UpravnlStvo In uredništvo >DOMOVINE« LJubljana, _ . _ - M Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno 11.—, polletno 22,—> Knafljeva ul. St. 6/11. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 l7ll< ve. Kamioni in topovi so vozili zelo nagi« vštric. V paradi je bilo okrog 400 motorniK Ekscelenca Kr. Komisar Emilio Grazioli n« častni tribuni Ljubljana je slovesno prazno* Oca«*ctva Poveljnik II. Armade Ekscelenca General Ambrosio, poleg njega Ekscelenca General Robotti i^jaDijana je doživela 9. t. m. posebno slovesen dan, saj se je proslavljal Dan Vojske in Cesarstva. Ulice so bile že na vse zgodaj posebno živahne. Dijaštvo je odhajalo v šole brez torbic in je bilo zbrano v šolah že pred osmo. Že pred osmo so se tudi razvrščali Kr. Karabinjerji vzdolž Bleiweisove in Celovške ceste. Kmalu po osmi so se začeli zgrinjati na hodnikih na Bleiweisovi in Celovški cesti učenci ljubljanskih nižjih in srednjih šol v gostih špalirjih. Čeprav je bil delavnik, se je zbralo v špalirjih že zelo zgodaj mnogo prebivalstva. Od ure do ure so bili špalirji gostejši. Posebno mnogo ljudi se je zbralo na križišču Gosposvetske in Celovške ceste in vzdolž velesejma. Mnogo ljudi je šlo po Celovški cesti proti Drav- ljam, da vidi vojaštvo še pred parado. Vojaški oddelki, na čelu s Kr. Karabinjerji in Sardinskimi grenadirji, so se vrstili v nepregledni koloni od velesejma proti mestni meji. Začetek kolone je bil na Celovški cesti pred velesejmskim vhodom. Na Bleiweisovi cesti ob Trubarjevem parku sta bili postavljeni dve lepi tribuni, ena večja za razne povabljene goste in druga manjša za vojaške dostojanstvenike in druge odličnike. Povabljeni gostje so se začeli zbirati na veliki tribuni že ob 8.30. Obe tribuni sta bili oviti s širokimi trikolorami. Ob tribunah so bile postavljene priprave za radijsko oddajo slovesnosti. Slovesnost, ki so jo sprejemali v Rimu na gramofonske plo- vozil. Posebno pozornost so zbujali zlasti tudi pionirji, ki so vozili na kamionih velike čolne. Za njimi je sledila kemična četa v svoji posebni opremi. Moštvo je nosilo maske in posebne azbestne obleke. V tehničnih četah so budili veliko pozornost med drugim ve- liki žarometi, montirani na kamionih, in oddelek radiotelegrafistov. Posamezni oddelki vojaštva so se razhajali po Tržaški, Groharjevi in Rimski cesti in po Šubičevi ulici. Povsod je vladal vzoren red in občinstvo je vztrajalo ves čas disciplinirano v špalirjih in sledilo sijajnemu mimohodu Italijanske Oborožene Sile. Leipe proslave Dneva Vojske in Cesarstva po vsej Italiji Na dan 9. t. m. so bile po vsej Italiji velike proslave Dneva Vojske in obletnice Cesarstva. Ves italijanski narod se je navdušeno zahvaljeval svojim hrabrim Oboroženi mSilam. Sam Duce je na ta veliki dan prisostvoval veliki prireditvi Dopolavora v rimski operi Ob proslavi tega pomembnega vojaškega praznika je Duce prejel tudi številne pozdravne brzojavke. Kralj In Cesar med albanskim narodom V soboto je počastil s Svojim obiskom albanski narod Vel. Kralj in Cesar Viktor Emanuel. Albanski narod je navdušeno ^pozdravil svojega vladarja .in izrabil to priložnost, da je ponovno izrazil svojo vdanost an zvestobo. Sprejemu visokega gosta je ^prisostvoval tudi zunanji minister grof Ciano. Vel. Kralja in Cesarja je pozdravil potem, ko so mu po narodnem običaju ponudili kruha in soli, tiranski župan Toči. •številna množica, ki je prisostvovala sprejemu, je priredila vladarju viharne počastitve. Predsednik albanske vlade Verlaci pa je iz- dal na albanski narod poseben razglas, v katerem poudarja radost vsega albanskega naroda, da more neposredno izraziti svojo i vdanost in zvestobo Kralju in Cesarju, Du-ceju in Italiji. Po svečanem kosilu, ki je bilo prirejeno v kraljevem dvorcu, je Vel. Kralj in Cesar sprejemal predstavnike oblastev in razna odposlanstva Predsedniku albanske vlade je Kralj in Cesar izročil milijon lir za dobrodelne ustanove v krajih, ki so zaradi vojne največ trpeli. Dar Nj. Vel. Kraljice in Cesarice Črnogorcem Vel. Kraljica in Cesarica je dala poslati | lenci Mazzoliniju 250.000 lir za dobrodelne »Civilnemu Komisarju za Črno goro Eksce- namene v Cmi gori. Naredbe Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino Določila za zatemnitev Kr. Komisar za Ljubljansko pokrajino v sporazumu z vojaško komando odreja: Čl. 1. Predpisi naredbe o zatemnitvi z dne J8. maja 1. 1940. (Službeni list št. 234-42), ki a priključitev k Italiji. Minister bivše Jugoslavije Nikolaj Novakovič in odvetnik Boško Desnica iz Splita sta se te dni poklonila Kr. Civ. Komisarju Bartolucciju, kateremu sta v imenu 100.000 pravoslavnih prebivalcev severne Dalmacije izrazila željo, naj bi se njihovo ozemlje priključilo k Italiji. * Novi celjski župan. Te dni je bil imenovan za celjskega župana prokurist tvrdke Zangger g. Himmer, ker je dosedanji župan odvetnik dr- Walther Riebl, ki je bil nedavno sprejel posle po dr. Skobernetu, odstopil. * Nov tednik v Mariboru. Te dni je izšel v tisku Mariborske tiskarne tednik »Štajerski gospodar«. Glavni urednik novega tednika je novinar Friderik Golob. * Gauleiter za Spodnjo Štajersko dr. t)ber-reiter je bil na prvomajskih proslavah, ki so bile v Celju, Laškem, Rimskih Toplicah, Hrastniku in Trbovljah. Kakor je znano, je prvi maj v Nemčiji narodni praznik. MIRKO BRODNIK: K NOVIM ZARJAM ROMAN IZ SEDANJIH DNI V Parizu je po ulicah brnelo kakor v velikem čebelnjaku. Iz krajev okoli bojišč je prihajalo na tisoče beguncev in se gnetlo po ulicah velikega mesta. Številne skupine so odpotovale naprej, druge pa so ostajale v mestu v upanju, da se bo le nekaj zgodilo, kar jim bo omogočilo povratek v domače kraje. Mlada zakonca Janez in Zlata sta se prerivala skozi to gnečo. Pred njima sta stopala Tone in Martin. »Držimo se skupaj, da se ne zgubimo,« je menil Tone. Izseljenski duhovnik Slatnar jim je bil dal naslov slovenske družine, kjer bo ostala Zlata tako dolgo, da se nekaj ukrene. Zdaj so Zlato spremljali tjakaj Dolga je bila pot in skoro po vseh ulicah je vladala nepopisna gneča. »Tile ljudje so znamenje, da Nemci hitro napredujejo«, je rekel Janez. »Prav gotovo bodo že čez nekaj dni tu.« »Ali naj jih kar pričakamo?« je zaskrbljeno vprašala Zlata. »Saj tako ne moremo nikamor«. »Sam ne vem, kaj bi napravil,« je odgovoril Janez. »Obstreljevali Pariza ne bodo. Pravijo, da je razglašen za nezavarovano t mesto. Francoski vojaki ga sploh ne nameravajo braniti. »Toliko reči se govori, da ne moreš vedeti, kaj je res,« se je oglasil spredaj Tone Martin je počasi krevsal z njimi in se mu zaradi utrujenosti ni ljubilo govoriti. Dasi je sicer nekaj ur trdno spal v sprejem-nici izseljenskega duhovnika Slatnarja, mu še vendarle ni bilo dovolj. Neprespane zad-ne noči so se tako močno oglašale, da si ni želel drugega kakor posteljo Pa tudi ostali trije so bili zaspani .vendar so nekaj laže prenašali utrujenost. Cez dobre pol ure so prispeli do svoje ulice. V bolj rtiajhni hiši, kakršnih je bilo več v tej ulici, kar je pričalo, da stanujejo tod sredni sloji, je živela slovenska družina krojača Mihe Trbovca, po rodu nekje z Murskega polja. Njegova žena Spela pa je bila Gorenka. Imela sta tri otroke. Se vsi trije so hodili v ljudsko šolo. Med seboj so po večini čebljali pO francosko, vendar so znali za silo tudi svoj materin jezik. Trbovčeva družina je prijazno sprejela rojake. Takoj se je seveda razvil pogovor o vojni, saj se v takem času ni dalo o ničemer drugem govoriti. Kljub vsem žalostnim časom so se le morali smejati, ka- dar so se Trbovčevi otroci vmešali v pogovor s svojo čudno jezikovno mešanico. »Nemci bodo kmalu v Parizu,« je menil Trbovec, »o tem nihče več ne dvomi. Zagotovila oblastev, da jih ne bo, so samo tolažbe, da ne bi bil vrvež še večji. Oblastva; hočejo doseči, da bi ljudje ostali doma.