kulturno - politično glasilo
s v etovnih in domačih dogo d kov
7. leto / Številka 39
V Celovcu, dne 29. septembra 1955
Cena 1 Šiling
Znamenja časa
Vsaka doba političnega, gospodarskega in 'kulturnega razvoja človeštva ima svoja znamenja, ki jo jasno označujejo. Tako smo v bližnji preteklosti še govorili o dobi parne sile, nato o dobi elektrike. Danes pišemo in govorimo o atomski dobi. Atomska sila lahko pomeni za človeštvo ogromne možnosti gospodarskega in splošnega življenjskega napredka, atomska bomba pa lahko pomeni tudi propast in konec človeškega rodu. Zato se v zadnjem času pogosteje sestajajo možje, ki imajo v rokah usodo narodov na posvetovanja, kajti postalo je jasno, da bi danes oboroženi spopad ne vodil k zmagi enega ali drugega, temveč k razdejanju sveta.
Že dejstvo teh velikih mednarodnih posvetovanj dokazuje, da sta ta položaj spoznala tako Zapad kakor tudi Vzhod.
Sporedno s temi posvetovanji se vrstijo raznovrstni medsebojni obiski. Sovjetska zveza je odprla svoja vrata strokovnjakom iz Zapada. Zastopniki kmetijstva in industrije potujejo po Sovjetski zvezi. Enako tudi sovjetska zastopstva obiskujejo zapadne države in si tam ogledujejo gospodarske in druge industrijske naprave.
V prihodnjem mesecu se bodo zopet sestali zunanji ministri .štirih velikih’ in bodo govorili o politiki. Govorili bodo, kako rešiti vprašanje dveh Nemčij in njune zdru-žitve. Še nedavno smo slišali in brali, da Zapadna Nemčija noče ničesar slišati o enakopravnosti Vzhodne Nemčije in sedaj pa naj bi po sovjetskem ..receptu” zastopniki obeh Nemčij sedli k isti mizi! Težka bo rešitev tega osrednjega vprašanja današnje Evrope. Amerika je predlagala neke vrste kolektivni evropski obrambni načrt, pri katerem bi naj sodelovala tudi Sovjetska zve-ola. Tako izgleda, da sedaj, ko je Zapadna | Nemčija z Adenauerjevim obiskom napravila prvi korak proti ureditvi svojih odnosov z Vzhodom, poskušajo nekateri na Zapadli tudi na tej poti priti do svoje rešitve evropskega vprašanja in v tej rešitvi bi naj imeli svoje mesto poleg Zapada tudi Nemci in Sovjeti.
Jasno je, da ti poskusi pomenijo izpre-membo sedanjega zapadnega obrambnega sistema, ki hoče iz. zapadne Evrope, vključ-j no Zap. Nemčijo ter angloameriških sil ustvariti enoten blok kot protiutež Sovjetski zvezi in njenim satelitom.
Tudi razmerje med Francijo in Nemčijo ni ustaljeno. Glasovanje o statutu Posarja j' v drugi polovici oktobra bo pokazalo ali je mogoče najti primerno obliko sožitja med obema sosedoma. Tudi to vprašanje bodo obravnavali, ko bo francoski ministrski predsednik šel na obisk v Moskvo.
,,Vse je v razvoju,” tako je dejal grški filozof, vse išče tudi danes novih oblik sožitja in razvoja.
L.e na Koroškem je nekam zamegleno in nekateri gledajo nazaj ter hočejo živeti od preteklosti in zastarelih oblik. Razumemo, da se praznuje 10. oktober, ne razumemo, da ga hočejo gotovi krogi praznovati tudi v zastareli miselnosti narodnostnega nasprotja tudi sedaj, ko je državna pogodba določila in celo predpisuje enakopravnost obeh narodov. Ali ni ravno 10. oktober prilika, da tisti, ki imajo v rokah oblast, ki imajo v rokah tudi ,,pravice”, vendar enkrat spoznajo znamenja časa. Ta čas gre namreč neusmiljeno naprej in ne gleda nazaj, la čas zahteva ustvarjanje in ne jadikovanje.
Kdor niti danes še ni doumel znamenj časa, ki jasno dokazujejo, da živita na Koroškem dela dveh narodov, ki sta po svoji legi, po svoji zgodovini in vsem svojem življenju navezana drug na drugega in hočeta živeti drug poleg drugega v polni enakopravnosti, ta bo zamudil vlak, ki \ozi v bodočnost in ne v preteklost.
Predsednik Eisenhower zbolel
Pretekli teden, v noči od sobote na nedeljo, je predsednik Združenih držav Amerike nenadoma zbolel. Nastopile so težke motnje v krvnem obtoku, ki so povzročile srčni napad. Prepeljali so ga nemudoma v bolnico v bližnje mesto Denver. Eisenhower je namreč bil tam na počitnicah.
K njegovi bolniški postelji so poklicali najboljše zdravnike, ki so izjavili, da je predsednik napad dobro prestal in da je na poti k okrevanju. Vendar bo potreboval daljšo dobo počitka in ta čas ne bo smel opravljati državnih poslov.
Po ameriški ustavi ga zastopa podpredsednik, ki je sedaj še razmeroma mladi senator Nixon.
Iz celega s-veta prihajajo pisma in telegrami visokemu bolniku z željami za čim-prejšnje okrevanje. Tudi avstrijski državni predsednik dr. Kdrner in zvezni kancler ing. Raab sta telegrafično .želela predsedniku Eisenhowerju čimprejšnjo ozdravitev. Svoja voščila mu je poslal tudi sv. oče Pij XII., nadalje angleška kraljica, predsednik francoske republike, predsednik Vrhovnega
sovjeta Vorošilov, Bulganin in vrsta drugih.
Eisenhowerjeva bolezen pa vnaša tudi nemir v ameriškp notranjo politiko. Pri zadnjih predsedniških volitvah je republikanska stranka samo zato zmagala, ker je bil njen kandidat Eisenhower, ki je v Ameriki izredno priljubljena osebnost. Ker pa je malo verjetno, da bi tudi po okrevanju Eisenhovver na prihodnjih volitvah, ki bodo leta 1957, — jsajti pri srčnih boleznih se je treba varovati vseh naporov — znova kandidiral, bo za republikance zelo težko najti primernega kandidata. Iz krogov demokratske stranke pa je že čutiti prepričanje, da bo brez Eisenhovverja republikanska stranka pri prihodnjih volitvah propadla in se bo toliko zaželena oblast vrnila zopet nazaj v roke demokratov. Vendar za Evropejce imajo te morebitne, poudarjamo morebitne spremembe (saj veste, kako je s prerokovanji v politiki) zelo majhen pomen, ker se v Ameriki pri zamenjavi strank na oblasti zunanja politika države bistveno ne spremeni.
NAVODILA
deželne vlade za uradovanje
v slovenščini
Izvedeli smo iz pristojnega mesta, da je urad deželne vlade poslal okrožnico vsem podrejenim uradom z navodilom o poslovanju v slovenskem uradnem jeziku.
Vsi uradi morajo sprejemati tudi vloge, ki so pisane samo v slovenskem jeziku in na te vloge bodo stranke prejele slovenski odgovor, v smislu člena 7 državne pogodbe, kakor je na slovensko pismo krščanskih slovenskih organizacij gospod deželni glavar odgovoril v slovenščini.
KRATKE VESTI
Prof. Ludwig Adamovdch, predsednik Ustavnega sodišča na Dunaju in tvorec sedanje ustave, je pretekli teden umrl. Z njim je legel v grob eden izmed največjih avstrijskih pravnikov našega časa. Pokojnik je bil rojen v Osijeku na Hrvatskem.
Gospodarska pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko so bila prekinjena, poročajo iz Beograda, ker madžarska vlada noče primati pogodb za dobavo blaga, ki so bile sklenjene pred izgonom Tita iz Kominfor-ma leta 1948 in se brani plačati odškodnino, ki jo Jugoslavija zahteva, ker Madžarska omenjenih pogodb hi izpolnila.
Egipt bo dobil orožje od Amerike, je izjavila vlada v Washingtonu. Ta sklep je bil storjen zato, da preprečijo Sovjetski zvezi, da postane dobavitelj orožja arabskim državam. Moskva je namreč že pred časom ponudila arab. državam orožje, ki ga Angleži in Amerikanci na Bližnji vzhod niso hoteli prodajati, ker med arabskimi državami in Izraelom že dalj časa vlada napeto stanje in dobave novega orožja gotovo ne bodo pospeševale miru.
Sovjetska zveza nadaljuje atomske poskuse in v Ameriki so zabeležili novo atomsko eksplozijo na ozemlju Sovjetske zveze. Istočasno pa sovjetska diplomacija predlaga na razorožitveni konferenci v New Yorku prepoved vseh atomskih orožij.
Kardinal Innitzer, nadškof na Dunaju, je bil pred dnevi operiran in zdravniki pravijo, da je njegovo zdravstveno stanje dobro.
Podpredsednik Svetovne banke Mr. Robert L. Garner bo konec meseca obiskal Avstrijo. Kot znano, namerava ta bančni zavod investirati nekaj svojega denarja v Avstriji.
Druga največja elektrarna v Jugoslaviji, Zvornik na Drini, je začela obratovati pretekli ponedeljek. Stala je 14.5 milijard dinarjev in ima proizvajalno zmožnost 300 milijonov kilovatnih ur letno.
Zvezni trgovinski minister dr. Illig je obiskal velesejem v Bozenu na Južnem Tirolskem.
Sir John Harding, šef angleškega generalnega štaba, je bil imenovan za guvernerja na otoku Cipru, ki je zadnje mesece predmet spora med Turčijo, Grčijo in Anglijo.
Admiral Raeder je bil izpuščen na podlagi sporazuma med štirimi zasedbenimi silami, ki skupno upravljajo ječo vojnih zločincev v Spandau-u (Nemčija). Ostanejo pa še pod ključem: Baldur v. Schirach, bivši voditelj hitlerjevske mladine in gauleiter na Dunaju, Walter Funk, bivši predsednik nemške državne banke, admiral Ddnitz, Rudolf Hess, Hitlerjev namestnik, in Albert Speer zadnji minister za municijo „tisoč-letnega rajha”.
Boji v Francoski severni Afriki še trajajo in pariški politični krogi predvidevajo padec sedanje vlade pod Faure-jevim predsedstvom. Poleg težav v kolonijah, kjer je položaj težaven, se je položaj v Alž.iru znova zaostril 'in so v Frandji znova izbruhnile stavke delavcev.
General Lonardi prevzel oblast v Argentini
Po uspelem uporu je v Argentini prevzel oblast voditelj upornikov general Edoardo Lonardi. Njegove čete so konec preteklega tedna slovesno vkorakale v prestolnico Buenos Aires in on sam se je ustoličil kot državni predsednik v „Casa Rosada” (vladni palači), kjer je skoraj deset let gospodaril Juan Peron.
Proglas, ki ga je ob nastopu vlade izdal novi predsednik je zelo zmeren in obljublja povratek političnih svoboščin, nadalje ure-ditev odnosa s katoliško Cerkvijo s konkordatom, v zunanji politiki pa prijateljstvo s sosedi.
Bila je sestavljena nova vlada, v kateri je več generalov in admiralov, nekaj predstavnikov katoličanov in opozicijske radikalne stranke. Kljub popolnemu uspehu upora pa je politični položaj v Argentini še vedno težak, kajti Peronov režim je zapustil za seboj obilico nerešenih problemov in je vprašanje, ali jih bodo njegovi nasledniki znali rešiti. Predvsem je vprašanje, kako se bodo zadržali delavski sindikati, ki so pod Peronom bili deležni velikih privilegijev.
n
Državni proračun pred ministrskim svetom
Zvezni finančni minister dr. Kamitz je predložil ministrskemu svetu osnutek novega državnega proračuna za leto 1951). Za redne izdatke predvideva vsoto 26 milijard 924 milijonov šilingov, a prejemki pa izkazujejo vsoto 26 milijard in 5 milijonov. Tako je pri redni upravi predvidevan primanjkljaj 919 milijonov. Tudi pri izrednih izdatkih predvidevajo primanjljaj 941 milijonov, tako da bo skupni proračunski primanjkljaj znašal 1 milijardo 860 milijonov. V primeri z lanskim letom je letošnji primanjkljaj manjši za 739 milijonov šilingov ter se lahko reče, da je Avstrija na poti k proračunskemu ravnotežju.
Proti lanskemu proračunu so se izdatki v novem proračunu zvečali za 3.1 milijarde, a od tega je 1 milijarda samo navidezna, ker je šla za družinske in otroške doklade in za obnovo stanovanj ter je dejansko že bila izplačana, čeprav v tekočem proračunu niso bile predvidene. Za ureditev knjigovodstva so jih pa morali zato vnesti v novi proračun.
Medtem pa je pobegli diktator Peron čakal na paraguayski vojni ladji, zasidrani v pristanišču v Buenos Airesu, da se odloči njegova usoda. Nova vlada je končno pristala, da dovoli ladji prost odhod iz luke pod pogojem, da se bivši diktator le za kratek čas ustavi v sosednji državi Para-guay, a potem odide naprej v kako od Ar-gentinije bolj oddaljeno državo. Bojijo se namreč, da bi Peron iz sosednje države podžigal svojce pristaše v Argentini k rovarjenju proti novi oblasti.
Prva parada nove avstrijske vojske na Dunaju
V ponedeljek je bila na Dunaju prva parada nove državne oborožene sile ob pri-sotnosti državnegla preibtednika Kdrnerja in zveznega kanclerja ing. Raaba, ki je v svojem govoru poudaril, da po 17. letih sedaj Avstrija zopet z lastno oboroženo silo varuje svoje meje. Toplo sončno dopoldne je tudi pripomoglo k prazničnemu razpoloženju in množica je edinice avstrijske vojske navdušeno pozdravila.
Najvažnejša povečava izdatkov v novem proračunu je vsota 1.3 milijarde za plače personala ter nadalje stroški za državno obrambo in bremena iz državne pogodbe v znesku 1.2 milijardi.
Dohodki so po osnutku za 3,8 milijarde višji kot lani. Ta cenitev se opira na dejanske dohodke v prvi polovici polletja 1955 ter na splošni gospodarski položaj, ki upravičuje pričakovanje večjih dohodkov.
Osnutek bo proučila pdsebna komisija, katero tvorijo zvezni kancler, podkancler in ministra za finance ter za podržavljena podjetja.
Avstrijsko-jugoslovanska komisija za Dravo
Na isti seji je tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo Thoma poročal, da bo 5. oktobra v Opatiji ( Jugoslavija) prva seja mešane avstrijsko-jugoslovanske komisije za Dravo .
Politični teden
Po svetu
Odmevi
številni obiski v Moskvi, to je potovanje kanclerja Adenauerja in potem takoj romanje predstavnikov Vzhodne Nemčije, nadalje pot finskega državnega predsednika in ministrskega predsednika v sovjetsko prestolico so v zapadnem svetu izzvali neki nemir. Finski so Sovjeti vrnili oporišče Porkkala in Finci so prijateljsko pogodbo s Sovjeti podaljšali do leta 1975. Zastopniki Zapadne Nemčije so pristali na vzpostavitev diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo, kar je nemški parlament tudi soglasno odobril. Take soglasnosti v nemškem parlamentu že dolgo ni bilo. Sedaj so morali tudi socialdemokrati dati svoj pristanek k temu koraku, saj so ja baš oni najbolj glasno zahtevali ureditev odnosov do Sovjetov. Ta sklep parlamenta v Bonnu pa je zanimiv tudi zaradi tega, ker so Sovjeti odklonili vsak razgovor z Adenauerjem o zopetni združitvi obeh Nemčij, še več, Sovjeti so jasno povedali, da je sedanja nemška meja na vzhodu zanje dokončna. Edino, kar so Sovjeti obljubili, je bila vrnitev vojnih ujetnikov in drugih civilnih internirancev v najkrajšem času. Če je Zapadna Nemčija kljub temu zadržanju Sovjetske zveze pristala na vzpostavitev diplomatskih odnosov s Sovjeti, je to storila zato, ker Nemci pričakujejo od neposrednih stikov z Moskvo političnih koristi zase. Ravno to pa je v zapadnem svetu izzvalo nezaupanje do nove nemške politike na vzhodu. To zaskrbljenost beremo tako v angleških kakor tudi v ameriških komentarjih k nemškemu obisku v Moskvi.
Grki grozijo
Konflikt okoli otoka Cipra se je na zunaj sicer nekoliko polegel. V resnici pa posledice tega konflikta med Turčijo in Grčijo še daleč niso jasno razvidne. Grožnja Grčije, da izstopi iz Atlantske obrambne zveze, je oslabila zapadni obrambni blok v sredozemskem sektorju. In danes se že .pojavlja vprašanje, ali je bilo politično na mestu, da so Angleži v svojem stremljenju, da obdržijo vojaško posest otoka, pustili, da so se razplamtela nasprotja med grško večino in turško manjšino na otoku, kar se je potem preneslo tudi na obe državi.
