, s kakovostnimi dogodki. Že v začetku junija bomo svoje zveste prijatelje in simpatizerje, bralce in poslu-
šalce, povabili na enodnevni izlet na Primorsko in v Brda. Po vlaku zvestobe prehajamo na avtobus zvestobe. Udeležence bomo izbrali z žrebom. Pripravili bomo piknik, ogled kleti v Goriških brdih ter jih popeljali na ogled Pirana. V staro mestno jedro se bomo ponovno vrnili v nedeljo, 14. junija, ko bomo za zveste bralce in poslušalce pripravili pi-
knik z druženjem in zabavo. 17. junija pa bomo ponovno organizirali prireditev Vsi skupaj smo za, ki bo potekala v Termah Ptuj in kjer bomo ponovno gostili hendikepirane iz vse Slovenije. V večjem številu se nam bodo letos pridružili iz Zveze prijateljev mladine Slovenije. Povabili pa bomo tudi mlade iz slovenskih študentskih organizacij ter malo manj
Foto: Črtomir Goznik
Za predstavitev svoje dejavnosti in akcij za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika so poskrbeli na stojnici družbe Ra-dio-Tednik Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Večurno prireditev Z glasbo do srca je povezoval njen ustvarjalec Marjan Nahberger, ki je pripeljal številne eminentne slovenske glasbenike. Na fotografiji s skupino CKP in društvom Sožitje, kjer prav tako obujajo srednjeveško in sejemsko tradicijo Ptuja, ki jo je na jurijevo predstavila Marija Hernja Masten in povabila na srednjeveško tržnico na Slovenskem trgu.
Foto: Črtomir Goznik
Na jurijevem sejmu so letos prodajali prodajalci iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske.
Foto: Črtomir Goznik
Ansambel Donačka
mlade iz upokojenskih vrst. Za zabavo in ples na mestnih ulicah in trgih bomo ponovno poskrbeli na Ptujski poletni noči, prvi večer bomo oder prepustili najboljšim mladim talentom, najbolj nadarjenim posameznikom in skupinam, drugi večer pa bo standardno zabavni za vse mlade po srcu. Z narodno-zabavno glasbo pa bomo prebujali mesto 27. in 28. avgusta, prvi večer bomo obudili festivalske uspešnice iz obdobja 1969/1979, zaigrali jih bodo najboljši slovenski narodno-zabavni ansambli, za festivalske nagrade pa se bodo letošnji izbrani ansambli potegovali drugi večer.
Letos bomo nadaljevali tudi projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Prireditve bodo potekale od septembra do novembra. Od leta 2015 pa se bomo poslovili z veliko Orfejčkovo parado, ki bo že 25. po vrsti," je bogat prireditveni koledar družbe Radio-Tednik v letu 2015, ki vključuje tudi prireditve za več mestnega utripa, predstavil direktor Drago Slameršak.
MG
m
Ptuj d.o.o.
J*jn Ki^, Hhrfífrt™. 4
P55 Ptuj d.o.o.
2250 Ptuj. Vošnjakova 6
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net
V našem podjetju nudimo:
•	celovito upravljanje stanovanjskih in poslovnih objektov
•	izvedba rednih in nujnih vzdrževalnih del
•	kakovostno in pravočasno opravljanje storitev
•	računovodska in knjigovodska opravila
•	pravno in tehnično svetovanje
•	izdelavo in izvedbo načrta vzdrževanja
•	vodenje rezervnega sklada
•	uspešno usklajevanje različnih interesov etažnih lastnikov
•	izdelavo letnega poročila o upravnikovem delu ter
•	vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo
Varno in brezskrbno bivanje
m
Ptuj d.o.o.
PAKE DVOJNI PLUS
Združite ELEKTRIKO in
PLIN v enem paketu
ter ju do konca leta 2016 plačujte po nižji ceni, na
eni položnici.
Na spletni strani www.energijaplus.si
preverite cene paketa Dvojni plus in izračunajte svoj prihranek.
Ponudba velja za vse gospodinjske kupce do 30. 6. 2015.
S] ENERGIJA PLUS
080 21 15
www.energijaplus.si
18 Štajerski FEDNIK
Zeleni tednik
torek • 28. aprila 2015
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Najprej si pripravimo posode
Zdaj pa je resnično že čas, ko se bomo lotili balkonskih korit. Najprej si pripravimo korita in posode. Posode, korita, lonci so lahko vir težav tudi v naslednjem letu, zato jih moramo na novo sajenje pripraviti. Plastične posode lahko samo umijemo s hladno vodo in dobro skrtačimo, glinena, keramična ali lesena korita pa moramo dobro umiti, potem pa še razkužiti z vrelo vodo. Sama jih kar polijem z njo. Nekateri pa imajo pri hiši visokotlačne čistilnike na toplo vodo. Ti so idealni tudi za pranje korit in njihovo razkuževanje.
Če imate glinena korita pospravljena v suhih kleteh, sobah, jih moramo nekaj dni pred sajenjem dati na prosto, najbolje kar na mokro travo, da se navlažijo. Prinesena iz kleti so namreč ekstremno suha in lahko po sajenju izsušijo korenine novo posajenih rastlin, tudi če mi vse skupaj dobro zalijemo.
Posode z vodno rezervo so pri nas že skoraj udomačene, pa vendarle naj nekaj povem še o njih. Sama jih toplo priporočam, vendar je treba kupiti prave posode. Prav vse na tržišču zagotovo niso v redu. Vsaka posoda mora imeti posebno odprtino, ki sega do vodne rezerve. Skozi njo poskrbimo, da bo vodna rezerva vedno polna. V tej odprtini mora vedno biti tudi posebna steklena cevka s skalo. Ta nam kaže stanje vode, koliko je rezerva polna. Ta merilnik je še vedno steklen, zato ga v vrtnih centrih pogosto ali ukradejo ali odstranijo in ponudijo posebej. Mnogi tega pri nakupu ne vedo in ostanejo brez njega. Vendar ga nujno potrebujemo, saj moramo vedeti, koliko vode je v vodni rezervi. Tretja stvar so plastične povezovalne palčke, ki držijo korito po širini skupaj. Žal so točno na tistem mestu, kjer želimo posaditi rastlino, in res malo motijo. A morajo ostati tam. Korita z vodno rezervo so zelo široka, kar je njihova velika prednost. Ker pa so zaradi pregrade med vodno rezervo in zemljo plitvejša, jih zemlja in posajene rastline »vlečejo« narazen. Tako nastane med posodo in zemljo zrak, zaradi njega
lahko odmirajo, se sušijo korenine rastlin. Prav te »palčke« poskrbijo, da se to ne zgodi.
Poleg tega morajo imeti korita nujno odvodne odprtine, luknjice, skozi katere ob padavinah odvečna voda odteka. Teh pa številne različice teh korit nimajo. Lahko jih sicer naredite sami. Vsekakor jih mora biti nekaj tik pod pregrado med zemljo in vodno rezervo, drugače so lahko v teh koritih težave v tako deževnem poletju, kakor je bilo lansko.
Korita z vodno rezervo so velika prednost, saj lahko v njih gojimo veliko večje število rastlin kakor v klasičnih koritih. Mešamo lahko take, ki potrebujejo veliko vode, s tistimi, ki jim to škodi. Taka kombinacija je na primer san-vitalija z bršljankami ali pa milijon zvončkov z mlečki. Tako so lahko naša korita veliko bolj pisana, mešana in zato zelo zanimiva. Vodna rezerva ne pomeni, da bo zalivanja manj, bo pa manj številno. V vodni rezervi bodo v najhujši vročini rastline našle dovolj vode, da bodo prelepe in cvetoče preživele močno pripekanje sonca. Običajno se jih zaliva tudi veliko manj pogosto, takrat pa z večjo količino vode. To pride prav, ko gremo na počitnice in za to prosimo sosede, sorodnike, ki morajo zaradi zalivanja večkrat k nam.
Izbira substrata
Balkonskega cvetja ne sadimo v domačo zemljo, zemljo z vrta ali domače komposte. Današnje sorte, različice so nežnejše, navajene na rastne
April Mali traven Maj Veliki traven
17	Z*	* *	1	JQ2e, PRAZNIK DELA petek	
18	sobota	: $ »st • ^^	2	BORIS. PRAZNIK DELA sobota	
19	nedelja	* of	3	nedelja	
20	Nt Ji ponedeljek	.1 «t	4	ponedeljek	
21	torek	*	5	torek	d
22	sreda		6	ired.	d
23	četrtek	"m	7	četrtek	d
24	petlk		8	petek	* «£
25	sobota	"-"m	9	sobota	* Ǥ
26	MARCELIH nedelja		10	nedelja	* &
27	ponedeljek		11	ponedeljek	
28		'"«t?	12	torek'CIJ	* ♦
29			13	sreda	* m
30	četrtek		14	BONIFACIJ. V NE BOH OD četrtek	
			15	petek	* a
		presame	16	sobota	* *
Foto: Miša Pušenjak
Značilna bela kombinacija z rahlim rumenim navdihom: lantano, pisano perjanico, lepo sončno vodenko in pisanolistnim grobelni-kom, ki je nekoliko manj bujen od navadnega.
substrate, ki jih kupimo v trgovinah. Mnogi se sprašujejo, kateri substrati so zdaj pravi, kako izbrati. Zelo pomembno je, da pri izbiri substrata ne varčujemo. Nikoli ne kupujemo tistih, ki so na razprodajah ali nenormalno poceni. Ko gremo v vrtni center, najprej preverimo cene. Vedno kupimo substrata z višjo ceno od povprečne. Najbolje pa je, da tudi substrat (zemljo) kupite kar pri vrtnarju, pri katerem ste kupili rastline. Tam imajo samo kakovostne substrate, take, v katerih bodo rastline celo poletje zadovoljne. Ker so lonec, korito in substrat njihov osnovni življenjski prostor, imajo tudi največji vpliv na izgled in zdravje balkonskih lepotic.
Varčujemo lahko pri številu korit. Ze nekaj časa ni več nujno, da so korita na balkonu drugo poleg drugega. Celo lepše je, da je med njimi dovolj
prostora. Res pa je, da zato v primerna korita nasadimo veliko več rastlin, kot smo to naredili nekoč.
Nekaj manj znanih rastlin, ki jih bomo sadili letos
Sama se vedno odločam po barvah. Izberem osnovno barvo, ki ji dodam barvo za poudarek. Izbira osnovne barve naj bo odvisna predvsem od vas in vašega razpoloženja, nujno pa mora biti prilagojena barvi fasade.
Najmanj priljubljena barva pri nas je zagotovo bela. Sama je res dolgočasna, a če jo povežemo z zelenimi strukturnimi rastlinami ali pa rumenim poudarkom, so lahko take zasaditve nekaj posebnega. Cvetlice belih barv pa so tudi odlična umiritev za preveč močne rdeče zasaditve.
Začela bom z begonijami; danes dobite take za senco in tiste za na sonce. Prav sončne begonije so nekaj posebnega, dobimo pa jih tudi v beli barvi. Tako so tudi najbolj priljubljene begonije »zmajeva krila« in bolivijske begonije že v beli barvi cvetov. Tudi vodenke cvetijo belo.
Zelo uporabna dopolnilna rastlina je bujno cvetoč, dišeč in povešajoč se grobelnik, saj je dobrodošel prav za različne kombinacije k rdeči barvi. Prav tako je prekrasen tudi drobno-cvetni mleček. Za mleček je sedaj na prostem še prehladno. Če ga nameravate imeti v svoji zasaditvi, naredimo tako. V korita posadimo vse preostale rastline, namesto mlečka pa postavimo samo prazne lončke. Tako ne bo težko dosaditi mlečka, ko se bo začela resnično topla pomlad. Tudi že dobro poznana bakopa nam lahko služi kot kombinacija bele barve, predvsem k pokončnim pelargonijam. Seveda danes dobimo tudi številne sorte belo cvetočih bršljank in petunij, te imajo majhne, srednje velike in celo polnjene cvetove.
Obstajajo tudi številne belo cvetoče marjetice, ki pa jih sama nima preveč rada, saj v vročem delu poletja, rade opešajo in začnejo cveteti šele proti jeseni. Potrebujejo tudi redno odstranjevanje odcve-telih cvetov, da ne prenehajo cveteti. Ravno nasprotno pa je z avstralsko marjetico ali brahikomo, če se potrudimo, jo je možno najti tudi v beli barvi. Tudi nekateri javorčki, pokončni in povešavi, cvetijo v beli barvi. Javorčki so obenem
KGZS svetuje
tudi strukturne rastline. Zelo lep in nenavaden je tudi plazeči rman, ki ga lahko vidite tudi na sliki.
Za višino v koritih, kjer se večina rastlin poveša, lahko služi tudi belo cvetoča angelo-nija, le da ji moramo zagotoviti dovolj prostora in sonca. Tudi gavra je rastlina močnega sonca in nam lahko na balkonih zagotovi višino korita in nekaj lepega za pogledati tudi tistim, ki sedijo na balkonu, ne samo tem, ki gredo mimo balkonov od spodaj. Samo povešave rastline se namreč na balkonu sploh ne vidijo, vidimo samo njihova navadno gola stebla.
Letošnje leto je zagotovo leto petunij in Calibrachoe ali milijon zvončkov. V zadnjih letih so nam žlahtnitelji ponudili veliko večbarvnih sort.
Za razliko od surfinij male petunije, botanično pravilno ime te rastline je Calibrachoa, najraje pa jo imenujemo milijon zvončkov, niso zahtevne, občutljive in rastejo v zelo skromnih razmerah, tako kakor bršljanke. Najpogosteje jih »umorimo« ravno s preveč zalivanja in nege.
Za sajenje plodovk je še vedno prehladno
Čeprav je pred nami nekaj dni počitnic, ko veliko vrtič-karjev na vrt posadi tudi plo-dovke, naj vas opozorim, da je zemlja zanje še vedno prehladna. Raje še počakajte. Vse ostale vrtnine, vključno s fižolom, pa seveda že lahko sejemo in sadimo.
Opozorila bi vas, da napadu, naletu čebulne muhe že sledi tudi napad kapusove muhe. Ogrožene so prav vse kapusnice. Zato na vrtovih čim prej oz. takoj pokrijte tudi sadike vseh na novo presajenih kapusnic. Lahko pa jih redno, enkrat na teden, zalivate s pe-linovim čajem, okrog njih pa za odganjanje posujete lesni pepel, tisti, ki ga imate seveda.
Miša Pušenjak
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
'W
Vinsko "to ifcrocmo p«Xi OKfou. p" öo'iini poganikov od 1 do 2 cm. Ckoo^mo zemljo Ofccli deool mlaän dicv«. V popusino Mmlp sodimo ol|Ue Škropimo sadno drew proti Jtodljrvccri le. 4e je to ocveboo oo ikrooilnem koledarju.

A
PODTALNI PLODOVI
Krompir, korenje, pew.
esien, čebula, redkev

PLODOVKE in SADJE
Paprika, oarad'inik. grah. fižol vse vrst» sadja...
LISTNATE RASTLINE
Solate, motovileč, ohrovt. zelje, cvetiio. blitva..
Vir: internet
_i_ __
Foto: Miša Pušenjak
Bele ličnike niso strah in trepet samo čebulnic, zelo nevarne so tudi na kapusnicah. Zdaj se začenja njihov napad.
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov
Marca 2015 je Vlada RS sprejela novo Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (v nadaljevanju uredba) (Uradni list RS štev. 22/15). Določbe uredbe so že začele veljati, razen za postopke, ki se izvajajo na podlagi predpisov, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, navzkrižne skladnosti, kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil in ekološkega kmetovanja. Za te postopke se začne uredba uporabljati s 1. januarjem 2016.
Uredba prinaša novosti na področju beleženja letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil, izpolnjevanja obrazcev v primeru oddaje živinskih gnojil, obdobij prepovedi gnojenja s tekočimi organskimi gnojili in mineralnimi gnojili, spremembe so pri gnojenju s hlevskim gnojem ter gnojenju strmih zemljišč, pri zahtevah glede skladiščnih kapacitet in pri postavljenih zgornjih mejnih vrednostih vnosa dušika v tla oziroma na tla.
Več o novostih lahko najdete na spletni strani www.kgz.si.
KGZS
torek • 28. aprila 2015
Na sceni
S svetovne glasbene scene
V nedeljo, 17. maja, bodo v MGM Grand Garden Areni v Las Vegasu podelili letošnje Billboar-dove glasbene nagrade (Billboard Music Awards 2015). Med zadnjimi znanimi glasbeniki, ki so potrdili svoj nastop na mega spek-taklu, so Ed Sheeran, Meghan Trainor in John Legend. Že pred njimi so svojo udeležbo potrdili Wiz Khalifa, Hozier, Nick Jonas in Sam Smith. Gostitelja večera bosta ameriški raper Ludacris in supermodel Chrissy Teigen (žena Johna Legenda). Še pogled med letošnje nominirance; s 14 nominacijami vodi Taylor Swift, tesno za njo je s 13 nominacijami Sam Smith, Iggy Azalea jih je zbrala 12, Meghan Trainor pa 9.
®@®
Eden izmed najbolj iskanih ženskih vokalov in trenutno vodilna svetovna soul in R&B pevka Emeli Sande bo 9. julija nastopila na odprtju jubilejne 15. izdaje festivala Exit na Pe-trovaradinski trdnjavi. Britanska zvezdnica zambijskih korenin je bila v letu 2012 lastnica najbolje prodajanega evropskega albuma. Svetovno slavo so ji prinesle uspešnice Heaven, Read all about it, Next to me in Beneath your beautiful. Mlada pevka je tako za sabo pustila takšne zvezdnike, kot so Adele, Arctic Monkeys in Bruno Mars. Njen album se je med prvimi desetimi najboljšimi albumi
Emeli Sandé
Foto: splet
V četrtek ob 20-00 uri
na
Ptuj
ji1 «t.


mm


Orfejček
t
Središče ob Dravi • Organizirali bodo srečanje kočijažev
Na ogled bodo tudi štirivprege
Konjeniško društvo Središče ob Dravi bo v nedeljo, 10. maja, v vasi Grabe pripravilo prvo mednarodno srečanje kočijažev in kočij.
Lestvi
NAJ
ca
- OMI
1.	CHEERLEADER (FELIX JAEHN REMIX) - OMI
2.	HOLD MY HAND - JESS GLYNNE
3.	SEE YOU AGAIN - WIZ KHALIFA FT. CHARLIE PUTH
4.	HOLD BACK THE RIVER - JAMES BAY
5.	KING - YEARS & YEARS
6.	ARE YOU WITH ME - LOST FREQUENCIES
7.	STYLE - TAYLOR SWIFT
8.	BLOODSTREAM - ED SHEERAN
9.	LIKE I CAN - SAM SMITH
10.	FIRESTONE - KYGO
11.	FIRST KISS - KID ROCK
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak
Društvo, ki ima blizu 60 članov, vodi Miha Sok. V društvu imajo včlanjenih tudi veliko otrok, člani pa se večinoma ukvarjajo ljubiteljsko z jahanjem konj. V zadnjem času je pri njih priljubljena vožnja s kočijami, gre za eno- in dvovprege. Tako so tudi na območju občine Središče ob Dravi vključili konje v svojo turistično ponudbo. Člani društva organizirajo posamična in skupinska jahanja ter opravljajo vožnjo s kočijami. Predvsem slednje je v neokrnjeni
naravi nepozabno. Konjeniško društvo Središče ob Dravi ima za opravljanje prevozov v lasti tri kočije, ki so jih kupili z lastnimi sredstvi. Letos so prenovili tudi staro kočijo, ki je v preteklosti služila kot mrliški voz. Ugotovili so, da je bila renovirana že leta 1947, žal pa nima letnice izdelave. Sedaj je ta kočija, ki so jo med drugim uporabili na letošnji pustni povorki, postavljena na ogled v središki vežici.
Prijatelje so si poiskali tudi pri sosedih Hrvatih, kjer so se v
preteklosti udeleževali njihovih srečanj kočij in kočijažev. Sedaj so sklenili, da bodo takšno srečanje pripravili tudi v občini Središče ob Dravi. Srečanje bo v nedeljo, 10. maja, v vasi Grabe. Napovedujejo blizu 20 kočij iz sosednje Hrvaške, svoj prihod pa so napovedali še kočijaži iz Ptuja in Murske Sobote. Obiskovalci bodo na enem mestu videli številne enovprege, dvovprege in štirivprege. Na srečanju bo na ogled tudi razstava malih živali.
MŠ
obdržal kar 64 tednov, tako da je s tem Sande tudi uradno podrla več kot 50 let star rekord, ki so ga držali člani zasedbe The Beatles. Emeli Sande zaključuje programsko celoto letošnjega Exita, ki jo sestavljajo najbolj popularni avtorji današnjega časa, kot so Clean Bandit, John Newman, Tom Odell, Milky Chance, Hardwell, Martin Garrix in Oliver Heldens. Tako bodo največje nove zvezde na letošnjem Exitu nastopile skupaj z nekaterimi legendarnimi glasbenimi imeni, kot so Motor-head, Faithless, Manu Chao in številni drugi.
Člani legendarne britanske zasedbe Whitesnake bodo v okviru svoje aktualne koncertne turneje
Purple 21. novembra nastopili tudi v zagrebški dvorani KC Dra-žen Petrovič. Velikani hard roc-ka, ki jih vodi neumorni David Coverdale, so na glasbeni sceni v različnih sestavah prisotni že vse od leta 1978. 19. maja bo zasedba Whitesnake objavila tudi novi album z naslovom The purple. Album, na katerem bodo priredbe skladb, ki jih je Coverdale v obdobju med 1973 do 1976 prepeval še skupaj s prav tako legendarno zasedbo Deep Purple. Na prihajajoči turneji bodo obiskovalci tako lahko ponovno slišali velike uspešnice skupine Deep Purple, kot so Burn, Stormbringer, Soldier of fortune in The gypsy. Na koncertu pa seveda ne bo šlo brez
Štajerski TEDNIK 19
največjih uspešnic zasedbe Whi-tesnake, vsi pravi rockerji se še spominjamo danes že njihovih zimzelenih uspešnic, kot so Here I go again, Fool for your loving, Still of the night in Is this love.
Teenage Time Killers je ime
lani ustanovljene super skupine, ki jo sestavljajo frontmen zasedbe Foo Fighters Dave Grohl, bivši član Queens of the Stone Age Nick Oliver, Corey Taylor iz skupine Slipknot ter Matt Skib iz Alkaline Trio in Blink-182. V juliju bo izšla njihova prva debitantska plošča z naslovom Hung out to dry, na kateri bo kar 20 novih skladb.
Janko Bezjak
roHUET
Foto: Mirko Šumak
Člani Konjeniškega društva Središče ob Dravi opravljajo tudi nepozabne vožnje s kočijo po neokrnjeni naravi.
Ponovna uporaba in recikliranje tekstilnih odpadkov
»Odpadno je lahko uporabno!«
Dvigniti in izboljšati okoljsko ozaveščenost med prebivalstvom in istočasno ponuditi inovativne, okolju prijazne rešitve za trajnostno ravnanje z odpadki kot surovinami - so cilji projekta Poreteks, ki omogoča ponovno uporabo in recikliranje odpadnega tekstila z namenom varovanja okolja na čezmejnem območju Slovenija - Hrvaška.
Mobilna aplikacija o pravilnem ravnanju z odpadki
Z dvojezično mobilno aplikacijo o pravilnem ločevanju odpadkov in vzpostavljenim sistemom zbiranja odpadnega tekstila na čezmejnem območju bomo prispevali k zmanjšanju količin komunalnih odpadkov in povečali družbeno odgovornost do okolja. Marinka Vovk, Okoljsko raziskovalni zavod, Slovenske Konjice: »Aplikacija daje informacije o pravilnem ravnanju z odpadki 24 ur na dan, ne glede na to kje živimo, kdo je izvajalec javne službe in kakšne odpadke povzročamo. Z uporabo aplikacije prednostno izvemo, kako preprečiti nastajanje odpadkov, kako jih usmeriti v ponovno uporabo in kako jih pravilno ločiti za recikliranje. Te informacije so na voljo tako za tekstilne odpadke kot tudi za 500 drugih vrst odpadkov, ki so v bazi.«
Recikliranje odpadnega tekstila za izdelavo izolacije
Da bi zadostili težnjam po okolju prijazni gradnji, se je v okviru projekta z recikliranjem izdelala toplotna izolacija iz odpadnega tekstila.
Saša Avirovic, Čakom Čakovec: »Tisti del odpadnega tekstila, ki se ga ne da ponovno uporabiti, recikliramo za izdelavo izolacije. Testiranje izolacije na naši upravni stavbi v Čakovcu se zaključuje in preliminarni rezultati toplotno izolativnih lastnosti bodo lahko pomembno vplivali na razvoj tovrstnih zelenih tehnologij na čezmejnem območju.«
Modne revije obnove rabljenega tekstila
Z inovativno obnovo rabljenih oblačil, ki se izvajajo v okviru modnih delavnic (Ptuj, Čakovec, Varaždin), bomo povečali možnost uporabe odpadkov kot virov, pomembno vplivali na bolj trajnostni življenjski slog in razvoj lokalnih zelenih delovnih mest.
Klavdija Rižnar, vodja projekta, ZRS Bistra Ptuj: »V okviru modnih delavnic na Ptuju je sodelovalo 13 udeleženk, ki so kot iskalke zaposlitve sprejele izziv, se preizkusile v obnovi in oblikovanju modnih, unikatnih oblačil iz zavrženih tekstilij. V Dominikanskem samostanu na Ptuju je potekala modna revija, kjer je bilo predstavljenih 40 izbranih kreacij inovativne obnove rabljenega tekstila. Velik odziv širše javnosti je sporočilo, da sta ponovna uporaba in reciklaža pomembna za varovanje življenjskega okolja in spodbuja zavedanje, da smo okoljsko odgovorni do svojega planeta. Ciklusu modnih revij z namenom osveščanja šesledita dve: aprila v Čakovcu in maja v Varaždinu.«
VABILO na modno revijo v Varaždinu
Čezmejna modna revija bo potekala 30. maja, kjer bo predstavljen modni pristop obnove in ponovne uporabe rabljenega tekstila. Nastale eko-kreacije so ustvarile udeleženci modnih delavnic v Varaždinu, Čakovcu in na Ptuju pod strokovnim mentorstvom slovenskih in hrvaških oblikovalcev. Za dodatne informacije: bistra@bistra.si
si«h;hr
EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE
EUROPSKA TERITORIJ ALNA SURADNJA
20 Šta/m&TEDNIK
Nasveti
torek • 28. aprila 2015
Kaj bomo danes jedli						Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—J	NEDELJA	PONEDELJEK
svinjski paprikas z gobami, široki rezanci, sadje	špinača, pire krompir, hrenovka, čežana	špageti po bolonjsko, rdeča pesa v solati, pecivo	ocvrte ribe, peteršiljev krompir, dušena zelenjava na maslu	perutničke na žaru, krompir na žaru, mešana zelenjava, banana z žara	goveja juha, kuhana govedina, vinska omaka, riž, bela pita	zapečeni makaroni s sirom, solata, sladica
Svinjski paprikas z gobami
Sestavine: 1 jedilna žlica gorčice, 4 stroki česna, 1 čajna žlica popra, 1 čajna žlica moke, 1/2 kg svinjine (pleče), 30 dag gob (lisičke, jurčki), 2 žlici mlete paprike, 5 dl zelenjavne juhe.
Meso solimo in popramo, ga zmešamo z žlico gorčice in pustimo malo počivati. Sesekljano čebulo na olju na hitro popražimo, dodamo nasekljan česen in na manjše kose narezane gobe ter vse skupaj pražimo, da tekočina izpari. Dodamo mleto papriko, potresemo z moko, premešamo in zalijemo z juho. Meso na vročem olju popražimo, da postane rjavkasto, in ga vmešamo h gobam. Solimo, popramo in na zmernem ognju dušimo pol ure, da jed postane gosta. Zraven ponudimo slan krompir, pire krompir ali testenine.
Bela pita
Sestavine: testo: 60 dag moke, nekaj zrnc soli, 1 pecilni prašek, 20 dag sladkorja, lupina ene limone, 1 vanilijin sladkor, 25 dag masla, 2 jajci, 18 dag kisle smetane; krema: 1 liter mleka, 10 dag gustina (obnese se tudi navadna moka), 30 dag sladkorja, 2 vanilijina sladkorja, 25 dag masla, sok ene limone; 5 dag sladkorja v prahu za posipanje.
Najprej iz mleka in gustina/moke skuhamo kremo, podobno pudingu. Kuhano vlijemo na velik pladenj, da se ohladi (pokrijemo jo s prozorno folijo, da se ne naredi koža). Med tem časom pripravimo oblate. Naredimo testo iz moke, soli, sladkorja, vanilijinega sladkorja, pecilnega praška, limonine lupine in masla. Ko se je maslo v testu dovolj zdrobilo, postopoma dodamo jajci in na koncu kislo smetano. Testo za kakšno uro damo v hladilnik (če je dlje, nič ne škodi). Spočitega razdelimo na 4 enake dele (približno 4 x 30 dag). Pripravimo si 4 enake kose papirja za peko in na vsakem razvaljamo po en pravokotnik testa. Pečemo drugega za drugim na na narobe obrnjenem pekaču približno 15 minut pri 180 stopinjah. Oblati morajo ostati svetli! Nadaljujemo s kremo: v ohlajen »puding« vmešamo maslo, ki smo ga penasto umešali s sladkorjem, nazadnje dodamo še limonin sok. Tri oblate namažemo vsakega s tretjino kreme, položimo drugega na drugega, pokrijemo s četrtim. Damo počivat čez noč, da se oblati navla-žijo (da se lepše sprimejo, jih obtežimo - najbolje s pekačem, na katerem smo jih pekli, obtežimo pa s posodo, napolnjeno z vodo). Preden belo pito drugi dan razrežemo, jo posujemo s sladkorjem v prahu.
Pod drobnogledom ZPS • Test protivirusnih zbirk
Popolnega protivirusnega programa ni, zato pazljivost pred zlonamerno programsko opremo ni odveč
Za uporabnike operacijskega sistema Windows so protivirusni programi skoraj obvezen dodatek, s katerim se lahko zaščitijo pred številnimi nevarnostmi v obliki virusov, trojanskih konjev in podobne neželene zlonamerne programske opreme. Potrošniške organizacije so tokrat preverile 18 zbirk, ki poleg protivirusnega programa za zaščito uporabljajo tudi požarni zid. Zanje so odšteli od 37,46 do 105 evrov, med preizkušenimi so tudi štiri brezplačne zbirke.
Na testu so največ pozornosti namenili zaščiti pred zlonamerno programsko opremo in razlike so občutne, a izkazalo se je, da za 50 evrov že lahko »dobro« zaščitimo svoj računalnik, pri tem kriteriju so se z dobro oceno izkazale tudi nekatere brezplačne zbirke.
V ospredju testiranja vsakdanja uporaba
»Potrošniške organizacije smo bile na testiranju pozorne na to, kako se protivirusne zbirke učinkovito odreže-jo pri iskanju zlonamerne programske opreme, ki preži na nas na različnih spletnih mestih ali pa jo v računalnik prenesemo z USB-ključem. V obeh primerih je prva skrb namenjena odkrivanju zlonamernega programa, še preden se naloži v računalnik,« je poudaril vodja testiranja pri ZPS, Boštjan Okorn in dodal: »Zaznava virusov na USB-ključku je bistveno slabša, ko spletna povezava ni bila vzpostavljena. V tem primeru je večina programov pokleknila, kar pomeni, da je zaradi varnosti nove ključke pametno priključevati le takrat, ko smo povezani v internet.«
Med testom so obiskali kar 573 spletnih mest, ki se lažno predstavljajo kot bančna spletišča ali spletna mesta za spletno plačevanje, priključne igre in
podobno in tako preverili zaščito pred ribarjenjem (phishing). »Vpisali smo še 429 spletnih naslovov, s katerih se v računalnik prenese zlonamerna koda. Negativno nas je presenetilo, da so nekateri programi dobri le pri odkrivanju ene vrste nevarnosti - zlonamerne kode ali ribarjenja.«
Lažen občutek varnosti?!
Klasika na testu je tudi meritev učinkovitosti požarnih zidov. »Splo-
šna ocena ni obetavna, na splošno pa so se požarni zidovi v zbirkah odrezali bistveno slabše, še zlasti to velja za test prometa v in iz računalnika. Najslabši programi so pustili odprtih bistveno preveč vrat, da bi bila lahko ocena boljša kot nezadovoljivo,« je izpostavil Boštjan Okorn.
Protivirusne zbirke programov za razliko od samostojnih protivirusnih programov omogočajo popolnejšo zaščito računalnika z enotnim uporabniškim vmesnikom. Protivirusne zbirke so običajno primerne tudi za računal-
Nasvet ZPS - ali sploh potrebujem protivirusni program?
1.	Vse je odvisno od operacijskega sistema. Tu je nekaj splošnih napotkov:
•	Windows 7 (ali Vista): namestitev protivirusnega programa je praktično obvezna.
•	Windows 8: vgrajen protivirusni program zagotavlja povprečno zaščito, priporočljivo ga je nadgraditi s samostojno rešitvijo.
•	Windows XP: Microsoft od aprila 2014 za ta operacijski sistem ne zagotavlja več varnostnih popravkov, zato je nezanesljiv - z ali brez protivirusnega programa. Če ga še uporabljate, je čas za zamenjavo. Sčasoma ga bodo nehale podpirati tudi banke s svojimi varnostnimi potrdili.
•	MacOS: ta operacijski sistem je le redko tarča napadov, zato protivirusni program ni nujno potreben.
•	iOS: protivirusni program ni nujno potreben.
•	Android: protivirusni program ni nujno potreben, a bodite previdni pri prenosu aplikacij.
2.	Ne zanašajte se, da bo protivirusni program preprečil vse grožnje, zato pazite, kako uporabljate računalnik, katera spletna mesta obiskujete, kaj z njih prenašate in podobno.
FOTO: Splet
niške začetnike. »Pri najboljših je uporabniški vmesnik preprost in logičen, praktično vse zbirke pa lahko pred nakupom do 30 dni brezplačno preizkušate. Še to: predvsem lastnikom sta-
rejših ali manj zmogljivih računalnikov svetujemo, da pred nakupom preverijo, ali njihov računalnik ustreza priporočljivi (in ne minimalni) konfiguraciji,« svetuje Boštjan Okorn iz ZPS.
torek • 28. aprila 2015
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se
... da se nekdanji prvi mož videmske občine v času svoje vladavine ni znašel tako kot nekateri njegovi sodelavci v občinski upravi, saj je za razliko od drugih presedlal na nižje konje; še župniku, ki je blagoslavljal konje, se je bojda zasmilil v dno srca.
Govori se...
... da so na stičišču Mur-kove ulice in Slovenskega trga za vsak slučaj že pripravljene malo zrahljane kocke. Še vedno pa se ne ve, komu bodo najprej namenjene.
. da bodo prvomajski kres z jezera prestavili na
Prireditvenik
Panoramo, da bo lahko zagorel v vsem svojem sijaju in da bo za vse dovolj varno. Saj veste tisto - iz
Vroča linija Radia Ptuj O razmerah v slovenskih zaporih
Ta četrtek ob 16. uri z Natalijo Škrinjar.
V Vroči Uniji boste lahko sodelovali tudi vi!
iskre požar!
... da se je prenos kresa zgodil tudi zaradi tega, ker že sicer postaja vedno bolj vroče; predvsem zaradi nevzdržnih socialnih, moralnih in drugih družbenih razmer.
... da bodo letošnji prvomajski prazniki za vse malo bolj drugačni. Veliko bogatunov bo raje ostalo doma, saj se med
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
»To je naša muca na mlinu med rožicami,« je ob današnji fotografiji tedna, ki jo je posnel Ob Dravi v Mestnem logu, pripisal njen avtor Luka Lenartič.
Foto: Luka Lenartič
Foto: Tajno društvo PGC
potovanji v eksotične kraje bojijo nemirov, cu-namijev, potresov in teroristov. Še vedno je bolj varno kar doma, kjer se bo zgodilo le nekaj zborovanj obubožanega in do kraja izčrpanega delavskega razreda.
... da se z novo mestno oblastjo spreminja marsikaj; očitno tudi lokacija glavnega kresovanja v občini poetovionski; tako konec tedna ne bo zagorelo na Dravi in ob njej, ampak na Panorami .
... da v glavni mestni občini nikakor več ne uspevajo prireditve po starem reku »kruha in iger«. Očitno nekaterim še ni jasno, da že dolgo za marsikoga ni več niti kruha, zato tudi igre niso več potrebne.
... da je župan bodoče najbogatejše občine že dokazal, da s to napovedjo misli resno; letos na jadranje ni povabil samo sebe, temveč tudi gasilce.
... da je v petek v Zavrč zagotovo več gledalcev prišlo zaradi gostujočega vratarja kot pa zaradi domačega ...
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	4				3	7	1	
		6	5					4
			8					6
	9	4		7	8			
								
			6	5		2	9	
9					5			
4					9	8		
	7	8	3				5	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©©	€€€	O
Bik	vv	©	€€	GGG
Dvojčka	vvv	©©	€	OO
Rak	v	©©©	€€	O
Lev	vvv	©	€€	OOO
Devica	v	©©©	€€€	O
Tehtnica	vv	©©	€	OOO
Škorpijon	v	©©©	€€	OOO
Strelec	vv	©©©	€	OO
Kozorog	vvv	©©	€	OOO
Vodnar	vv	©©©	€€	O
Ribi	vvv	©	€€€	OO
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 28. aprila do 4. maja 2015. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Torek, 28. april
19:30 Dornava, vaško-kulturna dvorana: predavanje Psihosocialne posledice celiakije, psihologinja Irma Žuman
Sreda, 29. april
7:30 Poljčane, OŠ: krvodajalska akcija
16:00 Slovenska Bistrica, Partizanska 23, Bistra ropotarnica: izmenjava oblačil
17:00 Sp. Gasteraj, bar Pri Rokavcu: postavitev majskega drevesa
Četrtek, 30. april
17:00 Jurovski Dol, pri gasilskem domu: postavitev majskega drevesa
Petek, 1. maj
8:00
8:00 9:00 9:00
občina Markovci: igranje budnice po vaseh, tekmovanje v streljanju na glinaste golobe v lovskem domu v Sobetincih Ormož, avtobusna postaja: ob 1. maju na Jeruzalem Sodinci: pohod po okoliških gričih, ob 14.00 srečanje vaščanov Sv. Jurij, športno igrišče pri OŠ: športno srečanje med zaselki 10:00 Jeruzalem, dvorec: 1. maj na Jeruzalemu s tamburaško skupino Pika poka
10:00 Svetinje: 1. maj na Svetinjah z ansamblom Sorodniki 10:00 Trnovci, Gomila: tradicionalni prvomajski pohod na Gomilo 11:00 Lunovec, TK Sonja Ozmec: Gremo na Lunovec, prvomajski pohod po okoliških hribih s postankom v vinskih kleteh in zabavo na Šebekovi domačiji 12:00 Jeruzalem, vinski hram Brenholc: 1. maj na Jeruzalemu z
ansamblom Domači veseljaki 12:00 Polena, RŠC: prireditev ob 40-letnici delovanja Planinskega
društva Lenart, pohod 12:00 Zasavci, TK Puklavec: prvomajsko srečanje z ansamblom Odmev
Ormož, Unterhund: koncert Poison idea, Final Approach, Life Crime
22:00
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 30. april: 19:00 Nikogaršnji otrok
Petek, 1., sobota, 2., in nedelja, 3. maj: 17:00 Spuži na suhem; 19:00 Let domov; 21:00 Nikogaršnji otrok.
Od tod in tam
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj ❖ Pri cerkvi Leopolda Mandiča na Ptuju je bilo 26. aprila že 13. tradicionalno žegnanje konj in njihovih lastnikov v organizaciji TD Ptuj. Trideset lastnikov je pripeljalo 38 konjev. Blagoslovil jih je p. Klemen, zapel je MoPZ KD Rogoznica. Za prigrizek pa so tako kot vedno ob teh dogodkih poskrbele članice Društva kmetic MO Ptuj. O pomenu tradicije nekoč in danes ter še posebej o žegnanju konjev sta govorila župan MO Ptuj Miran Senčar in predsednik TD Ptuj Peter Pribožič.	MG
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)
»Če je edina molitev, ki ste jo v življenju izrekli, »HVALA«, to zadostuje.« Mojster Eckhart
»Ničesar ne pričakujem, zato sem vedno neskončno hvaležen za preproste stvari.« Ralph w. Emerson
»Spoštovanje in hvaležnost sta osnovni pogoj, če želite postati arhitekt vse večje sreče, in svoje lastne izpolnitve.« Doe Childre
»Kdor ni hvaležen v malem, tudi v velikem ne bo.«
Estonski pregovor
»Če ti preostane samo še en dih, ga porabi za to, da rečeš hvala.« Pam Brown
»Takojnjša hvaležnost je najlepša, prepozna je ničvredna« Grški pregovor
»Grajaj človeka, kadar te sliši, in hvali, kadar te ne
sliši.« Neznan avtor
»Tako hvaležen sem, da nikoli nimam slabega dneva.« John Robert McFarlan
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 28. aprila 2015
Ste željni spoznavanja novih pokrajin, njihovih običajev in navad? Ste pripravljeni na neverjetno dozo smeha, dobre volje ter nepozabnih zabav? Če ste odgovorili z »DA!«, potem sploh ni dvomov, da se morate udeležiti izleta Z RADIEM-TEDNIKOM PTUJ v sodelovanju s potovalno agencijo TURISTAGENT. Od 16. do 18. oktobra bomo odkrivali kontraste Bosne in Hercegovine. Poskrbljeno bo tudi za ogromno količino dobre volje, smeha, številnih presenečenj in prave, nepozabne balkanske zabave. Povabite še svoje bližnje, prijatelje in znance tertudi njim privoščite nepozabno doživetje.
Vi.' i. :. ■	ii	t	* I
REZERVACIJE:
TURISTAGENT Ptuj, Miklošičeva 2, tel.: 02 748 18 80 TURISTAGENT Maribor, Mlinska 28, tel.: 02 23 50 206.
i AKCIJSKA CENA ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA $ IN POSLUŠALCE RADIA PTUJ
je 179 EUR.
Štajerski
;radioptuj
Ugodni plačilni pogoji!
: t
M
ODHOD: 16.-18. 10. 2015 PREVOZ: AVTOBUS ŠT. DNI: 3 DNI | 2 NOČI VSTOPNE POSTAJE: MARIBOR, PTUJ
br,.
89,8-98,2-104,3
ll

porovBLnfl BGEncufl
Bosna in Hercegovina je že od nekdaj stičišče različnih kultur, ki so se na tem prostoru srečevale, bojevale in mešale ter posledično ustvarile edinstveno arhitekturno in pokrajinsko sliko, ki danes privablja turiste od blizu in daleč. Starodavno Jajce, vezirski Travnik, prestolnica Sarajevo in slikoviti Mostar nas zagotovo ne bodo pustili ravnodušnih. Potovali bomo po prostranih ravnicah, se vzpenjali v slalnate planine in se znova spuščali v ozke soteske...
ZARADI VELIKEGA POVPRAŠEVANJA SMO RAZPISALI ŠE DODATEN TERMIN ZA IZLET (16. 10. - 18. 10. 2015)
Cena vključuje: 1 x polpenzion, 1 x nočitev z zajtrkom v sobi 1/2 v hotelu 4*, prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, vstopnino v muzej AVNOJ-a, vstopnino v podzemno cerkev in katakombe, kosilo ob Plivskem jezeru, vstopnino v Andricevo hišo, vstopnino v Tunel upanja, lokalno vodenje v Sarajevu, vstopnino za Svrzinu kucu (muslimanska domačija), večerjo v tipični sarajevski restavraciji z živo glasbo in nepozabno zabavo, ogled mosta na Neretvi v Jablanici, lokalno vodenje v Mostarju, kosilo v Mostarju, ogled izvira reke Bune, darilo za udeležence izleta, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, prijavnino, pripravo, organizacijo in DDV. Možna doplačila: 1/1 soba = 40 EUR, riziko odpovedi, dodatno zavarovanje.




Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
TV
OKNO
Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
PTUJSKA TELEVIZIJA
NAROCIl.NICA ZA
šio/m&TEDNlK
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ruj d o. Osojnikova c. 3 2250 Ruj
Naj ifzgojlttfiu» -
naj \zzgojfay
Dober vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja v vrtcu je izjemno delo, ki zahteva številne veščine, ob tem mora znati za nekaj ur dejansko nadomestiti mamo ali očeta. Kdo je takšen/-a vzgojitelj/-ica? Ali pomočnik/-ca vzgojitelja/-ice?
Izpolnite kuponček z imenom vzgojitelja/-ice (oziroma pomočnika/-ce) in imenom skupine ter naslovom vrtca, v katerem je zaposlen/a in pripišite tudi svoje podatke. Vaše (originalne) glasovnice sprejemamo do vključno 31. maja 2015 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom Naj vzgojitelj.
Vzgojitelja/-ico, ki bo prejel/a največ vaših glasov, bomo predstavili v Štajerskem tedniku in ga/jo nagradili z lepo nagrado (sončna očala po izbiri in večerja za 2 osebi). Prav tako bomo nagradili tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali.
www.tednik.si
. ek 28.4. ^^m 19:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Sala. da se ti zrola:
SSSGin Muta II, pon. 10:10 Pregled tedna, pon 10:30 Modro, pon. 10:55 Regi TV Ormož, pon. 12:00 Obzornik TV Dravograd
12:30 Infa kanal_
17:55 Kuhinjica ■
iJfchFJ
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:20 Sekvenca, 18. oddaja, pon. 18:50 Povabilo na kavo: Andreja Razlag, | 19:30 Glasbena 8 (slo), 48. oddaja, pon.
20:00 Pregled tedna, pon.	_________________
20:20 Posvet o socialnem podjetništvu, pon. 19:30 Glasbena 21:00 Cista umetnost, 43. oddaja, pon. 21:30 Sekvenca, 18. oddaja, pon. 21:50 Blaž Rola: 1. del sezone, pon. 22:00 Info kanal
Sreda 29.4.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25J(uhinjica, pon. 9:50 Sola, da se ti zrela: OS Šentjanž II 10:20 Gostilna >Pr Francet«, pon. 11:20 Modro, oon. 12:00 Obzornik TV 12:35 Info kanal, pon. 16:45 Kuhinjica 17:10 Sreda v sredo. 2. oddaja 18:00 Ptujska kronika 18:30 Povabilo na kavo:
Andreja Jane Koderman 19:10 Pravična trgovina, pon.

_______________islo), 48. oddaja, pon.
20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Cisfa umetnost, 43. oddaja, pon. 21:00 Povabilo na kavo:
Andreja Jane Koderman, pon. 21:40 Poli maraton 2014, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Regi IV Gorišnica 23:251
Četrtek 30.4.
9:00 Dnevnik TV Maribor
9:25 Kuhinjica
0:00 Regi TV Gorišnica, pon.
1:00 Pomurski tednik, pon.
1:40 Modro, pon.
2:05 Sreda v sredo, 2. oddaja, pon. 2:50 Info kanal 7:15 Kuhinjica 7:40 Glasbena Arena: Smeh 1:Q0 Ptujska kronika, pon. :25 Glasba za vse, 8. oddaja, pon. 1"" Pm-"""—'— '"J— spi
!0:00 Ptujska kronika, piin.
www.petv.tv
Spremljate nas lahko M ni 12 in SI0LIV
9:00 Povabilo na kavo: Andreja Jane Koderman, pon. 9:40 Športnik leta 2014, pon. !0:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Po dvoboju Zavec:Yengoyan, pon 20:40 TVD: Hipnoterapija innipnoza
21:05 Sekvenca, 18. oddaja, pon. 21:25 Okrogla miza o zaposlovanju mladih, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal
Naslov vrtci
Vaše ime in priimek:
Vaš naslov:
i
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje \^101,00 kWh/m2 na leto y
torek • 28. aprila 2015
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8»98,2°I0473
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www. radio-ptuj .si
SMS glasbene želje na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek In navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8»98,2»I04t3
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www. radio-ptuj .si
SMS nagradne igre na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih Igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8»98,E°I04;3
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www. radio-ptuj .si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._
NESNICE, rjave, grahaste, cepljene, v začetek nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-
že 1, Ptujska Gora._
PRODAMO okrog 1000 kg ječmena. Tel. 041 855 927.
V
'Qfajeniko, budilka,
ŠTAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radia-ptuj.si
KLEPARSTVO KOKOL KOMAL,
Proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. Špindlerjeva 4 2250 Ptuj
Podjetje z dolgoletnim poslovanjem zaposli
dva kvalificirana delavca kovinarske stroke
za montažna dela na stanovanjskih in industrijskih objektih.
Dela se izvajajo v Sloveniji. Zaposlitev za nedoločen čas. Za razgovor poklicati na številko 051 416 310.
Svet zavoda Dijaški dom Ptuj Arbajterjeva ul. 6 2250 Ptuj
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZP-CP-2D).
Kandidati/ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Kandidati/ke morajo k vlogi priložiti program vodenja zavoda. Predvideni začetek dela bo dne 1. septembra 2015. Izbrani/a kandidat/ka bo imenovan/a za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem rav-nateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku), življenjepis (ni obvezen) in program vodenja zavoda pošljite v zaprti ovojnici v desetih dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Dijaški dom Ptuj, Arbajterjeva ulica 6, 2250 Ptuj, z oznako "Prijava za razpis za ravnatelja".
Potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da kandidat/ka ni v kazenskem postopku, ob oddaji vloge ne sme biti starejše od 30 dni. Kandidati/ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli/e v zakonitem roku.
08:00 Revija MPZ, 1. del 08:30 Utrip iz Ormoža 09:30 ŠKL
10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 6. redna seja sveta Destrnik 23:00 Oddaja o kulturi
SIP
s JT
I/
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
Predstavitev knjige-Rak na duši Oddaja iz občine Siarše ŠKL
Video strani
Oddaja iz občine Siarše Predstavitev knjige-Rak na duši Polka in Majolka Video strani
08:00 50 let župnije v Dornavi; 1. del 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Video strani
18:00 Dornava-Oddaja iz preteklosti 20:00 50 let župnije v Dornavi: 2. del 21:30 Dornava - Iz domaČe skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketlng d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Mfcssqpm [p®raoflE)[m memmdcs iroaMöir
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
NEPREMIČNINE
ZARADI bolezni nujno prodam hišo v Gruškovcu, občina Cirkulane, cena po dogovoru. Inf. na tel. 041 917 102.
MARINI RANA PI5CANČJA KRILA SAMO 2,<|K fiUH/Ki}
I0D% GOVEJI LESKOVAČKI ČEVAPČIČI
-ÜA.MO a,« ia:rt.'k(, samo i'ttt uskovaOkiü ^AYAJ'f Iflil
i \ v; I'M,:i .■ I L)U (-5-J01£.
VRSTE 400G KLOBAS -
SAMO i liÜlt/KOM
* KOM, JimčjEMsmiE^ j KOSUTES amamAv, mnn
S. I WO i jpl-.ru/KG
^wmmtisKEMmATEam
^__SMO EVKm;
www.lingust.si
SLOVENSKA BISTRICA, LJUBLJANSKA CESTA 19, 02/84 31 290
PRAGERSKO, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, TEL.: 02/80 39 150
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni.
Mnogo prezgodaj je sklenila svojo življenjsko pot naša sodelavka
Nada Raušl
IZ BRATONEČIC 11, SVETI TOMAŽ
Na njeno zadnjo pot jo bomo pospremili v sredo, 29. 4. 2015, ob 12. uri na pokopališču pri Svetem Tomažu.
Kolektiv družbe CARRERA OPTYL, d. o. o., Ormož
Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in tiha solza spomina.
V SPOMIN
27. aprila je minilo sedem let, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča
Marija Mar
IZ FORMINA 23
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
SPOMIN
Minilo je leto, odkar se je končalo bogato in plemenito življenje
Franca Lačna
IZ PTUJA
Z žalostjo, ponosom in hvaležnostjo, da smo ga imeli, se zahvaljujemo vsem, ki z dobro mislijo nanj postojijo ob njegovem grobu.
Žena Silva z otroki
V	naših srcih bolečina skeli, ki nam ves čas govori,
da te več med nami ni.
V	SPOMIN
30. aprila minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek
Anton Tement
IZ MOŠKANJCEV 98
Hvala vsem, ki ob grobu postojite, svečo prižgete in cvetje položite in se ga z dobro mislijo spomnite.
Tvoji najdražji
Ugasnil dan je,
sonce je zašlo,
sveče zdaj gorijo ti v slovo.
SPOMIN
Minilo je deset žalostnih let, odkar se je od nas za vedno poslovila draga žena, mama, tašča in zlata babica
Marija Kukovič
SOVIČE 1, VIDEM
Hvala vsem za prižgano svečko in vsem, ki z lepo mislijo ohranjate spomin nanjo.
Tvoji najdražji
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUST.

Podravje • Redarji nad prehitre voznike
Naj bodo praznični dnevi varni za vse
Medobčinsko redarstvo SOU občin v Spodnjem Podravju je aprila izvajalo poostreni nadzor hitrosti vožnje. Kljub vnaprej napovedani akciji je bilo največ kršitev na območju MO Ptuj.
Tokrat so redarji opravljali meritve hitrosti predvsem na območju MO Ptuj ter na območju občin Dornava, Kidričevo in Podlehnik. Ker so jih opravljali z multiradarjem, ki prekrške slikovno dokumentira, so tisti kršitelji, ki jih niso ustavili na mestu prekr-
ška, v teh dneh že prejeli položnice za plačilo glob z dokazilom o izmerjeni hitrosti.
»Tokrat je bilo težišče našega nadzora na tistih točkah, za katere smo sprejeli več pobud, kjer naj bi zaradi prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti prihajalo do ogroža-
Lani za 40 % manj kršiteljev hitrosti vožnje
Vsekakor pa je pozitivna ugotovitev redarske službe, da so po opravljenih analizah za minulo leto 2014 ugotovili nižanje števila ugotovljenih kršitev prekoračitve dovoljene hitrosti vožnje. Ta je v primerjavi z letom 2013 za kar 40,45 % nižja, v letu 2013 pa je bil v primerjavi z letom 2012 ugotovljen upad števila tovrstnih prekrškov za 17,2 %. Lani je bila na območju MO Ptuj najvišja izmerjena hitrost vožnje v naselju 101 km/h, in sicer na cesti 8. avgusta, medtem ko je bila v letu 2013 najvišja izmerjena hitrost vožnje v naselju kar 117 km/h, in sicer na Volkmerjevi cesti.
Foto: M. Ozmec
Vozniki naj posebno pozornost posvetijo pešcem, kolesarjem in motoristom, ki so v toplejših dneh spet na naših cestah.
nja varnosti ostalih udeležencev v cestnem prometu. V dveh dneh izvajanja nadzora smo ugotovili skupaj 78 kršitev, od tega na območju MO Ptuj 66, na območju naselja Mezgovci ob Pesnici tri, na območju Kungote pri Ptuju sedem in na območju Pod-lehnika dve.«
Zanimivo je, da so na omenjenih točkah redarji ugotovili večje število prekrškov, čeprav so po besedah Roberta Brkiča poostrene aktivnost redarjev vnaprej napovedali na Radiu Ptuj z navedbo točnih lokacij nadzora: »Vozniki osebnih vozil so bili največkrat prehitri
v Rabelčji vasi, kjer smo v treh urah ugotovili 29 prekrškov; v Krčevini pri Vurber-ku, smo v eni uri ugotovili sedem prekrškov, na Vičavi smo ugotovili tri prekrške v uri in pol, na Volkmerjevi cesti smo ugotovili štiri prekrške v treh urah in pol, na cesti Ob železnici je bilo ugotovljenih devet prekrškov v dveh urah in pol, na Rogaški cesti pet prekrškov v uri in pol, na Selški cesti prav tako pet prekrškov v uri in pol ter v Svržnjakovi ulici štiri prekrške v eni uri.«
Da bi zagotovili še večjo varnost v cestnem prometu, bodo medobčinski redarji občasne nadzore hitrosti vožnje nadaljevali tudi v prihodnje. V maju bodo posebno pozornost namenili tudi kolesarjem in kolesarskim stezam.
M. Ozmec
Ptuj • Za večjo varnost mladih kolesarjev
Varno na kolesu se bo vozilo najmanj 2.000 otrok
Tretje leto zapored je bil uspešno izpeljan projekt Varno na kolesu, ki je letos povezal 2.000 otrok iz 65 slovenskih osnovnih šol. Na regionalni prireditvi, eni izmed petih, so tudi podravskim in pomurskim osnovnošolcem podelili priznanja in nagrade za sodelovanje.
Butan plin skupaj s partnerji in osnovnimi šolami organizira projekt Varno na kolesu, ki je namenjen večji varnosti mladih kolesarjev v prometu. Med petimi regionalnimi prireditvami je bila tudi ptujska, ki je potekala na OŠ Mladika. Sodelovalo je kar 17 šol iz podravske in pomurske regije, ki so za svoj trud prejele priznanja in zahvale.
„Učenci so s svojimi mentorji v okviru treh različnih sklopov nalog opazovali promet, varne ter morebiti
nevarne poti za kolesarje v svojem kraju, se spomnili obvezne opreme kolesa in kolesarja ter izdelovali kolesarsko čelado, razmišljali o kolesarjenju kot zdravem in koristnem načinu preživljanja prostega časa ter iskali predloge za kolesarski izlet v svoji občini. Šole so po vsakem sklopu posredovale en izdelek v ocenjevanje strokovni komisiji. S postavitvijo kolesarskega kotička na svoji šoli ali z izdelavo kolesa iz poljubnega materiala pa so šole
lahko pridobile še dodatne točke," so pojasnili iz družbe Butan plin, ki je dogodek organizirala ob strokovni podpori Policije, Javne agencije RS za varnost prometa, Kolesarske zveze Slovenije ter v sodelovanju s partnerji: Telekomom Slovenije, družbo BTC ter Kolesarskim društvom Rog.
Razglasitev zmagovalcev vseslovenskega razpisa Varno na kolesu bo potekala 14. maja 2015 v Ljubljani, kamor bo vabljenih 10 najboljših šol.
Tri z največ točkami bodo nagrajene z donacijami v višini 500, 400 in 300 evrov, šolarji teh šol pa bodo dobili tudi kolesarske čelade.
Dženana Kmetec
V letu 2014 je bilo v Sloveniji v prometnih nesrečah udeleženih 1.410 kolesarjev, od tega jih je bilo približno polovica, 764, tudi povzročiteljev nesreč. Ta številka se je glede na leto 2013 povečala za 4 %. V lanskem letu so na območju PU Maribor in PU Murska Sobota obravnavali 357 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, trije kolesarji so se na tem območju smrtno ponesrečili, 39 pa jih je bilo huje telesno poškodovanih.
Osebna kronika
Rojstva: Doroteja Trčko, Hajdoše 46 b, Hajdina -deček Nik; Sabina Skledar, Dolič 18, Destrnik - deček Lan; Valerija Cifer, Markovci 42, Markovci - deklica Gloria; Zlatka Šuen, Juršinci 88, Juršinci - deček Maj; Denisa Kokol, Cesta v Njiverce 23, Kidričevo - deklica Sara; Amadeja Trčko, Hajdoše 46 b, Hajdina - deklica Leona; Jožica Kralj, Bukovci 98 c, Markovci pri Ptuju - deček Jaka; Lidija Rožmarin, Ul. Viktorina Ptujskega 7, Ptuj - deklica Iva; Violeta Kancler, Lovrenc na Dravskem polju 43, Lovrenc na Dr. polju - deček Tilen; Romina Vrbanec, Spodnje Sečovo 84 c, Rogaška Slatina - deček Jan; Katja Luknjar, Hum pri Ormožu 8
b,	Ormož - dečka Matija in Martin.
Umrli so: Vin-¿U, cenc Ve it, Ptuj, ■ -" Hauptmaničeva ul. 1, roj. 1928 - umrl 10. aprila 2015; Magda Pogorevc, roj. Škorjanc, Gaj, Ptujska
c.	101, roj. 1953 - umrla 8. aprila 2015; Angela Tašner, roj. Kukovec, Tibolci 24, roj. 1941 - umrla 17. aprila 2015; Dušan Lebar, Kidričevo, Vlahovičeva ul. 7, roj. 1971 - umrl 15. aprila 2015; Anton Vidovič, Stogo-vci 12A, roj. 1939 - umrl 18. aprila 2015; Frančiška Gajser, roj. Perger, Janški Vrh 45 a, roj. 1924 - umrla 19. aprila 2015; Marija Skledar, roj. Črčnik, Apače 59, roj. 1929 - umrla 19. aprila 2015; Ivan Kustec, Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 12, roj. 1941 - umrl 18. aprila 2015; Elizabeta Pondrk, Mala vas 37, roj.
1933	- umrla 18. aprila 2015; Neža Vršič, roj. Meško, Dornava 83, roj.
1934	- umrla 20. aprila 2015; Jožefa Boha k, roj. Unuk, Ptuj, Jurčičeva ul. 8, roj. 1942 - umrla 15. aprila 2015; Ljubo Gaiser, Ptuj, Ob Grajeni 12, roj. 1957 - umrl 16. aprila 2015.
Poroka - Ptuj: Anton Jugovec, Me-dribnik 30, in Mariia Melen, Ukrajina, Dovhe, Pe-remohe 188.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako prvega maja dan dežuje, dobro letino oznanjuje.
^ ^ V 10/14
Foto: arhiv organizatorjev
Tretje leto zapored je družba Butan plin s partnerji organizirala projekt Varno na kolesu.
Danes bo oblačno in večinoma deževno, padavine pa bodo popoldne od severozahoda oslabele in zvečer ali v noči na sredo povsod ponehale. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, najmočnejši bo vzdolž Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne pa od 9 do 15, na Primorskem do 17 stopinj C.
V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, ponekod bo dopoldne še pihal severni veter, na Primorskem pa šibka burja. V četrtek bo večinoma sončno. Zapihal bo jugozahodnik. Proti večeru se bo na zahodu pooblačilo in začelo rahlo deževati.