« »Res nima smisla, da je nastal tak po-plah,« je dejal Martin, ki je mislil samo na posteljo. »Kakor pravijo, so vse ceste proti Parizu zatrpane. Ljudje bežijo brez sredstev In brez smotra. Veliko število beguncev je izvršilo samomor. Med begunci so otroci brez staršev. Starše so jim menda ubile granate,« je pripovedoval Trbovec. »Vojna je grozna, ni mogoče doumeti to sovraštvo med narodi. Vi štirje bi gotovo radi šli domov. Težavno bo to, zelo težavno...« »To vemo. Ze gospod župnik nam je rekel isto,« je dejal Janez. »Skušali bomo priti domov.« »Ali imate kaj denarja?« »Imamo. Prihranili smo si nekaj. Mislili smo, da bomo te prihranke lahko nesli domov. Kaže pa, da jih bomo porabili kar za pot. No, hvala Bogu. da imamo vsaj *a pot,« je dejal Janez Poslovili so se in Janez je obljubil, da bo Zlato obiskal vsak dan To da mu ne bo povzročalo težav, ker je Delavski dom, kamor so vsi trije namenjeni, blizu. »Sicer dolgo tako ne boš mogla ostati pri Trbovčevih. Čez nekaj dni pa bova že tako vedela, kaj nama je storiti,« je rekel Janez Zlati ob slovesu in jo objel. * Smrt solčavskega župnika. V Solčavi v Savinjski dolini je umrl župnik g. Arko. Pokojnik je bil vzor duhovnika in je bil znan po vsej Sloveniji, saj so se številni planinci radi oglašali v solčavskem župnišču, ki je bilo popotnemu človeku zmerom gostoljubno odprto. G. Arku časten spomin! * Smrt ugledne žene. V Leonišču v Ljubljani je za zmerom zatisnila oči ga. Milica Pehanijeva, rojena Lavrenčičeva. soproga vseučiliškega profesorja inž. Iga Pehanija in sestra pokojne ge. Milene Zerjavove. Pokoj-nica je bila iz ugledne rodbine nekdanjega postojnskega župana Josipa Lavrenčiča. Komaj je bila pol leta poročena z odvetnikom dr. Zižo, ji je soprog umrl in ostala je sama s sinom Petrom. Pozneje si je v zakonu z vseučiliškim profesorjem inž. Pehanijem, v katerem se ji je rodila še hčerka Breda, ustanovila novo srečo, ki pa so jo prav nedavni dnevi vojne vihre tako nenadno pretrgali Soprog ji je odšel pod orožje, gospa pa je ostala sama s svojo družino- Pred dnevi se je njeno zdravstveno stanje resno poslabšalo. Zdravniki so. ugotovili meningitido in prepeljali so jo v zdravilišče, kjer je po dveh tednih preminila. Dobri gospe blag spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! * Ljubljana bo dobivala mleko iz Notranjske in Dolenjske. Ljubljana ie dobivala precej mleka in mlečni izdelkov iz gorenjskih krajev, ki so jih zasedle nemške čete. Zdaj ni več mogoče dobavljati iz teh krajev mleka V zadostni množini. Okrog 10.000 litrov mleka bo morala Ljubljana dobivati v bodoče od drugod. Pod vodstvom italijanskih strokovnjakov je preučeno tudi to vprašanje. Ljubljana bo dobivala mleko z Dolenjskega in Notranjskega, kolikor ga dobiva premalo iz svoje okolice. Dobavljale ga bodo mlekar ne na Vrhniki, v Logatcu, pri Sv. Juriju r.-« Grosupljem, v Stični, pri Sv- Lovrencu na Dolenjskem in v Velikih Laščah. * V Ljubljani se peče bel in rumen kruh. Ljubljanske pekarne že pečejo kruh iz mešanice bele koruzne in pšenične" moke. Moka iz bele koruze je skoro tako bela kakor pšenična. Kruh iz te zmesi je bel in ljudje so zadovoljni z njim bolj kakor so bili z onim iz rumene koruzne moke. Toda posamezni peki še niso porabili rumene koruzne moke, ker so se najbrž prej dobro založili z n"o, saj je bila prosto naprodaj, in zdaj tu in tam prodajajo razen belega še rumen kruh. * Maksimalne cene za jjelenjavo so bile te dni spet določene v mestnem tržnem uradu v Ljubljani s predstavnicami gospodinj in pro- S solznimi očmi je mlada žena spremljala svojega moža do vrat. Kar ni se mogla ločiti od njega. »Saj ni za večno,« se je pošalil Tone. »Vem, da ni, vem. Pa tako čudni časi so zdaj. Zdi se mi, da vse kar sem doživela ni resnica,« je jokaje odgovarjala Zlata in se stiskala k Janezu. »Jutri te obiščemo vsi trije, da ti ne bo tako hudo,« je menil Martin. »Veš, zdaj pa moramo v Delavski dom, če bo še sploh kaj prostora tam.« Sli so vsi trije poparjeni in žalostni. Toliko so se bili navezali drug na drugega, da jim je bilo zelo hudo, ker niso imeli več to-varišice s seboj. Delavski dom je bil seveda poln kakor čebelnjak, ko so prispeli vanj. Po posteljah, za mizami in po tleh so ležali in spali utrujeni ljudje. Naši trije rojaki, ki so bili pustili svojo prtljago in denar kar pri TrbovČevih, so si komaj v nekem kotu priborili malo prostora. Legli so kar po tleh in zaspali. Minili so trije dnevi. Vse te tri dni se gneča v Parizu ni zmanjšala, temveč se je le še povečala. Avtomobili, vozovi, kolesa in pešci so drli po ulicah. Vse je hitelo neznano kam. Vse je bilo kakor dirka blaznežev. Ni bilo mogoče več preprečiti ta blazni tok, to novodobno preseljevanje narodov. Letala so brnela nad milijonskim mestom. Včasih niso ljudje vedeli, čigava so, kar je poplah še povečavalo. dajalk. Za ta teden so bile določene naslednje najvišje cene in se zelenjava nikakor ne sme prodajati draže, pač pa se lahko ceneje: očiščena berivka do 20, neočiščena berivka do 18, njivski ra*dič do 6, vrtni radič do 16, špinača s stebelci do 8, špinača brez stebelc do 10, regrat do 4, krompir do 2.50, grah do 16 din kilogram. Opozarjamo tudi, da je otipavanje živil strogo prepovedano. Nadzorstvo je zelo poostreno in vsak dan mora več prodajalcev in prodajalk obžalovati svoje pre visoke cene. Te cene veljajo do ponedeljka. * V Splitu je radijska postaja. Od 8. t. m. dalje deluje radijska oddajna postaja v Splitu. * Vsem, ki žele potovati na Štajersko in Gorenjsko. Nemški konzulat opozarja na to, da se sprejemajo prošnje za izdajo dovolil za prekoračenje meje v obmejni pas, na Spodnje Štajersko in na Gorenjsko, samo, če se predloži slika prosilca. Pristojbina znaša 10, odnosno 20 din. * Sodna razprava proti srbskemu patriarhu. Iz Beograda poročajo, da se bo v kratkem začela sodna razprava proti bivšemu poglavarju srbske pravoslavne cerkve patriarhu Gavrilu, pri katerem so našli visoko vsoto denarja in važne listine, iz katerih izhaja. da se je patriarh slepo pokoril navodilom angleških vojnih hujskačev. Tržaški »II Piccolo« poroča iz Zagreba, da so tjakaj privedli srbskega pravoslavnega patriarha Ga-vrila Dožiča, kjer bo do nadaljnjega zadržan v zaporu. * Bivša srbska kraljica Natalija Obrenovi-čeva je umrla. V Parizu je te dni preminila bivša srbska kraljica Natalija, zadna potomka dinastije Obrenovičeve. Živela je v nekem pariškem samostanu, kamor je prišla pred 40 leti. Štela je 82 let. Bila je žena Milana Obrenoviča, ki je bil srbski kralj od 1. 