Kmečka irgo^ina Mnenie irgovcev o današnjih cenah blaga Glaailo trgovcev »TrgovaM list« tolmačl sedanje cene blagu sledeče: 1. Vzroki zvisanja ao poleg zunanjih tudl v tem, ker se je zvlšala carina od 13 na 14 zlatih dlnarjev. Zvišal se je davek na poalovni promet, podražile so se železniške tarife, a tudl nova davčna novela Je vplivala na zvišanje cen, ker se je zaradi tega znatno podražila režija. Režija pa se je nadalje podražlla tudi zaradl zvlšanja plač in pa mezd, zaradi uvedbe pokojninjsikega zavaravanja trgovskih namešdencev ter zvišanja drugih soclalnib. dajatev 2. Dvojne cene so v trgovtni za isto blago nekaj nemogoč^a, zato artarih zalog nl mogoče prodajatl po »tarih cenah, ampak le po novlh., kajtl sic°r si ie nemogoče nabavlti novo blago. Ce proda trgovec sto metrov blaga ali sto kilogramov 4eleza, mora za izkupiček dobitl toliko, da more po odbitku vseh režijskth stro&kov in tudi svojega zakonito dovoljenega dobi&ka, kupiti zopet sto metrov blaga ali sto kilogramov železa. Nofoen trrovec ne sme in ne more drugaiče postopatl, če seveda noCe svoje trgovine zapreti, v kar bl ga prazrii predali tudi končno prisililL Z drugačnim ravnanjem se unlM trgovlna ln uničenje trgovine pomend nanodno nesreCo. Pr«- sikrba prebivalstva s potrebščinami bd s tem bila skoraj docela onemogoCena._ Znižane cene apnenemu dušiltu Tvornica za dušlk v Rušah j« znižaia ceno apnenemu duSiku od 184 din na 140.80 din za 100 kg, franko vsaka železnlška postaja, brez davka na poslovni promet, pakovanje v papirnatih vrečah. Pla^ljivo v 30 dneh naravnost tovarni brea vsakih odbitkov. To znižanje pa velja aa.mo za vagonake pošlljke ln le za naročila, iavršena do 31. decembra 1940. Gnojilo je treba naročiti proko ministrstva. za kmetijstvo — Diporls. Dotoro pa Je, da se naročilo obenem aporofii tudl naravnost pri Tvaraici za dvižiik v RuSali. PrlporoCamo vsem kmetijsklm zadrugam in korporacljain kakor tiidl občinam, da izkarlstijo to ugodno prlllko tn nemudoma naroče za sponiladansko gnojenje pcttrebne množin« apnenega dužika, tembolj, ker velja to znižanje samo do kanca tega leta ln bodo spomladl umetna gnojila dražja. Apnenl dušiik je treba hranltl na popolnoma suhem in zrajčnem prostoru. Vrofie ne amejo ležati na goll zemlji ali na cementu, ampah na deskab, da ae gnojilo ne strdi flali tfrgovski posli s fajjino Trgovski »porazum s Švico. Nedavno smo a Švlco sklenili novo trgorvtnsko in pda<čllno pogodbo, v kateri smo ari zasig-urali najznatnejše kontlngente za les. Za lzvoz našega lesa veljajo naalednjl kontlngeatl: celuJojinl lea (cepanice) 5000 too, drva za kurjavo (žagarski odpadki) 10.000 ton, okrogli bukov les 3000 ton, okrogel les ostalega listnatega drevja 2000 ton, bukovi železniški pragovi 10.000 komadov, rezan hrastov les 10.000 ton, rezan les ostalega listnat«ga da-evja 