Tito v Moskvo
Nemirni politični položaj okoli Turčije in Grčije izkorišča sovjetsko povabilo jugoslovanskemu državnemu predsedniku Titu, da novembra meseca obišče Moskvo. Sicer je na zunaj to le vrnitev sovjetskega obiska Jugoslaviji preteklega junija, vendar je ta obisk izredne politične važnosti za nadaljnji razvoj jugoslovansko-sovjetskih odnosov in položaja na balkansko-sredozemskem sektorju. Amerikanci so v zadnjih tednih poslali svojega najboljšega poznavalca Balkana na obisk v Jugoslavijo, kar kaže, da Amerika pozorno zasleduje razvoj v Jugoslaviji.
SADOVI KOEKSISTENCE: Po dolgotrajnih poga janjih med ameriškim poslanikom Johnsonom in zastopniki komunistične Kitajske, je na koncu vlada v Pekingu izpustila večje število Evropejcev in Ame-rikancev iz svojih zaporov in jim dovolila povratek v domovino. (AND)
Združeni narodi zasedajo
Sovjetski zunanji minister Molotov je potoval preko Pariza v Ameriko na zasedanje Zruženih narodov.
Na dnevnem redu tega zasedanja je vprašanje sprejemanja novih članic. Med temi državami je tudi Avstrija, ki bi imela sedaj po podpisu državne pogodbe vse pogoje, za članstvo. Kako bodo to vprašanje rešili ali vsaj poskušali' reševati, je drugo vprašanje, ker je 15 držav zaprosilo za sprejem.
... in pri nas v Avstriji
V notranji politiki morajo sedaj avstrijski vladni krogi reševati vprašanja, ki so nastala s pridobitvijo svobode, ki je sicer sladka, a jtrinaša tudi bremena. Vprašanje odplačil Sovjetom so sorazmeroma lahko uredili, ker so bili o tem vsi edini. Težja pa je* prebava »velikega zaklada”, kot je zvezni kancler ing. Raab označil bivšo nemško imetje.
Ministrstvo za podržavljena podjetja, ki ga vodi socialist Waldbrunner, je izdelalo načrt
za upravljanje petrolejskih vrelcev in rafinerij.
Predvidena je posebna delniška družba, podržavljena seveda, ker to podjetje spada pod zakon o podržavljenju. Proti temu se je takoj postavila Zvezna trgovska zbornica, v kateri prevladuje OeVP. Zbornica trdi, da bi bilo treba počakati s podržavljenjem, ker je treba dati možnost mednarodnim koncernom za udeležbo v avstrijskih petrolejskih podjetjih. Ta udeležba bi naj bila koristna zato, da bi bil avstrijski petrolej zmožen konkurence na svetovnem trgu. Po mnenju zbornice je namreč kupčija s petrolejem zelo riskanten posel. Resnica pa je nekoliko drugačna.
Kupčija s petrolejem je zelo dobičkano-sen posel, toda produkcijo in cene na svetovnem trgu kontrolira mednarodni koncern velikih petrolejskih družb, tako da praktično izven okvira tega koncerna ni
SADOVI KOEKSISTENCE: Miroljubni gospodje v civilnih oblekah so sovjetski častniki, ki na povabilo ameriške vlade proučujejo vojno opremo ameriških vojakov v Fort llenningu. (AND)
mogoče petroleja prodajati oz. doslej so vse družbe, ki se niso hotele ukloniti, propadle. Tako ni trgovski riziko, arflpak monopolistični položaj na svetovnem trgu raz-
V elitni kinodvorani »Normandie” v New Yorku (USA) so v avgustu predvajali film, ki opisuje življenje slovenske sirote Ivana Pirečnika, ki so ga Nemci pod okupacijo zavlekli kot otroka v Nemčijo. Tam ga je. vzredila Nemka, ki ga je vzljubila kot prava mati. Po vojni pa se je zglasila prava mati, ki je zahtevala nazaj svojega otroka. Zadevo je razsodilo končno v prid prave matere zavezniško vojaško sodišče leta 1952 v Nemčiji.
Po tej vojni so morala sodišča obravnavati vrsto podobnih slučajev in primer Ivana Pirečnika je navdihnil angleškega pisatelja Jacka Wktinghama, da je iz njega izdelal zgodbo za film, z naslovom »Razdvojena srca,” ki je zaradi svoje človečanske globine in življenjske iskrenosti doživel velik uspeh.
O premieri v New Yorku piše tamošnji največji list „New York Times”:
»Za rešitev bolečega vprašanja v tem filmu bi bilo treba večje modrosti, kot jo je
log za to, da bodo Avstrijci svoj petrolejski zaklad morda na koncu koncev morali deliti z drugimi.
Finančni minister
dr. Kamitz se je vrnil z Istambula, kjer se je bil udeležil zborovanja mednarodnega monetarnega fonda. Napovedal je, da se mednarodne banke zanimajo za udeležbo na industrijskih podjetjih v Avstriji in bodo poslale posebno študijsko delegacijo, ki bi naj proučevala udeležbo tujega kapitala pri reprivatizaciji podjetij USIA. Značilno je, da so socialisti sicer proti udeležbi mednarodnih družb na avstrijskem petroleju, a ne bi imeli nič proti reprivatizaciji nekaterih podjetij USIA.
Krediti za ozdravitev podjetij USIA
Bilo je določeno 800 milijonov šil. za ta namen, a sedaj, ko je denar že pripravljen, so pa ugotovili, da ga ne bodo toliko rabili, ker so podjetja gospodarsko še kar zdrava. Zadnja leta se je mnogo pisalo in govorilo o slabem gospodarskem stanju podjetij USIA in tako si sedaj široka javnost ne zna razložiti te nenadne spremembe.
Javnosti niso nalili čiste vode, kajti prej so Sovjetom očitali, da so delali ogromne zaslužke z avstrijskim petrolejem, a v domačih rokah bi pa to naj bila naenkrat nevarna kupčija ter da je treba zato pomoč mednarodnega kapitala.
Kot smo že pred časom omenili, je bila sklenjena
trgovska pogodba med Avstrijo in Sovjetsko zvezo,
ki predvideva široko blagovno zamenjavo med obema državama. Tako napovedujejo, da bodo prišli na avstrijski trg sovjetski avtomobili tipa Zis in Moskvič, ki odgovarjajo nekako tipom Fiat 1.100 ali pa celo Opel 01ympia, a bodo znatno cenejši, namreč od 20 do 23 tisoč šil. Za avtomobiliste se torej obetajo dobri časi, le zaenkrat so to samo časopisne vesti.
V duhu zbližanja med Vzhodom in Zapadom je
trgovinski minister Illig sprejel vabilo na razstavo strojev v Brnu na češkoslovaškem. Češkoslovaška je namreč že izglasovala v parlamentu pristop k mirovni pogodbi in že tečejo pogajanja za odškodnino za na čehoslovaškem zaplenjeno avstrijsko premoženje. Baje so pripravljeni Čehi vse lepo plačati, dočim so se pogajanja z Jugoslavijo v isti zadevi zataknila, kar se tudi pozna na odnosih med obema državama.
Dunajski nadškof o razmerju med Cerkvijo in državo.
Dunajski nadškof koadjutor dr. Jachym pa je na katoliškem zborovanju v Bregenzu govoril o razmerju med Cerkvijo in državo.
Dejal je, da Cerkev ni navadno društvo, temveč da je na svojem področju tako suverena družba kot država na svojem in da sta obe ustanovi neodvisna ena od druge. V zadevah skupnega interesa, posebno na vzgojnem področju pa je treba razmerje med obema na primeren način urediti, v duhu konkordata (pogodbe) iz leta 1934. Zahteval je, da morajo biti pravice Cerkve popolnoma zajamčene ter da je treba popraviti krivice, ki jih je zapustil nacistični režim. V tej zvezi je omenil, da je kardinal Innitzer zahteval povrnitev »verskega zaklada”, to je posebnega premoženja, iz katerega so krili cerkvene potrebe do leta 1938, ko ga je Hitler zaplenil.
imel kralj Salomon, ko sta prišli k njemu dve ženski in mu je vsaka zatrjevala, da je otrok njen. Tu gre zato, ali 'bo sirota vrnjena pravi materi, ki sp jo našli, ali pa bodo dopustili, da deček ostane pri svojih rednikih, ki so ga posinovili in vzgojili. To vprašanje, ki razdvaja srca, je v tem filmu prikazano z izrednim razumevanjem in z zavestno popolnostjo.”
O vtisih pri predstavi pravi isti list: »Ta deček namreč živi v vašem svetu. Svet pa je majhen ... Deček je tudi vaš! Pripada vam tako gotovo in iskreno, kot da ste njegov obraz imeli vsak dan pred seboj pri jedi... kot da ste njegove ustnice poljubljali vsak večer v zatemnjeni sobi in kakor da so njegova kri in njegov razum, njegova moč in šibkost, predvsem pa njegova toplina bili vaši ...
Pohvalna kritika je pritegnila prve obiskovalce, pozneje pa propagande sploh ni bilo treba. Mnogi si ogledajo predstavo celo dvakrat in ob koncu vidite odhajati ljudi s solznimi očmi.
t Dr. Matija Saruga
Iz Rima poročajo, da je dne 16. t. m. umrl na posledicah težke operacije č. g. dr. Matija Saruga, član salezijanskega reda.
Umrl je v najlepših moških letih in vest o njegovi prerani smrti bo gotovo užalostila tisoče in tisoče Slovencev, ki so bili deležni njegove pomoči, i Poznajo pa ga slovenski vojni ujetniki, interniranci in begunci v Italiji, saj je bil med vojno on prvi Slovenec, ki jim je v bedo ujetniškega življenja prinašal verska tolažila, pa tudi materialno pomoč.
Pokojni gospod dr. šaruga je bil mož zlatega srca, in kadar je vedel, da so kje Slovenci, ki jim je treba pomagati, je ni bilo ovire, ki bi ga zadržala. ' Pod fašizmom in nemško zasedbo, ko se nihče drugi* ni ganil, je obiskoval koncentracijska taborišča in v imenu sv. Stolice delil pomoč. V tedanjih časih je bilo tako, da oblasti niso niti dajale informacij o krajih, kjer so trpeli naši interniranci, toda dr. Saru- | ga je znal najti še tako oddaljena taborišča v sred-njeitalijanskih hribih ali pa na kakih izgubljenih otočkih južne Italije in pred njim so sc odprla vrata vsakega zapora in žične ograje.
Potem ko so zapadni zavezniki zasedli Rim in prodirali proti severu, je č. g. dr. šaruga nadaljeval svoje delo v prid vojnim ujetnikom. Tudi tukaj je večkrat naletel na skoraj nepremostljive težave, ker so zaradi vojne tudi ujetniška taborišča bila »vojna tajnost”, toda kadar je bilo treba pomagati rojakom, pred dr. šarugo ni obveljala nobena vojaška tajnost.
Sodeloval je z Mednarodnim Rdečim križem, ko pa je v zadnjih letih vojne Sv. stolica ustanovila jrosebno podporno komisijo, je bil dr. šaruga eden izmed njenih prvih sodelavcev. Ob koncu vojne se je pa posvetil množicam beguncev, ki so se zatekli v Italijo. Obiskoval je v rednih presledkih vsa taborišča, tolažil, bodril in za vsakogar je imel poleg vedre bodrilne besede vedno tudi primeren materialni dar. Kadar je videl krivico, ga je prevzela svel j jeza in takrat je vsakomur povedal resnico v obrif pa četudi so bili to ošabni oblastniki po taboriščih, pri katerih ravno zaradi tega ni bil posebno priljubljen. Toda ker je vršil svojo službo po naročilu Svete stolice, mu niso mogli do živega.
Pokojni dr. šaruga je bil tudi vnet pobornik gi- j banja za povrnitev vzhodnih kristjanov v katoliško Cerkev.
Prepričani smo, da bo pok. dr. šaruga lahko mirno stopil pred Večnega Sodnika, kajti zanj bodo j pričala njegova dobra dela!
„Ameriška hiša" (Amerikahaus) v Celovcu osfane
Kot je naznanil ravnatelj tukajšnje Ameriške hiše (Amerikahaus) dr. Delena, je pristojni ameriški funkcionar (Public Affairs Officer) za Koroško Mr. Dwight B. Horner ob podpisu državne pogodbe s posebnim pismom izrazil svoje čestitke deželnemu gla tj varju g. IVedenigu in mu obenem sporoči^ da Ijo tudi po odhodu zasedbenih čet ta ameriška ustanova v Celovcu .nadaljevala svoje delo za poglabljanje prijateljstva in kulturnih stikov med narodi. Deželni glavar mu je tako odgovoril: »Veseli me, da bo ameriška poročevalska služba nadaljevala svoje kulturno delovanje, s katerim pospe- I šuje razumevanje med narodi in s tem naj- j bolje izvršuje svoje glavno poslanstvo v j službi miru.”
Slovesnost v Koncertnem domu
V ponedeljek, dne 26. t. m. je bila v veliki dvorani koncertnega doma v Celovcu slovesna otvoritev »Koroških visokošolskih tednov”.
Ob tej priliki je rektor graške univerze ' dr. Lorenz podelil častno članstvo te univerze medicinskemu svetniku dr. Roman Puschnlgu, a častno meščanstvo istega znanstvenega zavoda pa je prejel ravnatelj Urada deželne vlade g. Karl Newole.
Odlikovanje medicinskemu svetniku dr. Puschnigu je univerza podelila kot priznanje za njegovo znanstveno delo na medicin- | skem in naravoslovnem polju. Direktor Urada deželne vlade g. Karl 'Newole pa je ! prejel visoko počastitev kot priznanje za za- , sluge pri pospeševanju kulturnega napred- | ka dežele po drugi svetovni vojni.
Za počastitev se je zahvalil g. ravnatelj Urada deželne vlade ter poudaril željo, da j bi se povezanost graške univerze s koroško deželo še poglobila in posebno, da bi se I »Visokošolski tedni” tudi v bodoče lepo razvijali.
UTRINKI
Tako imenovano »boljšo družbo” sestavljajo zgolj ljudje, od katerih je vsak prepričan, da vsi ostali ne spadajo zraven.
Avtomobili so kot ženske: šele čez več let postane jasno, koliko stanejo.
Zgodba Ivana Pirečnika je ganila veliki svet
Asirološki kongres v Parizu
Kako so ljudi živeli pred pet tisoč leti
Podjuni, Rožu in Zilji berejo »Tednik” ali pa Mohorjeve knjige. Tu pa tam se pa učenjakom kaj zatakne, zato se pa od časa do časa zberejo in s skupnimi močmi prebirajo starodavno pisavo in razpravljajo, kaj neki naj .pomeni.
Malo čuden naslov, boste rekli. Pa vas bo morda zanimalo. Vsakdo izmed nas se še spominja iz šole zgodb sv. pisma o Asircih in Babiloncih, ki so odpeljali Izraelce v sužnost, zgodbo o Danielu v levji kletki...
Asirologija je namreč znanost, ki proučuje zgodovino, življenje in kulturo tega starodavnega naroda, ki sega 5000 let nazaj pred Kristusovim rojstvom, a danes ga ni več na obličju zemlje.	,
Junija so imeli učenjaki zborovanje v Parizu, ki se ga je udeležil tudi ljubljanski univerzitetni profesor dr. Viktor Korošec, ki ni samo mednarodno priznan strokovnjak v rimskem pravu, ampak si je ustvaril tudi znanstveni sloves kot proučevalec pravnega življenja pri prastarih narodih v Mali Aziji. Ti so imeli svojo posebno pisavo. Niso pisali na papir, ker ga takrat še ni bilo, temveč v glinaste ploščice. Te ploščice so se ohranile do danes pod ruševinami, ki so jih v teku stoletij ali bolje tisočletij zasipali prah, zemlja, ruševine in se je preko njih razgrnila peskovita puščava.
KAKŠNA JE BILA NJIHOVA PISAVA -KLINOPIS
O tej pisavi pravi prof. Korošec v svojem sestavku, ki ga je priobčil v nekem ljubljanskem listu, da je bila od začetka slikovna, to je pisar je narisal predmet (n. pr. ptiča, ribo, žito), o katerem je bilo govorjeno. Ker je uporabljal za podlago glinasto ploščo, je predmete pogosto označil z okornimi potezami, včasih le z nekaj črtami. Črte so pisarji na začetku odebelili in tako je nasta-jp oblika klina in od tod beseda klinopis. Na ta način je pisar lahko ponazoril posamezne konkretne stvari iz zunanjega življenja, a v zadrego je prišel, ko bi naj izrazil misli, dejanja, 'lastnosti in podobno. V tretjem tisočletju so prešli k zlogovni pisavi in sicer so zgoraj omenjene slikovne znake uporabljali kot zloge v daljših besedah in tako so sestavljali besede in pojme, podobno kot na primer v nemščini iz dveh besed naredimo tretjo. (Slovenščina tega tvorjenja besed praviloma ne trpi.)