1882 do 1. 1889. in ki se je odpovedal prestolu v korist svojega sina Aleksandra Obrenoviča. Ta je bil s kraljico Drago umorjen 1. 1903. v Beogradu. * 50.000 hrvatskih delavcev pojde v Nemčijo. Med vladama v Berlinu in v Zagrebu je bil sklenjen sporazum, po katerem bo nova svobodna hrvatska država poslala v Nemčijo 50 000 delavcev. Delovni pogoji so takšni. kakor so bili določeni tudi za delavce drugih držav. * Vodstvo mestne občine v Mariboru imata poleg političnega konrsarja dr. Knausa iz Gradca Mariborčana dr. Badl in dr. Holzer. * Cincar Markovič gost Ribbentrcpa v Karlovih Varih. »II Piccolo« poroča, da je dospel v Budimpešto bivši jugoslovanski zunanji mi- Tedaj se jc nenadno razširila vest: »Nemci se bližajo Parizu«. Janez je v vsej naglici pridirjal k Trbov-čevim po Zlato. Ni kaj dosti mislil, kaj naj stori. Pograbil je malo prtljage, si zašil denar v notranji žep suknjiča ter se i Zlato vred poslovil od gostoljubne Trbov-čeve družine. Slišal je bil, da se še da z vlakom priti skozi Italijo. »Mi ne poj demo nikamor,« je rekel Ob slovesu Trbovec. »Saj tudi nikamor ne moremo. Naš dom je zdaj tu, a vajin dom je tam v lepih slovenskih krajih. Le pojdita in se srečno vrnita v domovino.« »Ne veva sicer, kako bova prišla domov, a ker imava denar, bo že šlo,« je rekel Janez. »Kaj pa nameravata storiti Tone in Martin?« je vprašala Trbovčeva žena. »Rekla sta, da bosta ostala kar tu, češ da bo dela dovolj tudi pod Nemci,« je menil Janez. Na ulici ju je zajel val ljudi. Šla sta dalje in sta se šele med potjo dobro spomnila, da niti ne poznata poti do bližne železniške postaje. »Vlak se odpelje, kakor so mi rekli, ob 16. uri, zdaj pa je blizu 15.,« je menil Janez. »Stopiva v kakšno gostilno, da se malo okrepčava in povprašava, kje je postaja in kako je z vlakom. Baje tuji državljani lahko odpotujejo v svoje države brez posebnih zaprek. Ne vem pa. ali je to res.« nister dr. Cincar-Markovič, ki je po kratkem odmoru odpotoval dalje v Karlove Vare- Po časopisnih vesteh bo dr. Markovič ostal v Karlovih Varih nekaj tednov, kjer bo gost nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. * Beograd je razdeljen na sedem okrajev. Poveljstvo nemške vojske v Beogradu od 6. maja dalje ne izdaja več objav za gibanje po ulicah, ker je.mesto zdaj že nanovo razdeljeno na sedem okrajev. Sedež prvega okraja je v ulici kralja Petra 44, drugega v Ulici kne-ginje Ljubice 25-1, tretjega v palilulski osnovni šoli, četrtega v Mišarski ulici nasproti policiji, petega v Ulici kraljice Natalije 92, šestega v Oblakovski 16 in sedmega v Ulici Janka Veselinoviča 13. Meščanstvo dobi zdaj omenjene objave samo pri poveljnikih omenjenih okrajev. * Bivša jugoslovanska vojska je bila v trenutku brez zveze z generalnim štabom. Kakor zdaj poročajo iz Berlina, je imel pred prvim nemškim letalskim napadom na Beograd glavni generalni štab bivše jugoslovanska vojske svoj sedež v poslopju ministrstva za vojsko in mornarico in je odtod vodil vse vojaške operacije. Od tedaj, ko so nemška letala prvič priletela nad Beograd, pa ni bilo več nobene zveze med generalštabom in posameznimi vojaškimi oddelki. Vse tri vojske od tega dne dalje niso imele nobeneh stikov niti z generalnim štabom, niti med seboj. * Novo vodstvo mestnih podjetij v Mariboru. Za vodjo mestnih podjetij v Mariboru je bil imenovan Roman Pelikan iz Maribora. Vodstvo električnega podjetja, plinarne in vodovoda je prevzel inž. Scherer. * Štajersko kmetijsko zadružništvo. Pred dvema letoma je bila v Mariboru ustanovljena Osrednja kmetijska zadruga, v kateri je bilo včlanjeno v zadnem času 45 kmetijskih zadrug iz vse Spodnje Štajerske. Osrednji kmetijski zadrugi so nemška oblastva postavila komisarja v osebi poslovodje Zveze spodnještajerskih kmetijskih zadrug v Gradcu g. Schachingerja Leopolda. Pod njegovim nadzorstvom in vodstvom bo Osrednja kmetijska zadruga pod imenom Geschaftsstelle f-tir Genossenschaftswesen in Marburg nadaljevala svoje delo v prid kmetskemu stanu na Spodnjem Štajerskem. Verjetno je, da bo del zadrug, ki so bile doslej članice Osrednj« zadruge v Mariboru, posloval pod nadzorstvom zadružne centrale v Celovcu. Govori se tudi, da bodo kmetijske konzumne zadruge prenehale delovati. * Principovo ploščo so iz Sarajeva prepeljali v Berlin. V Sarajevu na kraju, kjer je Gavrilo Princip 28. junija 1. 1914. umoril avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, je bila vzidana spominska plošča z napisom: »Na tem zgodovinskem mestu je Gavrilo Princip izvojeval Srbiji svobodo na Vidov dan 28. junija 1914.« Graška »Tagespost« javlja, da je bila v aprilu plošča odstranjena in poklonjena Voditelju Hitlerju. Ploščo su prepeljali v Berlin. * Prve češnje v Ljubljani. Na Pogačarje-vem trgu pri branjevkah in pri trgovcih s sadjem v mestu so se pojavile v večji množim prve letošnje češnje, ki so bile pripeljane iz Dalmacije. Iz Trogirja so poslali kakšen četrt vagona češenj v Ljubljano. Češnje so zdaj še drage. Kilogram stane 32 din. Ker bodo kmalu redne prometne zveze z Dalmacijo, bomo od tam lahko dobivali tudi ribe. Rdeča lui se izmed vseh vidi naidalje Poizkusi, ki so jih učenjaki napravili na visokih gorah ob izredno ugodnih vremenskih razmerah, so dokazali, da človek lahko vidi tudi na daljavo 400 km. Toda to velja le za navadno belo svetlobo. Luči v drugih barvah pa ne morejo predreti tako daleč skozi ozračje. Tako je n- pr. svetlomo-dra luč vidna kvečjemu na daljavo 150 km, medtem ko se vidi zelena luč na daljavo 220 km, rumena 250 km, rdeča luč pa 350 km daleč. Kakor se iz teh številk vidi, se izmed barvastih luči rdeča lahko vidi naj-dalje. Zato so tudi povsod na svetu uvedli rdečo luč za dajanje znakov na železniških postajah. Vzpostavitev prometa na progi Postumia G rotte-Logatec in spremembe na progi Ljubi jana-Bc rovnica Dne 10. maja je bil spet upostavljen ves promet za potnike, prtljago in blago na progi Postumia Grotte-Logatec. Zdaj vozijo dnevno redno na omenjeni progi nastopni potniški vlaki: vlak št. 633a z odhodom iz Postumie Grot te ob 7.10 in s prihodom v Logatec ob 7.46; vlak št. 621a z odhodom iz Postumie Grot-te ob 11.36 in prihodom v Logatec ob 12.14; vlak št. 627a z odhodom iz Postumia Grot-te ob 18.20 in prihodom v Logatec ob 19.00; vlak št. 621 b z odhodom iz Logatca ob 7.24 in prihodom v Postumio Grotte ob 8.07; vlak št. 620a z odhodom iz Logatca ob 11.52 in prihodom v Postumia Grotte ob 12.35; vlak št. 624a z odhodom iz Logatca ob 18.39 in prihodom v Postumio Grotte ob 19.10. Vsi ti vlaki imajo v Postumii Grotte zvezo na vlake iz Trsta, odnosno v Trst in v Logatcu avtobusno zvezo proti Vrhniki trgu in z Vrhnike trga. Avtobusni promet, ki je doslej vzdrževal zvezo med Vrhniko trgom in Postumio, se je preusmeril z Vrhni- ke trga v Logatec in obratno. Zaradi popravljalnih del na progi Rakek—Postumia Grotte nujno opozarjamo potujoče občinstvo, da morajo biti stene vagonov na tej progi stalno zaprte ter da je