10.000 ton, jrezan les ig-ličarjev 15.000 ton, furnijrj>i 1000 ton, (bukove) vezane ploSče 1000 tan, beljena celuloza 3000 ton. Glede okroglega. bukovega lesa in ostalega okroglega lesa liatnatega drevja je v pogodbi določeno, da ae bo izvoz iz n&še države dovoljeval sanao v oni meri, v kollkor bo Švica uvažala naš furnir in veaan les. Kar se tiče drv aa kurjavo in lesnega ogla, ae bodo vrSlla Se naknadna pogajanja. Jxvoz zaklanih buS v Nemčijo. Ravnateljstvo za zunanjo trg^mno je »klemilo z Nemčijo sporazurm o dobavi malih gwed buS v zaklanem stanju. Te buše bodo nakupovall v ttetih krajlh, kjer jfli Je dovolj, predvsem pa v dntaflki Ln vrbaski banovlni, nadalje v moravski In zetaki banovinl, kakor tudd v krajih Južno od Kolpe tn Save v banovlni Hrvatski. Izvoz debelth svlnj, kl je bil ustavljen od oktobra do 1. decembra, j« sedaj zapet proet ter se bo začel normaino razvijati. Cene kojrnze za Nem&jo. Iz Beograda paročajo, da je tja prispela posebna nemška delegaclja in se je s Prizadom pogodlla za cene koruze, kl jo bomo izvažaH v Nemdijo. Pogodba glode cen se nanaša na prve koiičine koruze, kl bodo poslane v Nemčdjo v naslednjih treii meaecih, to je do kionca f ebrtiarja. Cena bo ugodna, ni pa Se znana širši javnostl. Borabaina preja iz Italije. Nedavno Je ravnateljstvo za zunanjo trgovtno izdalo veCJe število dovoljenj za uvoz bombažne preje iz Italije. Za tretje CetrUetJe Je pm»talo nabavdtl si v Italiji še okoll 500 ton bombažne prerje, kl bo adaj uvožena. Uvoz bombaža iz sovjetske Rusije. Iz Beograda. je odpotovala delegacija naše tekstilne induatrije v Moekvo na pogajania za nakup bombaža. Konttogent bombaža iz sovjetake Rusiije znada 1 do 2 milijona dolarfetv, kar odgovarrja po današnjih cenah kollčinl oJroll 4000 ton. PreJpisl o Hravnavanju cen v državi JBaaStrjenJe konfrole oen na kmetijsko orodje In portrebščlne. Na osnovi uredbo o kontroli cen sta trgorvinski minister in miniater za aociaino politiko odločila, da ae kontrola oen v amJsli! uredbe o kontroll cen lzvaja tudl na naslednje predmete: pluge z žtvtnsko vpreg-o, plužn« glarve, brane veeh vpst, priprave za robkanj« koruze, Skropllnlce za trto In sadje, vlle, grablj«, žveplenl ovet, Slvalne utrorje za hišno uporabo, cetment, semena luoeme, detelje, repe vseh vrst, zelenjavo in atroftnio, steklo za svertllke ln okna, vrvareke izdeBce xa kmetljsko uparabo, vreCe lž kanoplje in umetna gno}0a. vseh vnat Dolo61tev oen kožam. Urad za komtrolo cen Je doloCii tele najviSje cene uuiwlm koiaon: goveja koža vseh tei 23 dtn kUogTam; telečja koža 26 dln kilogram; konjska koža 18 diin kilogram; »uha goveja koža 82.50 dtn kUogram; suha telefi|b koza 70 dtn ktlogram. Cene veljajo franiko vagon Beograd all Ljubljana. Tej oanovni ceni, kl volja za trgovce s suroviml kožaml tn za predelavalce, lahko trgavcl na