Iznajditelji te pisave so bili Sumerci, a od njih so jo prevzeli tudi Asirci in Babilonci ter jo .priredili svojemu jeziku. Ta ljudstva so živela v Mezopotaniji, v pokrajini Prednje Azije, ki je na vse strani odprta in jo omejujeta reki Evfrat in Tigris. Na ravnini se je kmalu razvila cvetoča kultura, ki je v glavnem temeljila na poljedelstvu in obrtništvu. Dežela je bila preprežena z gosto '"urežo kanalov, kajti brez namakanja bi se zemlja kmalu pod vročim soncem izsušila in spremenila v puščavo, kar se je res zgodilo, ko so ta ljudstva propadla.
Po dolgih tisočletjih so pa znanstveniki že v prejšnjem stoletju z izkopavanji začeli odkrivati stare kulture. Toda dolgo niso vedeli kaj početi z glinastimi ploščicami s čudnimi znaki, človeška radovednost pa vse premaga in tako so na koncu koncev le razvozlali te znake in danes strokovnjaki berejo te ploščice tako kot naši očanci po
KAJ JE DOLOČAL HAMURABIJEV ZAKONIK
Eden izmed najbolj zanimivih dokumentov iz te dobe je zakon kralja Hamurabija iz leta 1700 pred Kristusom. Bil je to mogočen vladar, ki je iz Babilona naredil središče svoje države. Trajala je nad tisoč let, dokler je ni uničil perzijski kralj Kir leta 539 pred Kristusom. Dvesto let pozneje pa je Mezopotamijo osvojil makedonsko-grški kralj Aleksander Veliki, največji osvajalec vseh časov, ki je Babilon napravil za prestolnico svojega svetovnega cesarstva. S propadom Aleksandrovega imperija Babilon zatone za vedno.
Iz Hamurabijevega zakonika in iz drugih dokumentov izhaja, da je ta kralj izdal vrsto odredb za trgovino, razmerje med možem in ženo, odnos med upnikom in dolžnikom, katerega brani pred prevelikim izkoriščanjem upnika. Vendar v bistvu je zgrajen na načelu suženjstva ter na tako
zvanem talionskem načelu (zob za zob, oko za oko). S posebnimi »listinami”, to je tablicami, so vladarji podeljevali posestva svojim velikašem in te dokumente imenujejo »mejnike”.
Izkopavanja pa niso vedno brez nevarnosti. Tako se morajo znanstveniki vedno varovati tatov, ki prežijo na zaklade, zlato in drage kovine, ki utegnejo priti na dan pri izkopavanjih. Učenjakom pa več pomenijo z čudnimi znaki popisane glinaste ploščice kot vse zlato in dragocenosti.
Zgodilo se je, da so učenjaki postali žrtve krvne osvete med Arabci. Ker so najeli delavce pri enem plemenu, ki je pristalo na manjše plačilo, so tega napadli pripadniki drugega plemena ter se je začelo medsebojno pobijanje pri čemer sta izgubila življenje tudi dva evropska učenjaka.
DRŽAVA |E MORALA SKRBETI ŽE TAKRAT ZA VARNOST
Letošnje zborovanje v Parizu je bilo posvečeno vprašanju ureditve prometnih [Kitov v teh starih državah. Prof. Korošec je imel predavanje o pravni ureditvi prometa. Izgleda, da je dolžnost za vzdrževanje potov pripadala nižjim krajev, oblastem. Obmejni poveljniki so imeli natančno določene dolžnosti, morali so skrbeti za vzdrževanje potov in za njihovo varnost. Že takrat so poznali blokado tujega blaga. Najbolj značilno je, da je že dva tisoč let pred Kristusom veljalo pravilo, da država jamči tujcem varnost na svojem ozemlju.
Tako nas zgodovina uči, da ni nič novega pod soncem.
cMi Im prineeui JHat'qavet oh doto ?
Ima 25 let, je lepa, bogata a še vedno sama
Sedanja angleška kraljica Elizabeta ima mlajšo sestro Margaret (Marjetico), ki je dekle čedne zunanjosti, gotovo iz dobre in bogate hiše, občudovalcev in resnih snubcev iz najboljšega angleške aristokracije ji tudi ni manjkalo, toda Margaret je učakala starost 25 let še vedno — neporočena. Zadnja leta je časopisje mnogo govorilo o ljubezni do letalskega častnika Petra Tosvn-senda, ki je bil v službi na dvoru, toda takoj po izbruhu teh govoric je bil mož premeščen v inozemstvo.
Ko je pred nekaj tedni dekle praznovalo 25. rojstni'dan, s čemer je dobila po angleških zakonih pravico, da si sama izvoli življenjskega druga, tudi brez privoljenja svoje sestre kraljice, so pričakovali obenem naznanilo zaroke s Petrom Townsendom. Toda številni novinarji in fotografi, ki so se zbrali okrog gradu Balmorala, so morali razočarani oditi, ker pričakovanega naznanila ni bilo.
Toda govorice trajajo naprej in izgleda, da ima mlada angleška princesa res namen, da poroči kakega navadnega zemljana, po čigar žilah se ne pretaka »plemenita” kri.
In dota?
Pri ženitvi je pa poleg neveste važna tudi dota. Tako se baje govori v londonskih krogih, da namerava kraljica Elizabeta, ki
je proti temu, da bi se njena sestra poročila s kakim možem meščanskega rodu, v tem primeru ji odvzeti večji del njenih dosedanjih prejemkov iz državne blagajne, kar po angleških zakonih lahko naredi.
Govori se, da sta se obe sestri sprli glede vprašanja izbire moža. Margaret je rekla
kraljici: »Saj si tudi ti hotela poročiti moža, ki si ga ljubila”, nakar je kraljica rekla: »Res je, toda Filip (vojvoda edinburški, njen sedanji soprog) je bil rojen princ”. Nadalje ji je Elizabeta rekla, da ji v primeru poroke s kakim možem meščanskega po-kolenja ne bo mogla dajati prispevkov iz njene kraljevske civilne liste. »Civilna lista” se namreč imenuje vsota, ki jo vsako leto parlament odobri za vzdrževanje kraljevske družine.
Margaret pa je baje na to odgovorila: »Seveda, ker Filip čepi na denarju kraljevske družine.”
Govorice namreč vedo povedati, da je Filip zelo varčen in da je takoj po poroki s kraljico odslovil nepotrebno služabništvo in dal upokojiti odvišne uradnike. Pred poroko s kraljico je namreč Filip bil le reven princ Mountbatten iz Grčije. Mountbatten, je prevod nemškega imena Battenberg, kajti iz te hiše izhajajo sedanji grški kralji. Filipov ded pa je prišel v Anglijo in družina se je poangležila. V svojih mladih letih je bil Filip odvisen od podpor svojih bogatejših sorodnikov ter je moral skrbno gledati na denar. Služil si je kruh kot častnik angleške vojne mornarice.
Pa da izpopolnimo sliko Margaretine dote: tudi v primeru, da jo prikrajšajo pri »civilni listi” ji ne bo treba stradati. V družini je namreč Margaret bila najmlajša in so jo zato imeli vsi najraje. Tako ji je njen pokojni oče v svoji oporoki zapustil posebno premoženje. Stari je verjetno že takrat uganil muhavi značaj svoje najmlajše hčerke.
Tudi njena stara mati kraljica Mary, ki je pred nekaj leti umrla, ji je v oporoki nekaj zapisala.
Pa tudi njena mati, sedanja kraljica-vdo-va je poskrbela zanjo. Kupila ji je letno hišo v bližini Londona in grad na škotskem.
Tako izgleda, da si Margaret lahko zibira ženina po svojem srcu, kajti tudi če ji sestra ustavi — baje pod vplivom varčnega Filipa — plačila iz civilne liste, bo imela dovolj sredstev za udobno življenje in, če bi njen bodoči mož le hotel delati, bi njegova plača bila še za nameček.
Na gradu Balmoral uživa angleška kraljevska družina poletne počitnice. Kraljica Elizabeta (levo) in njen soprog Filip, vojvoda edimburški in oba otroka. (AND)
FRAN ERJAVEC, PARIZ:
koroški Slovenci
II. DEL
(57. nadaljevanje)
Tako smo prišli torej že pred polčetrtim stoletjem tudi Slovenci do svojega prvega slovarja, ki je bil neobhodno potreben pripomoček vsem in je zato doživel še dve izdaji ter služil potem vsem našim pisale->. Ijem še poldrugo stoletje. V nekaki zvezi s tem delom je pa tudi Koroška, saj je že v prvo izdajo uvrstil tudi precej besed, ki jih je izrečno označil kot koroške, a nadaljnje slovenske koroške besede je v poznejših letih, ko se je bil še neposredno seznanil s koroško slovenščino, navajal še tudi v raznih drugih svojih jezikoslovnih delih.
Že to nam kaže, da se je Megiser za časa svojega službovanja v Celovcu vneto zanimal tudi za jezik koroških Slovencev. Ti njegovi oziri na koroško slovenščino so bili tem važnejši, ker sicer ni bilo med slovenskimi protestantskimi pisatelji nobenega Korošca (vsi so bili Kranjci). ki bi mogel vnesti v naš knjižni jezik že tedaj tudi besedni zaklad koroških Slovencev. Poznati ga je moral vsaj kolikor toliko tudi Dalmatin, ker se je bil pri prevodu Svetega pisma oziral tudi nanj. Vsak je tedaj pisal Pač v svojem narečju, ker drugače tudi mogel ni, a vsi so se trudili pisati tako, da bi jih mogli razumeti Slovenci po vseh pokrajinah. Vsi so se namreč dobro zavedali celotnosti slovenskega naroda ne glede na deželne meje in vsi, s Trubarjem na čelu, so izpričevali tudi toplo ljubezen do njegovega jezika.
Drugo znamenito Megiserjevo ddo so »Koroški
letopisi” (Annales Carinthiae) s slikami, ki jih je bil izdal v 12 knjigah že po svojem odhodu iz Celovca. Te predstavljajo prvi tiskan poskus velike celotne koroške zgodovine od njenih početkov do XV. stol., zaradi česar je veljal potem še rv vsej prvi polovici preteklega stoletja za pravega zgodovinskega veljaka, čeprav je v njih za najstarejšo dobo seveda še mnogo nezanesljivega in celo izmišljenega kakor pri večini starih zgodovinarjev, toda za XV. stol. tvori ona še danes dragocen zgodovinski vir. Njegova velika zasluga je, da nam je rešil pozabljenja premnogo važnega gradiva.
Za nas .Slovence je to njegovo delo pomembno še /lasti zato, ker v njem obširno govori tudi o starih slovenskih koroških knezih, o pokristjanjenju Slovencev in nam natančno opisuje gosposvetska ustoličenja, knežji kamen na Krnskem gradu, vojvodski prestol na Gosposvetskem jx)-Iju itd.
Koroški stanovi so nadalje s kranjskimi in Štajerskimi vred omogočili, da je dosegla slovenska protestantska književnost tudi najvišji tedaj možni vrh, to je slovenski prevod celotnega Sv. pisma. Tega je začel pripravljati J. Dalmatin že 1. 1575, a uresničiti je bilo mogoče tako veliko delo šele jrotem, ko so stanovi notranjeavstrijskih dežel vzajemno prevzeli stroške za njegov natis (od skupnih stroškov 3010 gld so prevzeli Korošci 900 gld). Pri pregledu rokopisa sta sodelovala tudi koroška predikan-ta B. Steiner in J a n ž F a š a n g iz čajnič, kar nam obenem kaže, da sta morala biti oba rojena Slovenca ali pa vsaj dobro znati slovensko.
Od natisnjenih 1500 izvodov so prejeli potem Korošci 300 iztisov za potrebe koroških Slovencev. V domovino so jih spravljali v sodih kot kramarsko blago, da bi jih
dunajska vlada na meji ne zaplenila. Pri takem tihotapljenju slovenskih knjig čez mejo so pridno sodelovali tudi Korošci, saj n. pr. vemo, da so spravili 1. 1595 prav z Megiserjevo pomočjo preko Celovca v slovenske dežele 21 sodov zadnje Trubarjeve knjige (»Hišna postila”). Imeli so nekaj časa skrite v celovškem kolegiju, katerega rektor je bil Megiser, in so jih potem od tam razpošiljali po ostalih slovenskih deželah. (Kranjci so se potem Korošcem za to še izrečno zahvalili). Za širjenje slovenskih knjig na samem Koroškem so se med plemiči zavzemali zlasti J. Weispriach, O. Lichtenstein, K. Rambschissel s Hum-perka, nekateri Pibriacherji i. dr.
Ker nemška katoliška višja duhovščina pri nas ni poskrbela za slovenske priročnike, ki hi jih nižja duhovščina v dušnem pastirstvu neobhodno potrebovala, je bila ta prisiljena posegati po protestantovskih, zlasti ker premnogi tudi latinsko niso znali. Tako je šlo največ slovenskih protestantskih knjig ravno med nižjo duhovščino, manj med plemstvo, ki je mnogo laže bralo nemške, in najmanj seveda med kmetiško ljudstvo, ker so bili tedaj še redki, ki so znali brati. Ko se je vnel v naših deželah odločilni boj med luteranstvom in katolištvom, so plenili in v celih kupih uničevali predvsem te knjige, a odločilnim krogom ni prišlo na misel, da bi jih nadomestili s katoliškimi. Patriarhov odposlanec Bisantij je 1. 1581. pisal s svoje vizitacije po slovenskem Koroškem: »Uničil sem jih (namreč protestantske knjige pri duhovnikih) več kot dva tisoč in rešil duše teh revežev, ki so brali te prevode in razlage podnevi in ponoči brez strahu in ozira na papeževo izobčenje” (v Št. Rupertu na Koroškem je n. pr. zaplenil več Trubarjevih in Dalmatinovih knjig).
(Dailje prihodnjič)
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
DOBRO NOVICO ...
... slišimo iz dneva v dan bolj redko. V vrvenju današnjega časa naravnost ni prostora za njo. Skoraj bi mislili, da je obsojena na smrt. V resnici pa ni tako, saj nas v vsakdanjem življenju ne preseneti manj dobrih poročil in vesti kot nekdaj. Današnji nakladi našega lista je priložen prospekt od Geschaftsstelle J. P R O K O P P, Wien VI., Mariah ilfer Strasse 29, ki bo vas prepričal, da sreča res ni mrtva.
VOGRČE
Popravila pri cerkvi so v glavnem končana. Stolp je prenovljen, prav tako je narejen novodobni odvod ob južni strani cerkve. Tla v stolpu so narejena iz cementa. Tudi zakristija je dobila novi pod. Zakristija kakor tudi obok stolpa sta bila prebeljena. Želimo si tudi, da bi kmalu odpeljali vso navlako pred vhodom na pokopališču, ki res ni v okras naši sicer čedni vasi. — Naprava odvoda ob cerkvi je zamisel g. inž. Dedeka; dela pa je izvršilo podjetje Glavvar iz Pliberka zelo vestno in natančno, da zasluži našo pohvalo.
Smrtna kosa tudi ni mirovala. Dne 11. junija smo pokopali skrbnega očeta in pridnega gospodarja Franca Uršiča v starosti 73 let. Štirinajst dni za njim smo pokopali Janeza Verliča, 63-letnega prevžitkarja pri p. d. Grubelniku. Henrik Černič, pomož. delavec in oče številne družine, se je v obupu obesil blizu svojega doma. Vsem prizadetim družinam naše iskreno sožalje; rajnim pa naj sveti večna luč.
VEČNA VES
Prihodnjo nedeljo, dne 2. oktobra, bo v Večni vesi slovesna posvetitev novih zvonov. Prva sv. maša bo ob pol 8. uri zjutraj, druga slovesna sv. maša pa ob 10. uri dopoldne, nato blagoslovitev. Med svečanostjo 'blagoslovitve bosta pela združena pevska zbora iz Večne vesi in Šmihela.
Vse iz bližnje in daljne okolice na to slovesnost lepo .vabimo.
ŠTEBEN V PODJUNI
Po daljši bolezni je v ponedeljek, dne 19. septembra v starosti 78 let umrla Helena Jbri v štebnu. Njeno življenje je bilo prepoln j eno z žrtvami, delom in z neizmerno ljubeznijo do svoje družine in svojih otrok, kar bodo gotovo vedeli tudi ceniti. Rajna mati je bila vsled svoje prijaznosti, ponižnosti in kuharskega znanja ter splošne izobrazbe zelo spoštovana in priljubljena vsepovsod. S svojim vedrim značajem je povsod in v vsaki družbi ustvarila prijetno razpoloženje. Večkrat smo se ji čudili, kako ona vse to zmore, ko so jo vendar vedno obiskovale razne neprilike in težave. Komaj se je znebila enega križa, ji je usoda naložila že spet drugega na ramena, toda ona je vse udarce, ki so jo srečavali v vsakdanjem življenju, prenašala res junaško, z dobro voljo in krščansko vztrajnostjo do zadnjega.
Še težje življenje se je za njo začelo, ko je zgubila predlanskim svojega moža, ki ji je bil pri vsem tem še nekakšna opora. •
Rajno smo pokopali v sredo, dne 21. septembra na farnem pokopališču v Štebnu ob navzočnosti številnih faranov in znancev iz sosednih fara. Pogrebne obrede so opravili č. g. župnik Posch ob asistenci č. g. župnika v p. W61fla, pevci pa so ji zapeli v slovo lepe žalostinke. Vsem preostalim sorodnikom, predvsem pa sinovom in hčerki, ki bodo svojo mater težko pogrešali, naše sožalje!
DOLINA PRI POKRČAH
Marijine romarje opozarjamo, da romarskega shoda v Dolini pri Pokrčah ne bo dne 2. oktobra, temveč dne 9. oktobra t. 1. Tako bo ostalo tudi vnaprej, da bo vsako leto drugi romarski shod v Dolini na drugo nedeljo v oktobru.
Spored božjih služb za romarski shod 9. oktobra 1955:
Od 7. do 11. ure sv. maše. Ves čas med sv. mašami prilika za spoved in obhajilo.
Istočasno se župni urad v Pokrčah zahvali vsem, ki so ob priliki prvega romarskega shoda spomladi darovali za cerkev in za tombolo. Z izkupičkom od tombole je bilo mogoče kriti del dolgov, ki so še ostali od dosedanjega dda pri gradnji cerkve. Obenem so naprošeni verniki, da tudi sedaj darujejo po svojih močeh, da bodo še ostali
dolgovi poplačani in da bo mogoče takoj prihodnjo spomlad ometati zidove cerkve in tako olepšari priljubljeno romarsko svetišče.
KOTMARA VES
Skozi 25 let je župnikoval pri nas pokojni župnik Konrad Mente, ki je umrl pred 3 leti, vpokojen na Golšovem in je tam pokopan.
Zaradi svoje sončne narave, po kateri je slovel daleč preko farnih meja, je bil pri vseh ljudeh zelo priljubljen. Kot zaveden Slovenec je moral za časa nacistične strahovlade tudi v pregnanstvo, ki mu je tako zrahljalo zdravje, da se ni več opomogel.
Da bi spomin nanj ostal živ, .smo mu na kvatrno nedeljo ob navzočnosti številnih faranov v okviru prisrčne slovesnosti odkrili spominsko ploščo na pokopališču.
*
V zadnjem dopisu iz Kotmare vesi se nam je vrinila neljuba napaka. Pravilno se glasi Brdovnikova mati, ne pa Brodnikova. Oprostite! Tiskarski škrat ima pač večkrat prste vmes. (Urednik).
BILCOVS
Tudi v Bilčovsu smo obhajali dne 18. 9. veselo ženitnino. čebnova Mici se je poročila in vzela za moža Antona Užnika, krojača po poklicu.
Nevesta izvira iz številne Čebrove družine. Saj se je iz te družine rodilo 16 otrok
in sicer 8 fantov in 8 deklet. Lepo je bilo videti, kako so sestro spremljali bratje in sestre pred poročni oltar. Naj ljubi Bog tudi blagoslovi mladi par in naj ju sreča spremlja skozi skupno zakonsko življenje.
VELINJA VES
Na angelsko nedeljo je bila v Velinji vesi vesela ženitnina. Poročila se je najmlajša Rupijeva hčerka, Kornelija-Angela Kru-šic. Svojo roko je podala pridnemu fantu Francu Stingler, p. d. Tomanovemu na Ve-savi.
Poroka se je vršila pred sv. mašo. Mnogo povabljenih gostov je spremljalo blagi par k cerkvici v Velinji vesi, kjer je mladi par' zvezal k večni ljubezni domači g. župnik. Obed so pripravili v rojstni hiši pri Rupi-ju, kjer so se dobro imeli in veselili vsi povabljeni. Mlademu paru želimo prav obilo božjega blagoslova in sreče v zakonskem živ-1 jen ju.
KAJZAZE f Janez Miškulnik
Koncem avgusta je zatisnil oči blagi Mar-nikov oče, Janez Miškulnik v Kajzazah.
Dolga bolezen ga je vrgla, sicer še krepkega moža, na bolniško posteljo. Pred leti ga je zadela huda nesreča. Ko se je zbirala nevihta nad našimi kraji, je udarila strela v Marnikovo hišo in je moža, ko je bil v sobi, zadela strela in ga hudo ranila. Nož, ki ga je imel v žepu, je strela na koncu stopila in je dolgo bolehal na tej nesreči. A njegova krepka narava je tudi to prebolela in spet je bil precej pri zdravju, dasi ni več bil tako močan, kot prej. Zadnje mesece pa je moral mnogo trpeti na tem, ker je dobil razširjeno srce. Vsa zdravniška pomoč je
bila zastonj. Tako ga je 28. VIII. rešila smrt njegovega trpljenja.
Bil je mož blagega značaja, zaveden Slovenec, ki je kaj rad prebiral Mohorjeve knjige in tudi druge slovenske liste. V svoji bolezni je večkrat z otroško pobožnostjo prejel sv. zakramente in tako je šel dbbro pripravljen po večno plačilo.
Mnogo ljudi se je zbralo 31. VIII. pri Marniku v Kajzazah, da mu izkažejo zadnjo čast in ga spremijo na pokopališče naše farne cerkve. Pevski zbor mu je zapel na domu in pri grobu žalostinke, saj je bil vedno prijatelj slovenske pesmi. Žalostni Marnikovi družini izrekamo iskreno sožalje in priporočamo njega, ki je bil dober gospodar, sadjar in skrben družinski oče, v blag spomin. — Naj počiva v miru!
SLOVENJI PLAJBERK
Spet se je nabralo precejšnjo košaro novic in sicer veselih in žalostnih. Na kratko hočemo najprej omeniti poroke, ki so se vršile letos v naši fari. Za zakonsko življenje sta si podala roke g. Jehart Ogris, pd. So-šeilcov, in gdč. Herta Trušnik iz Kaple. Stanujeta na Bistrici v Rožu, kjer je Jehart kot trgovski pomočnik zaposlen. Drugi par je bila Micka Potisk, ki se je poročila š šoferjem Antonom Lach iz Celovca. O poroki tretjega para — Pepca Ogris, pd. Pošin-gerjeva, in Stanislav Vauti — smo na tem
mestu že poročali, četrti par, ki si je obljubil večno zvestobo, sta bila domačina: dolgoletni pismonoša Jakob Ogris in Micka Traunig, pd. Pavelnova. S tem dnem je Jaki svojo poštno torbo obesil na žebelj in se rajši preselil na nevestin dom. Peti par je bil Pavli Stornig in Marija Mishenthaler iz Zgornjega Koroškega. Ozekarjev Peter na Bistrici, po poklicu učitelj, si je izbral za življenjsko družico učiteljico Jozefino Bartl in sta si izprosila pri Mariji na Otoku božjega blagoslova.
Prvo nedeljo meseca avgusta sta.se poročila tovarniški delavec Gregor Ogris v Borovljah in Martina Kropivnik, drugo nedeljo v avgustu pa Peter Ogris, pd. Perhovcev, in Edith Wrumnig, doma iz Gorenč. Zadnjo nedeljo meseca avgusta sta stopila pred poročni oltar kar dva para: Tini in Mipi Ogris, dve Pošingerjevi hčerki; Valentin Steiner — delavec v Beljaku — in Franc Eg-ger — šofer v Gradesu.
Novoporočencem želimo mnogo sreče v novem stanu!
Sedaj se pa spomnimo na kratko še življenja od druge strani. Pri Kuglerju se je smrt oglasila najprej in odvedla v večnost rent-nika Siegfrieda Tarman v starosti 53 let. Teden navrh pa je umrla čisto nepričakovano Hantovceva mama Ana Wieser, 75 let stara. Dne 1. avgusta je po trudapolnem življenju in težki bolezni zaspal v Gospodu Marki Sparonz. Zadnje mesece je bil priklenjen na bolniško posteljo in je prenašal vse bolečine Bogu vdano. Rajni je umrl v starosti 80 let. Dan navrh, to je dne 2. avgusta je umrla v 79. letu svoje starosti Bu-kovnikova mama Franca Lauseger. Komaj je preteklo nekaj časa, ko je prispela vest, da je v celovški bolnici umrla Marija Ogris,
pd. Starinjakova Mojci. Rajna Mojci — stara 75 let — je trpela precej na živčni bolezni. Naj podeli Bog vsem umrlim večni mir!
Naša farna cerkev je bila nujno potrebna j poprave. Gospod župnik so oznanili v cer- : kvi, da bo pač treba zbirati denar in natu- | rafije. Ne bi si mislili, da bo to šlo tako hitro. V ponedeljek, dne 5. septembra smo že pričeli z delom in kar dobro napreduje, ker se je treba bati neugodnega jesenskega vremena. Dnevno so zaposleni štirje najeti de- | lavci, večkrat pa pride še kakšen prosto- j voljec. Delo je prevzela tvrdka Arnold in smo prepričani, da bo projekt izvršila v splošno zadovoljstvo nas vseh faranov.
Starinske najdbe v spodnji Ziljski dolini
Deželni muzej za Koroško je izdal naslednje poročilo o izkopavanjih na Zilji:
„Na razsežnem pašniku soseske v Drev-Ijah, na južnem bregu Zilje pod visokimi skalnatimi pragovi Dobrača je pred nekaj leti carinski uradnik Laggner iz Vrat postal pozoren na čudno raztreseno vrsto polkrožnih gričkov. Iz središča večine teh holmov je štrlel kos apnenčastega .kamna. Na zemljepisni karti je kraj naznačen kot Dert. Slovensko besedico je mogoče na več načinov razlagati, ki pa niso brez pomena in nam tudi danes koristno služijo. Pašnik meji na jugu na približno 20 m visok in 300 m dolg ploščat nasip iz mešanega materiala, na katerem je tudi ivideti podobne holme. Ljudstvo pravi temu nasipu Gračenica, to je grajski grič.
Na podlagi Laggnerjevega poročila je Deželni muzej zadevo natančneje preiskal, tako v zgodovinskem kot v naravoznaiv stvenem pogledu, ker je ta pojav doslej bn nepoznan.
Lani je kustos za predzgodovinska raziskovanja major v pok. H. Kohla začel z izkopavanji na »grajskem griču” in ugotovil, da dva kupčka apnenčevega grušča pokrivata grobove. Našli so tudi žare (posode) s pepelom mrtveca.”
Nadalje pravi poročilo, da so letos nadaljevali z izkopavanji ter so ugotovili, da niso bili vsi grički grobovi. Na tako zvanem grajskem griču so vzbokline imele posebno obrambno nalogo in, ko so kopali dalje v globino, so naleteli na ostanke debelega suhega zidu. Predmeti, ki so jih doslej našli, kažejo, da gre najbrž za ostanke kakega ljudstva iz časa venetsko-ilirskega preseljevanja kakih tisoč let pred Kristusom, v bronasti dobi.
r() ho zji hram
Molitvenik za mladino, priredil dr. Metod Turnšek, Celovec 1955.
Izšel je pod zgornjim naslovom molitvenik, ki je namenjen predvsem mladini. Na 304 straneh je razvrščena njegova bogata vsebina. Najprej nam govori o liturgiji, predvsem o sv. maši. Nato je nakratko opi-s;wio cerkveno leto. Ta prvi del molitvenika bi lahko imenovali osnovno liturgično vadnico. Sledi razlaga božjih in cerkvenih zapovedi. Sredstva milosti, sv. zakrament in molitev so razložene v naslednjih poglavjih. Kratko, vendar skrbno izbrano je število molitev za vsak dan, za osebne zadeve, za razne zadeve, za sv. obhajilo in najvažnejše pobožniosti. Zaključi molitvenik izbor nabožnih ljudskih pesmi.
Vsak molitvenik ima namen gojiti pravo pobožnost, skuša pripeljati kristjana do prave molitve kakor to že ime pove. Verni kristjan gotovo najlepše in najbolje takrat moli, kadar moli in živi s sv. Cerkvijo. Cerkev pa svoje najlepše molitve opravlja pri sv. daritvi, ki je središče cerkvenega življenja, pri delitvi sv. zakramentov, ko se v cerkvenem letu spominja najvažnejših dogodkov iz Jezusovega in Marijinega življenja in slednjič ob praznikih svetnikov.
Kdor hoče živeti s Cerkvijo in biti deležen v obilni meri njenega nadnaravnega življenja, mora v svoji molitvi hoditi po poti, ki jo je sv. Cerkev pod vodstvom Sv. Duha pokazala, ali, kar je isto, živeti mora liturgično. Ta molitvenik je napisan po teh smernicah in ga zato živo priporočamo ne samo mladini ,ampak tudi odraslim, saj bodo v njem tako eni kakor drugi našli smernice k resnični in globoki pobožnosti, k življenju s sv. Cerkvijo, k zakrametalnemu življenju. Naj bi se novi molitvenik čimbolj razširil in pripomogel na ta način k bolj I globokemu in pristnejšemu krščanskemu . življenju, v katerem je naša rešitev. P.
Kmetijska šola v Tinjah
Tudi letos bo zopet v Tinjali kmetijska šola za kmečke fante. Pouk bo trajal 6 mesecev, to je od ZAČETKA NOVEMBRA DO SREDINE APRILA. Fantje, ki so lansko leto obiskovali kmetijsko šolo v Tinjah, so namreč izrazili željo, da naj šola traja vsaj pol leta; lansko leto je trajala le dobre tri mesece.
Tako fantje, kakor starši, katerih sinovi so lansko leto obiskovali kmetijsko šolo so bili zelo zadovoljni s šolo in so se osebno in pismeno zahvalili za vse, kar jiril je šola nudila. Letos pa bodo fantje gotovo še bolj zadovoljni, ker se je letošnje poletje ustvarilo marsikaj novega, kar bo učenje in praktične vaje v go spodarstvu znatno olajšalo in izpopolnilo.
Kmečki fantje, prijavite se takoj in sicer na naslov:
Kmetijska šola, Tinje (Bauerlicher Bildungshof, Tainach).
Prijavite se lahko pismeno ali še bolje osebno. Vsa pojasnila dobite ali osebno ali pismeno pri vodstvu kmetijske šole v Tinjah.
Strokovna izobrazba
Misli k knjigi prof. L. Lbhra: „Extensiv einrichten, intensiv fiihren”, ki jo je izdala Deželna kmetijska zbornica.
Našim gospodinjam
Otroci hodijo
Profesor dr. Ludvig Lbbr je napisal knjižico „Extensiv einrichten, intensiv fiihren”. V njej opisuje, kako bi bilo treba eskstenziv-no gospodarstvo dvigniti — izboljšati in ga v tej višini vzdržati. Naj navedem nekaj glavnih misli njegovega strokovnega dela. Pisatelj piše:
Avstrija, ki je v zadnji vojni izgubila o-gromno delovnih moči in obdelovalne zemlje, je kljub temu gospodarsko toliko napredovala, da sama pridela 83 odst. živil, potrebnih za prehrano prebivalstva. Primanjkljaj tvorijo krušna žita in močna krmila zia vzrejo mlade živine, prašičev itd. Poleg tega pravi, da bi bilo treba toliko več pridelati, da bi kvalitetno dobre pridelke lahko tudi izvažali. Agrarna politika pa mora gledati na to, da se dosežejo primerne cene domlačih pridelkov in na ta način omogočijo boljšo eksistenco manjših gospodarjev, v prvi vrsti onih, ki živijo v manj rodovitnih hribovitih legah. Strokovnjaki trdijo, da bi tudi v hribovitih krajih lahko veliko večino dela opravili s stroji ter s tem
če bi bližnje parcele spremenil v njive, ki zahtevajo več delovnih moči* a daljne pa v •travnike, « katerimi je manj dela. — Glede uporabe umetnih gnojil je mnenja, da jih nekateri gospodarji zato ne uporabljajo, ker jih ne poznajo in zato podcenjujejo njihovo vrednost.
Pri živinoreji je pa treba rediti le živali, ki dajo največ koristi. Močna krmila se izplača dajati le živini, ki jih najbolje izkoristi. Imeti je treba samo toliko živine, kolikor jo bodo mogle domače delovne moči streči in kolikor je bo mogel prerediti z domačimi pridelki. To velja zlasti za kmeta, ki je zdlo oddaljen od mesta. Bliže mesta, kjer se na trgu lahko vse proda, se izplača kupovati močna krmila za živino in umetna gnojila za njive, travnike in sadovnjake. Le tako bp naše gospodarstvo dobičkanosno.
Gospodar, ki se posveča intenzivnemu gospodarjenju, pa mora imeti za to potrebno izobrazbo. Zato mora kmet poskrbeti, da bodo njegovi otroci dobili potrebno strokovno izobrazbo in tako vzgojeni, da bodo ime-
NEKDAJ IN SEDAJ
Pogovor v kmečki družini je nanesel na življenje naših kmetov pred petdesetimi leti. Življenje je bilo takrat trdo in skromno. Ponekod so orali še z lesenimi plugi, umetnih gnojil niso poznali, zato so bili pridelki majhni.
Danes pa je vse drugače. Kjer so bili nekoč kolovozi, so asfaltirane ceste in namesto z lesenimi plugi orjejo z železnimi, ki se zasadijo globoko v zemljo. Vole in konje je nadomestil traktor in večkrat stroj v enem dnevu opravi delo, za katerega je prej človek z živino rabil cel teden. Tudi donos zemlje se je zvišal.
Toda kmetovanje je postalo veliko bolj zamotana stvar kot nekoč. Vsak teden slišimo in čitamo o novih, uspešnejših načinih obdelovanja zemlje.
Če hočeš sebi in svojim otrokom blagostnja, moraš skrbeti za to, da boš kmetoval z modernimi sredstvi in zato je potrebno, da si poučen o najnovejših pridobitvah in izkušnjah v kmetijstvu. To znanje daje Kmetijsko gospodarska šola v Tinjah (Bauerlicher Bildungshof Tainach) in starši, ki hočete svojim otrokom dobro, prijavite svojega sina v to šolo, ki se bo začela dne 7. novembra in bo trajala šest mesecev.
prihranili veliko delovnih moči za ostale parcele, ki jih ni mogoče obdelati s stroji.
Vsak kmet naj ohrani in drži delovne moči na kmetiji, da ne bodo odhajale v mesta, v tovarne in obrtne delavnice. Kmečki človek navadno ne najde več poti nazaj na kmete, če je zaposlen v obrti in industriji, če bi odvzeli od rodne grude potrebne delovne moči, bi se rodovitna oziroma obdelana zemlja spremenila v ledino. Da to preprečimo, moramo porabiti vsa sredstva, da se število kmečkih ognjišč ohrani in še poveča. Poskrbeti je treba za tisoče kmečkih družin, ki se borijo za obstoj. Zato tudi kmetje opravičeno zahtevajo višje cene svojim pridelkom. - Delo naprednega kmeta je bogato poplačano z visokimi in kvalitetnimi pridelki.
• Kmet bi tudi več pridelal, če bi sejal prvovrstno in razkuženo seme. Uporaba dobrega semena da ravno toliko dela kot uporaba slabega, a pridelek se poveča za 10 do 30 in več odstotkov. — Več koristi bi imel,
li veselje do kmečkega dela. Tudi sam mora dobiti čas za nadaljnjo izobrazbo, ki mu jo dajo kmetijska predavanja, tečaji, ekskurzije, branje gospodarskih člankov, knjig itd. Na žalost je še vedno vse preveč gospodarjev, ki za to še nimajo dovolj časa in smisla.
Kadar domače delovne sile ne zadostujejo, je potreba posluževati se tudi najetih delavcev za intenzivno obdelovanje zemlje. Gospodar, ki nima dovolj delovnih moči in sredstev za vzdrževanje velikega grunta, zlasti še v hribovitih krajih, bo kaj kmalu prešel v ekstinzivno gospodarjenje. Res dober gospodar je tisti, ki zna svoje gospodarstvo iz slabega ali ekstenzivnega gospodarjenja spraviti v intenzivno in ga tudi stalno na tej višini ohraniti. — Mnogi gospodarji mislijo, da bodo živeli kar sami zase. Nehote je pa le sosed odvisen od soseda. Le v močni skupnosti je obstoj kmečkih družin. — Nad vsem je pa ljubezen do rodne grude in dela na njej. V tem je bodočnost našega kmetijstva.
Načrti za avstrijski petrolej
Novo šolsko leto se je pričelo. Prineslo je skrbi šolarjem in njihovim materam. Doma je zdaj sicer več miru, a skrbni materi prinese vsak šolski dan polno vprašanj.
Najprej skrb: ali bo otrok, ki je stopil prvič v šolo, dober učenec? če je že bil v .šoli, nas zanima, ali bo letos zdeloval bolje ali se bo morda poslabšal. Kakšen bo njegov učitelj ali učiteljica? Ali bo deležen v šoli dobre vzgoje? Ali ne bo šolska vzgoja nasprotovala vzgoji doma? Ali bo imel dovolj prilike spoznati lepoto materine govorice? Kakšna bo njegova družba v šoli, na poti domov? Kdo bo njegov prijatelj?
Vsa ta vprašanja dajo dovolj misliti dobri materi. Če bo hotela dobiti nanje odgovore, ne bo smela pustiti vnemar otroka in šolo, kot na žalost nekatere matere: oddahnejo se, da odide otrok v šolo, češ bo vsaj spet malo več miru doma. Kako mu gre v šoli, s kakšnimi prijatelji se druži, za vse to pa. nimajo časa, da bi se zanimale. Nujna podlaga za dober napredek otroka v šoli pa je sodelovanje doma in šole.
Zanimajmo se, kdo je otrokov učitelj. Pojdimo včasih k njemu in ga povprašajmo, kako naš otrok uspeva v. šoli, kako se vede, kakšno družbo si je izbral. Dober učitelj, ki hoče biti otroku tudi vzgojitelj, nam bo vse to rad povedal. Doma z otrokom govorimo o šoli: kaj so se učili; ali je znal, če je bil vprašan; kaj so dobili za nalogo; kako je bilo na poti domov iz šole itd. Z zanimanjem za šolo v otroku vzbudimo veselje do šole; ohranimo njegovo zaupanje, da nam tudi pove, če ni bil priden v šoli; če so bile kakršne koli nevarnosti zanj na poti domov in podobno. Seveda moramo biti zelo previdne v razgovoru in pouku, da nam ne bi otrok kdaj kaj iz strahu pred kaznijo zamolčal. Otrok naj čimveč sam govori. Navajajmo ga k temu! Ne mučimo ga z neprijetnimi vprašanji! V prijaznem razgovoru z njim nam bo vse sam povedal.
Pri mlajših je prav, da pregledamo, če ima v redu šolske reči. Kakršnega reda se
V	našem notranjepolitičnem pregledu smo na kratko omenili spore med političnimi strankami glede uprave petrolejskih • vrelcev. Tukaj pa navajamo nekaj podatkov o bodočih produkcijskih načrtih.
Kot javlja .Sozialistische Korrespondenz’, bo letošnja proizvodnja surove nafte dosegla verjetno 3,5 milijonov ton, kar je nekoliko več, kot je bila največja količina, ki so jo načrpali Sovjeti.
V	prihodnjih letih bodo avstrijski strokovnjaki še enkrat izmerili in proučili ležišča petroleja, ker baje sovjetski geologi niso imeli dovolj preciznih priprav za merjenje. Nadalje pravijo, da je sedanja predelovalna tehnika zastarela in da gre v izgubo mnogo snovi, posebno plinov, ki bi jih lahko koristno izrabili. Tako računajo, da gredo v izgubo velike količine zemeljskega plina. Prve investicije bodo torej služile za zgrad-njo naprav za izkoriščanje zemeljskega plina. Nadalje hočejo tudi izboljšati kvaliteto izdelkov in predvsem temeljiteje izkoriščati
zopet v šolo
bo navadil prve mesece šole, takega bo o-hranil skozi vsa šolska leta. Seveda naj bo materino oko vedno budno nad njim, a čim manj opazno.
Ob pravilnem sodelovanju doma in šole mora vsak povprečen otrok napredovati. Če naš otrok v šoli zaostaja, potem nekaj ni v redu z njim ali pa — z. nami, čeprav najraje v takem slučaju zvračamo vso krivdo na slabega učitelja ali učiteljico, ki našega »zapostavlja”, ga ima „na piki”.
S šolo in šolanjem otrok je dosti težav in dosti stroškov, toda dobra šola je največja in najboljša dota, ki jo more dobiti naša hči in najboljši osnovni kapital, s katerim lahko začne naš sin.
Nekaj iz vzgoje naših malčkov:
Hranilnik
Kdo še ne spominja malih hranilnikov, ki smo jih imeli kot otroci? Ta reč je danes skoro izginila iz naših domov. In vendar! S hranilnikom, ki ga je darovala svojemu otroku kot priznanje za ta ali oni uspeh, ima mamica v rokah močno orodje za njegovo vzgojo.
Seveda mora otroku vselej povedati, v kakšen namen naj hrani denar. Ko bo imel toliko in toliko, bo lahko kupil lepo knjigo ali kako drugo koristno stvar, ki si jo želi.
Denar, ki si ga otrok sam prihrani, je zdrav v pravem pomenu besede, ker kot vzgojno sredstvo tudi nekaj zaleže; otrok se ga navadi pravilno vrednotiti. Da bo tak otrok denar pravilno obračal, ko bo dora-stel, ni treba posebej poudarjati. Morata pa mamica ali oče paziti, da se otrokovo varčevanje ne sprevrže v skopuštvo, ki se v odraslem človeku spremeni v sebičnost in nevoščljivost.
Otrok mora vedeti, zakaj varčuje, vedno mora imeti pred sabo cilj, ki ga bo dosegel, ko bo prihranil določeno vsotico.
KUHINJA
surovine, to je pridobiti iz njih več bencina.
Toda stvar ne bo tako zlahka šla. Sedanja avstrijska petrolejska uprava zaposluje 8700 delavcev in 1700 uradnikov. Delavce, ki so zaposlenih pri vrtalnih napravah, so Rusi strokovno dobro izvežbali. Toda težave so pri vodstvenem strokovnem osebju. Po odhodu sovjetskega strokovnega osebja je ostal na petrolejskem področju le en sam avstrijski diplomirani rudarski inženir. Zato sedaj iščejo strokovno vodstveno osebje.
Zagrebški fižol. 40 dkg svežega prašičjega mesa, 5 zelenih paprik, 5 paradižnikov,
1	čebula, 4 žlice olja, 1 žlica moke, 1 kg stročjega fižola, sol. V kozico naloži na rezance rezano, iztrebljeno papriko, olupljen, zrezan paradižnik, na kosce zrezano meso in čebulo. Polij z oljem ter pari 1 in pol do
2	uri. Nato potresi malo z moko in še popraži. Na rezance zrezan, mlad stročji fižol skuhaj posebej v slani vodi. Odcejenega stresi k mesu, prilij kropa, če je pregosto, ter še nekoliko pokuhaj.
Gorenjski krapi — ljudska jed. '/2 litra ajdov? moke, 1 jajce, sol, mlačna voda. Nadev: skuta ali sir, 1 jajce, sol. Zabela. Ajdovo moko popari. Ko se nekoliko ohladi, osoli, prideni jajce in toliko mlačne vode, da pogneteš testo. Skuto ali sir zdrobi, zmešaj z jajcem in osoli. Od testa trgaj po žlico testa, ga na roki razvleci, daj v sredo nadev in ob straneh dobro stisni. Kuhaj v slanem kropu 25 do 30 minut. Odcejene prereži ali jih zreži na rezine in dobro zabeli z gorenjsko zaseko.
Paradižnik na hitro. — 1 kg paradižnika, 1 čebula, česen, sol, 2 žlici moke, olje, peteršilj, 2 žlici parmezana. Na rezine zrezan paradižnik povaljaj v moki in na vročem olju na obeh straneh speci. Posoli in popopraj, potresi z drobno zrezano čebulo, česnom in peteršiljem ter pari pokrito na slabi vročini 5 minut. Razravnaj na podol-gast ogret krožnik, potresi z nastrganim parmezanom in postavi za nekaj minut v peči-
co. Preden serviraš, naloži po sredi nasajena jajca.
Zapečeno zelje. — Prevri v slanem kropu y4 kg kislega zelja ter ga dobro odcedi in polij s 5 dkg prekajene nakockane slanine, s katero si prepražila žlico čebule. Nalistaj tanko 1 kg kuhanega, olupljenega krompirja in 1/2 kg prekajene, kuhane, še tople svinine. V namazano kozico naloži prst visoko zelja, nanj plast krompirja, na tega plast svinine ter tako vrstoma napolni kozico. Zgoraj naloži krompir, ki ga polij z !4 litra kisle smetane. Postavi za 20 minut v pečico, da se zapeče. Serviraj za samostjno jed opoldne ali zvečer.

Prijave vremenske škode
OPOZARJAMO KMETE NA URADNO OBJAVO ZVEZE SVETLEGA GOVEDA ZA KOROŠKO NA 8. STRANI. Ob priliki živinskega sejma v Št. Vidu najdete vedno tozadevna obvestila med uradnimi objavami.
Za škodo, ki ste jo utrpeli zaradi vremenskih pojavov kot toča, poplave, izguba živine in podobno, vam Finančni urad prizna znižanje dohodninskega davka (Einkom-mensteuer) sorazmerno z višino škode. To škodo je treba prijaviti v davčni prijavi ali pa jo izkazati v posebni prilogi. Tako prijavo lahko napravite s potrdilom občinskega urada. Potrdila pa morajo biti kolkova-na (stempelpflichtig), kar na koncu podrobneje razložimo:
Povrh tega pa večina občin pobira za izstavljanje takih potrdil posebne občinske upravne pristojbine.
Nekatere občine pa ne izdajajo le posameznih potrdil, ampak izdelujejo skupne se-
zname. V seznamu pa morajo biti naznačeni ime in naslov oškodovanca, nadalje vrsta in odstotek škode ter nje vsota v denarju. Oškodovanci se morajo zato zanimati in skrbeti, da se v svoji davčni prijavi sklicujejo na omenjeni seznam. Ti seznami so prosti vložnega kolka (Eingahestempel) in jih občine pošljejo naravnost na Finančni urad. Tudi kadar občinski urad pošlje naravnost na Finaiični urad posamezno potrdilo, je slednje prasto kolkovine. Enako tudi, kadar je posamezno potrdilo v zaprti kuverti pritrjeno k davčni prijavi.
V vseh drugih primerih pa morajo potrdila biti kolkovana s 6,— šil.
Gospodinje smo stalno v zadregi, kako bi si najboljše pomagale pri prenašanju vročih loncev. Te skrbi nas je rešil ustvarjalec mode z gornjim modelom predpasnika.
Na prvi pogled nam predpasnik morda ni najbolj všeč, a je toliko bolj praktičen. Posebna dela za prijemanje loncev pripnemo na predpasnik samo v času kuhanja, sicer pa nosimo predpasnik brez njih. Tako predpasnik nič nex trpi na svoji lepoti.
l
iZft niLuliiio In p m zjoitfr
Tudi drugi se zgledujejo po tebi!
Ko smo zadnjič govorili o izbiri druščine, smo dejali, da vsakdo išče prijateljstva pri svojih sovrstnikih, ki imajo iste ali podobne interese, težave ali pa jih družijo skupne duhovne lastnosti. Nadalje je mlad človek nagnjen k temu, da išče v prijatelju dopolnilo tega, kar njemu samemu manjka.
Po drugi strani pa tudi tisti, ki iščejo tvojega prijateljstva, delajo to iz več ali manj istih nagibov. Kajti vsak človek ima nekaj svojskega v sebi, kar dela našo človeško družbo pestro in izpopolnjuje pomanjkljivosti posameznikov ter jih uravnava v eno veliko uravnovešeno celoto. Tako je tudi vsakdo izmed nas v nekem smislu zgled drugim. Dober ali slab.
Tega se moraš pri vseh svojih dejanjih zavedati in stremeti za tem, da boš dajal dober zgled. Učinkovit bo pa tvoj vpliv na okolje le, če si boš znal osvojiti srca svojih prijateljev. S toplo in iskreno mislijo ter odkritosrčno besedo več dosežeš kot z vso visoko modrostjo na svetu. Vrata v srca odpre le ljubezen, in to ne ljubezen v besedi, ampak v dejanju. V tem leži vsa skrivnost uspeha, ki ti tudi razloži, zakaj imajo pogosto priprosti, skromni 'ljudje več uspeha v svojem družabnem okolju kot morda imenitni, učeni ljudje na visokih položajih, ki si mislijo, da so zaradi tega nekaj več. Po navadi ostanejo osamljeni ali pa jih obdaja krog prilizovalcev, .ki bodo ostali njihovi ,,prijatelji” ile, dokler jim bo to narekoval interes.
Predvsem bodi do svojih drugov ljubezniv in jim kaži, da jih ceniš. Posebej se pa varuj pokazati, da jih v tej ali oni stvari nadkriljuješ. Najbolj učinkovit način, da izgubiš prijatelja, je, da ga zasmehuješ in zbadaš. Bolj vsiljuješ svojo ..duhovitost”, bolj gotovo si boš v družbi zapravil vse simpatije. Od časa do časa vsakdo prenese kako šalo tudi na svoj račun, toda če hočeš s tem pokazati, da ga nadkriljuješ, si si s tem zapravil prijatelja, ki morda nima tako ostrega jezika, a ima morda druge darove, s katerimi te daleč prekaša. In tako nazadnje ostaneš sam.
In osamljenost je obsodba zate, je znamenje, da nisi znal najti do soljudi pravilnega odnosa, kajti rojeni smo zato, da živimo v človeški družbi v miru in prijateljstvu s soljudmi.
KOMU JE PEL?
Dva soseda sta imela živo mejo. V' tej meji je živel majhen ptiček, ki je lepo prepeval vsako jutro.
„Meni poje!” pravi prvi.
„Ne tebi, ampak meni!” se odreže drugi.
Nastal je prepir, ki je šel do sodišča. Bila je dolga pravda. Sodniki niso mogli razsoditi, komu je pel. Zato je ostala pravda nerešena. Ko pa prideta soseda k odvetniku, da mu jrlačata stroške, jima reče: ,,Ali sedaj vesta, komu je pel? —- Ne vama, ampak meni!”
Vida ravno dopolni dvajset let. In tisti dan je bila Vida Sc pred jutranjo zoro na polju in je plela proso. Ko je tako zamišljena v delo, pa najde v travi sledi: stepena je rosa; ni več bisernih kapljic, razlegle so se in trava je polegla.
Tu je moral pa že nekdo hoditi, si misli Vida, toda nikjer ne vidi stopinje. Gleda in se čudi: „Kaj bi bilo, kar je dtcplo roso? Človek ni bil, ker ni stopinje; žival ni bila, ni sledi po nogi. Kaj bi bilo?”
Gleda dalje in zaželi, da izve, da dobi to nepoznano: „Daj Bog, da bi moje bilo, kar tu je nocoj bodilo; kar tu je nocoj hodilo, rano roso strosilo!”
Drugo jutro pride Vida na polje plet proso, še pred jutranjo roso pride in spet najde v travi sledi. Kakor včeraj je stepena rosa in spet je trava polegla. In spet si zaželi, da bi njeno bilo, kar je tu nocoj hodilo.
Vrnila se je domov, pa vedno ji je hodilo na misel tisto neznano, kar je videla na polju. Spet pojde jutri zjutraj v proso. Morda ima srečo in najde ono bitje, ki otepa roso. Ves dan je mislila samo na to in vso noč ni mogla spati.
Ko pride Vida tretje jutro zgodaj na ]>olje, stopi na njivo, kjer je mislila pleti proso, pa prestrašena odskoči. Debela dolga kača zaglavača leži v svitku. Na koncu pa se ji razceplja truplo v devet repov. V vsakem repu ji blešči skozi kožo devet ključev. Kača se premakne in pogleda Vido in spregovori po človeško: „Nc ustraši se me, lepa Vida! Kar si prosila, si si izprosila; za kar si prosila, to si do-bila.”
„Nisem si prosila kače, hude kače, zaglavače,” odgovori Vida.
Utonott M
V	nedeljo, dne 18. septembra je bilo glavno rozalsko žegnan j e. Velika množica vernikov se je zbrala na gori sv. Heme v Podjuni. Slišal si narečja Rožanov, Gorjancev, Čezdravcev in govorico iz Podjune. Rozalsko žegnanje je res nekaj imenitnega — je pravi narodni praznik Podjune. Na tej gori ljudstvo iskreno počasti dve veliki svetnici: sv. Hemo in sv. Rozalijo.
Zato smo se Podjunčanke — nekdanje in sedanje gojenke gospodinjskih šol v Št. Rupertu in Št. Jakobu — podale na romanje na goro k Sv. Hemi. Lepo in prijetno je, če prebivajo sestre skupaj, tako smo si rekle in tako smo tudi čutile, ko smo v skupni molitvi častile Boga, Marijo in naši dve sveti vzornici: mater sv. Hemo in čudovito božje dekle sv. Rozalijo, ki smo jo tudi obiskale v kapeli pod skalo, ji zapele in pozvonile z zvončkom želja.
V	cerkvenem govoru nas je č. g. župnik Picej navduševal za visoke dekliške ideale, nas budil k stanovski in verski zavednosti, kajti naš čas potrebuje čistih deklet in plemenitih mater.
Po cerkveni slovesnosti so absolventke na odru na prostem pokazale mnogoštevilnemu občinstvu dva dekliška tipa: Anico, ki jo je neugnano hrepenenje gnalo od doma
Jesensko sonce še toplo greje. Pred nami je lepa gorska vasica. Sredi hribovitega sveta, v prijetni do-lini leži. Ta vas je zelo stara. Mnogi pravijo o njej, da sega še v turško dobo, torej v dobo, ko so hodili v naše kraje ropat in morit divji neverni Turki. Okoli vasi kipijo v nebo visoki hribi. S hriba, ki stoji najbliže vasi, teče bister potok in z rahlim šumom poje svojo večno pesem in tako poživlja vasico. Vaška dečad si ob tem potoku večkrat dela lesene mlinčke in srce ji od veselja kar poskakuje, ko vidijo, kako sc ti mlinčki vrtijo.
V tem kraju stoji Čmrljeva hiša.
Branko Čmrlj je mlad junak. Komaj osem let ima, a je že zastaven po telesu, gibčen, spreten in zvit kot lisica, da mu ni v vasi enakega. Ima modre in svetle oči z velikimi trepalnicami, nad katerimi so debele, črne in močno zaraščene obrvi. Kadar te pogleda izpod gostih obrvi, te kar strah objame. Sicer je pa zelo dober fant, nežnega srca, ubogljiv in skrben in je v šoli eden izmed najboljših učencev. Njegov učitelj ga je ob koncu leta zelo pohvalil, kar seveda ni bilo všeč njegovim součcnccm. Nekateri
„Jaz nisem huda kača.”
„Kdo si? Kaj si?”
„Kraljič sem mlad, ki kraljuje v devetih gradovih.”
„Zakaj pa si kača, ki ji je ob koncu razcepljeno truplo v devet repov s ključi?”
„Povem ti, lepa Vida, če se me ne bojiš.”
„Ne bojim se te.” In sedla je na tla k njenim nogam pa se je zvila kača in ji pravila:
„Imela je mati sinka, mladega sinka; ta sinek sem bil sam. Prišla me je klicat v nedeljo zjutraj in rekla: „Vstani, vstani, sinek moj, oj sinek mladi! K molitvi vstani na to nedeljo, na ta sveti praznik!” Jaz sem se obotavljal in materi nagajal. Pride me klicat drugič, toda jaz se nikakor nisem mogel odločiti, da bi vstal, in sem materi spet nagajal. Ko me pride klicat v tretje, da naj takoj vstanem in grem v cerkev, sc mi pač ni ljubilo zapustiti tople postelje. Odel sem se čez glavo in hotel za nekaj časa spet mirno zaspati. Tedaj pa se mati razjezi in reče: „Da bi kača bil, lena kača zaglavača!” Mati še ni dobro izrekla besede, že sem lezel pri vratih ven kot kača-zaglavača.”
„Kakšna kača je to, ki sc po hiši plazi?” vprašuje mati.
„Nisem kača, mati moja, vaš sinko sem,” ji odgovorim.
„če si moj sinko, pa pridi zvečer k meni na večerjo!”
„Ne pridem k vam na večerjo! Zdaj grem v bele peči, tam bom jedel droben pesek.” Dobra mati sc užalosti in pravi: „Ali te ne morem rešiti?” „Ne boste me več videli nikoli, ljuba moja mati. Od ža-
st/. Uetne in il&zcdite
v mesto in jo je nato razočaranje spametovalo. Vrnila se je k materi. Njeno prijateljico pa je velika ljubezen do doma in staršev priklepala na domačo grudo in njena velika zvestoba je bila kronana z lepo ljubeznijo dobrega fanta gruntarja. Lectova srca so pač ganila vse mlade gledalce — ali ne?------
Libuška dekleta so nam podala prizor: žanjice. O, te pa bodo znale sukati srpe! Saj so tudi dobre igralke in beseda jim teče kakor pesem, in rajati znajo, pa ne na hopsasa, marveč lepo po dekliško. Želeti bi ImIo, da bi si mladež zapomnila vsaj nekaj naukov iz pesmic malih deklamatork. Vzemimo si k srcu tudi nasvete govornika č. g. Picej a, ki je poudaril, naj domačo grudo ljubimo, ker domovina je dar neba.
Absolventke gospodinjskih šol in vsa dekleta, ki ste bila z nami pri oltarju in v koraku, storile ste veliko delo in dolžnost; hvala vam in vedite, da bo vaša zvestoba tudi poplačana z božjim blagoslovom. Drugo leto se zato zopet polnoštevilno zberemo kje na lepem koščku naše zemlje in da nam bo tudi takrat sonce pošiljalo svoj zlati smehljaj. Bodimo vesele in pripravljene na vse žrtve, ki nam jih nalaga vsakdanje življenje. Naša organizacija naj postane močna po naši slogi in pomoči iz božjih rok.
so mu zavidali iu so ga zato večkrat napadli. Kadar pa je bil doma, je najrajši očetu pomagal pri domačem delu ali pa je v prostem času podil gosi po dvorišču, sploh pa je zelo živ dečko.
Povsem drugačen je bil oče Blaž: delaven in vzoren kmet. Bil je najpremožnejši kmet v vasi. Spoštovali so ga vsi. Veljal je tudi za najmodrejšega moža v vasi, zato so se prišli mnogi posvetovat k njemu.
Ko je pa dobil sina Branka, ga je bil zelo vesel. Že zgodaj mu je dajal potrebne nauke pri kmetijskem delu, ker je hotel, da bi si Branko izbral očetov poklic.
Ko se je Branko nekega jutra prebudil, sc je oblekel in skočil k oknu svoje izbice. Skozi to okno je bil krasen pogled. Prav pod oknom je žuborel potok in veselo pozdravljal Branka. Očaran od te naravne lepote se je Branko stresel, kakor bi sc prebudil iz dolgega začaranega spanja, in sklenil: „Na delo! Vzljubil je domačo zemljo in ji ostal zvest. *
Že kot majhen fant je bil Branko zelo spreten. Ža-
losti boste umrli vi in moj oče. Tedaj se mi razcepi telo v devet repov, v vsakem l»om hranil ključ naših deveterih gradov. To pa tako dolgo, dokler ne pride deklica, ki bo prosila zame, da si me izprosi, da bo junaška tako, da se me ne boji.”
„Kje je ta deklica?”
„Danes se še komaj rodi. Ko dopolni dvajset let, tedaj me poželi!” Ko mati vse to sliši, se kar zgrudi na tla. Prileti kralj, moj oče in, ko izve vse to, kar se je bilo zgodilo, pade tudi on in bila sta mrtva obadva. Zdaj pa je dopolnjenih dvajset let.”
Tako govori kača-zaglavača, kraljevič devetih gradov. Vida pa ga vpraša: „Kako pa naj te rešim?” „Prosila si zame in sedaj si me izprosila. Pojdi po cesti proti belemu gradu, sam pa grem po gostem grmovju. Ko prideš na polje pred gradom, si utrgaj tam tri drobne šibe, ki bodo stare tri leta. Plazil se bom proti tebi, toda ne l>oj sc, kar Im> prišlo. Udari me z vsako šibico enkrat, potem pa jo hitro odvrzi!”
Vida sc napoti po gladki cesti proti gradu. Nikogar ne vidi, nikogar ne sreča. Ko pride na polje pred gradom, vidi, da sredi polja raste leska. Na njej si poišče Vida tri šibe, stare že po tri leta in jih utrga.
Komaj jih utrga, že vidi pred seboj veliko kačo-zaglavačo, ki steza k njej glavo. Vida napravi tako, kakor ji je velela kača. Kača je izginila, pred njo pa je stal človek do pet: kraljevič s ključi v rokah.
„Hvala, hvala, lepa Vida!” ji zakliče kraljevič. „Kar si hotela, si dobila. Vzemi, vzemi vse te ključe in odkleni nama bele gradove. Čeprav sem bil do sedaj kača, pa sem sedaj kralj, ki kraljuje devetim gradom in z menoj ti, moja junaška Vida!”
In bila sta kralj in kraljica. Ce še nista umrla, še gotovo živita danes.
MLADI JUNAKI
rOida je relila kralja
to je imel pod svojim poveljstvom skupino vaških fantalinov. Bil je nekak poveljnik. Zato so ga njegovi „vojaki” poslušali. Imenovali so sc Brankove!. Njegov največji nasprotnik je bil Lisjak, Brankov sošolec, ki pa je imel tri leta več kakor on. Tudi Lisjak je vodil skupino vaških fantinov.
Lisjak je bil dolg, suhljat gospodek; eden tistih, ki se ne zmeni za vsakogar. Nosil je debela očala, imel vedno razkuštrane lase in se je zdel zelo pameten, kar pa v resnici ni bil. Imel je že enajst let, veljal je pa le za polovico Branka, česar se je Branko dobro zavedal.
Te dve skupini sta si bili torej v nasprotju. Prva pod vodstvom prekanjenega Branka, druga pa pod vodstvom Lisjaka. Ko sta se skupini nekoč stepli, je bil Branko zmagovalec, zato je Lisjak, togoten zaradi svojega poraza, čakal na trenutek, ko se bo mogel maščevati nad Brankom in njegovo vojsko.
*
Iz kopalnice je gledalo majhno okno na cesto. Ko se je Branko začel umivati, je opazil, kako njegov kapetan Jurče na vso moč dirja proti njihovi hiši. Branko ga je poklical. Jurče sc je iznenaden ustavil, a ni vedel, kdo ga kliče. Ko pa je zagledal Branka na oknu, mu je pomignil z roko.
„Kam se ti tako mudi, Jurče?” ga vpraša Branko.
„Kam se mi mudi, praviš? Lisjakovci nas hočejo napasti; tebe čakamo. Oni, saj veš kdo, oni Lisjak hoče s teboj govoriti.”
„Kaj mi pa hoče?”
„Boš že videl, kaj.”
„Kaj pa, hudirja, govori no!”
„Vojsko hoče, saj je besen in togoten še od zadnjega poraza. Zlomek naj me, če mu tokrat ne zrahljam kosti... Pa hitro pridi, Lisjak tuli kot nor!” Branko je malo začuden nesel roko k obrazu, si potipal nos in obračal oči po Juriju, kakor bi hotel še kaj zvedeti. Končno pa je le odgovoril: „Pridem! Malo počakaj!”
Ko je te besede izgovoril, je tekel z Jurijem v svoj tabor. Tam so ga njegovi „vojaki” že čakali. Z glasnim krikom so ga sprejeli. Veseli so ga pozdra-1 J vili in naenkrat je postal pogumen tudi tisti, ki sc je do zdaj bal za svojo glavo.
Branko je najprej pogledal na Lisjakov tabor. Tam je vihrala bela zastava, pod zastavo pa je stal Lisjak in z rokami mahal in dajal nekakšne znake. Branko je najprej malo pomislil, kaj naj bi znaki pomenili. Končno je razumel, da hoče Lisjak z njim govoriti. Tako je tudi Branko dvignil belo zastavo in dva poveljnika sta prišla zdaj na razgovor.
Molče sta sc bližala drug drugemu. Branko je nepremično gledal Lisjaka v oči, ko se mu je ta bližal. Kaj to? Gotovo se bodo zmenili, kdaj se bodo stepli. Saj je taka otroška vojaška navada. Pa nič. Molče sta se srečala, staknila glave skoraj skupaj in sc gledala kakor dva jezna petelina in molčala. Končno je Branko spregovoril: „Kaj mi hočeš?” „Mir hočem s tabo skleniti. Čemu bi se vojskovali brez pravega vzroka, saj ...”
„Kaaaj? mir? mu Branko preseka besedo. „Glcj ga, junaka, mir hoče skleniti! Kje pa je tvoj pogum, repavec, saj si bil vedno tako bojevit. Zdiš sc mi pravi desni razbojnik. No, če pa hočeš, naj bo! Jaz sem tudi za to!”
Mir je bil sklenjen. Lisjak je potem še nadaljeval: »Jutri greš k prvemu obhajilu, kajne?”
.»Seveda grem. Saj sem zato mir sklenil s teboj, da bi bil v miru vsaj np ta svoj veliki dan.”
KSAVER MEŠKO:
OB SLOVESU
Moj sin,
ti dete mojih radosti in mojih skrbi, bolečin, zakaj odhajaš?
In greš tako lahkih besed?
Že v zgodnji, prezgodnji mladosti te jemlje mi tuji svet.
O sin moj, poznaš li tujine skrivnosti? Zasede neznanih, tujih cest? Nevarnosti duše morečih mest?
Ah, ako te ugonobc,
kam mati naj s svojo boljo gre?
Kako bo obraz moj bled, od žalosti bolj ko ml let, ko zate bom noč in dan trepetala, v bolesti srčni se povpraševala:
Kje hodi in kod?
Kam danes gre, kam jutri bo šla v tujini njegova pot?
čez vse neznane daljine sveta za taI>o moja prošnja bo šla:
Imej usmiljenja z menoj!
Ne slišiš, kako drhtim in trpini?
O čuj, pomisli, občuti to:
Kar tebe ni več doma, sem jaz le hirajoče drevo, samotno stoječe sredi polja —
O vrni, vrni sc, otrok moj!
P*l*S*A*N*0 * B*R*A
Fran Sal. Finžgar:
Ooim
Med Stolom in Belščico me je zatela strahotna huda ura. Gora vsa v gosti megli, nad meglo svinčenosiv oblak. Iz oblaka ognjeni curki v goro, iz gore treski nazaj v oblake. Prav zares, da se je gora tresla. Točo je neslo vprek, da me je bila v obraz, me bila po rokah, da so bile ivse rdeče in se je tu in tam pokazala kapljica krvi. Begal sem po planini in iskal bajte ovčarja Nejca. Prav dobro sem vedel zanjo. Drevil sem bržkone petkrat mimo nje in spet nazaj. V megli in toči je nisem mogel zagledati, dokler se nisem zaletel vanjo. Prihuljeno sem se skobacal skozi vrata, komaj za dobro ovco visoka.
S pograda se mi je zarežal ščetinast obraz.
„Al-al-al te je napralo in nakrišpalo!” je jecljal Nejc, široko zinil in vtaknil v usta zalogaj kruha, z zasko namazanega. In še ko je hlastno žvečil, se mu je režal obraz v veselem smehu.
Prav gotovo, da bi ga bil najrajši stresel za ušesa, jaz, revež, premočen, premražen, od toče zbičan in od treskov in strel ves preplašen.
„Toliko, da me ni bilo konec,” sem mu potožil.
Nejc spet v smeh: „Je-je-je udarjalo, u-darjalo — ha-ha-ha! Čaj no, pridenem na b>genj, da se posušiš.”
Naložil je suhljadi na komaj tri pedi široko ognjišče, pobrskal po žerjavici in pod-pihal, da je takoj zaprasketalo z veselim plamenom. „Sedaj se pogrej! — Ali si lačen? — čakaj, lonček mleka pristavim. Zavreto mleko pogreje.”
Ko je Nejc pripravljal kuho, sem se otresal toče, ki sem jo imel povsod: za vratom, po žepih, na klobuku. In čim bolj sem se sam sebi smilil, bolj se mi je Nejc smejal, dokler mi njegov smeh ni pregnal vse groze in sem se ob ognju spet razživel. In ko sem se napil še vročega mleka, mi ni bilo več mar ne viharja ne ropota toče po strehi. Le kadar je prav trdo treščilo in ^e je Nejc pokrižal — kar z nožem v roki — sem utihnil in se tudi pokrižal.
Ker je bil sedež na ozki klopici trd in ne-pripraven, sem se presedel k Nejcu na pograd. Pogledal sem k steni za hrbtom. Vsa ‘'■bajta je bila namreč v breg vkopana, obložena s surovim zidom, le streha je bila lesena.
Ko sem zagledal tik pograda luknje v zidu, sem vprašal:
,,Nejc, kaj pa bi bilo, če bi iz te luknje ponoči prilezla kača k' tebi v vas? Jaz bi si
ne upal brez skrbi spati na tem pogradu,”
Ovčar se mi je zasmejal, kakor da bi ga bil povabil na svatovščino, in razodel:
„Včeraj sem takole južinal kakor danes, škatlo z zasko poleg sebe. Ali jo ne primaha modras iz tele luknje in kar nad zasko, pre-kvati prigrajanec!”
In se je spet ^asmejal, da se mu je zaletela drobtina in se je nakašljal do solz.
Kar premikati sem se začel na sedežu in se plašno ozirati po luknjah v zidu. Ko se mu je polegel kašelj, sem vprašal: „In ti?”
„Nič. S tem nožem sem čavsnil po njem, da mu je odletela glava, pa sva bila zgo-vorjena.”
To je bil ovčar Nejc, ki ni poznal druge kletvice kot „prekvato ovco” in se ga je zaradi nje prijelo, da so ljudje rekli: Letos pase na Belščici spet „Prekvata ovca”.
Dan se je nagibal, neurje se je sicer poleglo, a lilo je in lilo, da me ni čisto nič mikalo iz bajte.
„Kar tle boš,” je razsodil Nejc, nataknil je krive cokle, kovane z nasekanci, ogrnil čez pleča ovčjo kožo in se ravnal iz bajte: „Moram za družino, da mi je vihra ne vrže na Koroško. Počakaj, kuri in se grej!”
Cokle so zapele in zaropotale po kamnih. Pogledal sem skozi vrata za njim, a ga je že skrila megla.
Ni minila ura, ko se je vrnil. Otresel je
Pino Buzzad jc eden izmed najvidnejših italijanskih sodobnih pripovednikov, ki opisujejo današnje meščanstvo. Odlikuje ga oster čut za opazovanje in globoko razumevanje človeške duševnosti, a rahel sarkazem le še povečuje privlačnost njegovih kratkih sličic iz vsakdanjega življenja.
Inženir Anselmo Nais, generalni direktor družbe Selectron, zelo važna osebnost, toda človek odvratne zunanjosti (zato se ga je prijel naziv „orangutan”) je poklical svojega tajnika doktorja Stanisa Colombaro.
„Čitajte tole,” reče ter mu pomoli nekaj natipkanih listov, „in povejte mi iskreno vaše mnenje. Pa z vso iskrenostjo. Colom-bara, priznati vam moram, da znate reči bobu bob in popu pop.”
Tipkani listi so poročilo, ki ga je pred-
klobuk, snel kožo s pleč in jo obesil zunaj bajte pod napušč, izlil iz cokel vodo in ves vesel prilezel skozi duri.
„A-ha-ha, moj zvončar, to ti je gospodar! Tako mi je spravil trop v zavetje, da bi jaz bolj ne bi mogel, Jutri dobi celo pest soli in še peto kruha povrhu. Prekvata ovca, da le more imeti tako modrost. Boštjanov je; za Božič ga misli zaklati. O, teh kolin se ne pritaknem, rajši klepljem sok na sam sveti dan. No, križ božji, brez skrbi sem; sedaj si pa pristaviva večerjo. Fant, ali ješ kašo?”
•Jem.”
Nejc je prisul v lonec še pol pesti pšena. Skuhala sva, povečerjala, odmolila. Nejc je imel svoj roženkranc. „Ki je za nas z ano žlajlo udarjen bil; ki je za nas pet šlafer-nic dobil; ki je za nas žalostno mater svojo troštal...” In očenaš za očenašem: za duše, ki se po teh gorah vicajo; za vse, ki so po teh gorah naglo in neprevideno smrt storili ...
Po molitvi sem poiskal v torbi — oprtnikov še takrat nismo poznali — čutarico slivovke.
„Ali bi jo, Nejc?”
Segel je po čutarici, z rokavom si obrisal ščetinaste brke in nastavil.
„Kakor bi bila iz masla kuhana, tako teče,” si je spet otrl ustnice in se smejal.
„Nejc, še, še, če ti je všeč!”
In jo je potegnil, dokler je ni izpraznil.
Zunaj je bila že noč, noč brez zvezd, le burja je žvižgala čez streho. Nejc se je razgovoril, celo jecljati je pozabil, dokler ni pozno legel na pograd in povabil še mene. Saj mi verjamete, da sem rajši obsedel kar pri ognjišču.
sednik družbe, stari senator Castenedolo pripravil za jutrišnji občni zbor. Na pred-zadnjem listu je veliko znamenje s plavim svinčnikom. Colombara čita: „In med delovnimi silami, katerim je treba pripisati pot n&vzgor te ogromne proizvajalne skupnosti, vidimo v prvi vrsti moža, ki ne le radi njegovih izrednih tehničnih sposobnosti, za katere nam ga upravičeno zavida ves svet, ne samo zaradi naravnost orjaškega orga-nizativnega napora, ne le zaradi njegovega stanovitnega poživljajočega duha, ki ga vnaša v podjetje, ampak tudi zaradi njegove tako neposredne tankočutnosti v donosih z delavstvom, zaradi njegovih širokogrudnih socialnih nazorov, zaradi njegove daljnovidne modrosti, ki ...”
- Colombara je dvignil oči.
DINO BU7.7.ATI:
PRILIZOVANJE
Ladja morskega roparja
Prevod iz angleščine
(36. nadaljevanije)
Francisco je lahko razločil kapitana od ostalih mož, ki so plavali proti obrežju, zakaj bil je daleč pred njimi, in ko je prišel že blizu brega, so ga zakrile skale Fran-ciscovim očem. Ta se je pa bal zanj, zategadelj je splezal na skale in gledal za njim. Kajn je bil le še nekoliko jardov od brega, ko je počila puška. Razbojniški kapitan se je vzdignil visoko iznad vode — se stresel — čisto modra voda se je pordečila — se potopil in ni ga bilo več videti.
Francisco je planil s skale in ugledal Hawkhursta, ki je stal spodaj z mušketo v roki in jo je zopet nabijal.
»Lopov!” je zakričal, »odgovor mi boš dajal za to!”
Hatvkhurst je bil zopet nabil svojo mušketo in zaprl ponvico.
»Toda ne tebi!” je odgovoril Hatvkhurst, vzdignil mušketo in nameril na Francisca.
Krogla je zadela Francisca v prsi. Nagnil se je nazaj, se opotekel čez pesek, do jame ter padel Klari pred kolena.
»O, Bog!” je vzkliknilo ubogo dekle, »ali ste ranjeni? Kdo me bo sedaj branil?”
»Skoro da ne vem”, je odgovoril Francisco slabotno. »Nikjer ne čutim nobene rane. čutim se močnejšega” in položil si je tok o na srce.
Klara je odpela njegov telovnik in spo-znala, da je bil tam zavoj, ki ga mu je bil dal Kajn in ki ga je nosil v prstnem žepu. Ta zavoj je zadela krogla, ki pa Francisca ni ranila. Močni udarec na prsi ga je le osla-
bil in njegova glava je klonila Klari v naročje.
Poročati pa moramo tudi o tem, kako se je godilo drugim, ki so bili udeleženi pri tem prizoru. Edvard Templemore je pozorno in napeto opazoval s svoje ladje gibanje sovražnika, čigar ladja je zadela ob skalovje in so se neustrašeni razbojniki poizkušali rešiti. Z velikim daljnogledom je lahko opazoval razločno vse, kar se je godilo, in močno mu je utripalo srce, ko so njegove oči ugledale belo obleko neke ženske na krovu — kako je krenila v čoln, ne da bi se količkaj upirala — roke, pripravljene, da jo sprejmejo, in njene iztegnjene, da se združijo z onimi. Ali je to Klara? Kako to, da se ni nič branila in upirala? Razburjen od čustev je odložil daljnogled, zagrabil meč ter planil v čoln, ki je bil pripravljen, da odrine za ostalimi. Naenkrat pa se ga je polotilo čustvo, kakor bi mu upadal pogum — mraz ga je tresel po vsem telesu. Strašne misli so mu rojile po glavi, ko se je spomnil pokvarjenosti in krvoločne krutosti morskih razbojnikov. Bližajoč se obrežju, je stal na klopi zadnjega dela v čolnu bled, prestrašen in s trepetajočimi ustnicami. Ne bi bil prenašal teh strašnih čustev, da ga ni navdajala silna želja po maščevanju. Krčevito je oprijemal svoj meč, v tem pa se mu je zdelo, da njegovo srce z vsakim udarcem na novo kliče: Kri! Kri! Kri! Bližal se je malemu zalivu in zapazil, da je neka ženska stala ob vhodu v podzemeljsko jamo — vedno bliže in bliže je prihajal in navsezadnje je spoznal, da je bila to njegova Klara — njeno ime je bilo na njegovih ustnicah, ko je slišal počiti dva strela hitro drug za drugim, — videl je Francisca iti nazaj in pasti
— ko je na svojo grozo zapazil Klaro, kako je šla proti njemu in ga podpirala in kako je njegova glava ležala v njenem naročju! Ali je mogd verjeti svojim očem? Ali je mogoče, da je to njegova zaročenka? Da, ona je, ki podpira lepega moža, in. ta mož je morski razbojnik — sedaj mu je odpela telovnik in ga gledala, ko se je zavedal vedno bolj. Edvard ni mogel več gledati. Z obema rokama si je zakril obraz in je, od ljubosumnosti skoro blazen, zavpil z gromovitim glasom:
»S pota, fantje, ako vam je življenje drago! S pota!
Njegov čoln je bil že skoro tik obrežja in Klara, ki ni nič hudega slutila, je ravno vzela zavoj ‘iz Franciscovega telovnika, ko se je prikazal Hatvkhurst, prihajajoč od druge strani skalovja med dvema plitvima zalivoma. Francisco se je zopet zavedel in ko je zapazil Hatvkhursta, je planil pokonci, da seže po svoji mušketi. Toda preden je mogel to storiti, je že skočil Havvkhurst nanj in kratek, strašen boj se je pričel. Skoro bi se bil kmalu neugodno končal za Francisca, zakaj Hatvkhurstu se je spričo velikanske telesne moči posrečilo, da ga je vrgel na tla. Nato je pokleknil nanj ter ga poizkušal z žepnim robcem zadaViti, najsi je Klara glasno kričala in ga zaman poizkušala potegniti od njega. Ko je Francisco izgubil že skoro vso barvo ter je deklica glasno klicala usmiljenja in se trudila na vso moč, da ga reši, je pribrzel angleški čoln do obrežja ter se zaletel visoko gori v pesek. Kakor divji tiger je planil Edvard na Hatvkhursta, ga vrgel na hrbet in tolkel z mečem po rokah .dokler ni izpustil Francisca in začel braniti samega sebe. (Dalje.)
* N * J * E
»Ste prečkali”, ga vpraša Nais.
»Sem prečital”.
■ »Hm, kaj pravite? Tudi če priznam (saj veste, skromnost ni moja naj večja čednost), da moja malenkost včasih tudi kakšno pametno ugane, toda tokrat... se mi pa le zdi, da stari Castenedolo zares pretirava. Kaj?”
»Nisem rekel ničesar”.
Tišina. Potem spregovori Nais, hladno in razočarano: »Torej, če sem prav razumel, vi se strinjate z menoj?”
»Popolnoma”.
»Pretirano hvalisanje?”
»Odkrito rečeno, da.”
»Hiperbole, puhla retorika?”
»Da, da, retorika.”
Tišina. »Poslušajte Colombara, poklical sem Vas, da slišim vaše mnenje in vi mi pa odgovarjate skoraj le z enozložnimi besedami.”
»Ali moram kaj reči?”
»Zato sem vas vendar poklical.”
»To, kar mislim, in prav do konca?”
»Se razume, prav do konca!”
Colombara se zamisli za kak trenutek, da se zbere: »Glejte gospod inženir, v čem se vi tako razlikujete od vseh drugih velikih industrijalcev je ravno vaše nasprotstvb, vaše nezlomljivo nasprotstvo zoper prilizovanje v kakršni koli obliki. In ta hvalnica dovolite mi, da to rečem, je hvalisanje v pravem pomenu besede” — Colombara vidi, kako se odvratni obraz gospoda generalnega ravnatelja razočarano podaljšuje in dobiva vsled tega še bolj opičji izraz: — »toda treba je razjasniti pojme. Obstajata dve vrsti hvalisanja. Prva vrsta se poslužuje laži. Poleg tega je še druga ..
»Katera?”
»Druga, bolj pretkana in bolj prefinjena, ki se poslužuje resnice same. Toda kraj, način in namen, s katerim je izrečena, dajo tej resnici neki nepristen prizvok. Dobro, in poročilo senatorja Castenedola spada v to vrsto.”
Obraz gospoda generalnega ravnatelja se je razjasnil, postal je skoraj človeški: »Torej?”
»Torej, na svetu so resnice, ko jih zaradi njihove veličine ni mogoče niti povedati, ker izgledajo, kot da so pretirane. Ali je res, kar je napisal senator Castenedolo. Gotovo, res je. Toda ali kaže to javno povedati? Odgovor: ne kaže.”
Usta inženirja Naisa so se čudno nakrem-žila, — nekaj, kar bi naj bilo nasmeh.
»Torej je bolje, da prosim senatorja Castenedolo, da stvar nekoliko omili, ugladi?” »Točno.”
»Naj ubere mirnejši ton, odstrani pridevnike.”
»Popolnoma tako.”
»Pa se vam ne zdi, da utegne senator biti nekoliko prizadet?”
»Morda, pa prav mu je. Očividno senator kljub svojim številnim letom še ni spoznal, kakšen človek je inženir Nais. Misli, da se bo prikupil s hvalnicami in kadilom. Vi! čemu pa naj bodo hvalnice človeku, kot ste vi. Ustvaritelj ene izmed največjih industrij v državi, občutljiv poznavalec umetnosti, dobrotnik, govornik, — dovolite mi, da vam to povem, — očarljiv govornik, aristokratska pojava, lep človek ...” Iz Naisa se izvije šibek vzdih, dvigne roko, kot da se brani: »Colombara, sedaj pa se hočete šaliti. Jaz, pa lep človek?”
Tajnik napravi presenečen obraz, kot da ne bi hotel verjeti lastnim ušesom: »Zakaj vi ne bi bil lep človek?”
»Hm, dragi Colombara, priznam, da ste bistrega duha, da imate izredno sposobnost za ocenjevanje ljudi. Toda sedaj pa ne. Jaz pa lep! Kar se tiče tega, oh, mi je mati narava bila prava mačeha,” reče smeje Nais. Toda videti mu je, kako je zadovoljen, kako si prizadeva da samega sebe prepriča.
»Moramo se prav razumeti”, nadaljuje Colombara, »obstojata dve vrsti lepih ljudi. So ljudje, ki jih vidite naslikane na ilustriranih razglednicah, ženskarji, tipi, ki so • morda lepi za pogled, a so v resnici neslani, brez izraza, brez značaja. Pa so še drugi le-pi ljudje, resnično lepi ljudje, bi dejali, iz katerih obraza sije duhovna veličina, luč razuma, človeško razumevanje, resnična osebnost. In je popolnoma brez pomena, če ne izgledajo kot grški kipi!”
»Oh, Colombara, Colombara”, zamrmra in strese glavo inženir Nais, ki mu vsi pravijo »orangutan.”
Sedaj je srečen.
^URflDME OBJAVE^—
CERKVENI PRISPEVEK ,JAVNI POZIV”
Vse katoličane, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, pa ga za 3. četrtletje 1953 (zaključeno 1. septembra 1955) Se niso plačali, pozivamo, da v opominjcvalnem roku treh tednov, ki se začne 1. X. 1955, brez nadaljnjega poziva plačajo svoj prispevek do 21. oktobra 1955 pri pristojnem župnem cerkvenem svetu in da pokažejo obenem svoj davčni predpis ali mezdni izkaz.
Cerkveni prispevek je po zakonu dolg, ki se mora plačati in Cerkev nima dolžnosti, da bi ga po svojih organih pobirala. Ako prispevek ni plačan, je dovoljena pravna pot. Organi, ki pobirajo cerkveni prispevek, uživajo pravno varstvo in imajo pravico, da zaračunajo 2-odst. zaostalega cerkvenega prispevka kot pobiralno pristojbino.
FINANČNA ZBORNICA KRŠKE ŠKOFIJE Celovec, Mariannengasse 2.
ZVEZA ZA SVETLO GOVEDO ZA KOROŠKO IN ŠTAJERSKO
sporoča:
72. razprodaja svetlega goveda v št. Vidu ob Glini se vrši v petek, dne 7. oktobra 1955 v živinskem hlevu. Začetek ob 9. uri dopoldne.
1’ rigon : 90 bikov in 60 brejih krav. Vse živali so pregledane in zdrave (nimajo tuberkuloze in tudi ne bacila Bang). Ocena živine pa je v četrtek, dne 0. oktobra od 13. ure naprej.
ZVEZNO MINISTRSTVO ZA FINANCE
štev. 105.831-9/1955
Personalna- in obratna sestava za leto 1955 Razpis izkaznic za davke na plače (Lohnstcuer- und Beihilfenkarten) za 1956/1957 Dne 10. oktobra 1955 se bo vršila personalna- in obratna sestava. Vsak hišni predstojnik mora v te
s'vrhe izpolniti tri sezname hišnih stanovalcev. Eden teh seznamov je namenjen v statistične namene. Ce bi katerikoli hišni predstojnik seznama hišnih stanovalcev ne dobil, mora omenjeni seznam zahtevati od hišnega lastnika ali namestnika.
Vpisi v seznam hišnih stanovalcev naj bodo točni in za vsakogar čitljivi. Treba je izpolniti vse stolpce, ker so vsa v stolpcih navedena vprašanja važna. Hišni predstojniki, ki tega ne bodo vpoštevali, napravijo sami sebi in uradom veliko nepotrebnega dela, kajti naknadna dognanja bodo zahtevala veliko časa in stroškov.
Za delojemalec, ki ne bi podali pravilnih in natančnih podatkov, bi to nepošteno ravnanje imelo gotovo zelo težke posledice. V tem slučaju obstoja nevarnost, da bi dotični ne dobil pravočasno izkaznice za davek na plačo (Lohnsteuerkarte) ali pa bi za to pristojni urad izstavil omenjeno izkaznico z napačno davčno skupino. Vsled tega se lahko pripeti, da se ne bo nahajal samo v napačni davčni skupini, ampak tla mu botlo predpisovali po nepotrebnem tudi višje davke.
Seznami hišnih stanovalcev vsebujejo tudi navodilo za hišnega predstojnika. Vsi hišni predstojniki so naprošeni, da to navodilo natančno preberejo, predno botlo izpolnjevali sezname hišnih stanovalcev. Seznamom so priloženi tudi vzorci, ki botlo hišnim predstojnikom delo olajšali.
Zaradi lažjega upravljanja botlo razpisane izkaznice za davke na plače (Lohnsteuerkartcn) in izstavljene izkaznice za doklade (predvsem za otroške doklade — Kintlerbeihilfe und den Ergiinzungsbcitrag zur Kinderbcihilfe) za dve leti (1956-1957).
Vdove, katerih imožje so padli v vojni ali v boju za prosto in demokratično Avstrijo, botlo dobile v izkaznicah za davke na plačo vpisano davčno skupino (Steuergruppe), katera jim pripatla, brez vlaganja posebne prošnje. Vsi drugi delojemalci (pohabljenci in tisti, ki imajo AmtsbesCbeinigung ali Opferaustveis itd.) morajo, potem, ko dobijo izkaznico za davek na plačo, zaprositi pri pristojnem finančnem uradu za proste zneske (Freibetrage), ki jim pripadajo.
OTVORITEV MESARIJE
Naznanjam občinstvu iz Velikovca in okolice, kakor tudi vsem znancem, da prevzamem s 1. okt. 1955 mesarijo (KITZ, prej PONGRATZ v Miinzgasse.
Potrudil se bom, da bom svojim odjemalcem najbolje postregel in zadovoljil vse stranke z dobro kvaliteto.
ALBIN SCHARF
VELIKOVEC Volkermarkt, Miinzgasse 104
Malo zna, kdor Schleppe ne pozna
MALI OGLASI
VSAKA BESEDA STANE 1.10 š (IN 10% DAVKA)
lesensko
obleko
Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo „Na-šega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58).
AVt-MOBfl rPo*zni kapi,
31	11kdor kvaliteto kapi !

rPoeeni kupi,
kdor ANE-Jdabel kapi.!
AVE-MOBEL je kvalitetno pohištvo iz največje avstrijske specialne tovarne za spalnice. Tovarna in zaloga: Steinfeld/ Drau. — Podružnici: Celovec—Klagcnfurt, Getreidcgasse 1, Beljak—Villach, MoriLschgassc, nasproti Parkhotela.
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT ST ADTTHEATER
Od 30. 9. do 3. 10.: „Hohcit lassen bitten”, (barvni film).
PRECHTL
Od 30. 9. naprej: „Gliihcndcr Dschungcl”.
VOLKSKINO
Od 30. 9. naprej: „Nana”, (ni za mladino).
PLIBERK
1. do 2. 10.: „Das Land des Lachelns”.
5. do 6. 10.: „Hcisses Eisen”, (ni za mladino).
Izvedba vseh del stenskih oblog. Dobavljamo tudi vsakovrstni gradbeni material. STOISER & WOL-SCHNER, Betonvverk - Baustoffe -Keramik, Celovec — Klagcnfurt, Bahnstrasse 87, tel. 25-43.
TVOJE MOTORNO KOLO samo od tvrdke Potuznik, tovarniško novo in rabljeno. Majhno napla-čilo, ostanek v 25 mesečnih obrokih. Celovec-Klagenfurt, St. Rup rechter Strasse 4.
Risalne potrebščine —
očalni aparat za naglušne —
daljnogledi — pri KARL SEKERKA, optik, Kla-genfurt, St.-Ruprechter Strasse.
Črke za portal in „Neon”-razsvet-Ijavo pri Jenoch, Klagcnfurt. Her-rengasse 14.
za otroka za damo za gospoda
dobite v dobri kvaliteti in najceneje pri
pri Tekstihvaren
FERTALA
tekstilna roba ŠMOHOR
Vsak teden nove pošiljke raznih avto vozov iz Nemčije; najugodneje samo Autozentrale Potuznik Celovec-Klagenfurt, St. Ruprechtcr Strasse 4. Velika razstavna dvorana: Gabelsbergerstr. 7 (Autohof).
ŠIVALNE IN PLETILNE STUDIE
Celovec Wlenerg. 10
NAPRODAJ
FIAT 1100 dobro ohranjen, poceni naprodaj. Schrottvcrtrieb RUM-WOLF, Celovec-Klagenfurt, Flat-schacher Strasse 18. Telefon 37-78.
NE KUPUJTE MAČKA V ŽAKLJU! — Predno si naročite sadna drevesca od drugod, si najprej o-glejte drevesnico M. POLZER na Vazah pri Št. Vidu v Podjuni.
Oglašuj
v našem listu!
►♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
EISEN HOMERJEVA BOLEZEN JE VPLIVALA NA BORZNE TEČAJE
Ka,ko sta politika in gospodarstvo povezani, se je zopet pokazalo zadnje dni. Prejšnjo nedeljo je ameriški predsednik Eisen-hower nenadoma dobil srčni napad, ki ga bo za dalj časa priklenil na posteljo, čeprav so zdravniki izjavili, da bolezen sama na sebi ni huda.
Na borzi v New Yorku so industrijske delnice občutno padle in sicer za skoraj deset dolarjev pri komadu. Posebno so priza- 1 dete delnice železne, mehanične in letalske industrije. Tudi v Londonu in v Ottawi (Kanada) so ameriški vrednostni papirji šli navdal.
Letošnji kongres Svetovne zdravstvene organizacije je bil pretekli teden na Dunaju. Za novega predsednika je "bil izvoljen Avstrijec dr. Niederberger; prihodnji kongres bo v Havani (Kuba).
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
CELOVEC
NEDELJA, 2. 10.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 3. 10.: 13.55 'Poročila, objave. Jaka Špicar: Šentjur je pomagal (zvočna igrica). 18.45 Za našo vas. — TOREK, 4. 10.: 13.55 Poročila, objave. Zdravniški ve-dcž. Kulturni pregled. — SREDA, 5. 10.: 13.55 Poročila, objave. Za ženo in družino. 18.45 Domače pesmi. — ČETRTEK, 6. 10.: 13.55 Poročila, objave Polke in valčki za vesele ljudi. — PETEK, 7. 10.: 13.55 Poročila, objave. Od pravljice do pravljice. 18.45 K'k je bou pa k’k je še kej . .. — SOBOTA, 8. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca, - NEDELJA, 9. 10.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
TRST n. (306.1 m ali 980 kc sek) Dnevne oddaje: 7.15—8.30, 11.30—14.45, 17.30-24.00. - Ob nedeljah: 8.00-24.00.
NEDELJA, 2. 10.: 9.00 Kmetijska oddaja. 10.00 Prenos maše iz katedrale sv. Justa. 11.30 Vera in naš čas. 12.00 Oddaja za najmlajše — Resinovič Silva: Urašima. 13.30 Glasba po željah. 15.00 Promenadni koncert. 16.30 Čajkovski: Romeo in Julija.
17.00	Slovenski zbori. 18.00 Arnič: Koncert za violino in orkester. 19.15 Po domovih naših dedov: Rado Lenček: Slovenski dom — estetika slovenske arhitekture. 20.30 VVagner: Mojstri pevci niimberški. opera v 3 dejanjih.
PONEDELJEK, 3. 10.: 12.10 Za vsakogar nekaj. 12.55 Priljubljene melodije iz filmov. 18.00 Prokof-
jev: Koncert za klavir in orkester. 18.40 Koncert tenorista Pokornyja. 19.15 Mamica pripoveduje.
20.00	šport. 20.40 Ženski duet in harmonika. 21.00 Iz ital. književnosti in umetnosti: dr. Janko Jež: Moji spomini na Enrica Damianija. 21.15 VVagner: Mojstri pevci niimberški, 3. dejanje.
TOREK, 4. 10.: 12.00 Kralji in ljudje: Paracelsus. majhen človek — velik duh. 13.30 Glasba po željah.
18.00	Mc Donald: Koncert za violino in orkester. 19.15 Radijska univerza: Giuseppe Montalenti: Tečaj biologije. 20.30 Poje zbor Slovenske filharmonije. 21.00 Radijski oder: Shakespeare: Macbeth, drama v 5. dejanjih.
SREDA, 5. 10.: 13.30 Lahke melodije igra duo ! Harris-Primani. 17.55 Rahmaninov: Koncert št. 3 v D molu. 18.30 Z začarane police — Alenka Javornik: Zgodba o prebrisani kneginji. 19.15 Zdravniški | vedež. 20.30 Koncert vokalnega terceta Metuljček.
21.CM) Slike iz naše preteklosti: Dr. Anton Dabino-vič: I. Trst — karavanska postaja. 21.30 Koncert violinista prof. Karla Sancina. 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti: Alojzij Rebula: Pahorjeva „Vila ob jezeru”. 22.15 Rimski Korsakov: Zlati petelin.
ČETRTEK, 6. 10: 12.00 Italijanske dežele: 1. Lom- j bardija. 13.30 Spomini na Kalmana in VValdleufe-la. 18.00 Beethoven: Prometejeva bitja. 19.15 Radijska univerza: Giovanni Miele: Sodobna država:
21.00	Dramatizirana /godba: Wagner-Gruenfeld-Be- | ličič: Rensko zlato. 22.00 Glasbeno predavanje.
PETEK, 7. 10.: 13.30 Glasba po željah. 18.00 Bo-rodin: Simfonija št. 2 v H molu. 18.30 Z začarane police: Vera Polak: Prijateljstvo pri živalih. 19.15 šola in vzgoja: prof. TVan Teuerschuh: Nov abeced nik za osnovne šole. 20.40 Koncert vokalnega kvinteta. 21.00 Tržaški kulturni razgledi. 21.30 Koncert pianista dr. Gojmirja Demšarja. 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti: Mirko Javornik: Nekaj imen in podob iz današnje angleške poezije. 22.15 Pavel šivic: Medjimurska in kolo.
SOBOTA, 8. 10.: 12.00 Naša vina: Diego Valeri: Valpoiicella, Bardolino in Soave. 13.55 Ritmični °W.| kester Stvinging Brothers. 15.30 Pogovr z ženo. 16.1;) Kavarniški koncert — orkester Pacchiori. 18.00 Škerjanc: Koncert za klavir in orkester v A molu. 19.15 Radijska univerza: Ginestra Amaldi: Tečaj iz astronomije. 20.30 Lepe slovenske pesmi. 22.00 Ravel: Daphins in Cloe.
LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m)
Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob
19.00	na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura".
(val 50.25. Sl.10. 25.55 in 196 m)
Sporočamo žalostno vest, da je dne Ki. septembra 1955 v Rimu umrl preč. gospod
dr. Matjaž Šaruga, O. S. B.
dolgoletni sodelavec pri Pa.pešld podporni ustanovi in član Slovenskega socialnega odbora v Rimu.
Pogreb se je vršil dne 17. septembra 1955. i/. cerkve Srca Jezusovega pri glavnem kolodvoru na rimsko pokopališče.
Bog bodi zvestemu služabniku bogat plačnik!
Slovenski socialni odbor
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. — Tiskarna Družbe »v. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26, — 4 el. *tev. uredništva m uprave 43-5h.