sklanjanje skozi okna nevarno. Z istim dnem se je delno spremenil tudi promet vlakov na progi Ljubljana—borovniški viadukt. Iz Ljubljane odhajajo vlaki z nastopnimi odhodi odnosno prihodi do borovniškega viadukta: vlak št. 612 z odhodom iz Ljubljane ob 6.10 in s prihodom k borovniškemu viaduktu ob 6.44; vlak št. 610b z odhodom iz Ljubljane ob 12.00 in s prihodom k borovniškemu viaduktu ob 12.49, vlak št. 624 z odhodom iz Ljubljane ob 18.29 in s prihodom k borovniškemu viaduktu ob 19.05. V obratni smeri odhaja od borovniškega viadukta vlak št. 617b ob 6.54 s prihodom v Ljubljano ob 7.27; vlak št. 621 ob 12.53 s prihodom v Ljubljano ob 13.26; vlak št. 609b ob 19.10 s prihodom v Ljubljano ob 19.41. Novi vozni red na Gorenjskem Opolnoči med nedeljo 11. in ponedeljkom 12. maja se je uveljavil na progi Ljubljana-Otoče-Brezje novi vozni red ter se je spremenil dosedanji vozni red na progi Kranj-Tržič. — Od tega časa dalje vozijo dnevno redno: Na progi Ljubljana-Otoče-Brezje-Ljubljana: vlak št. 912: odhod iz Ljubljane ob 5.35, prihod v Otoče ob 7.04; vlak št. 914: odhod iz Ljubljane ob 11.50, prihod v Otoče ob 13.20; vlak št. 916: odhod iz Ljubljane ob 17.25. prihod v Otoče ob 18.56; vlak št. 913: odhod iz Otoč ob 7.14. prihod v Ljubljano ob 8.42; vlak št. 915: odhod iz Otoč ob 13.30, prihod v Ljubljano ob 14.57; vlak št. 917: odhod iz Otoč ob 19.06, prihod v Ljubljano ob 20.34; Na progi Ljubljana-Kranj-Ljubljana: vlak št. 8512 a: odhod iz Ljubljane ob 7.40, prihod v Kranj ob 8.51; vlak št. 8514 b: odhod iz Ljubljane ob 13.30, prihod v Kranj ob 14.46; vlak št 8511 a: odhod iz Ljubljane ob 5.44, prihod v Kranj ob 6.53; vlak št 8513.b: odhod iz Ljubljane ob 11 40, prihod v Kranj ob 12.46 Na orogi Krpftj-Tržič-Kranj: vlak št. 8512 a. odhod iz Kranja ob 8.56, prihod v Tržič ob 9.28; vlak št 8514 b: odhod iz Kranja ob 14-51, prihod v Tržič ob 15.23; vlak št. 924 b odhod iz Kranja ob 19.30, prihod v Tržič ob 20.02; vlak št 8511 a: odhod iz Tržiča ob 5.06, prihod v Kranj ob 5 35; vlak št 8513 b: odhod iz Tržiča ob 11.04, prihod v Kranj ob 11-33; vlak št 923:'odhod iz Tržiča ob 18.00, prihod v Krani ob 18.27 Promet potniških vlakov na kamniški progi ostane nespremenjen. * Otroci so zanetili požar. Nedavno popoldne je nastal požar v hlevu prevoznika Mar-kiča Franca, ki je imel na Viču v najemu hišo, katere lastnik je Tišler iz Rovt. Požar so najbrž zanetili neprevidni otroci. Ognjeni jeziki so v kratkem uničili hlev, na katerem je bilo mnogo sena in slame. Plameni so se začeli lotevati že sosedne hiše in pa hiše mizarja Kernjaka. Vendar pa so to preprečili italijanski vojaki, ki so prihiteli reševat, in italijanski gasilci, ki so v družbi z ljubljanskimi poklicnimi gasilci prišli. Na kraj požara so seveda prihiteli tydi domači viški gasilci. * Velik požar v Litiji. Zraven litijskega postajnega poslopja je bilo veliko lesno podjetje, katerega lastnik je bil g. Samsa- Nedavno je šel g. Samsa na sodišče, kjer je imel neka.i opravka, delavci pa so delali kar sami naprej. Zaradi visokega pritiska pa je, kakor domnevajo, parni kotel razgnalo in ogenj je bil tu. Uničil je Vsa poslopja in g. Samsi uničil vse lesno podjetje * Smrtna avtomobilska nesreča. Po cesti, ki drži iz Šoštanja v Mozirje, je z veliko hitrostjo vozil tovorni avtomobil. Na mestu, kjer se ta cesta združi z glavno cesto, je šofer izgubil oblast nad volanom. Avtomobil se Je prevrnil čez nasip in obvisel na nekem drevesu. Od sile udarca ob drevo se je razbila kabina. Šofer je mrtev. Od sopotnikov je bila neka učiteljica iz Šoštanja je hudo ranjena, njen brat pa je dobil lažje poškodbe. Orjaška skala se je odtrgala s hriba V Podnartu na Gorenjskem se je v soboto po noči odtrgala s hribčka orjaška 40tonska skala in porušila novo drvarnico s hlevi poleg hiše posestnika in kovaškega mojstra Franca Šolarja. Sreča v nesreči je bila, da ni zadela hiše, V kateri so spale tri družine Kmetifski Takole pravilno krmiš živino Krmljenje živine je v naših krajih še zelo neenotno in prepogosto nepravilno, kar ima za posledico, da nimaš od živine tiste koristi, ki bi jo bilo pričakovati Pravilno je, da odrasle konje krmiš trikrat dnevno. Krmo v zrnju smeš dajati konjem le v manjših količinah in večkrat, ker večje količine te krme naenkrat le škodujejo živalim. Po krmljenju morajo konji nekaj časa mirovati. Če jih boš takoj gnal na delo, bodo dobili motnje v prebavi, ki lahko postanejo stalne. Žival mora vsaj nekaj časa v miru prebavljati. Če je konj pri na-reganju len, je to znamenje, da še n! do-ro prebavil zaužite krme. Nikdar živali zaradi tega ne pretepaj, če je nočeš uničiti Če je delo nujno, dajmo konju manjši obrok, malo več zrnja in manj sena, ki naj bo zelo na kratko narezano. Zvečer potem nadomestiš to, kar ie žival opoldne premalo dobila. Priporočljivo je, privaditi konje že nekaj dni pred najtežjimi poljskimi deli na tako krmo. Mlade konje krmimo večkrat, ker imajo še majhne želodce. Krmimo jih dnevno štirikrat do petkrat Molzne krave krmimo samo dvakrat na dan, pa s tako krmo. ki vsebuje dovolj re-dilnih snovi, da bodo imele čim več mleka Govedo, ki ga uporabljamo za težja dela. krmimo vsaj trikrat na dan. Če gre govedo zgodaj zjutraj na delo, ne vzdrži dolgo brez krme. Seveda pa živali ne smejo ime- svetovalec ti spet preveč obloženega želodca, kadar delajo Opoldne naj imajo tri ure časa za krmljenje in prežvekovanje. Pozimi, ko delo ni tako težko, zadoščata že dve uri Mlada goveda moramo prav tako cesto krmiti kakor mlade konje. Ovce in koze krmimo trikrat na dan Samo pri ovcah, ki jih pitamo za klanje, naj bo krmljenje pogostejše in obilnejše, da se bodo zredile Za jagnjeta velja isto kakor za žrebeta in teleta. SvinjeJiitro prebavljajo, ker njihova hrana vsebuje mnogo vode Krmimo jih tudi trikrat dnevno Poleti jim dajemo manj kakor pozimi, če jih še ne pitamo Proti koncu pitamo prašiče navadno petkrat dnevno. Hrošči so dobra hrana za kokoši Izredno hladno vreme nas sicer varuje pred veliko nadlogo hroščev, vendar moramo biti na straži, da preprečimo škodo v nadalj-nih tednih Verjetno je namreč, da se bodo v toplem vremenu pojavili v večjem številu. Pojav hroščev je v posameznih krajih različen. Hrošče je treba pokončevati takoj, kakor hitro se pojavijo in preden ležejo jajčeca To se zgodi kakih osem do 14 dni po pojavu prvih hroščev. Najuspešnejše je pokončevanje v zgodnih jutrnih urah. ko se dajo hrošči z lahkoto otresti Ob lepem vremenu jih najuspešneje pokončuiemo do 9 dopoldne Kadar pa je deževno in hladno, so pokončevalci lahko ves dan na delu. V večernih urah mo- ramo vselej opazovati poletavanje hroščev in dognati njihova zbirališča, da jih lahko naslednje jutro začnemo pokončevati. Od teh velikih škodljivcev drevja pa imamo lahko tudi koristi Hrošči so namreč dobra piča za kokoši Samo preobjesti se jih ne smejo. Najboljše je, da jih daste kokošim pokončane s kropom. V času. ko ni preveč ne živil in ne krme, je prav pametno, da se porabijo hrošči za kokošjo pičo. PopotnikovaM ! V spomin dobri | Troštovi mami t Novo mesto, maja Te dni je v Novem mestu v starosti 