drobno dodajo na raftun atrodkov In zaalužka prl govejl ln telečji kožl 10%, pri kanjakl koži pa 20%. Določltev oen koruze, fcoruzne moke bi sdroba v Slovenljl. Po uredbl glede prometa s kanu», o katerl smo plsail zadnjtč, j« banska uprava stavlla uradu za komtroilo cen aledeCi predlog' o cenah toaruzl, koruzni mokl tn sdroba v Slovenljl: Cena normabnl konizl a 14% vlage bl stala franko poataja v SlovenJjl 304 dtoi. Preprodajalcl koruze M pridtell k tej cenl prometnl davek tn običajnl trgirvaki zasluiek. Mlinl naj bi mleli mlevske Iz- delke noimalno v naslednjean razmerju: koruzni zdrob 20%, koruzno enotno moko 60%, otrobe 18%. Najvižja cena koruznih mlevskih ladelkov pcrl normalnl meljavl in prl prodajl na veliko pekx>m tn trgovcem franko mlin all skladiSče veJeta^ovca bi bila za koruzni zdrob 470 din, za koruzno moko 383 din, za otrobe 225 din. Pri večjlh nakupih bi se dajadi pod te cene popusti, ki ao v predlogu za veletrgovce določeni. Te cene še aicer niso končnoveljavno določene, toda po sedainjih izkuSnjah jih bo urad za kontrolo cen brez dvoma v cselotl dolodil in bodo uveljavljene v Slovenijl. Povišanj© odkupne cene za sladkorno peso v prihodnjem letu. Da se v naprej zasigura čim večja zasajena površiha, so na merodajnih mestlh že določiU minimalno odkupno ceno z& sladkarno peso v prihodnjem letu, in sicer na 42 dln za 100 kg, medtem ko je bila za letos odkupna cena povlSana na 32 din. Službeno poročilo IjublfansLe blagovne borze Smreka, jelka. Hlodi I., II., monte 260—320 din brzojavni drogovi 240—280, bordonaJl merkantilnl 320—370, filerji 280—320, trami oetalih dlmenzij 280—320, škorerte, končine, od 16 cm dalje 570 do 610, Skorete, paralelne, od 16 cm dalje 660—730, Skorete, podmeme, od 10—15 cm 610—670, deskeplohi, kon., od 16 cm dalje 510—560, deeke-plohi par., od 16cm dalje 540—620, les za celulozo (okroglioe), belo o6iš««n 200—230 din kub. meter, kratlce 100 kg 75—85 din. Bukev. Hlodl od 30 cm d&tfe, I., n. 215—265, hlodl za furrnir, čisti, od 40 cm dalje 290—340 deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 330 do 380, deske-plohi, naravnl, ostrorobi, I., n. 540 do 620, deske-plohi, parjeoni, neobrobljeni, monte 450 do 510, deske-plohi, parjenl, ostrrjirobl, I., n. 620 <lo 730 din kub. meter. Hraet. Hlodi I., n., premera od 30 cm dalje 265 do 415, bordonall 850—1000, deske-plohi, boules 900—1010, deske-plohi, neobrobljenl I., II. 750 do 850, frizi I.-H, Sirlne 5, 6 in 7 cm 920—1010, frizi I.-H., Sirine od 8—12 em 1120—1220 din kub. met. Ostall les. Macesen deske-plohi, obrobljeni ostrorobi 1160—1350, brest 740—850, javor 720 do 820, Jesen 790—870, lipa 700—800 din kub. meter. ieleoniftki pjragi: hrastovi 45—50 din, bukovi 25 do 30 din komad. — Drva: bukova 21.50—23.50, hraatova 19.50—21.50 din 100 kg. — Ogle: bukovo, vilano 89—99 din 100 kg. PSenloa 70 kg hl težine s 2% primesi 285 din, 80 kg hl težine z 2% primesi 310 diii, 81 kg hl težine z 2% primesi 312.50 din 100 kg. Ovea bačkl, sremski, slavonski, zdrav, suh, rešetan, franko vagon Mkladalna postaja 325 do 330 dtn 100 kg. Bž bačka, zdrava, suha, rešetana, franko vagon nakladalna postaja 355—360 ddn 100 kg. AJda zdrava, suha., refietana, franko va^ron sloveoiska nakladaJna posrtaoa 350—355 din 100 kg. Proeo zdravo, suho, reSetano, jfranko vagon sloveaiaka nakladalna postaja 350—355 din 100 kg. Mlevsld Jzdelkl. Mbka (bačka Jn banatska) Og, Ogg, franko Ljubljana skladižče 840 din; enotna krudna moka, franko Ljrubljana skladišče 455 dtn 100 kg. — Otrobi pšenlčni franko Ljubljana sklad«6e 220 dln 100 kg. Deželnl pridelkL Pižol zdrartr, na roko bran, ribnlčan 470—545 din, prepeličar 520—595 din 100 kilogramorv. — Krompir zdrav, ne manjši od kokoSjega jajca, franko slovenska nakladalna postaJa rožnlk poznl tn ranl ter kresnik 145—165 din, omeida 150—170 din, industrijskl 110—115 dln 100 kg. — Seno zdravo, suho, prešano v bale, franko alov. nakladalna poataja sladko 115—120, patoladko 105—110, kislo 95—100 din 100 kg. — Slama zdrava, euha, pSemidna, prešana v bale, franko slovemska nakladaliia postaja 55—60 din 100 kg. Stanje za mehkl les zelo trdno, za trdl les mirno, za žito 6vr»to, za mleivske lzdelke frvrsto, za deže&ne prldelko trdno. Gene goveje živine po sejmih VoH. Ptuj 7—8.50 dln, Dravograd I. 8.50 dln, II. .50 dtn, m. 6.50 dln; Slovenigradec I. 8.50 dtn, H. 7.50 dtn, m. 7 dln; Kranj I. 9.25 din, n. 8.50 dto, m. 7 dto kg žlve teže. Blld. Ljutomea- L 9 din, n. 7.50 dlm, m. 5—6.50 dhi, Ptuj 5.75—8 din kg žlve teže. Krave. PtuJ 8.75—7.50 din; Ljutofmer n. 5.50 o 7 ddn, m. 4.50—5.50 <Mn; Dravograd I. 7 din, n. 6 dln, m. 5 dln; Slovenjgradec I. 7.50 dtn, H. 6 dtn, HL 5.50 dln; Kranj I. 8.50 dto, II. 7.25 <Un, m. 6.50 dln kg žlvo teže. TeUce. Ptug 6.50—8 din, Ljutomer II. 6.50 din, III. 5.50—6.50 din; Dravograd I. 8 din, n. 7 dln, III. 6 din; Slovenjgradec I. 8 dln, n 7 din Ht 5.50 din; Kranj I. 9.25 din, II. 8.50 dim in 7 25 din kg žive teže. Teleta. Ptuj 9 dln, Ljutomer n. 8—9 din; Dravograd I. 9 dln, II. 8 din; Stovenjgradec I. 10 din, II. 9 din; Kranj I. 12.50 din, Et. 11.50 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Alaribor 5—6 tednov 110—145 dln, 7—9 tednov 150—210 din, 3—4 mesec« 220—400 din, 5—7 mesecev 410—650 din, 8—10 mesecev 660—900 din, eno leto stare 950—1250 din; 1 kg žive teže 11—13.50 dta, 1 kg mrtve teže 16—19 din. — PtuJ mladl prašiči za rerjo 150—230 din komad, 1 kg žive teže 10—12 dtn. — Kranj mladi praSiči za rejo 7—8 tednov stari 200—250 din komad. Pršut&rji (prolekl). ptuj 11.50—12 dln, Ljutomer 9—15 din, Dravograd 13 dto, SlovenjgTadee 11 din, Kranj 14—15 din kg žive teže. Debele svtnje (Speharji). Ptuj 12.50—14 din, Dravograd 15 dm, Slovenjgradec 12 din, Kranj 15—16 din kg žive teže. Mesne cene in ostali živalski produkti Goveje meso. Ljut»mer II. 14—16 din, III. 12 do 14 dtn; Dravograd I. 17 din, n. 14 din; Slovenjgradec I. 18 din, U. 15—17 din, TH. 14 dln; Kranj I. 16—18 dln, n. 15—17 din kg. Svinjsko meso. Ljutomer 18 din, Dravograd 20 do 22 din, Slovenjgradec 24 din, Kranj 22—24 din kilogram. Slanlna. Ljutomer 24 din, Dravograd 26 din, Slovenjgradec 24 din, Kranj 24—26 dln kg. Svinjska mast. Ljutomer 25 din, Dravograd 28 din, Slo-venjgradec 26 din, Kranj 26—28 din kg. Med. Dravc-grad 24 din, Kranj 32—40 din kg. IVDeko. Dravograd 2.50—3 din, Slavenjgradeo 2 din.' Kranj 2.50—3 din liter. Suro-n maslo. Dravograd 40—50 din, Slovenjgradec 50 din, Kranj 48—52 dln kg. Jajca. Dravograd 1.50—2 din, Slovenjgradeo 1.80 din, Kranj 2 din komad. Volna. Neoprana: Dravograd 30 din, Kranj 68 do 72 din kg; oprana: Dravograd 34 din, Kranj 92 din kg. Goveje kože. Ldutoiner 25 dln, Dravograd 24 dln, Kranj 30 din kg. Telečje koie. Ljutomer 25 din, Dravograd 22 dln, Kranj 26-28 dln kg. Svlnjske kože. Ljutomer 15 dln, Dravograd 8 din, Kranj 16 din kg. Gene ostalih živil in krmil žito. Ljutomer: pšenlca 300 din, Jefimen 350 dln, rž 350 din, oves 325 din, koruza 250 dln 100 kg. Dravograd: pšenica 400 din, jeftmen 300 din, rf 350 din, oves 250 din, koruza 330 din 100 kg. Slovenjgradec: pšenlca 350 din, ječmen 300 dln, rt 350 din, oves 290 dln, koruza 340 dln 100 kg. Moka. Pšenična 5—9 dln, koruzna 4—6 dim, ajdova 6—7 din kg. Flžor. Ljutomer 4—6 ddn, Dravograd 5.50 do 6 din, Slovenjjgradec 7 dtn, Kranj 6—10 din kg. Rromplr. Ljutomer 130 din, Dravograd 175 do 200 din, Slovenjgradec 200 din, KranJ 175—200 dta 100 kg. Jabolka. DravogTad L 5 dto, n. 4 dln, ni. 8 din; Slovenjgradec I. 6 din, H. 5 dln, m. 3 din; KranJ L 8 dln, IX 4.50 din kg. Hruške. Kranj H. 10 dln kg. Seno. Ljutomer 100 dln, Dravograd 100—120 din, Slovenjgradec 150 din, Kranj 125—150 dln 100 kg. Lucarna. Ljutomer 120 din, Djravograd 150 dln, KranJ 125 din 100 kg. Slama. L.jutomerr 75 dln, Dravograd 50—60 dln, Slovenjgradec 80 din, KranJ 75 dln 100 kg. Drva Dravograd 110—140 din, Slovenjgradec 125 diii, Kranj 140—150 din proetomiTiskl meter. Sejmi 16. decembra živinski: Slov. Bistrlca (name¦to 15.); govejl in svinjski: Videm ob Savi — 17. decembra: tržnl dan s. svinjami: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; govejl in konjski: Ptuj; JHvinski in kramarskd: Ljutomer — 18. decembra svinjaki: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinald in kramarski: Dolnja Lendava — 19. decembra tržnl dan s svijaml: TurniS.e; kramarsM, govejl ln svinjskl: Brežice (božičnl); živinski in kramarakl: Teharje — 20. decembra svlnjskl: Maribor — 21. decembra svlnjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Laško.