Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto III.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Stev. 2.
ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jeienlce, Krekov dom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesenice, 15. januarja 1938
Vrnimo se
Treba nam je vsem, da se za čas ustavimo sredi vrveža življenja in pogledamo nazaj na pot, ki smo jo prehodili.
Marsikaj krivega, ne povsem pravilnega, je bilo na tej poti. Premnogi mora ob tem pogledu žalostno ugotoviti, da je vse, kar je mislil in govoril in delal, prazna pena, ki ne donaša nikomur sreče, nikomur življenja. V njegovo lastno dušo pa so padle dolge temne sence, ki ne puste, da bi v njej sijala božja luč in njena svetloba.
Tako vstaja ob takem postanku hrepenenje, da bi vendar ne begali več z orodjem teme sebe in drugih, da življenje ne bi bilo brez trajnih neumrljivih vrednot.
Če česa, nam je brez dvoma treba iz znane jeseniške lahkotnosti, iz površja življenja nazaj k pravicam, živim studencem življenja. Treba nam je, le odkriti bodimo, nazaj k Bogu. Mnogi med nami so Nanj skoro pozabili, nekateri so Njegovo podobo onečastili in jo spačili, drugi
ga zaradi časovnih koristi in ugodij izgubili IZ Syoiega srca in iz. svojih domov.
Kjer pa ni Boga, tam ni ljubezni, kjer ni ljubezni, tam ni sreče, kjer ni sreče, ni blaženega zadovoljstva tistih, ki so rojeni iz Boga njegovi otroci.
Nič se nikar ne varajmo. Vse, kar počenjamo, je prazno in brezuspešno, če na dnu naših teženj in vseh naših del ne živi skrivnostno bogastvo božjih zakladnic, ki vsemu našemu stremljenju, gibanju dajejo božje pozlačenje nadnaravnih vrednot.
Zdavnaj več ni zato moderno biti brezbožen, biti proticerkven. Znamenje neresnega moža je, hoditi po svetu brez Boga. Tudi gonja proti duhovniku je samo še znamenje manjvrednosti tistega, ki jo bruha iz svoje pokvarjene duše.
Moderno pa je, moža in resnega človeka spodobno, da se klanja božji veličini in jo moli, da z občestvom cerkve doživlja v sebi Kristusovo luč in njeno svet odrešujočo moč. Ne moremo zato primernejšega ukreniti, kakor da v tem letu vse moči napnemo, da se v resnici vrnemo vsi v božje kraljestvo in odložimo vse, kar je temu nasprotovalo.
Naše javno življenje, borba in zmaga
Jesciiiice živijo evoje javjio življenje, ne tako kakor <lnigi ikraji, kjer se ljudske množice ra%-gibljejo od časa do časa oh priliki važnejših prireditev in (kIločitev, potem pa se za dolgo dobo vrnejo v mir in tišino zasebnega življenja.
Jesenice so v stalni razgibanosti, v stalni borbi. ki jim razne življenjske smeri in pogledi nanje ne puste, da bi nanje |)ozabili. da bi se od te bori)e oddahnili.
Naše javno življenje zato nikoli ne počiva, ampak je vsepovsod vedno v polnem teku. Zavest je živa vsem .smerem, da, kdor v te,ni teku zaostane, v odločilnih trenutkih ne bo (x I misel deleža za svojo smer.
Za inhulega, borbenega človeka zdravih živcev in neupogljive volje, z jasnim pogledom v bwloenost je v takem načinu življenja mnogo zanimivosti, dela vredne pestrosti in, če ima sreeno roko. neosebnih u.spehov.
.So pa scrveda, kakor pri vsakem idealnem nazornem gibanju, tudi pri na« ljudje, ki jim je gibanje le viidiv, za prevaro množic, da tc iie
vidijo njihovih zasebnih računov in koristolov-stev. .Šele s časom ljudje spregledajo, kolikokrat se za prijazno, priliznjeno besedo skriva roparska misel in za |x>nujaiiim pobratimstvom osebni prezir, da niso takoj spoznali lažnih namer.
Tudi talko pozno spoznanje je za zdravje po-kretov in javnih koristi velike vrednosti. Čas marsikomu odpre oči. da more pogledati za za-stor teh čarodejev in ubrati pravo smer. Spoznanje vstaja, da je najbolje, ne imeti opravka s temi ljudmi, ker nič ne veš, kdaj te bo zaradi njihove druščine bolela glava ali žep.
Samo zbeganim ni mogoče, da bi kdaj jasno videli. Kakor v hipnozi časte lepi videz lažnih gesel in kalkor vešče obletavajo imena, ki mu dajejo takt in tempo.
ko tako gledamo bogati sistem našega javnega jeseniškega življenja, se ga veselimo iz srca. V borbi je življenje in samo v borbi je tudi zmaga. Zmaga pa je ta, da laž in prevara in zasebna samogoltnost pcxllezejo in zmagata resnica in poštenje v Iwrbi iz nepremakljivih božjih temeljev. .
Vincencijeva božičnica in še Icaj
.Vlur.sik(>{"u 1)0 morda xunimulo, kako se je Vincencijeva konferenca n<lej»tvovala v niinnlih božion.ili <lneli.
Po .svojill odbornicah je obisikalu z nabiralno |)olo vse KK' irsovce, mesarje in poke na Jtvseni-(ali. Izvzeinši dveh gospodov niliče ni (xlreikel <iarn. Z vesHjem je konferenca brala med darovi iK)saiiieznikov: >10 kg mesa«, »30 klobase,
»vreča moke«, »blago za obleko«, »4 kg sladkorja« itd. Vsalk dar nam je bil dobrodošel.
Obenem, ko «o članice nabirale darove, so nrejevalc tudi seznam revnih družin in poediin-cev. Po številu jih je bilo 59 obdarovanih.
Vsem, katerim je konferenca naklonila podporo, je razdelila nakaznice, da so preti prazniki sami dvignili darove, le starejšim osebaim
Z Jesenic
Gospa Ana Zvezdova,
skrbna katoliška mati in zvesta žena, dobrolnica revežev in odbornica Vincencijeve konference je zapustila dolino solz in odšla k božji dobroti po plačilo za svojo ljubezen in zvestobo. Vsi, ki so jo poznali, jo bodo v molitvah ohranili v po-kožnem spominu. R.l.P.
Župnijska kronika. Jesenice rastejo. Rastejo največ po pritoku delavstva, ki se z dežele od blizu in daleč seli v naše industrijske Jesenice, da si tu zasluži svoj vsakdanji kruh. Tisti, ki so iprišli od daleč, so se stisnili, kakor so to pač mogli, h kakemu znancu ali prijatelju ali si sicer poiskali skromen kotiček za bivanje. Drenj je namreč pri nas velik in dobiti primerno stanovanje je prava umetnost. Tisti iz bližnje okolice, ki so dobili pri nas zaposlitev, se po končanem delu vračajo za enkrat rodno na svoje domove, nekateri z vlaki, drugi s kolesi, tretji z avtobusi, četrti jo pa mahnejo kar peš. Toda vsi ti nosijo s seboj vsak dan iskreno željo, da bi bilo potov in sitnosti in stroškov, ki so z njimi združeni, en'krat za vselej konec. Vsak si misli, kako prijetno bi bilo po končanem delu imeti v kraju samom snažno,-skromno družinsko stanovanje in v njem Iju-l)ečo družinico. Stotine jih tudi v mislih dela načrte, kako v bližnji bodočnosti svoje želje uresničiti. Ta novi pritisk delavstva množi in bo čimdaljc bolj množil število duš v našem farnem občestvu. Naravno, da se s tem porastom vcfajo skrbi in delo dušnopastirske duhovščine pa tudi vseh tistih laikov, ki jim je pri srcu katoliška usmerjenost Jesenic. V župniji je bilo v preteklem letu rojenih t23, umrlo pa jih je 52. Oiklicanih je bilo 133 parov, poročenih doma 56, zunaj 15 parov. Ostali oklicanci ])a niso bili domači žup-Ijani.,
Služba božja je bila vse <lni v letu redno v Kupni cerkvi in v cerkvi na Savi. Udeležba
2
je bila oib delavnikih in praznikih, če upoštevamo krajevne razmere, še dokaj po voljna. Na žalost moramo ponovno izjavljati, da ima naša industrija premalo spoštovanja pred Gospodovimi dnevi in da kljub obljubam ne stori, kar bi bilo jK)trebno, da se tem dnem ne jemlje sijaj in tako ne ubija duhovno življenje zaposlenega delavstva. Nič bolje, če ne še slabše, je glede zaposlenosti železniškega osebja, ki je tako rekoč nepretrgoma v islužl)i in more komaj mesečno enkrat zadostiti svojim verskim dolžnostim. O duhovnem življenju vernikov daje medlo sliko število sv. obhajil, ki je doseglo številko 47.000. Katoličani so vers'ko organizirani v dveh Marijinih družbah, v dveh Marijinih vrtih, v Apostol-stvu mož in III. redu.
Naročniki Mohorjevih knjig so za to leto na-rastli od 225 na 255. Ta številka je lepa, vendar moramo reči. da za naš kraj vsekakor še d iler, daleč prenizka. Za 20 din dobiš 6 knjig, katerih samo ena je tega denarja vredna. Tudi bo težko reči, da bi ne mogli teh 20 din žrtvovati za našo najstarejšo književno družbo in za našo duhovno izobrazbo. Letos mora biti naše geslo: Y vsako našo družino Mohorjeve knjige!
Zobotehiiik Stanko Sa-vinšek, predsednik Triglavskega okrožja fantovskih odsekov in naš agilni kulturni delavec, je otvoril na Jesenicah v hotelu »Triglav* svoj zobni laboratorij.
Katoliška akcija za delavce ie začela izdajati v Ljubljani list »Mi mladi delavci*. O tem smo že poročali. List ni strokovno, ampak samo versko kulturno glasilo za delavsko mladino. Ne moremo ga našim mladim delavcem samim in njihovim staršem zadosti priporofiti. Ni katoliškega delavstva brez trdnili verskih osnov. Zato naročajmo in širimo ta list!
»Slovenski delavec« je glasilo katoliške strokovne organizacije Zveze združenih delavcev. List je idejno jasen, katoliško dosleden. |M>kre-taiško borben, str<ykovno poučen in pester po svojih poročilih. Ne bi smelo biti katoliškega delavca, ki mu je mar borba za pravično ureditev človeške družbe, brez tega lista. Naroča se pri upravi »Slovenskega delavca«, I.jubljana, Čojio-va ulica I.
Krekova knjižnica v Krekovem dom\i raste iz leta v leto tako po številu knjig kakor po številu članstva. V dolgih zim/sikih dneh boš tudi ti najlx)lje storil.
je dostavila vse iia dom. Nekaj božičnih podpor je bilo razdeljenih tudi v denarju. Poleg novih darovanih kosov blaga je razdelila tudi nekaj stare olileke, ki je obdarovancem dobrodošla.
Na ta način je skušala konferenca rešiti svojo božično nalogo po svojih močeh.
Po izvršenem delu ji je bilo v veselje, da je bila tudi med nami živečim siromakom za praznike bolje pogrnjena miza.
Še drugo...
Prosili smo že in poslali položnice, oziroma listke tistim članom, ki še niso poravnali vsega ]jrispevka za leto 1957. S tem vas ponovno spominjamo in prosimo, da ga vplačate.
Vabimo še druge, ki imajo željo pomagati trpečim, da pristopijo k naši dobrodelnosti.
Prijavite se lahko vsak dan v trgovini Krekovega doma.
Vsak dar kliče blagoslov na tistega, ki ga da, in je obenem v pomoč tistemu, komur je namenjen.
Za slovensko podjetnost
Tovarniški vestnik« v svoji predzadnji številki s prozornim namenom poiiatiskuje iz po-pravka Čavdek & Co. v našem listu dotičnii del, kjer ta tvrdka trdi, da se bavi z mislijo, svoje p(xljetje premestiti kam na jug, ker je tam cenejše življenje, ker je tam manjša delovna mezda in ker je tam kontingent odjeanalcev večji itd.
Podjetnost je sita naukov itd., itd., kakor da podjetnost gradi tovarne v Sloveniji samo iz ljubezni do nas ubogih Slovencev in prav nič zato, ker so tu dani gotovi naravni pogoji, ker je urejenost razmer, tehnična in intelektualna zmožnost delavstva.
Č lank ar naj raje v 52. številki > Slovenije* z dne 24. decembra lani ]>rebere sestavek: Skrbi posebne zvrsti, kjer je dovolj jasno povedano, da je največji, skoro edini vzrok, da naša industrija beži na jug, jugoslovenski nacionalni centralizem, ki je grobokop slovenskega gospodarskega napredka in tudi slovenske industrije.
Zdaj pa še to poglejmo, kdo je jiri nas podpiral in še podpira ta slovensko-protinarodni centralizem. Kmet Jie, obrtnik ne, delavec ne, jedro naroda ne. Kapital, ki je (xl naroda ločen, je zastavil vse sile in ves svoj vpliv, da bi bila vsa j)olitika pri nas protiljudska in protinarodna. Kapital pa vodi tudi našo industrijo, ki zaradi Mie-vzdržnih razmer« sili na jug.
Nam je resnično žal za vsako gospodarsko ])odjetje, ki bi moralo iz kakršnihkoli vzrokov proč z naše zemlje, ker končno le nudi delo, ki u.stvarja krtih. Žal in a m je zato ttidi, da industrijalci kljub vsemu še vedno hodijo svoja jjota, ki nLso v duhu maroda. Za naše gospodarstvo, za našo industrijo se moramo vsi združiti na tisti interesni črti, ki varuje našo podjetnost pred : blagodati« jngoslovensikega centralizma in naš narodni zaslužek ter krtih in kupno možnost pred tujo konkurenco.
Čudno postopanje občine Lesce
Na naš članek z dne 15. novembra lanskega leta štev. '22., stran 3. nam je uprav^ občine Lesce jx)-slala po zakonu o tisku dne 3, t. ni. sicer prt^kasno svoj poi|)ravek. ki ga pa vseeno, čeprav tega nismo dolžni, priobčujemo. Popravek se glasi:
Do i. avgusta 1037 je opravljal mesto občinskega tajnika v občini Тл\чсе g. Sitar Kvald, ki ie bil jm)-stavljen na to ine'sto dne 15. oktobra 1934. rred njim je opravljal to mesto v resnici g. I'erlič Zdravko, ki pa je bil od tega mesta razrešen od občinskega odbora še skupne olx ine Lesce-Degunje iz razloga, ker mu kraljevska banska uiprava dravske banovine v Ljubljani z <xllokom ni priznala kvalifikacije za to mesto. Ci. Ferlič Zxlrav'ko je bil s no^'odbo postavljen hkrati za občinskega tajnika, olKinskega slugo, šolskega slugo in organista od leta 1932. <1« 15. oktobra leta l')34. Po 15. oktobru leta 1934. pa je oprav-
Za elektriko
Vam nudi vse najusodnejše
Jože Markež
Jesenice, telefon štev. 605
Ijal mesto o1)činskep;a sluge, šolslcega sluge in organista. Dne 1. decembra leta 1935. pa je bil od ol)čin-slvc uprave skiipne občine Lesce-Begunje kot občinski sluga odpu-šičcn. šele sedanja občinska uprava ga jc i/, socialnega ozira, videč njegov težki položaj, ponovno sprejela za občinskega slugo.
Olx'inska uprava in občinski odbor je po ostavki prejšnjega tajnika popolnoma pravilno razpisala mesto občinskega tajnika na podlagi novega občinskega statuta uslužbencev občine Lesce, v katerem se zahteva šolska kvalifikacija štirih razredov srednje šole z zaključnim izpitom. Izmed vloiženih prošenj za podelitev mesta je izbral občinski odbor na svoji redni seji dne 29. avgusta leta 1957. s tedanjega tajnika, ki izpolnjuje vse pogoje občinskega statuta. Novi občinski statut se še vedno nahaja v odt^britvi pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. Ni res, da bi katerokoli nadzorno oblastvo zahtevalo ponovni razpis službenega mesta; res pa je, da je okrajno načelstvo v Radovljici sklep občinskega о(Њога zaradi nastavitve novega tajnika zadržalo, to pa iz razloga, ker je smatralo, da mora l)iti prej ]>otrjen novi občinski statut, na podlagi katerega jc bil sedanji občinski tajnik sprejet.
To je resnica pogledno »nepravilnosti« postavljanja občinskih usihižbencev občine Lesce.
1'ri spremembi šolskega sluge pa prev tako oi)-činski odbor kakor tudi občinska uprava in krajevni šolski odbor niso sodelovali, ker ima pravico postavljanja in odstavljanja šol skill slug po sedaj veljavnih zakonih izrecno le šolski upravitelj, ne pa občinska uprava ali občinski odbor, niti krajevni šolski odbor.
Pripominjam, da o kakih spremembah i>ogledno šolskega sluge ni bil obveščen nitj krajevni šolski odbor, niti občinski odbor in niti občinska uprava, temveč je bila sprememba javljena že po izvršitvi. Končno dodajam, da je to moj edini popravek in bom v primeru priobčevanja sličnih člankov brez inululj-njega vložit tožbo zaradi klevete.
1,1'see. dne 3, januarja 1938,
Predsednik občine.
Podpisani Ferlič Zdraviko, občins'ki sluga, izjavljam. da je gornja izjava g. prwlsednika popolnoma resnična.
Še naše v šopek
(»K čudnemu postopanju občine Lesce«.)
kako je občinska uprava in občinski odbor občine Lesce ])(>|)oliioma pravi bi o razpisal ine«io občinskega tajnika, kako izpolnjuje tisti, kateremu je bihi ta služba 29. avgusta 1937 dodeljena, vse (])ogojc občinskega statuta in kako tako občina Leisce ])ovsetn pravilno postopa, naj l)o <loikaz odlok okrajnega načelstva v tej zadevi % dne 17. septembra ]937.
Okrajno načelstvo v Radovljici, dne 17. sept. I<)37. Štev. 8()S4/3.
•	Odločba.
Na osnovi S 125. zak(vnu o oJičinah zadrži m (к1 izvršitve sklep občinskega odbora ine Lesce z dne 29. avgusta 1937 o ]H)S'tnvitvi Stanislava Kompare na mesto občinskega tajnika, ker ta sklep nasprotuje določbam štatuta o ustanavljanju in sistemiziranjii službenih mest ter ureditvi službenih odnosov uslužbencev občine Lesce.
Proti tej odločbi se more občinski ixlbor občine Lesce pritoi/iti na bana dravske banovine.
Razlog i.
V smislu 3. cit. štatuta, odobrenega z odločbo kr. banske uprave v Ljubljani 11. No. 536/2 z <lne (>. marca 1935, nioru imeti tajnik р(>|к)1по srednjo šolo z zaključnim izpitom. Kakor pa je iz listin, ki jih je Stanislav Kompare priložil svoji prošnji za mesto tajnika razvidno, ima imenovani samo nižjo srednjo šo'lo z zaključnim iy.pitom.