85 let preminila gospa Amalija Troštova. Živela je pri skrbnem sinu g dr. Josipu Tro-štu, odvetniku v Novem mestu. Kdorkoli je pobliže poznal Troštove, ne bo pozabil pokojne gospe, katero smo vsi nazivali mama in smo jo tudi zares imeli radi kakor svojo mater. Preblaga gospa je bila vzor pravičnosti, gosto) iubnosti in skromnosti. V njeni hiši smo bili vsi enaki Ni delala razlike med uradnikom, delavcem in kmetom. Te dobre lastnosti so pripomogle, da smo pokojnico visoko spoštovali Dom dr Trošta v Novem mestu je dom za pomoč vsem. ki so jc potrebni. Naj preblaga mama Troštova počiva v miru Njeni spoštovalci samo želimo, da bi slovenski narod imel še mnogo takih mater v enem letu prinesel skoraj 24.000 dolarjev čistega dobička. Zato bo zelo lepo uspeval tudi Slovenski dom v Milwaukeeu, kjer je naselbina velika in je dom potreben za zborovanja in vsakovrstne prireditve. V Minnesoti ima ondotni okraj St. Louis, v katerem so velike slovenske naselbine, kar tri slovenske zastopnike v državni zakonodaji. To so senator Ivan Blatnik, učitelj iz Chisholma, in državna poslanca Vu-kelič iz Gilberta in Berlin iz Buhla. Razna mesta v severni Minnesoti imajo slovenske župane in tudi mnogo slovenskih uradnikov, zlasti učiteljev in učiteljic. V Shebovganu imajo slovenski izseljenci poleg številnih drugih društev tudi Klub vdov. Klub je bil ustanovljen pred več meseci in šteje okoli 30 članic. Kakor pravijo pravila je namen kluba obiskovanje in tolaženje vdov. V Bridgevillu je vlak usmrtil 381etnega Lojzeta Vodljana, doma iz litijskega okraja. V Duluthu v Minnesoti je bila prirejena razstava umetniških slik. Priznanja je bil de ležen tudi naš rojak Josip Bogdanič. Je samouk v slikarstvu, vendar se je že dobro uveljavil v ameriški javnosti. V Minnesoti je ob koncu februarja umrl pionir slovenskih izseljencev Ivan Zima. ki je preživel v Ameriki 65 let Pokojnik jc bil doma iz Gorij pri Bledu Umrl je v starosti 82 let V Evelethu je preminil Gregor f%nčur v visoki starosti 79 let- V Ameriki je živel 39 let Zapušča štiri hčere. V Clevelandu je na svojem domu umrl rojak Mike Knez v starosti 57 let. Doma je bil z Ježice pri Ljubljani in je prišel v Ameriko pred 37 leti Zapušča ženo Marijo, rojeno Gre-Korševo iz Šmartnega pod Šmarno goro. in eno hčer. V Clevelandu se je vračala 11 letna Slavka Lokarieva iz šole in je hotela preko ceste. Tedaj je pridrvel avto in jo zadel s tako silo, da jo je vrgel več metrov daleč. Med prevozom je umrla. Ženski vestnik Kakšno ženo ima mož zmerom rad O tem se je v raznem časopisju po svetu prelilo že za celo jezero črnila Kljub temu je še vse preveč nesrečnih zakonov na svetu Res je, da je ljubezen samovoljna in da se ne vrne več, kadar mine Ne zmerom, a vendar je v največ primerih kriva žena sama. če je izgubila moževo naklonjenost. Seveda velja isto za primere, da je mož izgubil ženino naklonjenost V enih kakor drugih primerih so nevšečne lastnosti enega izmed življenjskih tovarišev uničile družinsko srečo. V našem opisu se hočemo predvsem pečati z vprašanjem, kakšno ženo ima mož zmerom rad. Ni dvoma, da moraš biti prijazna, razumna in nikdar trmasta, če hočeš, da bo zakonska sreča trajna. Če je mož dober, ti pa si samovoljna, je zlo v hiši. Razume se, da je družinsko življenje tudi nesrečno, če je mož pijanec ali pa ima druge slabe lastnosti. Toda vedeti moraš, da po starem slovenskem pregovoru podpira žena tri ogle pri hiši. To se pravi, da mora biti zlasti žena zmerom na svojem mestu. Zena mora gledati v hiši na snago in red. Sama moraš biti snažna, otroke moraš imeti snažne in stanovanje mora biti čisto. Če boš takšna, tc bo mož zmerom spoštoval. Zraven moraš gledati na svoje zdravje, kar pa dosežeš zlasti z vsestransko snago. Če se čedno oblačiš in skrbiš za svojo zunanjost, bo možu to gotovo všeč. Saj ni treba pri tem prav nič zapravljati, samo malo okusa moraš imeti in snage se ne smeš bati. Vse to ni nikaksna čarovnija, samo volje je treba in pa — ljubezni do moža. Ne omoži se lahkomiselno, da boš moža lahko zmerom ljubila. No, in prava ljubezen je tista velika čarovnija, ki navadno napravi iz žene odlično gospodinjo, dobro mater in stalno moževo ljubico. V mestih je mnogo zakonov nesrečnih, ker je premnogo mestnih deklet preslabo vzgojeno. Večina mestnih deklet se omoži samo zaradi preskrb« in nima pravega čuta za ljubezen do moža. Take goske brez srca in brez smisla za gospodinjstvo in materinstvo mislijo, da so njih možje samo zato tu, da strežejo njihovi samopašnosti. Ni prav lahko biti gospodinja, mati in ljubica hkratu, kakor je treba, toda prizadevaj si, da hočeš biti in ostati vse to, pa boš videla, da ne bo preveč oblakov nad tvojo zakonsko srečo. • Praktični nasveti Stari «f>tin^c*i Hici vrnf* izgubljeni lesk če jo nekaj časa drgneš z gobo, ki si jo namočila v vodo, kateri si dodala šest odstotkov kisa. Bluzo razgrneš po večkrat zloženi rjuhi in pustiš, da se posuši. Ko je še rahlo vlažna, jo polikaš narobe in sicer skozi svilen papir ali cunjo iz lahke gaze. Kako očistiš stare kozarce, ki so postali motni- Umiješ jih s kisom, ki si mu dodala nekaj soli. Tudi sveže mastne madeže očistiš, če jih takoj posuješ z drobno seljo, ki vsrka maščobo vase. S I —— DOLENJI LOGATEC (Smrtna kosa). Tu je umrl g. Drago Čibej, geometer pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani. Zapustil je vdovi štiri otroke Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! NOVO MESTO (Smrtna kosa). V Novem me^tu je umrl g. Josip Kiemenčič, predsednic po vsej Sloveniji znane tvornice »Keramike«, d. z o. z. Uglednega pokojnika so pokopali na šnrthelskem pokopališču. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! X Prva italijanska radijska postaja v Šanghaju. Dne 22. aprila so odprli v Sang-haju prvo italijansko radijsko postalo Daljnega Vzhoda. Italijanski poslanik grof Ta-liani je imel ob tej priliki poseben govor v katerem je poudarjal zgodovinski pomen otvoritve te postaje v času, ko so italijanske vojaške čete znane po vsem svetu po svojih uspehih na raznih bojiščih v Evropi in Afriki. X Prvo letalo je sestavil Italijan. Narodna knjižnica v Parizu je nedavno dobila stara pisma, iz katerih se da razbrati, da je bilu sestavljeno prvo letalo leta 1648. na poljskem dvoru pod kraljem Ladislavom. Sestavil pa ga je Italijan Buratini- Buratinijevo letalo ie bilo dolgo štiri čevlje in z njim se je lahko vzdignil štiri metre visoko, Pozneje ga je Buratini še izboljšal, ker je dobil od kralja Ladislava 500 dukatov podpore. Letalo je bilo tako narejeno, da se je lahko gibalo v zraku in v vodi kakor čoln. Na nesrečo je Buratini s smrtjo kralja Ladislava izgubil svojega dobrotnika in je moral prenehati z nadaljniml poskusi. X Huda vročina ni zmerom nevarna. V splošnem velja naziranje, da so topline nad 42 stopinj smrtno nevarne, kar v glavnem tudi drži, vendar pa ne smemo misliti, da povzroči visoka toplina vedno smrt. Tako je v Nemčiji neko dekle nenadno dobilo visoko toplino in sicer 43.5. Človek bi mislil, da j« v takem primeru smrt neogibna, toda tu se je izkazalo, da niti tako visoka vročica, kakor je 43.5 stopinj Celzija ni vedno smrtno nevarna. Čez nekaj dni je namreč vročica popustila in dekle je povsem okrevalo. X Zakaj prinaša podkev srečo. V srednem veku so bogati knezi in vitezi ob slavnostnih prilikah dajali svoje konje podkovati z zlatimi podkvami, a tako rahlo, da so po poti lahko odpadle. Srečni najditelji so dragocene podkve potem smeli obdržati. Verjetno je. da se je iz tega izcimila prazna .vera o podkvah^ ki prinašajo srečo. Neprestane nssreše z vojaško itmnldjo Novo mesto, maja Ze zadnjič smo opozarjali prebivalstvo naj se ne igra z orožjem in municijo, ki sta še marsikje raztresena po deželi Toda neprestane nesreče kažejo na to, da opomini nič ne zaležejo Žrtve nesreč so po večini otroci in mlajši ljudje. Po Bršljinu je hodil in si ogledoval posle dice bombnega napaaa sedemletni šolarček Božo Nikolavčič, doma z Jesenic. Pobral je ročno bombo in jo pričel vrteti v rokah Nevarno orožje se je na mah razpočilo in zadalo fantičku nevarne poškodbe po vsem životu V Velikem Banu pri St Jerneju je iztaknil ročno granato 181etni Jože Berdig. Fant je granato odnesel domov in se pričel z njo igrati Po silovitem poku so drobci granate razmesarili fantu desnico in mu prizadeli nevarno rano tudi na glavi. V Svibnjiku pri Črnomlju je dobil v roke vojaško puško lOletni Vinko Štefanič. Pri ogledovanju je ravnal s puško tako neoprez-no, da se je sprožila in ga je strel smrtno-nevarno zadel v prsi Vsi navedeni se zdravijo v bolnišnici usmiljenih bratov v Novem mestu, kjer je te dni umrl Matija Kavšček, ki je dobil strel v trebuh. Naši na tujem Novice iz kolonij ameriških rojakov V Milwaukeeu so slovenski rojaki že pred 15 leti sklenili, da ustanove združenje »Slovenski dom«, kar se je tudi zgodilo. Društvo je v nekaj letih zbralo toliko denarja, da je kupilo obširno stavbišče na lepem prostoru sredi slovenske naselbine. Vodstvo je že naznanilo, da bo kmalu pričelo zidati. Toda kakor pri vsaki dobri reči so se tudi tu pojavili nasprotniki, češ da dom ni potreben. Toda nasprotniki so izginili in dom se bo gradil. Za zgled jim služi Cleveland, kjer jc Slovenski dom samo Solnce bo ugasnilo in zemljo bo pokril led Na solncu vlada tako strašna vročina, da bi se človek, če bi prispel nanj, v trenutku spremenil v plin. Od vse te strahotne vročine pa prihaja le neznaten del na našo zemljo. Prav toliko je te toplote, da je omogočeno na zemlji življenje. Od česa izvira vročina na solncu, si učenjaki niso čisto na jasnem. Novo domnevo o izvoru solnčne vročine je nedavno postavil danski učenjak profesor Bohr. Ta učenjak pravi, da zgorevajo na solncu orjaške količine ogljika. Težavno si je v številkah predstavljati to silno vročino. Profesor Bohr pravi, da je ta vročina tolikšna, kolikršno bi dajala orjaška peč, v kateri bi vsako sekundo zgorelo deset milijonov bilijonov ton najboljšega premoga. Leta 1935. je potres uničil Kveto, glavno mesto angleške indijske pokrajine Beludži-stana. Kmalu potem je nastala še kuga med prebivalstvom, kar ga je bilo ostalo. Angleški guverner je odredil izpraznitev mesta. Pod strogo kaznijo je bil dostop v mesto prepovedan. Šele čez nekaj let, ko so iztrebili na milijone podgan, ki so se bile vgnezdile v ruševinah, so ljudje spet smeli v mesto. Noben prebivalec Kvete tistega lepega večera 31. maja 1. 1935. ni slutil strašnih dogodkov. Gostilne in nočna zabavišča so bila krasno razsvetljena, ko se je naenkrat začiilo silno podzemsko bobnenje Zemlja se je začela tresti in hiše so se podirale kakor otroške igrače. Čeprav je guverner hitro poslal mestu na pomoč polk indijske pehote, je bilo v mestu že na desettisoče žrtev. Ker trupel niso mogli pravočasno odstraniti in pokopati in ker ie vladala silna vročina, je nastala kuga. Nevarno bolezen so širile še podgane, ki se jih je zaredi lo mnogo v razvalinah. Strokovnjaki so ugotovili, da mora biti mesto leto dni odrezano od sveta, da se na Dve zveri sta v Evropi čedalje bolj redki. To sta volk in medved. V največjem delu Evrope medveda sploh ni več, pa tudi volk je že zelo redka zverina v evropskih gozdovih. Medvedi in volkovi so še ponekod v severno-vzhodni Evropi in nekaj tudi na jugovzhodu. V Srednji Evropi so bili volkovi v začetku 18. stoletja prava redkost. Tako je bilo na primer leta 1803, v Prusiji ubitih 186 volkov, leta 1806. samo 67, leta 1808. pa komaj 37. Po računih omenjenega učenjaka bo ves ogljik na solncu zgorel v 35 milijardah let. Ko ne bo več ogljika, bo solnce ugasnilo in nastal bo silen mraz in zemljo bo obdal ledeni oklep. Vse to se seveda ne bo zgodilo v trenutku, temveč počasi, življenja na zemlji bo konec že prej, preden bo solnce ugasnilo, ker bo za življenje premalo toplote že tedaj, ko bo začelo solnce občutno pešati. Ko ne bo več solnca, bo nekdanja življenja polna zemlja blodila po svetovni prostornini morda še milijone ali milijarde let, dokler se ne bo zaradi bogve kakšne strahotne nesreče v vesoljstvu zdrobila v prah, ki se bo nato razgubii v neskončnem prostoru. eni strani prepreči ropanje, na drugi pa širjenje kuge. Pojavilo se je mnogo drznežev, iti so hoteli priti v mesto, kjer bi lahko ropali. Toda vojaške čete, oborožene s strojnicami so bile budno na straži Izdano pa je bilo tudi svarilo da nihče ne bo prišel živ iz mesta, četudi bi se mu posrečilo priti vanj. Ko je minilo leto dni. se je zbralo okrog žične ograje, s katero je bilo mesto ograjeno, mnogo domačinov, ki so upali, da bodo našli v razvalinah še kaj plena Dostopa v mesto jim pa niso takoj dovolili. Poprej so namreč razvaline razkužili s strupenim plinom, ki so ga SDUščali iz letal, da so pokončali podgane. Nobena podgana ni smela ostati živa, če so hoteli preprečiti novo razširjenje kuge. Ko so zastopniki oblastev, opremljeni s plinskimi maskami in razkuže-valnimi napravami prvič spet stopili v mesto, se jim je nudil grozen nrizor Povsod v razvalinah so ležali oglodani človeški okostnjaki in s plinom zastrnn'jene podgane. Ker glede na ozemeljske izpremembe ni misliti na obnovitev mesta na istem kraju, bodo najbrže njegove razvaline v kratkem izginile v bujni rasti džungle. Med letom 1812. in 1813. pa so se volkovi spet pojavili v velikem številu. Nov dotok volkov je pripisati Napoleonovemu umiku iz Rusije. Francoska vojska, ki se je po strašnem porazu umikala, je imela kakor znano velike izgube in je puščala na tisoče mrtvecev za seboj. Volkovi so imeli zavoljo tega dovolj hrane in so sledili vojski tja, kamor se je umikala. Tako so prišli globoko v Srednjo Evropo. Zdaj je v teh krajih spet čedalje manj volkov. otoka. Največji je Vatnajokull, ki pokriva 8500 oralov zemlje ter je 2119 metrov visok. Znani so islandski ognjeniki, ki delujejo sredi teh velikanskih ledenikov. Dve naravni sili se v tej deželi neprestano bojujeta med seboj: ogenj in led. Otok ima kakih 150 ognjenikov, med kateri je več ko 100, ki so delovali že v zgodovinskih časih. Samo ognjenik Hekla je v zgodovinski dobi vsaj 20krat bljuval. Ognjeniški izbljuvi so tista strahotna nesreča, ki od časa do časa obišče ta otok. Kadar začno bljuvati veliki ognjeniki, takrat se začno tajati orjaški ledeniki in njihove ledene vode poplavijo večji del dežele. Takrat je na Islandiji kakor ob vesoljnem potopu. Nekoč je ognjenik v bližini ledenika Vatnajokulla bljuval celih sedem mesecev. Pridružili so se mu še drugi ognjeniki, tako da je kar 100 ognjenikov bijuvalo gorečo lavo. Takrat je veter zanašal pepel iz ognjenikov na Islandiji v Ameriko, Afriko in celo Avstralijo. Ob tisti nesreči je poginilo 70 odstotkov vseh domačih živali in je bilo ubito 20 odstotkov vsega prebivalstva. Zato ni čudno, če je domačega prebivalstva tako malo. Površino pokrivajo velikanske puščave ohlajene lave. Tu in tam pa iz notranjosti zemlje vrejo vroči vrelci. Največji med njimi je prava znamenitost, ki jo hodijo gledat tujci od blizu in daleč. Ta vroči vrelec pa ima tudi veliko narodno-gospodarsko vrednost, ker pomeni veliko vodno silo. Nekaj časa ta vrelec ni deloval, zdaj pa je spet živahen. Kadar deluje. brizga svojo vrelo vodo do 70 metrov visoko. Z ledenikov teče v morje obilna voda. ki pomeni za deželo važne vodne sile. Slapovi teh voda so ponekod do 100 metrov visoki Zgodovina Islandije se začenja leta 930. po Kr.. ko so se tam naselili nordijski Vikingi. germanski narod, ki so deželi dali svoje postave. Še zdaj vedo na Islandiji za prostor, kjer so se stari Vikingi zbirali k zborovanjem in sodbam, kjer se tudi dandanes zbirajo Islandci, ki imajo ta kraj za svet. Višek kulturnega življenja v Islandiji je bil v T3. in 14. stoletju. Nato pa so prišla stoletja trpljenja in naravnih nesreč. Leta 1918 so Islandci dosegli svojo samostojnost. Ko so se Islandci leta 1918. osvobodili, se je začelo njihovo kulturno življenje hitreje razvijati. Do 1. 1918 niso imeli nobenega ko-silnega stroja, danes jih je v deželi že 4000. Pred 1. 1918. so v deželi imeli 25.000 glav goveje živine, 40.000 konj, P I tisoč ovc in nekaj kokoši. Danes pa je tam že 40.00 glav goveje živine, 50 tisoč konj, en milijon ovc in 70.000 kokoši. Poleg tega goje koze in svinje. Islandija se pa v glavnem preživlja z ribolovom in je tudi v tem pogledu napredovala. Do leta 1918. so Islandci imeli le kakih 180 majhnih in slabo opremljenih ladjic, zdaj pa imajo že 360 modernih ladij, ki so sposobne za plovbo na globokem morju. Poleg tega ima država sama brodovje za prevoz rib v druge države. Zdaj je tam 17 tvor-nic, kjer predelujejo ribe. Cest imajo že 1000 kilometrov. Železnice Islandija sicer nima, pač pa dobre avtomobilske ceste. Glavno mesto je Reykjavik, ki je zadne čase postalo čisto moderno. Ima veliko kopališče, gledališče, vseučilišče, radijsko postajo, državno bolnišnico, številne šole in drugo. Islandci imajo moderne mlekarne, moderne velike vrtnarije, moderne klavnice in drugo. Rudnin in kovin dežela nima, premog mora uvažati od drugod, kar je zaradi dolgega prevoza seveda drago in zamudno. Ljudje navadno kurijo s posušenimi ovčjimi odpadki. X Italijanski uslužbenci in francoski delavci v Nemčiji. V Rimu je bil nedavno dosežen sporazum glede začasne zaposlitve italijanskih hotelskih in gostilniških uslužbencev v Nemčiji- V marcu je potovalo v Nemčijo 1000 gostinskih uslužbencev in v aprilu 2000. Iz Francije pa prispe vsak teden v Nemčijo okrog 1500 delavcev, ki so se prostovoljno javili za delo v nemški industriji. Socialno skrbstvo za te francoske delavce se razteza tudi na njihove družine v Franciji. Islandija je otok večnega ledu in večnega ognja Ko je lani Nemčija zasedla Dansko, je Anglija kmalu nato vdrla na Islandijo, ki je bila z Dansko združena s kraljevo osebo. Islandija je bila samostojna država s svojim državnim zborom, le kralj je bil skupen Danski in Islandiji. Zdaj je na tem najsevernejšem kulturnem otoku naše zemlje angleška posadka. Te dni pa so Nemci sporočili, da so začeli Anglijo s svojimi podmornicami blokirati do Islandije. Zato je ta otok čedalje bolj v ospredju našega zanimanja. Vsa Islandija obsega kakih 106.000 kvadratnih kilometrov in je torej sedemkrat večja kakor dravska banovina. Sicer pa dežela v ničemer ni podobna .Sloveniji ah kaki drugi deželi v Evropi, ker je Islandija ognjeniška dežela. Največji del otoka je gorat. Le ob morju in med gorami so ravnine. Sredi tega goratega sveta pa stoje tu in tam 1200 do 2000 metrov visoki vrhovi, ki so pokriti z večnim ledom. Ti ledeniki pokrivajo eno sedmino Pred petimi leti lepo mesto, zdaj pa kup poraslih razvalin Volkovi so se razmnožili v Evropi zaradi Napoleona Kako se borijo v Ameriki proti puščavskemu pesku V Zedinjenih državah so se že več let borili proti puščavskim vetrovom in pesku, da bi zavarovali velike površine plodne zemlje, toda zdaj je nastal zastoj v kmetijstvu Zedinjenih držav, ker ne morejo več izvažati pridelke v Evropo. Sredi peščene pustinje samevajo zdaj ostanki mnogih farm, ki jih je zasul veter s peskom Boj proti pesku, zasipajočemu plodno zemljo, se je začel 1. 1934 Ko so zaustavili širjenje peska, ki je zasipal čedalje večje površine plodne zemlje, so že prešli v napad proti prirodnim silam. Kljub začetnemu odporu farmarjev, so se začeli uspešno posluževati tako zvanih zelenih pasov proti nadaljnjemu napredovanju puščavskega pe ska. Začeli so zasajati gozdna drevesa, da bi z njimi ustvarili nekakšen jez. in sicer ob straneh, od koder je navadno veter pr našal večje količine peska. Tako so poča- si ogradili večje površine. Pasovi dreves so bili po 35 do 50 m široki. Sredi takšnega pasu so zasajena večja drevesa, postopno k robu pa manjša, a na meji pasu grmičevje. Mlada drevesa zahtevajo skrbno nego in farmarji jih negujejo z ljubeznijo, odkar so se prepričali, da ti zeleni pasovi res najbolj pomagajo proti pesku. Vlada jim daje drevesa in druge sadike, pa tudi delno prevzema stroške za delo. Od Kanade do Teksasa je zasajeno zdaj že 115 milijonov dreves. Zasajali so kanadske topole, ameriške in kitajske breste, hraste, vrbe, murve, jelše in še razna druga drevesa. V Južni Dakoti, ki so jo farmarji že hoteli zapustiti, so zdaj kanadski topoli že do 13 m visoki. Zdaj se ta obramba zaradi slabe prodaje poljskih pridelkov, žal, marsikje opušča, kar bo lahko imelo hude posledice v bodočnosti. Slamnati čevlji V prvih pomladnih dneh je bilo na cestah nemških velemest opazovati posamezne ženske s slamnatimi čevlji, ki jim modni preroki napovedujejo podoben uspeh kakor lesenim sandalom pred dvema letoma Slamnati čevlji niso tako neznana reč Japonci že od nekdaj nosijo čevlje iz line riževe slame. Tako je neki japonski list pred kratkim priobčil sliko velikanskega slamnatega čevlja, ki so ga kot posebno dragocen dar bogovom obesili v nekem sveti šču. Tudi v Nemčiji sami so v posameznih pokrajinah izdelovali slamnate čevlje že prej. V Črnem lesu si kmetje sami pripravljajo takšno obuvalo, ki ima nodnlat iz sla me. Take čevlje pletejo že do'go iz neke v modo uvožene slame za kopalnice Nemški razna-šalci listov radi nosijo vrhnje čevlje iz slame. ki jih izdelujejo po navadi v kaznilnicah Ti izdelki so udobnejši in trpežnejši kakor bi menili na prvi pogled. Trpežnost slamnatega podplata sc poveča, če ga na-mažeš s smolo V novejšem času se je industrija. ki se bavi z izdelovanjem slamnatega oblivala prizadevala, da mu da finej-šo in Celo elegantno modno obliko. \'i pa pričakovati, da bi nova moda imela za po< ledičo izdelovanje takšnega obuvala v večjem številu. Nemški listi pišejo, da se naporno pletenje slamnatega obuvala izplača le s cenenimi delovnimi močmi, kakršne so na razpolago na primer v kaznilnicah. Zaniniiuosl X Gojitev čaja v Italiji. Profesorja vseučilišča v Paviji Pollacci in Gallotti sta i uspehom končala svoje poskuse, da bi v Italiji udomačila čajni grm. Začela sta te poskuse s tem, da sta čajne rastline ki so bile v rast-linoslovskem vrtu v Paviji že od 1. 1800. pre-zimovala na prostem in jih navadila na ostrejše podnebje. Od rastlin, ki so mraz brez škode prebile, sta jemala seme in ga sejala- Rastline iz tega semena so prenesle celo vrsto zim, med njimi nekatere prav hude. Profesor Pollacci je prepričan, da je s tem vzgojil čajno rastlino, ki bo tudi v bodočnosti prenašala mraz lombardske zime. X Tudi Vatikan nima več prave kave. Italijanski Usti so prinesli iz Rima poročilo, ki pravi: V Vatikanu imajo velike prostore, v katerih so lahko deležni postrežbe vatikanski državljani. Poleg lokala, kjer prodajajo razne vrste živil, je bilo v -obratu okrepčevališče, kjer si je človek lahko privoščil najboljšo pravo kavo. Okrepčevališče je bilo vedno pol no ljudi, tudi v zadnjem času, čeprav se je skodeUca kave podražila od 25 centezimov, kolikor je stala leta 1936., na eno liro. Te dni pa so številni goštje dobili neljubo opozorilo, da bo to okrepčevaUšče zaprto. X Panamski prekop bodo zaprli. Japonski list »Niči-Niči« poroča, da je neka paroplov-na družba v Osaki na Japonskem dobila i* San Francisca v Ameriki obvestilo, da bodo Zedinjene države v desetih dneh omejile trgovinski promet skozi Panamski prekop, in sicer za nedoločen čas. Ta ukrep v resnici pomeni, da bo Panamski prekop sploh zaprt. X Morilci kralja Aleksandra prosijo za začasno svobodo. Iz Pariza poročajo: »Kaznjenci, ki so bih februarja 1. 1936. obsojeni na dosmrtno pristno delo ker so zločinsko umorili bivšega jugoslovanskega kralja Aleksandra in istočasno tudi tedanjega francoskega zunanjega ministra Barthouja, so zdaj po svojih odvetnikih poslali francoskemu pravosodnemu min stru prošnjo, naj iih začasno spuste na svobodo. To svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da je treba upoštevati zadne dogodke v bivši Jugoslaviji in da se je evropski politični položaj zdai spremenil. X V Angliji zapirajo tkaninske tvornice. Kakor poročajo iz Londona, je angleška vlada sklenila, da se veliko število bombažnih tvornic v Lancashireu in mnogo tvornic nogavic v Leicestru zapre do konca vojne. Ta sklep je bil storjen z namenom, da se to delavstvo uporabi za vojne namene. X Velika škoda zaradi povodnji v Braziliji. Silni nalivi so pred kratkim povzročih v Braziliji velike povodnji. Dober del riževih nasadov je pod vodo. Posamezni mestni okraji v Porto Alegru so preplavljeni. Škoda, ki so jo povodnji povzročile na polju in drugod, je velikanska. X 150-letnica najsevernejšega mesta. Ham merfest, mesto ob Severnem Ledenem morju in najsevernejše mesto na svetu sploh, je te dni slavilo 150 letnico svojega obstoja. Majhna vasica je stala že pred tri sto leti na tem kraju. Vanjo so se zatekaU lovci na kite in tjulne. A šele pred poldrugim stoletjem je Hammerfest dobil mestne pravice in se je potem razvil v eno izmed najvažnejših trgo^ vinskih središč na daljnem severu. X Razdejanje v angleški državni zbornici. Iz Londona poročajo, da je ministrski predsednik Winston Churchill v družbi državnega ministra lorda Beaverbrooka pregledal škodo, ki jo je te dni napravilo nemško letalstvo v palači državnega zbora. Od sejne dvorane je ostal en sam kup zvitega želez j a, ometa, razbite oprave U steklenih drobcev. Nepoškodovane so ostale skoro vse sprejemne dvorane članov vlade. X Poljski general Sosnkowski ranjen v Londonu. Iz Lizbone poročajo, da je bil general Sosnkowski, podpredsednik poljske vlade v Londonu, ranjen preteklo soboto zvečer ob priliki velikega nemškega letalskega napada na London. Neka bomba je treščila v bližino hiše, v kateri se je Sosnkowski teda] mudil. Generala je zadel drobec bombe. Pozneje so ga morah operirati. X Smrt Madžara, ki je bil podoben Francu Jožefu. V ubožnici mesteca VeUke Kaniža je umrl v starosti 101 leta Josef Mezo. Prejšnje čase je slovel zaradi svoje presenetljivo podobnosti s predzadnjim vladarjem avstro-ogrske monarhije. Mezo je bil potomec bogate veleposestniške rodbine. Po prvi svetovni vojni je zapravil z nesrečnimi špekulacijami vse premoženje in se pogrezal čedalj« globlje, dokler se ga ni usmilila javna dobrodelnost. Do zadnjega je nosil cesarsko brado in zalizce ter lovski jopič in zelen klobuk, prav kakor nekdanji cesar v poletnih mesecih. X Smrtna obsodba napadalca na vlak. Te dni so v zaporu v Orleansu izvršiU smrtno kazen nad Evgenom Cavetom, ki je aprila 1. 1938. odvil železniške tračnice in povzročil iztirjeni e ekspresnega vlaka na progi Alžir-Oran. S tem zločinom je Cavet povzročil smrt mnogih potnikov, mnogo med njimi pa jih je bilo hudo ranjenih. X Spanci niso grdo ravnali z interniranimi Angleži. Na španskih odločujočih mestih označujejo za navadno laž trditve londonskega . »Timesa«, da so Španci grdo ravnali v koncentracijskih taboriščih s tistimi Angleži, ki so pribežaU iz Francije. Pravilo namreč, da v španskih ujetniških taboriščih sploh ni nobenega angleškega vojaka, ki bi bil prišel iz Francije. X Steklo, gramofonske plošče, vžigalice »n podobno je požiral- V Algecirasu je nedavno umrl cirkuški akrobat Carlos Garcia in sicer zaradi hudih ran v želodcu. Garcia je imel zares prečuden tek. V neki restavraciji ie pogoltnil najprej razbit kozarec, nato gramofonsko ploščo, dalje tri škatlice vžigalic, električno žarnico, pa je nato še nastopU v cirkusu in izvajal zelo težke umetnije. Vendas mu je po predstavi postalo slabo, zgrudil se je in odpeljali so ga v bolnišnico. Med operacijo je umrl. Seveda se zdravniki niso čudili njegovi smrti, ko so našU taka čudovita jedila v njegovem želodcu. %lašnite v »Domovini«! MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" L aaSo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo 2 najhniml stroSki pripi a vi izbomo, obstojno in zdravo domačo plvičo Cena 1 stekl sa 150 litroi liD 30.—, po pošti d*n 50.—, 2 steklenici po pošt' din 85.- , 3 steklenice po pošti din 115.—. Preizkušen redilni praSek REDIN ZA PRAŠIČE Pri malih prašičkih pospešuje »REDIN« prašelc hitro rast krepi kosti ln jih varuje raznih bolezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo ln dobro piebavijajo Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. H din, po pošti 19,— din, 3 zav po pošti 35.— din, 4 zav. po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« ln »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije ln Prekmurje pa samo drogerlja KANC, Maribor, Gosposka ulica 34, Na deželi pa zahtevajte Redin in Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino.