131
Kdaj se velika noč praznuje?
V pervih časih kristjanstva so tisti kristjani, kteri so pred Judje bili, in se še nekterih judovskih šeg deržali, veliko noč tisti čas praznovali, ob kterem so judje praznik opreš nih kruhov obhajali. Uni kristjani pa, kteri so pred molikovavci bili, in do judovskih šeg clo nič serca niso imeli, niso hotli z Judi vred ob enem času velike noči obhajati. Toraj je med kristjani velik prepir bil, kdaj naj bi veliko noč praznovali.
Poglavitni nizejški cerkveni zbor je v letu 325 po Kristusovem rojstvu razsodil, naj kristjani ne praznujejo velike noči tačas, ko Judje praznik opresnih kruhov obhajajo. Da bi velika noč in praznik opresnih kruhov skupaj ne zadela, so zastran velikonočnega praznika naslednje zakone (postave) postavili:
1.  pomladanja dnevna in nočna enakost (to je, tisti dan, ko sta noč in dan enako dolga), naj je za vselej na 21. sušca odločena;
2.  velika noč je vprihodnjič le v nedeljo praznovati, in sicer
3.  tisto nedeljo, ki po pervem šipu ali pervi polni luni spomladanje dnevne in nočne enakosti pride;
4.  ako bi pa ta šip ravno v nedeljo biti utegnil, tedaj je velika noč prihodnjo nedeljo praznovati.
Ako bi 21. sušca, ko sta ta dan po misli nizejškiga zbora noč in dan enako dolga, ravno sabota bila, zraven pa tudi šip ali polna luna, naj je precej drugi dan, ki je perva nedelja po šipu dnevne in nočne enakosti, velika noč,  to je  22. dan sušca.    Če bi  pa nasproti  20. sušca
sabota bila, zraven pa tudi šip, tedaj je ta šip en dan pred dnevno in nočno enakostjo, toraj se ne sme po njem velika noč vravnati; tukaj je treba druzega šipa, ki pc dnevni in nočni enakosti, to je po 21. sušca pride, in na 18. malotravna pade, počakati, in po tem se mora velikonočni praznik vravnati. Ko bi pa 18. malotravna ravno nedelja bila, tedaj bi veliko noč še le drugo nedeljo, to je, 25. malotravna praznovali, zakaj postava je: velika noč je pervo nedeljo po šipu dnevne in nočne enakosti praznovati.
Iz vsega tega se lahko razvidi, da se velika noč pred 22. sušeom praznovati ne more, pa tudi ne poznejše kakor 25. malotravna, in da celih pet tednov prehodi; včasih je pred, včasih pozneje, kakor si že polna luna ob dnevni in nočni enakosti nanese. V letu 1818 je bila velika noč najbolj zgodej, namreč 22. sušca, kar se v tem stoletji nič več ne bo primerilo; in samo v letu 1886 bo velika noč najbolj pozno, namreč 24. malotravna. Neka latinska prerokva pravi:
„Quando Marcus paseha dabit,
Antonius pentecostabit,
Joannes Christi Corpus adorabit:
Totus mundus vre clamabit." to je:
Kdar veliko noč bo Marka dal,
Padovansk Anton pa binkuštval.
Janez molil svet' Telo kleče:
Tedaj bo upil cel' svet gorje!
Stolet. pratika.