Problem našega stenovskega gospodarskega vprašanja. (Odgovor na gospodarske zmote gosp. Bogumila Medveseka) Niscm sicer jaz poklican za to. da moram zagovarjati naša stanovska gospodarska podjetja proti zopetnim izpadom na njc s strani gosp. Medveščka v »Narodnem Dnevniku« št. 230 od 4. novembra 1925 in bi bi!a to naloga vodilnili in odločujočih faktorjev naših stanovskih gospodarskih podjetii in našega stanovskega gospodarstva, vendar se mi zdi v škodo stanu, našim ustanovam in resnici, če molčimo in pustimo, da se senzacio- nalne demagoške vesti. ponajveč brez resnične padlage širijo med učiteljstvorrr. Predvsem moram konštatirati, da so vse uciteljske gospodarske ustanove, zadruge in društva samostojna podjetja, s svojirni od organizačnega vodstva ločenimi upravnimi odbori, odvisne in odgovcrne občnim zborom lastnih zadružnikov, oziroma clanov. Vodstvo organfzaclje preko teh občnih zborov nima vpliva na ta podetja in tudi ne direktne- ga vpliva na gospodarstvo teh podjetij preko upravnih odborov. Gospod Medvešček trdi, da te gospodarske ustanove, ki nosiio učiteljsko ime, niso naše. niso učiteljske. Ce_o tako daleč ie drzen s svojo trditvijo. da ie bilo morda nekoč to naše. sedaj ni več. Ta trditev se hitro ubije sama, če pogledamo le pravila vseh teh gospodarskih ustanov. Pravila pravijo: Zadružniki Učiteljske tiskarne smejo biti le učitelji: zadružniki Tvornice učil smejo biti le učitelji in profesorji in tudi upravni odbor tega podjetja sestoii le iz učiteljev in mnogih profesorjev; člani Učit. konvikta so lahko le učitelji, Učiteljskega doma tudi le učiteljji, Učiteljske Samopomoči le učitelii in profesorji in Učiteljskega zdraviiiškega doma v Rogaški Slatini le učitel.ji. Če so elani teh podjetij lahko le učitelji in samo učitelji, potem menda ni treba dvoma, da se lahko ta podjet.,a nazivajo učiteljska in ker služijo v korist in povzdigo učiteljskega stanu. torej našo korist, jih menda tudi lahko imenuje-mo »naša«. kar s tolikim zasmehovanjem ironizira Ł¦ Medvešček. . Kako malo se je sploh poglobil gosp. Medvešček v gospodarska podjetja kaže dovoli to, da. Učiteljsko hranilnico iu posojilnico kar kratkomalo vtakne kot podjetje Učiteljske tiskarne, dasi s tiskarno nima nič skupnega in ni v nobeni zvezi ter je vsako za-se gospodarska ustanova, vsaka s svojim upravnim odborom. Zlohotna pa je .njegova izjava glede Tvornice učil, ki tudi ni d.el tiskarne in ie to sedaj zadeva upravnega odbora, ki ima na podlagi te izjave priliko, da zadevo po tiskovnem kakor po splošnem kazenskem zakonu obravnava z g. Medveščkom lahko pred sodiščem. Enako se lahko tam obravnavajo tudi druga oamigavanja, ker gospod Medvešček ni niti član podjetij. ki jih kritizira in tudi če bi bil. je njegova dolžnost iznašati stvarno kritiko naprej pri obenih zborih podjetij samih. Vsako drugo kritiziranje, ki je v škodo podjetja, ie kaznjivo. Ko se vprašanie Tvornice učil uredi. smo radovedni, ee bodo imeli oni, ki se daj demagoško begajo učiteljstvo, še toliko poguma. Da obstoječe gospodarske ustanove niso direktna last organizaeije, kar ni prav g. Medveščku, ie obsebi umevno, ker po obstoječih zakonitih predpisih biti ne morejo in morajo imeti vsaka svoj upravni odbor. Tudi ie profolematično vprašanje, ako bi bilo zdravo gospodarsko načelo, da bi bila ta podjetja direkN no odvisna od sklepov organizacije, ker ¦pri gospodarskih podjetjih morajo v prvi vrsti prevladovati gospodarski in ne drugi momenti, ki so odločujoči često pri kakih sklepih mase. Momentana dispozicija, celo pa demagoštvo ne sme imeti vpliva pri gospodarskih podjetjih, ker je to v škodo in sigurno ipropast podjetij. Qre pa gosp. Medveščku za drugo, razumem. za demokratlzacijo gospodarskih podjetij in v tem, s to temeljno njegovo idejo. se strinjam. Zato pa pravi g. Medvešček; »Koliko pa vas je, vprasam, delničarjev te akcijske družbe?« Vem, kai bi rad g. Medvešček! Da bi vsi člani organizacije bili tudi čiani vseh gospodarskih podjetjih, tako Učit. tisk&rne, Tvornice učil, Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Učiteljske Samopomoči. Učiteljske hranilnice in posojilnice, Učiteljskega doma in Učiteljskega konvikta. Tako bi moralo biti in tako bi bilo prav, da bi vsi člani imeli korist od teh zadrug in gospodarskih drustev in bi vsi člani tudi pomagali tem ustanovam, kadar bi potrebovale pomoci. Oospod MedVešček rnisli, da bi vsi člani organizacije obvezno morali postati vsaj z enkratnim zadružnim deležem zadružtiiki stanovskih zadrug in z obvezno redno članarino člani stanovskih gospodarskih društev. Tako bi moralo biti in tako bi bilo prav! Kdo pa je kriv, da ni tako? Danes so zadružniki vseh naših stanovskih zadrug poedini člani iz povečine vseh okrajnih učiteljskih društev. Pov UJU Ljubljana. Najvišje število članstva iz orav vseh društev ie dosegla dosedaj Učiteljska Samopomoč; z obvezno članarino Uciteljskega doma in Učiteljskega konvikta, pa bodeta ti društvi imeli prvi včlanjene šele vse člane vseh društev v svojih področjih. Učiteljska tiskarna je ob ustanovitvi 1. 1906. pozvala člane vseh učiteljskih društev »Zaveze« k pristopu, tako s Kranjske, Štajrske, Primorske in Koroške; ob vsakem občnem zboru se ie pozivalo v poročilih k pristopu. Od 1. 1908. dalje sem podpisani sam ponovno pisal o naši stanovski gfospodarski osamosvojitvi v »Učiteljskega Tovariša« in pozival k pristopu in obveznemu članstvit vsega organiziranega učiteljstva k naJ šim gospodarskim zadrugam in društvom. Po .prevratu je Učiteljska tiskarna ponovno pozvala potom okrajnih društev vse učiteljstvo, da naj pristopi v zadrugo. Enako je potom okrajnih društev pozival Učiteljski zdraviliškj dom k pristopu vse učiteljstvo; enako so šle ponovne okrožnice za pristop od Tvornice učil, Učiteljske Samopomoči itd. Ponovni so bili pozivi v »Učiteljskem Tovarišu«. Ne morem pa prezreti zlohotne, ponovno že g. Medvcšček pojasnjeno zadevo, da Učiteljska tiskarna, Tvornica učil, Zdraviliški dom niso delniške družbe, temveč so le zadruge, od katerih prejemajo zadružniki le obresti od zadružnih deležev. ne pa dividend z ozirom na čisti dobiček. Vse drugo gre v razširjenje podjetja in v dobrodelne učiteljske in kulturno prosvetne svrhe. In od tega je bila tudi organizacija, Učiteljski konvikt itd. že mnogo deležna. Sklepajo pa o tem občni zbori posameznih podjetij. Spominjamo sarno na številne odpise. ki so jih napravila posamezna pocijetja organizaciji, na proistor in drugo, kar ji nudijo, na darila iz čistega dobička občnih zborov itd. Če pomislimo, da bi sicer vsa ta sredstva za razvoj organi'zacije morala organizacija zahtevati od članstva in da se ie člsti dobiček teh podjetij porabljal v korist učiteljstva in prosvete, pač lahko učiteljstvo smatra ta podjetja za svoja, čeravno vsi učitelji in učiteljice še niso zadružniki vseh podjetij, kar pa lahko še pcstanejo. Občnim žborom pa ne morejo odrekati, da bodo smeli odločevati o svojih podjetjih. Ne tnorem se strinjati tudi z fiaziranjem g. Medveščka, ko proglaša sedanji odbor Učiteljskcga konvikta za nekak bojni kader v naši organizaciji, predvsem gospodarski organizaciji, ko pravi: »Zato ie ideja gospodarske osamosvojitve, katero vidijo in ipropiagirajo nekateri v rešitvi vprašanja Učiteljskega konvikta, zgrešena... Ne gre torej za konvikt v ožjem pomenu, »konvikt« je le tesna obleka, ki stno jo oblekli v sili in naglici tej veliki ideji... Vse, kar je trhlo na stavbi, bo porušeno;...« Gotovo je. da je bil konvikt oddan novemu odboru brez odpora le za to, ker smo še vedno prepričanja, da bo odbor zidal na vseh naših organizacijah, ne pa rušil, kakor proglaša g- Medvešček. O. Medvešček je storil zelo slabo uslugo Učiteljsketnu konviktu s tem, da je proglasil javno novi odbor za bojni kader in zato ni vreden, da je v nadzomem odboru Učiteljskega konvikta. Še eno izjavo g. Medveščeka moram zavrniti. On piše o zadevi načina izvedbe obvezne čianarine za Učiteljski konvikt: »Delegati niso imeli toliko razumevanja in ne toliko moči. da bi jo sprejeli. Pustila se je odločitev drustvom. In posamezna društva nai bi izpeljala to, kar ni mogla izpeljati celotna delegacija! Je-li to resno?« Grešnik te zadeve sem jaz! Na se.i ožjega sosveta v Štorah sem stal že na načelnem stališču, da obveznih obremenitev članstva z večjimi vsotami ni zdravo oktroirati s strani delegacije in ie taka vprašanja treba postaviti na nalširša tja, pred okrajna drušva, preden se napravi obvezni skupni sklep. Tovariš Lapajne sam ie izprevidel, da ie ta teza prava in ie na deiegaciji sam pristal na njo. Ako hočemo, da se taki sklepi tudi izvajajo. jih moramo postaviti v najširše odločevanje. Sedaj se je večina društev s sklepi že tu in moramo zadevo izpeljati in jo bomo tudi izvedli. ravno radi tega, ker .ie bila postavljema rešitev na pravi temelj. Drugače bi pa dvomil na uspeh, če bi sanio delegacija sklepala o tem. Tako ie tudi z drugimi podjetji in »osamosvojitvijo«. kakor naziva gospod Medvešček svoi »pohod«, ker članstvo ne bo samo osamosva.alo, temveč je treba tudi nekai plačati pri pristopu in kjer igra gospodarski moment svojo vlogo, ie treba več resnosti in informativnosti pred javnimi nastoipi. Če kje, je pri gospodarskih problemih le evolucionalna pot na m&stu in Je vsak revoluciiski ookret na škodo in gotova propast za vsako gospodarsko vodvzetje. Operiranje s stvarmi, o katerih se ni dovcij poučen in beganie učiteljstva s senzacijanii. ki baje obstoia^o in Se doga- jajo, teror in sklepi pri gospodarskih vprašanjih, ki bazirajo na umetno in momentano ustvarjenih razpoloženjih — je prosta demagogija. ki '^ pri gospodarskih vprašanjih vedno mflsčuie. Ivan Dimnik.