Postavitev Stanislava Kompare na mesto nasprotuje torej določ-bam veljavnega štatuta o ustanavljanju in sistemizirunju službenih mest ter urmlitvi službenih odnosov uslužbencev občine Lesce, zaradi česar sem moral sklep občinskega odbora o postavitvi ime-
3
Našim bolnim
Preko vseh borb iii težav je nad življenjem človeka vendar razgrnjen svit sončnega veselja in smehljaj na njegovem obrazu. Če je človek zdrav, če ga ne tarejo posebne duševne muke, bridkosti srca in velika razočaranja, ki so pregnala vsa svetla pričakovanja, je tako. Na splošno veJja za nas vse, da vendar nismo brez veselja in brez sreče.
Med nami pa jih je tudi dosti, o katerih vemo, kajkor sami čutijo, da je zanje ne&kaljena sreča zeiuskega življenja bila. Naši bolniki so to, priklenjeni v trpljenju na posteljo, navezani v potrebah na podporo in pomoč drugih, zdravih. Kakor na križ pribitim minevajo ure in dnevi in se talko pretakajo v razboljeni počasnosti v večnost, proti 'kateri romajo sami. Kupa gorja je zvrhana, kelih grenkobe do roba napolnjen.
Prav je, da se tudi mi s-pomnimo teh najbed-nejših. \ njihovo nesrečo bi radi kanili vsaj kapljico olajšanja. V temo življenja pričarali vsaj žarek svetlega upanja.
Ni nas Bog ustvaril za trpljenje in gorje, iz tlobrote je hotel naše življenje za čisto neskaljeno srečo in radost. — Tudi vaše življenje, trenutno z grenkim žolčem napolnjeno, ima svoj končni cilj v popolni neskaljeni sreči, v nesmrtni radosti. Srečni tisti, ki v preizkušnjah gorja vendar občutijo, kako blizu je njihovemu razibičane-mu življenju Bog in blaženost v Njem. Up imajo.
ki je glasnik življenja bodočnosti, kjer čaka plačnik za vsaiko prestano minuto, ki je bila Njemu darovana.
Kakor oltar je bolniška postelja, tkalcor darovana žrtev je bolnik in kalkor molitev, ki preko trpljenja očiščuje zmučeino življenje. Ne vemo, zakaj je taka daritev potrebna, čemu jo Previdnost zahteva. Toda vemo, da Mu tudi v njej, kakor v vsaki daritvi lahko za zgrešen osti zadostujemo, Mu lahko na poseben način hvalo dajemo in z njo iz njegovega bogastva izprosimo zase in za druge bogatih sadov. Če tkdaj, smo v teh daritvah živa podoba do smrti izmučenega Sinu božjega, da nam milosti ni mogoče odreči.
Tako trpljenje in bolezen čisti in bogati, tako je vir novega duhovnega življenja in na bežečo senco časnosti padajo prameni sončne sreče večnosti. Vse je poduhovljeno, vse je prežarjeno, vse poveličano, posvečeno, veliko, nedosežno!
Ko tako gotovo zase in za naš rod bolečima sipremlja bolnikovo življenje, ob srčni naši želji, da bi vendar bila odvzeta, z živo zavestjo krščanske vere tolažimo žalostne: Blagor žalostnim, ker potolaženi bodo. V kupo bridkosti sprejmite vsi bolni to kapljo veselja: čaka vas plačilo.
\ molitveno daritev trpljenja pa vklenite tudi nas, brate po veri, in prosite po njej za zmago božjo v hudobnem svetu, za zmago Resnice nad naklepi teme.
Iskrena beseda
»Pohoid«, glasilo jugoslovenskih nacicMialistov, jc zapisal ob obletnici 1. decembra med drugim tudi tole;
»Mladina bo tudi zasidrala to jugoslovensko misel po državi in zlasti meti nami Slovenci tako globoko, da bodo postali enkrat za vselej nemogoči poskusi Izigrati jugoblovcnsTto misel in jo predstavljati kot sovražnico Slovencev in slovenskega jezika. S ponosom si pripenja ta jugoslovenska mladina na svoje prsi jugoslovenske barve, kajti zaveda se, da bi Slovencev brez te državne trobojke že davno več ne bilo (podčrtali mi) in da je državna trobojka zrnnanji znak tistega jugoslovenskega unitarizma, ki ne uničuje niti slovenskih, niti hrvaških, niti srbskih dobrin, marveč spaja vse skupaj v eno, jugoslovensko enoto.«
i akoj za tem ]ш ponatiskuje v silnem navdušenju iz »Delavske pravice«, glasila knščanskoisocialnih delavcev pod gornjim naslovom med drugim naslednje: »V takih odgovorih se kaže vsa tragika slovenske politične zrelosti, vse zajčevstvo slovensike dejavnosti, /ato ni čudno, če vedno samo izgubljamo. Vsa stoletja slovenske zgodovine so eno samo postopno umikanje. -Nikjer in nikoli ofenzive, nikoli ni bilo iniciative v političnem življenju. Vedno samo pasivnost in politika pobiranja drobtinic. Ni dolgo tega, kar je trd gorenjski orač-kmet prav po domače. ])a v bistvu zadel in karakteriziral Slovence, Hrvate in Srbe. Rekel je, da je v naši državi tako loijo razdeljeno delovno i]M>dročje, da se ne more nihče ])ritoževati: Slovenci imamo rožen k rane, Hrvati zastavo, Srbi pu denar.«
Slovenski človek se s studom obrača od tako očitne in podle demagogije jugoslovenskih nacionalistov. Sui ga v prvem članku tako nizkotno vrednotijo z vidika njihovega tuberkuloznega nacionalizma, s po-""'iskom drugega odstavka pa predstavljajo zapostavljenost istega v taki luči, ki ni niti najmanj do-
iiovanegu nu mcsU) obfinskeKu tajnika zadržati do izvrši t vo.
Sklep obMnskcga odboru mi jc J)il sporočen s poročilom obeine Losce štev. 2198/57 z <lne 11. septembru 1937, ki Nem ка prejel dne 13. septembru 1937.
Pričiiioču o<ll(>fbu jo torej izdana v zakonitem, v
§ 125. zukoiiu o ()l>činuh določenелп roku.
Okrajni nučelnik: Dr. Vrečar.
'J'udi je stvar olkuso, <la je občinska uprava 1 resničnost svojega popravka v potrditev rcsnič-f iiosti dala potrditi svojemu uelužbiiucu g. Ferličii Zdravku. Kaj bi bilo, če bi uslužj)iMiec svoj podpis K. žujmui otlrekel? To vprašanje vstaja prod nami. Odgovoril bi lahko g. župan občine Lesce i ali pa g. FerJič, če bi si u])al.
stojna jugoslovenske misli, torej prav iste misli, za katero so pripravljeni ti demagogi iti v ogenj.
Prepričani smo, da tudi »Delavska pravica* smatra za sebe žaljivo, mešanje »Pohoda« njenih člankov med svoje blato. Če pa to ne drži, si pa moramo misliti — ker »Delavska pravica« na to ne odgovarja, niti se pritožuje —, da je to pisanje v zvezi z nekim sorodstvom. Pričakujemo pa, da bo »Delaraka pravica« branila svojo čast.
Narod pa se sam dobro zaveda, kaj mu je v Ijo-doče storiti za svojo življenjsko zaščito, v čemer je tudi ena prvih nalog, da se otrese takih nacionalnih gobavcev, ki ga hočejo na vsak način prodati za oblast. Ker bo pa poleg svoboščin branil tudi svoj jezik in čast svojega imena, bo moralo tudi glasilo njegovih nasilnikov izginiti iz seznama slovenskih časopisov.
Koledarček ZZD
»Slovenski delavec« poroča:
Izšel je ])rvi koledarček Zveze združenih delavcev, ki ga je uredil France Preželj, tisikala Misijonska tiskarna, obsega 128 strani, v platno vezan stane 8 din. Naroča se pri Zvezi združenih delavcev, Ljubljana, Čopova ulica 1.
KolotlarcVk je po svoji obliki, urejenosti in bo-guiti vsebini presenetil. Z njim je Zveza združenih delavcev ponovno dokazala, da v \-sem svojem vidnem in jamosti nevidnem delu vedno le napreduje.
Uvodne i)esede v koledarčku poudarjajo jasnost in moč načel, ki so rodile ZZD, Jci jo lx«lo brez dvoma л"0(И1е in končno zmagale med slovensikim delavstvom.
Delavec J)o našel v njem vse, kar mu mora biti v vsuJkem trenutku pri roki. Vsetl)ina socialnih zakonov je v njem vidno razdeljena, v glavnih točkah tako, da bo delavec z lahkoto razumel svojo zapisano pravico.
М(ч1 re.snimi socialnimi zakoni, ki urejajo delavčevo krušno in eksistenčno vprašanje, med tablicami mezdnih razredov in podpor bolniškega zavarovanja, dovoljenih odtegljajev za delavstvo, ki je zavarovano za onemoglost, starost in ismrt, med navodili, kako pomagati v nesreči, med valutnimi, jx>štnimi, teli ničnimi vrednostmi in merami pa se prepletajo krepiko pisana vodilna načela Zveze združenih delavcev, ki se bodo borili proti vsemu, kar ni katoliško, kar ni slovensko, da bo zaivladul nad trinošikim kapitalizmom, zloičinsko utopističnim komunizmom nov družabni red po načelili socialnih okrožnic »Rerum no-vuriim« in »Quadragesimo anno*.
KolMlarček toplo priporočamo, da si ga nabavi vsakdo, Iki je član in prijatelj ZZD.
Mi 'k t(ym besedam »slovenskega delavca« nimamo nič drugega pripomniti, kakor da koledarček ZZD zaradi njegove praktičnosti vsem, zlasti pa našim delavcem, prav toplo i)riporočamo.
če v njej iščeš poštenega razvedrila.
Vsi fantje, Bohinjci, ki ste zaposleni tu na Jesenicah, se vljudno vabite ,k sestanku — družabnemu večeru, ki ga priredimo v četrtek 20. t. m. ob 8. uri zvečer v Krekovem domu. Pridite prav vsi!
Dekliški prosvetni večer. V sredo 19. t. m. se bo vršil prosvetni večer. Igrale bodo članice dekliškega odseka. Ker je spored zelo pester, vabimo vljudno cenj. občinstvo, da se tega prosvetnega večera polno-številno udeleži.
Klubski slalom v Črnem vrhu
v nedeljo 9. t. m. je priredil ASK Gorenjec tekmo v silalomu za se-niorje in juniorje ter sankašike tekme za naslov klubs'kega prvaka. Zanimanje za to tekmo je bilo zelo veliko med juniorji, a tudi med ostalim članstvom je bilo glavno zanimanje osredotočeno na juniorje, saj je bil vsak radoveden, ali ima ASK Gorenjec v naraščaju kaj prirastka, in to takega, ki bo zmožen pozneje zastopati klub v med-khibski tekmi. Kdor pa jih je videl na tej tekmi, je lahko pomirjen zaradi klubovega zastopstva, kajti nekateri juniorji niso v ničemer zaostajali za seniorji.
Ker se je že vnaprej vedelo, da se bo pri se-niorjih vršila borba za prvo mesto med Žnidar-jem in Žvanom, Žnidar-jeva zmaga nikogar ni presenetila, kakor tudi Žvanova ne bi, ker sta si oba enakovredna in le trenutna smola je lahko vzrok neuspeha enega ali drugega. Časi:
I.	Žnidar Emil 1.41.03;
II.	Žvan Lojze 150.09;
III.	Žvan Da v. 2.19.06.
Juniorji že dalj časa
niso imeli nobene medsebojne tekme in zato je bilo težko reči ali sploh ugibati, kdo se bo plasiral na prvo mesto. Takoj po prvem toku pa se je vsaj približno lahko Sklepalo, kateri bodo prišli na prva mesta. Nekateri, kot Špec, Mi-celi L., Stare, Berton-celj J., Thaler J., so vozili, da jih je bilo kar veselje gledati. Rezultati so bili: I. Špec Franc 2.00.04; II. Miceli Leon 2v29.09; III. Stare Marijan 2.44.05.
Pri tekmi za dame je startala samo Alojzija Praček in je prevozila
f>rogo v času 4.25. Vozi-a je mirno in sigurno^ da se ji na prvi pogled pozna šola njenega brata olimpiica C. Pračka.
Pri sankaških tekmah je zasedel prvo mesto Langus 13. v času 2.3(2.05; drugo Triler L. 2.44.02.
Vsega skupaj je tekmovalo v slaloimu 6 se-
niorjev in 14 juniorјел', pri sankaških tekmah 6 sniorjev.
ЈЧа Rožci pa je priredila TK Skala tekmo v smuku, kjer si je priboril naslov klubskega prvaka P raček Ciril.
Z Gorij
Novice iz društva. Dramatiki odsek zelo marljivo dela. Priredil je lepo uspeli Miklavžev večer za odrasle in za otroke ločeno. Dne 12. decembra smo igrali v režiji g. Bižala dramo: Župnik iz cvetočega vinograda, ki je lepo uspela in smo jo v nedeljo ponovili. Na Štefanovo pa smo uprizorili igro z Goriške: Dobrava. Režiral jo je tajnik odseka. V decembru se je vršil tudi odsekov občni zbor, ki si je izvolil novega predsednika. Fantovski odsek je na pohvalo, ki jo je prejel na okrožnem občnem ziboru na Jesenicah, ponosen, čeprav ve, da jo v marsičem ni zaslužil. Kako težko je voditi odsek v takem obsegu kakor je gorjanski brez duhovnika, ve samo tisiti, ki to izkuša. Za katoliško časopisje prav pridno agi-tiramo in v novem letu prosimo Večnega, da naj nam nakloni milost, da kmalu dobimo duhovnega voditelja.
Novo leto — doba novih poslovnih knjig. Trgovina Krekov dom ima trgovskih knjig na izbiro od malih do velikih.
Slavko Savinšek:
l/Kcd 1/lfUaxd(tiO'ЈЦг
(Dalje)
Pri Kraljevih so povečerjali. Mati pomivajo, oče kade pipo in bero na pragu, mala dva ska-četa po vrtu — po ograjeni krpici. Anica sedi pri šivalnem stroju. Skozi njene misli pa stoji tehtnica in tehta; Jože — Dreja, delavec — gospod. V skledicah tehtnice pa stoji; V eni; mati delavsikih otrok, v drugi: gospa. In tehta zmerom vnovič lin vnovič: Jože — Dreja. Že ves dan, kakor že par let sem, ne samo ta dva, ampak marsikoga, ki je prijazen z njo, tudi. A zadnje leto samo ta dva. Nocoj je Dreja težji kot Jože. Njegovo pismo in besede v njem je privrglo v njegovo skledico. Ker zadnji čas je stal Jože nizko iu se je Drejeva skledica nekam visoko in lahko dvignila. Bil je bliže Jože, Dreja daleč, Jože je prišel vsak dan, Dreja ni dal glasu od sebe. Danes pa je pismonoSa zmešali tehtnico in zdaj se guglje sem in tja, a zmerom se pogreza Drejeva, četudi se Anici vidi, da bi mati brž navrgli nekaj za Jožo, ako bi za tehtnico vedeli.
E, kaj, zabrni stroj, daleč je še vse, nič se še ne mudi nocoj. Šivaj, Anica, šivaj, da mati ne bodo dejali, da si jim v nadlego. Še si mlada, še lepa, čemu ne bi, ko je vendar tako lepo biti zmerom oboževana.
In Anica šiva, a njene misli niso pri stroju, tudi Jože in Dreja sta za hip pozabljena. Kako jo je zbodla mati z očitaj očim i besedami. Seveda, na poti jim je, Anica, m oži naj se že, da bo ena skrb manj. Saj bi se rada. že zato, da pritle sama pod streho in bo preskrbljena, ali koga naj vzame? In spet prične; Dreja — Jože. Morda bi povprašal kdo drugi še? Oni mladi uradniik rad pogleda za njo in trgovec Hla<lnik tudi zmerom vroče zija vanjo. Seveda, obrisal bi se rad marsikdo vanjo, to že, ona pa noče biti brisača, njej je resno, ј oda Drejo ima rada. Tndi Jožo. Pa vendar. Drejo danes bolj kot Jožo.
»Dober veter, oče!« pozdravi pred hišo Jože.
Bog daj, Jože!«
»Čemu je spet tukaj?« si misli Anica. Nocoj bi rajši videla, da bi pozdravil Dreja.
Nič se ne mudi Joži k Anici. A ona čuti, da ga nekaj silno žene k njej. Ženske imajo zmerom slutnje, ki jih malokdaj varajo. Posebno one, ki ljubijo in kadar sovražijo.
Še pri materi se ustavi Jože, ki je stopila k očetu na prag.
»Pri vas ste pa pridni, mati. Že po večerji ste pomili.«
>0, saj vaša mati tudi. Sicer bi ti še ne bil tukaj.«
»E, so že pridni, ali vendar ni tako, kot bi moralo biti. Stari in nagluhi so, pa jim <lelo nič kaj prida ne odvrne.«
»Deklo bi jim vzel.«
»Saj še midva težko shajava. Zaslužek je komaj za življenje.«
»Ej, Jože, tebi ni hudega. Saj si varčen.«
»Ne rečem, da bi ne imel na strani neikaj dinarjev, ali teh bo treba. Naj pride bolezen.«
»Ali pa ženitev, kaj Jože.« Zateknilo se jim je, pa so le pomagali Joži.
»Saj me nobena ne mara. Kako bi se ženil!«
»Ej, ne mara, Jože. Vsaka, ki te pozna. I)i si prste obliznila, če bi j>obaral zanjo.«
»Marsikatera sne rečem. Ali, ko pa ravno tista noče, katero bi jaz rad!«
Anica v sobi je sunila v stroj in porinila šivanje od sebe. Napete ustnice so jezno vztrepe-tale.
»Pa si že povprašal?«
»Sem in nisem. Naravnost še ne, ve pa lahko, kaj mislim. Čimprej, rajši vidim.«
Mati stopijo v kuhinjo, Jože za njimi. In pridušeno, skoro šepetaj e de: »Mati, ali bi mi dali Anico?«
»Jože, nikar se ne šaili!«
»Res, mati! t,c dolgo Imam na jeziku in na srcu, ali ni bilo prilike. Danes pa je samo po sobi naneslo.«	(Dalje prihodnjič.)
Ceneno in dobro prehrano, vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v
UUDSKI KUHIN3I
JESENICE
KREKOV DOM
Vsi agitirajte za naš list! Zahtevajte „Na mejah** v vseh gostilnah in kavarnah!
Vsuk zaveden Slovenec zavaruje sebe, svojce in svoje imetje edi-nole pri nuši domači
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI
v LJUBLJANI
požar, vlom, steklo, zvonove, jamstvu, nezgode, kasko,življenje in v
„KARI'1 AS" ODDELKU
posmrtniuo, doto in starostno preskrbo
CENTRALA v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 19 — lastna palača Telefon št. 25-21 in 25-22
PODRUŽNICE: Celje, palača Ljudske posojilnice — Maribor, Loška ul. 10 in Orožnova ul. 8 — Beograd, Pašićeva nI. 10 — Sarajevo, Zvoni mirov a obala 9 — Split, Ulica XLpuka 22 — Zagreb, Ulica kraljice Marije 36
Hranilnica m posojilnica na Jcscnlcah
obrest
Hi
e vse vlo^
do_jiajv1š|e_^_zal^ iiih določene meje. Nove vlo^e i/glači^ je vedno promptno.
Za koMoicij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani; Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejee