EUCLID.OHIO 23
%
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
xxxn. — LETO xxxn.
EQUALITY
EN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 27, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 189
^OVl GROBOVI
STRUKEL
^0 dolgotrajni bolezni je vče-zjutraj umrla Mary Strukel, °jena Zalokar. Stara je bila 59 ®t in je stanovala na 6911 Hec-Ave. Doma je bila iz vasi očna pri Novem mestu, odko-je prišla v Ameriko pred 40 . '• Bila je članica društva Car. ^'ola Hive št. 493 TM.
Tukaj zapušča soproga Mar-tri sinove: Martin, Joseph William, hčer Mary, dve se-Mrs. Lojza Skerl in Mrs. Zivic, v Kanadi brata An-^ in v starem kraju dva bra-Franka in Josipa. Pogreb se ''si v četrtek popoldne ob 1. ' iz Zakrajškovega pogrebne-zavoda na Highland Park Pokopališče.
^^SEPH SADAR
Kakor smo včeraj poročali, je ^ dolgotrajni bolezni umrl v Iron Rd. bolnišnici Joseph ^dar St., star 62 let. Stanoval ® 19512 Cherokee Ave. Do-, ^ je bil iz šmihela pri žužem-kjer zapušča sestro Rose. j,, ^oieriko je prišel pred 44 le-V' Bil je član društva Ribnica 12 8DZ.
"Tukaj zapušča soprogo Mar-Y rojeno Zbacnik, doma iz Topol, .fara Bloke pri No-
J ^asi, tri sinove; Joseph ml., ^ard in Ladislav, hčer Mrs. j^^^cgaret Hughes, 9 vnukov, ^■ta Andrew in več sorodni-Pogreb se vrši v sredo zju-ob 8:45 uri iz pogrebnega Joseph Žele in sinovi, E. 152 St., v cerkev Our Hd Perpetual Help na Neff jj ■ ob 9:30 uri in nato na po-^Pališče Calvary.
pauLL
dol	bolnišnici je umrl po
S^trajni bolezni George Paull, 63 let. Stanoval je na 15321 Rd. Doma je bil iz 2 Srem na Hrvatskem, kjer ^ sestro, od katere je je v Blisal leta 1939. Tukaj ^^al 30 Tet in je delal pri York Central železnici zad. 20 let.
^■j nima sorodnikov. Za
Tuk
bo skrbel njegov prija-1qo^ Yovich, ki vodi Water-Slo	Market na istem na-
Pogreb se vrši v četrtek g^Poldne ob 1. uri iz pogrebne-4t;o^^'oda Joseph Žele in sinovi, ^ 152 St.
v
zjutraj ob 2:15 uri je Mrs. Mary Strauss, Svq-^ let, in sicer na domu lOgj? bcere Mrs. Mary Piks na 36 169 St. Pogreb oskrbu-^oh	pogrebni zavod. Po-
se bo poročalo jutri.
	V--
slovo
l2 g^^tvo društva Ribnica št.
prošeno, da se po poslovi od pokojnega tfiipj ^osepha Sadar, katerega
V	leži na mrtvaškem odru ^§8 b pogrebnem zavodu, ^ 152 St.
domovino
w domovino je odpoto-p Carles Susa, 1560 Cler-^ Šel je na obisk k se-^ovoj^ °^je pri Sežani. Dobil je tudi za obisk Trsta ^9.	ter se bo vrnil okrog
^^mbra.
^ STRAUSS
ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER PRAVI, DA SOVJETSKA ZVEZA OVIRA KONTROLO A ENERGIJE
Sovjetski predlog za mirovni pakt petih sil postavljen na dnevi red
NEW YORK, 26. sept.—Angleški zunanji minister Ernest Bevin je danes na Generalni skupščini Z. N. napadel Sovjetsko zvezo, češ da ovira mednarodno kontrolo atomske energije.
Poseben odbor Združenih narodov pa je glasoval, da se sovjetski predlog za sklenitev mirovnega sporazuma med velikimi silami postavi na dnevni red Četrtega zasedanja Generalne skupščine. Sovjetski predlog je bil odobren, ko je zunanji minister Višinski izjavil, da nihče ne more ugovarjati proti predlogu za sklenitev sporazuma med Ze-dinjenimi državami, Anglijo, Sovjetsko zvezo, Francijo in Kitajsko.
Angleški zunanji minister Bevin je na zasedanju Generalne skupščine izjavil, da Anglija želi prepoved uporabe atomskega orožja, da pa bi se moralo pred tem ustanoviti učinkovito mednarodno kontrolo. V zvezi s tem je Bevin napadel Sovjetsko zvezo, češ da je ovirala sporazum glede takšne kontrole. Rekel je, da je Anglija pripravljena na pogovore s Sovjetsko zvezo, da pa se mora prepričati, če je Sovjetska zveza res iskrena.
Bevin je posebno napadel Višinski jev govor rekoč, da ta govor, ki se je začel z ostrimi napadi na zapadne sile, zaključil pa z apelom za mir, ne prispeva stvari miru.
Bevin se zavzema za Jugoslavijo
Med ostalim je Bevin v svojem napadu na Sovjetsko zvezo izjavil, da bi bil srečen, če bi vedel, da bi Sovjetska zveza sprejela svoj lastni mirovni predlog Združenim narodom s tem, da bi umaknila svoje grožnje, ki jih vsebuje njena nota Jugoslaviji.
O ostalih vprašanjih je angleški zunanji minister izjavil, da Anglija priporoča Grčiji ureditev njenega spora s sosednimi državami v pomirjevalnem duhu. S tem je očividno mislil na izjave grške vlade, da bo ukazala četam, naj gerilce preganjajo na albanskem ozemlju. Dalje je Bevin priporočil ureditev vprašanja bivših italijanskih kolonij. Libija naj bi bila neodvisna muslimanska država, Abe-sinija naj bi dobila del Eritreje, dočim bi Italija imela poverjeni-štvo nad Somalijo. Kar se tiče spora v Berlinu, je Bevin izjavil, da ni bil rešen v polno zadovoljstvo Anglije. V zvezi z razvojem dogodkov na Kitajskem pa je poudaril, da bo njegova vlada "budno motrila na te dogodke."
Austin napadel sovjetske predloge
Sovjetski predlog za pakt med velikimi silami za učvrstitev miru je napadel tudi ameriški delegat Warren Austin, ki je izjavil, da je ta predlog sicer bil podan v obliki oljne veje, ki ima vse polno strupenih bodic. Pristavil je, da sovjetska resolucija vsebuje resne obtožbe, da pa so Zedinjene države kljub temu pripravljene, da o njej debatirajo.
Madžarska sodnija obsodila Rajka in še dvojico na smrt
BUDIMPEŠTVA, 24. sept.— Bivši madžarski zunanji minister Laszlo Rajk in dva soobto-ženca so bili danes obsojeni na vislice zaradi zarote proti sedanji madžarski vladi. Skupina osmih obtožencev se je zagovarjala proti obtožbam, da je zaroto in umor treh voditeljev pripravljala s pomočjo ameriških agentov in agentov jugoslovanske vlade maršala Tita.
Poleg Rajka sta na vislice bila obsojena dr. Tibor Szoenyi in njegov pomočnik Andras Szalai.
Ostale obsodbe so:
Bivši član madžarskega parlamenta Paul Justus je dobil dosmrtni zapor, bivši visoki uradnik jugoslovanske legacije v Budimpešti Lazar Brankov dosmrtni zapor, Milan Ognjanovič, ki je bil čznačen za jugoslovanskega vohuna, je bil obsojen na devet let zapora. iDva obtoženca, lieut. gen. Gyorgy Falffy in major Bela Korodny, sta bila izročena vojaški sodniji, ker da Ljudska sodnija ni kompetent-na, da bi izrekla pravorek.
Glavni obtoženec Rajk je po prečitani obsodbi stopil k mikrofonu in mirno izjavil:
"Obsodba je pravična."
Rajk je naznanil, da ne želi vložiti priziva ali pa prositi za pomilostitev.
V	te^ku obravnave je državni tožilec opetovano poudarjal, da so obtoženci bili orodje Tita in da je jugoslovanski premijer s svoje strani delal roka v roki z "ameriškimi in angleškimi im-periahsti." Načrt je soglasno z obtožnico bil, da se maršala Tita postavi za nespornega voditelja v vzhodni Evropi, da bi se na ta način uničilo sovjetski vpliv v teh deželah.
*
Tito pravi, da je obravnava provokacija
BEOGRAD, 25. sept. — Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito je snoči napadel madžarsko vlado, da se ukvarja z zaroto, da bi se strmoglavilo sedanjo jugoslovansko vlado in na njeno mesto postavilo drugo, ki bi bila podložna Moskvi.
V	noti, ki jo je osebno izročil madžarskemu ambasadorju v Beogradu, je Tito izjavil, da je obravnava proti Laszlu in sed-morici soobtožencev bila del te zarote.
"Pošastna provokacija v Budimpešti z odprto napadalnimi in prevratnimi nameni proti eni sosedni državi in njeni vladi predstavlja vojno hujskajoče dejanje, ki postaja del na vojno hujskajoče kampanje sovražnikov miru in progresa, in bo samo prispevala k ustvaritvi vojnega ozračja ter zadala težak udarec mednarodnemu sodelovanju in miru v tem delu Evrope," je med ostalim rečeno v noti Titove vlade.
PROFESOR SE USTRELIL, KO JE SLIŠAL. DA IMA RUSIJA A-BOMBO
ARCADIA, Cat, 26. sept. — Oče nekega mladega profesorja je danes izjavil^ da je njegov sin ustrelil svojega sostanovalca in zatem storil samomor, ker se je bal, da bi Rusi uporabili svoje atomske bombe.
Trupli profesorja Walter-ja H. Griffitha, starega 35 let, in njegovega sostanovalca študenta Donalda Ot-ta Magnesona, starega 2.3 let, so našli včeraj.
Soglasno z izjavami očeta je profesor "bil zelo potrt in je zgubil ves pogum, ko je predsednik Truman v petek naznanil, da Sovjetska zveza ima atomsko bombo."
Starejši Griffith je pristavil, da on ne ve za noben drugi vzrok, vsled katerega bi se sin odločil, da ustreli svojega tovariša in si nato sam konča življenje.
Dva moška napadla Antona Grdino in mu pobrala ceke
Dva nezjiana moška sta snoči v vhodu Union Commerce Building na Chester Ave. napadla 75 let starega voditelja katoliških ameriških Slovencev, Anton Grdino, ga hudo pretepla in mu vzela za $207,000 čekov, katere pa ne moreta vnovčiti.
Grdina je časnikarskim poročevalcem povedal, da je parkal svoj avto pred poslopjem banke in pravkar stopil skozi vrata, ko sta mu nenadoma dva moška vrgla čez glavo kos platna, ga pograbila za vrat, mu zvila roko in ga štirikrat udarila po glavi. Ko sta mu vzela kožno torbo, v kateri so se nahajali čeki, sta ga napadalca spustila, toda eden od njih ga je še par-krat udaril, ko je ležal na podu.
Mr. Grdina, ki je predsednik North American banke, je dalje povedal, da je takoj po napadu vstal, začel preganjati napadalca po ulici in mimoidoče pešce posvaril, naj ju ustavijo. Toda nihče se ni zganil in moška sta ušla v črnem sedanu, ki ju je čakal v bližini 12. ceste. Hotel si je zapomniti številko licence, toda ker mu je kri zalila oči, ni mogel številka videti.
Kot je izjavil detektiv Richard W. Daly, je bil priča napadu neki mladi marinec, ki je natančno opisal oba napadalca.
Mr. Grdino so takoj odpeljali v Charity bolnišnico, kjer so mu obvezali rane. Kar se pa samih čekov tiče, je Mr. Grdina rekel, da napadalca ne bosta imela nobene koristi, ker jih ne moreta raovčiti.
Pismo iz stare domovine
Mr. Steve F. Pirnat sporoča, da ima v svoji pisarni na 6516 St. Clair Ave., pismo od Vere Perko, učiteljice v Šmarju- Sap, ki je hči pok. Jožefa ■ Perko, uradnika sodišča v Novem mestu, ter je namenjeno za sorodnike Perko iz Ambrusa. Če sami to čitajo, ali pa če kdo ve za nje, je prošen, da sporoči Mr Pirnatu.
Prestala operacijo
V Doctor's bolnišnici je srečno prestala operacijo Mrs. Christine Maizel iz Chardon Rd., Willoughby, O. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje!
Kardelj ostro napadel Sovjetsko zvezo na zasedanju Generalne skupščine Z.N.
Katoliški veteran napadel Ruse, ker imajo atomsko bombo
Katoličani naj molijo Mater božjo Fatimsko, da spreobrne Rusijo in jo vrne civilizaciji
NEW YORK, 25. sept.—Zvezni poveljnik organizacije Catholic War Veterans Nicholas Wa-gener je včeraj trpko napadel Rusijo v zvezi z atomsko bombo.
Wagener je rekel, da eksplozija atomske bombe v Sovjetski zvezi še bolj poudarja zavest, da 'jo bodo Sovjeti s svojo orijen-talno miselnostjo in daleč nižjim procenjevanjem vrednosti človeškega življenja slej ko prej vrgli na nas."
Vrli poveljnik je tudi opozoril, da se Rusija ne bi obotavljala uporabiti "proti nam tudi bakteriološko orožje" in svetoval, naj Zedinjene države za "samoobrambo" nadaljuje s produkcijo tega orožja.
Vodja katoliških veteranov je tudi izrazil nezaupanje v pomoč, ki bi jo Zedinjenim državam nudile druge države.
"Če bo prišlo do dejanske vojne, bomo morali streljati sami, ker ni nobene druge dežele, na katero bi lahko računali," je izjavil Wagener in takoj zatem resno apeliral na katoličane, naj "molijo Mater božjo Fatimsko, da spreobrne Rusijo, da bi tam zopet vladalo krščansko spoštovanje za človeško življenje."
Poveljnik je dalje podal izjave v zvezi z nasiljem, ki so ga med ostalim tudi člani organizacije katoliških veteranov izvršili proti udeležnikom Robesonove-ga koncerta v Peekskillu. Wagener ni omenil samega mesta, pač pa je rekel, da bodo katoliški veterani še vnaprej piketi-rali komuniste, "da zaščitijo naš amerikanizem." Pristavil je, da se katoliškim veteranom to sicer ne dopade, da pa je to moralno, "če je naša stvar moralna."
Bojeviti katoliški vodja je omenil tudi zadevo zagrebškega nadškofa Stepinca, ki je bil v Jugoslaviji obsojen v zapor zaradi kolaboracije s hrvaškimi ustaši. Rekel je, da se bliža tretja obletnica, odkar Stepinac sedi v ječi in da bo on osebno šel v Državni oddelek in predložil peticijo, da se stori vse, kar je mogoče za osvoboditev prevzvi-šenega nadškofa.
FLUSHING, N. Y., 26. sept.—Jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj je danes na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov ostro napadel Sovjetsko zvezo, katero je opozoril, da bi morala končati svoj spor z jugoslovansko vlado, če res iskreno želi mir.
Kardelj je izjavil, da Jugoslavija odobrava predloge sovjetskega zunanjega ministra Andreja Višinskega za sporazum petjh velikih sil v cilju jačanja miru. Toda pristavil je, da bi takšen sporazum ne smel biti omejen samo na velike sile, pač pa odprt vsem državam, ki ga želijo, ker da vse sile, tako velike kot male, imajo enak delež zastavljen v mir.
Žalostna vest
Mrs. Antonia Ipavec iz 20701 S. Lake Shore Blvd. je prejela iz rodne vasi Bač pri Knežaku tužno vest, da je tam umrla ljubljena mati Antonia Slavec, v starosti 82 let. Poleg nje zapušča tu hčer Mrs. Margaret Ostroška in sina Franka Slavec, v stari domovini pa tri hčere in dva sina. Bodi pokojnici lahka domača gruda.
Seja čitalničarjev
Članstvo čitalnice Slov. del. do ma na Waterloo Rd. se opozarja, da se vrši jutri zvečer ob osmih važna seja v navadnih prostorih. Dolžnost čiatateljev je, da se redno udeležujejo sej in si izposojuje knjige iz zaloge čitalnice.
Čeprav je jugoslovanski zunanji minister ponudil mir Sovjetski zvezi, je vseeno izjavil, da njegova vlada smatra spor s Sovjetsko. zvezo za zelo stalen vir vojne.
"Nihče ne more obmetavati neko vlado z grožnjami samo zaradi tega, ker slednja zahteva večjo mero demokracije in enakopravnosti v odnošajih med državami ter istočasno govoriti o nevmešavanju v notranje zadeve ostalih držav in obsojati uporabo vojnih groženj za poravnavo mednarodnih sporov," je rekel Kardelj.
Kardelj je obtožil Sovjetsko zvezo, da so njena dejanja v protislovju z njenimi izjavami.
"Imam v mislih nekatere pro-ti-demokratične navade vlade Sovjetske zveze napram Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Zadnje čase so te navade izzvale dosti razlag v svetovnem javne mmnenju.
"Nihče ne more govoriti o nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav, medtem ko. zasleduje politiko, kot je politika, ki jo sedaj vodi vlada Sovjetske zveze napram vladi ene neodvisne države — Jugoslavije. Nihče ne more izpovedovati miroljubne namene, medtem ko obmetu-je Jugoslavijo z grožnjami, kakor jo to obmetuje vlada Sovjetske zveze."
Kardelj je v svojem govoru dal jasno vedeti, da Jugoslavija ne pripada nobenemu bloku sil.
Ustrelil očeta, ki je bil nizkoten napram materi
SCITUATE, Mass., 26. sept. — Francis E. Whorth, star 15 let, je danes priznal, da je ustrelil svojega očeta, da pa to smatra za "dobro delo."
Worth je bil aretiran v soboto. Rekel je, da je bil njegov oče tako nizkoten napram njemu, materi in ostalim v družini, da je umor smatral za edini izhod.
Policija je izjavila, da je mladenič ustrelil očeta, ko je ležal na postelji. Za očeta so sosedje izjavili, da je delal le od časa do časa, bil znan kot pijanec, ki je pretepal svojo ženo in ostale člane družine, ter bil nekaj časa v neki umobolnici.
Sosedje so takoj priskočili v obrambo mladega morilca. Neki odvetnik je izjavil, da bo do svojega zadnjega centa branil Wortha.
Obravnava proti mladeniču, ki je obtožen za umor, se bo začela jutri.
Glasilo Vatikana je za prepoved atomskega orožja
RIM, 25. sept. — Včerajšnje popularno glasUo Vatikana "Os-servatore Romano" je danes v članku izjavilo, da je strah pred tretjo svetovno vojno razumen, ako se ne bo prepovedalo uporabo strašnega in nečloveškega orožja — atomska bomba.
Članek je prvi komentar vatikanskega časopisa v zvezi s Trumanovim naznanilom. Med ostalim časopis pravi, da se je tekmovanje v atomskem oboroževanju začelo resno. To je tekmovanje, kdo bo hitrejši.
Časopis je pozval tako Zedinjene države kot Sovjetsko zvezo, naj zavržeta uporabo atomske bombe, ki da je postavila človeštvo na rob samomora. V članku je rečeno, da "stranke v konfliktu sedaj imajo usodo gladijatorja, ki je smrtno ranjen- zaklal svojega nasprotnika in potem padel mrtev na njegovo truplo."
Panika zajela prebivalce pri Vatikan«
RIM, 24. sept.—Eden od najbolj čudnih učinkov Trumano-vega naznanila o atomski bombi Sovjetske zveze je bil, da so se naenkrat v okrožju Vatikana pojavili oglasi, s katerimi lastniki nudijo naprodaj svoja poslopja in stanovanjske hiše. Toda odzivov na te oglase, čeprav so cene dosti nižje kot pred Trumanovim naznanilom, sploh ni.
Okolišni prebivalci verujejo, da bo prav to okrožje z Vatikanom prva tarča ruskih atomskih bomb in se ga zato izogib-Ijejo.
Komunistični časopis "Unita" pa medtem piše, da bo nemara Trumanovo naznanilo spravilo "zavojevalne kroge v Zedinjenih državah k pameti." V svojem komentarju je "Unita" poudarila, da so ti "zavojevalni krogi", katere je zaslepila njihova lastna propaganda, oslonili svojo politiko na prepričanju o atomski tajnosti.
FRANCIJO BO ZAJEL VAL STAVK
PARIZ, 22. sept. — Glavni tajnik ne-komunistične delavske unije Alfred Bouzanquet je danes izjavil, da bo prihodnji mesec val stavk zajel Francijo, če bodo plače ostale zamrznjene, medtem ko so cene svobodne.
Bouzanquet je ameriškim časnikarjem izjavil, da se bo njegova unija priključila tudi komunistom, če bo razveljavlje-nje franka povzročilo inflacijo.
DRUŽINA 9 ČLANOV STORILA SAMOMOR
OSAKA, Japonska, 26. sept.— Japonska policija je danes sporočila, da je cela ena družina devetih bratov in ene sestre storila samomor, ker je najstarejši brat izgubil delo.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. #231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
27. septembra 1949.
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__________
For Six Months—(Za ^st mesecev)__________
For Three Months—(Za tfi mesece)______________
_$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months^Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
K IZJAVI DVEH BEGUNCEV-IZOBRAŽENCEV
V današnji E. smo objavili izjavo dveh beguncev-iz-obražencev, ki je v nekakšni zvezi z našim člankom "Dokaze želimo, gospodje . . objavljenim v E. dne 21. septembra. Begunca sta seveda presneto slabo poučena o našem stališču v zvezi z vprašanjem beguncev-izobražencev. To stališče smo pojasnili v odgovoru na članek odvetnika Wm. J. Kennicka, v katerem smo med ostalim poudarili, da je o beguncih-izobražencih težko podati določeno mnenje, ko to vprašanje jemljemo na splošno. Toda pri posameznih primerih, ko gre za kakšnega "izobraženca", bi lahko stoodstotno sigurno povedali, kakšen bi bil njegov delež pri našem (ameriško-slovenskem) "povišanju na kulturnem in gospodarskem polju za 100 let v bodoče," kakor je to lepo povedal Mr. Kennick.
Takšen primer begunca-izobraženca je med ostaUm dr. Slobodan Draškovič, za katerega sicer begunca-izobraženca pravita, da ima "s slovensko kulturo kaj malo opraviti," toda ne pojasnita, čemu ta Srb nastopa kot priča pred senatnim pododborom v izključno slovensko-kulturni zadevi, kot je na primer pričanje proti slovenskemu časopisu Enakopravnost? Saj smo končno tudi sami v našem članku "Dokaze želimo, gospodje . . ." poudarili, da ta dr. Draškovič menda niti ne čita Enakopravnosti, potemtakem ne more vedeti, kaj in kako Enakopravnost piše! Begunca-izobraženca se seveda ne zanimata za "svetovno nazorske smeri" E., menimo pa, da bi se morala zanimati vsaj za zadeve, ki so stvar poštenja in .ki škodujejo vsem beguncem, posebno pa izobražencem. Ne zato, ker jim mi želimo škodovati, pač pa zato, ker po takšnih žalostnih skušnjah kot je s tem dr. Draškovičem, pred njim pa še z drugimi begunci-izobraženci, menda nihče ne more od naših ljudi ali pa naprednih časopisov zahtevati, da zagovarjajo stvar beguncev, ne da bi vedeli s kom imajo pri posameznih primerih opravka.
Kar se tiče podatkov o dr. Draškoviču, ki jih dva begunca-izobraženca omenjata v svoji izjavi, lahko k temu pristavimo, da v verodostojnost teh podatkov lahko tudi dvomimo, ne moremo pa dvomiti v dejstvo, da je po svojem prihodu ta mož neupravičeno, brez vsake dokumentacije in z nedvomno sovražnim namenom pričal proti našemu listu.
Kar se tiče podatkov, ki jih sebi v prid omenjata oba slovenska begunca-izobraženca, posebno ko pravita, da sta z ostalimi zavednimi Slovenci nadaljevala borbo proti okupatorju vse do spomladi oziroma pozne jeseni 1944, lahko pribijemo dejstvo, da smo presneto malo slišali o kakšnih takšnih borbah, ki bi jih proti okupatorju vodili "narodno zavedni Slovenci" ločeno od Osvobodilne fronte, katera je, kot je to zgodovinsko potrjeno, bila od strani samih zapadnih zaveznikov priznana kot zaveznica. Sam Churchill in naš pokojni predsednik Roosevelt sta podprla Tita prav zato, ker ni bilo nobenih znakov o nekakšnem mihajlovičevskem odporu proti okupatorju, pač pa celo ravno naobe—bilo je dokazov o kolaboraciji z okupatorjem s strani elementov, ki se dan6s predstavljajo za "prijatelje Amerike," "narodno zavedne Slovence," itd. Seveda, gg. dr. Kalan in prof. Lipovec podajata to in podobne izjave v polnem soglasju s srbskim rekom "vsak cigan svojega konja hvali," toda že samo dejstvo, da poudarjata svojo odločnost, da bosta tudi v svobodni Ameriki de-ala za "osvoboditev naroda izpod komunističnega nasilja," nam potrjuje, kam prav za prav spadata.
Obema, g. dr. Kalanu in g. prof. Lipovcu, lahko povemo, da je velik del ameriških Slovencev, ki se nikakor ne strinja s propagandnimi frazami o "tihih stanovalcih, kateregakoli pokopališča v zasužnjeni domovini." Na takšne fraze smo že vajeni. To spada v propagando in nedvomno nima nobene zveze z našim člankom in zadevo dr. Draškoviča.
Znano je, da je veliko število poštenih slovenskih intelektualcev, ki nikakor niso komunisti, kljub temu pa so sodelovali z Osvobodilno fronto, mnogi od njih so padli za svobodo slovenskega naroda, ostali pa nadaljujejo nemoteno svoje delo za boljšo bodočnost slovenskega in na splošno jugoslovanskih ljudstev. Dejstvo je, da so mnogi znani pisatelji, profesorji, inženirji itd., ostali doma, ker so se menda zavedali odgovornosti napram svojemu narodu. Mala peščica intelektualcev je seveda odšla v begunstvo ali pa se ni hotela vrniti. To je stvar vsakega posa-
UREDNIKOVA POŠTA
IZJAVA DVEH BEGUNCEV IZOBRAŽENCEV
Spoštovani gospod urednik,
Podpisana KALAN Zdravko (doktor prava in bivši odvetnik v Celju) in LIPOVEC Vinko (bivši profesor I. državne realne gimnazije), slovenska izobraženca begunca, ki naju je sprejel pod svojo streho Mr. .W J. Kennick, se nočeva vmešavati v Vaš spor z Ameriško Domovino glede politične in svetovno nazorske smeri lista, ki ga Vi izdajate, čutiva pa za svojo dolžnost tako do najinega dobrotnika g. odvetnika W. J. Kennicka kot tudi do najinih sotrpinov, slovenskih izobražencev-begun-cev, da v zvezi z Vašim člankom "Dokaze želimo gospodje," objavljenim v štev. 185 z dne 21. t. m., ugotoviva sledeče:
1.)	Dr. DRASKOVIC Slobodan je Srb in ima s slovensko kulturo kaj malo opraviti. Kot tajnik Srbskega kluba .v Beogradu je bil soudeležen pri organizaciji državnega udara v marcu 1941, ki je napravil konec pro-nacistični politiki kneza Pavla. Ko je prišlo do vojne, se je kot jugoslovan;ski rezervni oficir boril proti nemškim napadalcem, prišel v vojno ujetništvo, iz katerega ga je osvobodila ameriška vojska. Z imenovanim, ki je znana osebnost med srbsko emigracijo, sva se razgovarjala pozimi leta 1945-46 v Muenchenu in poznava "dobre razloge," radi katerih se ni maral vrniti domov. Ni pa on bežal iz Jugoslavije, kot bi mogel misliti kak či-talec Vašega članka.
2.)	Da bi ne mogel kdo Mr. W. J. Kennicku očitati, da podpira in se zavzema za "temačne karakterje," ki so prišli v Ameriko z namenom, da '-'neutemeljeno natolcujejo in preiskujejo neameriško aktivnost slovenskih priseljencev, njihovih časopisov in organizacij," navajava kratko "dobre razloge," iz katerih se nisva marala vrniti v dornomno, ne pa iz nje bežala.
Oba sva bila že v predvojni Jugoslaviji nasprotnika vsake diktature, tako rjave, rdeče kot črne in sva se kot jugoslovanska rezervna oficirja leta 1941 borila proti Nemcem. Ko so Nemci zfisedli našo domovino in naju je Gestapo hotela aretirati, nama je uspelo uiti in najti začasno zavetje v po Italijanih zase-
denem delu Slovenije. Tam sva 1 drugimi narodno zavednimi Slovenci nadaljevala borbo proti okupatorju vse do spomladi oziroma pozne jeseni 194^jto naju je Gestapo zaprla, držala nekaj mesecev v svojih zaporih v Ljubljani, nato pa poslala v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer so naju Amerikanci osvobodili.
V domovino se nisva hotela vrniti zato, ker sva že tedaj vedela, da se pod Titovo Osvobodilno Fronto skriva nasilna in krvava diktatura KPJ, ki je jugoslovanske narode oropala vseh človečanskih pravic, jim vzela svobodo vesti, govora in vsakega političnega ud,ejstvova-nja ter proti njihovi volji napravila iz njih komunistične sužnje. Ta dejstva so bila leta 1945 zapadnemu svetu neznana. Del ameriške javnosti in z njim na žalost tudi precejšne število ameriških Slovencev se s to resnico še danes ne more ali pa ne mara sprijazniti.
Domov nisva hotela iti, ker sva vedela, da za človeka, ki je vajen svoje mnenje odkrito povedati in hoče živeti po svoji vesti v Titovi Jugoslaviji ni mesta drugod kot v zaporu ali na pokopališču.
Domov nočeva iti, ker sva prepričana, da storiva za osvoboditev slovenskega naroda izpod komunističnega nasilja mnogo več kot svobodna človeka v svobodni Ameriki, kot pa kot tiha stanovalca katerega koli pokopališča v zasužnjeni domovini.
Ker trdite, g. urednik, da ste vedno zagovarjali in še zagovarjate pošteno, odprto in izobraževalno polemiko, da bi kontro-verzna vprašanja pojasnili. Vam pošiljava to pismo s prošnjo, da ga v naslednji številki objavite.
Z odličnim spoštovanjem:
Kalan Zdravko, Lipovec Vinko. Cleveland September 22nd 1949.
(Odgovor na gornje pismo je v današnjem uvodniku. Opomba ured.)
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družim zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enako pravnost!"
nieznika. Toda z naše strani lahko še enkrat poudarimo, da zaradi žalostnih skušenj, ki smo jih imeli z nekaterimi begunci-izobraženci, nihče ne more od nas zahtevati, da slepo, verujemo v vse, kar je rečeno ali pa napisano. Nihče od nas ne more pričakovati, da bi se celo zavzemali za elemente, ki nas gonijo po sodnijah, nas zmerjajo z nizkotnimi izrazi, denuncirajo ali pa popolnoma krivično pričajo proti nam.
BOG POŽIVI TAKŠNE NASPROTNIKE!
Bogaboječa A. D. je v polnem soglasju s svojimi "krščanskimi" načeli zadnji petek zapisala, da že "vrabci na strehi čivkajo, da je urednik (E.) komunist in kar je urednik, to je časopis, ki ga maže."
A. D., ki se kot hudič žegnane vode izmika stvarni polemiki, je gornjo opazko podalo v zvezi s pričanjem nekega srbskega profesorja, dr. Draškoviča, begunca iz Jugoslavije, ki je E. označil za "komunističen časopis." O tem smo nekaj več povedali v članku "Dokaze želimo, gospodje ..." Teh dokazov pa, žal, ni in ni. Pa zakaj? Iz enostavnega razloga, ker ne ta begunec-izobraženec in ne resnicoljubna A. D. teh dokazov ne morejo predložiti! Ker pa "komunistične smernice" E. ni mogoče dokazati s krutimi dejstvi pa pridejo prav tudi "vrabci na strehi," ki čivkajo, da je urednik komunist in je potemtakem tudi časopis, "ki ga maže," komunističen.
Nova kampanja A. D. proti E. ni ne prva ne zadnja. Bojevita domobranska-klerikalna A. D., ki nas je že večkrat, polna krščanske ljubezni za bližnjega, posvarila, da "bodo atomske bombe hreščale," in nas v ginljivem božičnem razpoloženju opletala S' "pasjim bičem", je res zvesta svojim starim metodam borbe. Če ji je ta metoda v teh za njo vsekakor bridkih časih v neko posebno tolažbo, pa naj bo! Kar tako pogumno naprej!
80 LETNICA AVGUSTE DANILOVE
Pred približno 40 leti je objavila neka hrvatska revija veliko sliko igralke, ki naj bi bila prav tedaj umrla, velika slovenska in srbska dramska igralka Vela Nigrinova. Pokazalo se je, da je bila slika pomotoma zamenjana in da je objavljena slika kazala slovensko igralko Au-gusto Danilovo. Pomota je bila v Ljubljani hitro razkrita in pokojni Danilo je pod sliko hudomušno napisal: "Draga Ga sti! še dolgo boš živela! Ne boj se smrti!"
Tako se je tudi zgodilo. Po velikih življenskih peripetijah, igralskih in gledaliških krizah, ki jih je morala preživeti, praznuje Avgusta Danilova Cerar-jeva danes svojo 80-letnico.
Rodila se je 24. avgusta 1869 v Ljubljani, že v otroških le tih je kazala nagnjenje do igre in deklamacije. Kmalu je začela obiskovati tedanje gledališke predstave in nekajkrat je celo statirala pri nemških predstavah. Josip Stare, eden izmed vodij slovenskega gledališča, skrbi za stalno naraščajoče potrebe po novem naraščaju, jo je nagovoril, da je začela nastopa ti v slovenskih predstavah. Na odru starega gledališča je v slovenski predstavi prvič nastopila v Tylovi igri s petjem "Poži-galčeva hči" dne 24. januarja 1886 kot Katra, hišna pri Les-kovčevi, ki jo je igrala Zvonar-jeva, pod vodstvom A. Slobodi-na (Antona Jeločnika), tedanjega režiserja slovenskega gledališča. Ob takih epizodnih vlogah, ki jih tedanja slovenska gledališka kritika komaj omenja, če pa jih omenja, omenja Gustiko Gostičevo s pohvalo, je Gostičeva vstopila v dramatično šolo Ignacija Borštni ka, takoj ko se je vrnil s svojega študijskega potovanja na Dunaj. 26, januarja 1888 je Gostičeva nastopila na prvi javni skušnji slušateljev in slušate Ijic Borštnikove šole poleg Ve-rovška. Danila, Perdana, Lovšina in Zore; tedanja kritika označuje njen nastop takole: Brez ugovora najboljši bil je prizor iz znane igre "Na Oso-jah". Gospodična Gostičeva, ki se jako lepo razvija kot igralka, ki slednji čas ulogo za ulo-go izvrstno pogaja, predstavljala je včeraj tudi deklo Ano s pravim razumom in naglasom, skratka jako dobro
Stik a občinstvom in kritiko, ki ga je vzdrževala Gostičeva od svojih prvih nastopov, ji je nudil podporo in pobudo za nadaljnje delo. Ko se je 1890 po ročila z Antonom Cerarjem-Da nilom, je prevzela tudi njegovo igralsko ime, navezala tako svo jo osebno usodo na usodo slovenskega gledališča in bila kot Avgusta Danilova dolgo vrsto let ena glavnih moči dramskega ženskega ansambla slovenskega gledališča v Ljubljani, posebno po letu 1894, ko sta odšla oba Borštnika v Zagreb. Dramatično društvo in deželni odbor sta ji omogočila trikrat večmesečni študij na Dunaju, s čimer je svoje znanje še izpopolnila. Ko je v letu 1906 z vlogo Anisje v Tolstega "Moči teme" praznovala 20 letnico svojega igralstva, je bila deležna toplega priznanja vsega gledališkega občinstvo. Znano je, da jo je Ivan Cankar, visoko cenil in ji je za krstno predstavo "Pohujšanje v dolini šentflor-janski" namenil vlogo županje, ki jo je tudi igrala.
V tem Času je z velikim uspehom gostovala v Zagrebu, )ia-stopila je tudi z enim največjih hrvatskih igralcev Fijanom. Po-nuden ji je bil angažma v Zagrebu, dramatik Tučič pa jo je želel angažirati v Osijek. Toda v tem so se priostrile razmere v ljubljanskem gledališču, kjer so se slovenski igralci čutili nad mero zapostavljeni ža češkimi j člani. Nastop Danilove za pra-l vice slovenskega članstva je vo-; dil do konflikta z Govekarjem,!
dasi ni imel disciplinarnih posledic. Četudi navezana na Ljubljano po družini in po svojem umetniškem stremljenju, je Danilova sprejela ponudbo v letu 1907 ustanovljenega slovenskega gledališča v Trstu, kamor je odšla spomladi leta 1908 in vodila to gledališče po odhodu Verovška v Ljubljano do leta 1910 kot ravnateljica, režiserka in voditeljica dramatične šole. Tedaj se je vrnila pod ugodnejšimi pogoji v Ljubljano kot igralka in predavateljica dramatične šole.
Zvestoba slovenskemu gledališču je bilo vodilno geslo Au-guste Danilove ves čas njenega igralskega udejstvovanja. Toda ko so se razmere v Ljubljani leta 1913 tako poslabšale, da je bil ogrožen obstoj slovenskega gledališča in je bil ves ansambl že tako rekoč razpuščen, je bila tudi Danilova prisiljena, da si poišče kruha. Izbrala si je med vsemi slovenskimi igralci najbolj avanturistično pot, odšla je 1913 v — Ameriko. Septembra 1913 se je poslovila od ljubljanskega občinstva z dramo Gero-lama Rovettija "Nepošteni" in dramatik Etbin Kristan, ki je šel kmalu nato za njo v Ameriko, ji je napisal odhodnico; ta je izzvenela v ostro obsodbo poloma slovenskega gledališča, lA so ga zakrivili tedanji politični možje.
Zaradi prve svetovne vojne zadržana v Ameriki se je Danilova šele 1920 vrnila v domovino in bila v novič angažirana v prenovljenem Narodnem gledališču v Ljubljani. Toda že 1. 1922 je odšla drugič v Ameriko, se vrnila 1926 po kratkem ponovnem angažmaju 1. junija 1928 upokojena.
V svojem igralskem udejstvo-vanju je zaigrala Danilova okoli 400 vlog. Med najboljšimi njenimi- ustvaritvami bi bilo navesti: Elizabeta (Marija Stuart), Fedora (Sardou), Jela (Vojno-vič), Hasanaginica (Ogrizovič), Medeja (Euripides), Sorbyjeva (Ibsen), Francesca (Gioconda), Roza Berndova, Elga, kraljica Gertruda v Hamletu, mati lady Windermere (Wilde) itd. Pri prvi uprizoritvi Gorkega drame "Na dnu" v Ljubljani leta 1904 je igrala Vasiliso.
Ves njen igralski razvoj nam nazorno kaže vse obeležje od nastajanja slovenskega gledališča do kasnejšega vzpona. Ko je začela nastopati, je bilo naše gledališče še v povojih. Po lastnem prizadevanju je našla pot od diletantizma do umetniškega oblikovanja dramskih likov. Njena, elementarna igra je zavrgla staro pozo in patos ter našla pot v naravno podajanje človeških usod. če je izjavila, da se dobro počuti samo na realističnem odru,; bomo razumeli, da se je v dobi med dvema vojnama, ko je ljubljanski dramski ansambl šele iskal svoj izraz in včasih celo tratil svoje moči v raznih eksperimentih, ni mogla dobro počutiti
Že zgodnje kritike so hvalile njen močni in prijetni organ ter lepo in razumljivo memori ranje. To ji je priznal že zgodaj Matej Hubad in jo obvezal za učiteljico tudi opernih pevcev in pevk. Svojo pedagoško nalogo je izpolnjevala v drama tičnih šolah v Ljubljani, Trstu iri Clevelandu v Ameriki, kjer je več ko dve leti vodila dramatično šolo Slovenskega dramatičnega društva "Ivan Cankar".
Še ene strani njenega udejstvovanja ne smemo prezreti. Morda je bila Danilova ena prvih Slovenk, ki je nastopila v filmu. Že v Ameriki je našla zveze s filmskimi ljudmi in bila nekajkrat filmana. V domovini je skušala zainteresirati domače ljudi za film in je celo že izbrala snov za slovenski film, ki jo je našla v epski pesnitvi Antona Hribarja "Ljudevit Posavski" Toda njena prizadevanja so bila tedaj brezuspešna,
kakor tudi ni mogla pridobiti denarnih mogotcev v Amerik' za filmanje Nušičevega "Sembe-rijga kneza". Tik pred drugo svetovno vojno so se ji odpri® nove možnosti v domovini; ko j6 že začela s filmanjem v Zagrebu, pa je vse preprečila voj' na. Tem večje je bilo njeno z®' doščenje, da je mogla v prve^i slovenskem filmu "Na svoji zemlji" odigrati vlogo Obrega* rice, za katero je bila nagr^' jena. Priča nastajanja sloven* skega gledališča je tako prisostvovala tudi začetku slovenskega filma.
Malo je danes še Ljubljančanov, ki jo poznajo iz prvih njenega udejstvovanja v deželnem gledališču v Ljubljani. Toda iz časa po prvi svetovni vojni še v marsikom živijo igralski liki, dasi morda v stih letih ni imela dovolj možnosti, da bi pokazala svoj ski talent v tistih vlogah, ki s" ji najbolj pristajale in ki si j'^ je najbolj želela igrat'-Kdor pa pozna njen glas in ceniti pravilno uporabo glas" najrazličnejših modulacijah. J*! lahko še sliši, kadar se ogl^f iz ljubljanskega radia, kjer s« sodeluje.
Vabilo "Svobodomiselnih Slovenk"
Cleveland, Ohio. — Vse stvo društva "Svobodornise'".^ Slovenke" št. 2 SDZ m vse jatelje istega, tem potom vlj".
CVlll	,
no vabimo, da se udeleže D® običajne letne veselice, ki se ši v soboto, 1. oktobra v nar domu na St. Clair Ave.
Ker smo "Svobodomiselne"' vaše s tare znanke, dasira^^
iVO®
smo še vedno v najlepših
letil';
in ste nas kot dobri prija^^j^
Ž3 davno pripoznali za ^ a
gostiteljice, bi bilo kar odv
naštevati vse naše vrlino, ^^
že itak sami dobro veste, da
da v naši družbi preživet'
kakšno krasno urico; in to
ramd pa poloviti kolikor sej
pač da, ker sicer bi naiu
lahko nekoč žal.	■
Upamo, da se tudi v teiO °
ru strinjate z nami in se "
čite, da pridete v -soboto v
k nam. Pričakujemo tudi
dobre prijatelje "tri musket'W^^
od št. 1 in 9, ker ta prelepa
bratske ljubezni ne sme
stiti.	jg
Za vsestransko postrežb" _______________ 4. ples®
najboljše pripravljeno in P J li bomo tudi ob zvokih Va ^ love godbe. Na veselo svid® vabi
Odboc-
MARSHALL JE PKEDSEP* NIK RDEČEGA KRIŽA
WASHINGTON, 22. Predsednik Truman je
sept-taJ'
imenoval bivšega državnega. ^ nika George Marshalla Pf sednika Ameriškega " Rde''®"
križa.
Zvedelo se je, da je p""® ]. nik Truman, ki smatra la za "največjega sodobneg^^^. žavnika," hotel postaviti g ,
rala na ta položaj že leta
1945-
Društveni
oktobra

15. oktobra, sobota društva Brooklyn st-SNPJ v domu Zapadnih vencev, 6818 Denison 23. oktobra, nedelja — g$' pevskega zbora "Zvon" ° letnici obstanka, v Slo^' domu na E. 80 St	ggn
29. oktobra, sobota—Hal ° party društva Comrade 566 SNPJ na SNPJ
novembra 6, novembra, nedelja
ski koncert Glasbene SND, St. Clair Ave-
Mat'''
4.
M
popoldne 20. novembra, nedelja stava dram. zbor zvečda" v Slov. drus domu na Recher Ave*
27. septembra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Tule so papirji, sokolič ti tule vaški žig, vzemi vse,
za božjo voljo, — je dejal z ne-prenarejeno radostjo, se križal si mel roke. — Osmi križ si Nadevam, skoraj nikoli nisem tiil na oblasti, zdaj, na stara le-ta pa me je doletelo ... To je vendar opravilo za vas mlade, kje pa sem že jaz! Niti ne vidim ^iti ne slišim dobro . . . Moliti bi moral, pa so me za predsednika imenovali . . .
Miška je bežno pregledal na-redbe in odloke, ki jih je poslal trški revolucionarni odbor, in vprašal:
—	Kje je sekretar?
—	Kaj?
—	E, vrag, sekretar kje je, yprasam?
—	Sekretar? Žito seje. On, strela ga z jasnega, na teden enkrat prileze šem. Včasih pri-^e iz trga kak list, ki ga je treba prebrati, pa ga tudi s psi ne najdeš. In tako ti leži nujno pismo po več dni neprebrano. Jaz pa sem slabo pismen, oh, ko-^ajda! S težavo se podpišem, ^^ati pa sploh ne znam, samo to premorem, da žig pritisnem.
Koševoj je dvignil obrvi in ogledoval zanikrno izbo revolucionarnega odbora, okrašena sa-nio z nekim-starim, z muhami pokritim lepakom.
Starec se je tako razveselil nepričakovanega odrešenja, da je celo šalo privoščil: ko je izročal Koševoju v krpo zaviti in dejal:
—	Tole je tudi vse vaško
imetje, denarnih zneskov ni, ata-manskega žezla pa pod sovjetsko oblastjo ni treba imeti. Če že hočeš, ti lahko svojo starčev. sko palico predam. — In je stegnil jesenovo grčavko, zglajeno od rok, in se brezzobo zasmejal.
Toda Koševoj ni bil voljan za norčije. Še enkrat si je ogledal izbo revolucionarnega odbora, klavrno v svoji zanemarjenosti, se namrščil in z vzdihom rekel:
—	Naj velja, ded, da sem od tebe prevzel službo. Zdaj se spravi od tod, pes te plentaj. — In zgovorno je pokazal z očmi na vrata.
Potem pa je sedel za mizo, široko uprl komolca, dolgo sedel sam, stiskal zobe in potiskal naprej spodnjo čeljust. Ti moj ljubi bog, kakšen capin je bil ves t ar čas, kar je ril po zemlji, ne da bi dvignil glavo in prisluhnil, kakor bi bilo treba, temu, kar se je dogajalo naokrog .... Miška je bil na vso moč jezen nase in na vse okrog sebe, vstal je izza mize, si popravil bluzo,_ pogledal v prazno in rekel, ne da bi razklenil zobe:
—	Golobčki, jaz vam bom že pokazal, kaj je sovjetska oblast!
Dobro je zaprl vrata, nataknil žabico na zasovo in krenil čez trg proti domu. Pri cerkvi je srečal Obnizovljevega pobca, mu malomarno pokimal, odšel dalje, a se mahoma obrnil, ker ga je razsvetlila domislica, in. zaklical:
—	Hej, Andrjuška! Počakaj no, pojdi sem!
Plahi fantek z belimi obrvmi
in trepalnicami je molče stopij k njemu. Miška pa mu je kakor odraslemu podal roko in pobaral:
—	Kam pa si namenjen? Na ta konec? Nu, nu, potepaš se, se pravi? Po opravkih? Veš, kaj sem te hotel vprašati; ali si kaj hodil v višjo ljudsko šolo? Si? Sijajno. Na pisarno se spoznaš ?
—	Na kaj?
—	Nu, na navadno. Ali poznaš tam razno došlo in odposlano ?
—	O čem govoriš, tovariš Koševoj ?
—	Nu, zastran papirjev, kakršne imamo. Se spoznaš na to ? Nu, so došli dopisi, pa so tudi vsakovrstni drugi. — Miška je nedoločljivo zamigljal s prsti in trdo rekel, ne da bi počakal na odgovor: — Če se ne spoznaš, se boš priučil. Jaz sem zdaj predsednik vaškega revolucionarnega odbora. Tebe pa kot pismenega fantiča imenujem za sekretarja. Pojdi v prostore revolucionarnega odbora in pazi tam na vse stvari, vse je na mizi, jaz se bom kmalu vrnil. Razumeš ?
—	Tovariš Koševoj!
Miška je zamahnil z roko in nepotrpežljivo rekel:
—	O tem se bova potem pogovorila, pojdi, prevzemi službo. — In počasi je z umerjenim korakom odšel po ulici.
Doma si je oblekel nove hlače, vtaknil v žep samokres, si skrbno popravil pred ogledalom čepico in rekel ženi:
—	Zdaj grem nekam po
VASI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE,
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd„ IV 4221
Se priporočamo rojakom z« naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za av+e ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
opravkih, če bo kdo spraševal, kje da je predsednik, reci, da bo kmalu nazaj.
Služba je predsedniku marsikaj nalagala . , , Miška je šel zložno in mastito; njegova hoja je bila tako nenavadna, da se je nekdo izmed vaščanov ob srečanju zaustavil in smehljaje pogledal za njim. Ko ga je Prohor Zikov srečal na cesti, se je s šegavim spoštovanjem pritisnil ob plot in pobaral:
—	Kaj pa ti je, Mihail? V delavnik si se v pražnje oblekel in hodiš kakor pri paradi ... Pa se menda ne greš vnovič ženit?
—	Nekaj podobnega, — je od. vrnil Miška in pomenljivo stisnil ustnice.
Pri lesi Gromovlje domačije je segel v žep po mehur, ne da bi se ustavil, ostro pogledal prostorno dvorišče, po njem razmetana gospodarska poslopja in hišna okna.
Mati Kirill Gromova je pravkar stopila iz veže. Nagnila se je nazaj in nesla škaf zna drobno narezanimi kosci krmilne buče. Miška jo je spoštljivo pozdravil in stopil pred vrata. &
—	Je Kirill doma, tetka?
Naznanilo!
Vsem onim rojakom, ki so kupili krompir od mene preteklo leto naznanjam, da zopet sprejemam naročila, kakor tudi od drugih. IČrompir je zelo okusen in boste zadovljni.
MRS. MARY MEDVEŠEK 21141 Goller Ave.
Pokličite po 4. uri—IV 3832
—	Doma, doma kar naprej, — je rekla starka in se umaknila.
Miška je šel v temno vežo in v polutemi ošlatal kljuko v vratih.
Kirill mu je sam odprl duri v izbo in se odmaknil za korak. Bil je čisto obrit, nasmejan in malce okajen, ošinil je Miška s kratkim, preiskujočim pogledom in neprisiljeno rekel':
—	Še en vojak! Naprej, Koševoj, sedi, bodi mi gost. Mi ga pa pijemo, takole po malem . ,
—	Polna miza in šilce žganega. — Miška je stisnil gospodarju roko in se ozrl pb gostih, sedečih za mizo.
Njegov prihod očividno ni bil o pravem času. širokopleč ko-zak, ki ga Mihail ni poznal, je bil zleknjen v gornjem koncu; kratko in vprašujoče je pogledal
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA
POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
F o H N E z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd.. UT 1-0396
HIŠA NAPRODAJ
6 sob, 4 spodaj, 2 zgoraj; ena soba in kopalnica spodaj. Vpraša se na 18710 Kildeer Ave.
osma hiša od La Salle gledališča IV 7326
EKSTRA POSEBNE CENE
POPRAVILA NA FORNEZIH
ZA ČIŠČENJE FORNEZOV
FOHNEZ, CEV, DIMNIK
$^.00 do $Q.OO
NATIONAL HEATING CO.
F" A A "Dobro znani za dobro delo" 1?A C PCI A POSLUGA ŠIROM MESTA ^ ^ bOiO
NAZNANILO!
Cenjenim odjemalcem, novim in starim, naznanjamo, da bomo letos zopet imeli prvovrsten mošt. To se pravi, prešali bomo belo in črno grozdje prvovrstne kvalitete. Priglasite se takoj, da ga boste lahko pravočasno dobili in pa prvovrstnega.
V zalogi imamo tudi SODE od žganja.
Naša postrežba je točna in solidna, za to vam je porok
KOROŠEC WINERY
6629 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.
Pridite ali pokličite ENdicott 2233
Mary A. Svetek
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 3177
LEPI, DOSTOJANSTEVENI POGREBI PO ZMERNIH CENAH.
Ambulančna posluga podnevi in ponoči.
Vršimo vse notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
Kirilla in odrinil kozarec. Ko je Ahvatkin Semjon, daljni sorodnik Koršunovljih, ki je sedel na drugi strani mize, zagledal Mi-haila, se je pomračil in umaknil oči.
Gospodar je povabil Miška k mizi.
—	Hvala za povabilo.
—	Ne, kar sedi, ne jemlji za malo, trči z nami.
Miška je sedel za mizo. Vzel je iz gospodarjevih rok kozarec žganice in pokimal.
—	Na dobrodošlico tebi, Kirill Ivanovič!
—	Hvala. Si ti že dolgo iz vojske ?
ze.
Dolgo, Opomogel sem si
(Dalje prihodnjič)
Kuhinjska peč naprodaj
Monogram izdelka ter v zelo dobrem stanju.
Cena zmerna. Pokličite EX 6718
Znižajte stroške vaše kurjave—imejte več toplote!
NaroČile sedaj CLIM-A-TROL KOMBINACIJSKA REDWOOD ZIMSKA OKNA IN VRATA Damo brezplačne proračune.	Se priporočam.
IMAMO TUDI OKNA V OKVIRJIH IZ ALUMINIJA
JOSEPH KLEMENCIC
395 E. 165 ST.. IV 7637
LOJZE IN JENNIE STRUKEL
NAZNANJATA, DA STA PREVZELA
GOSTILNO
od MARIO KOLENC
NA 6220 ST. CLAIR AVENUE Prijazno vabimo vse prijatelje in znance na poset.
WORLD SERIES SPECIAL
Set plus table for price of set alone
New strits O
with AUTOMATIC SOUND


$269-95
(P/us fax, insfaffafton)
Here's the latest General Electric series "G" 1254* tube Model 821, PLUS a beautiful matching mahogany table—BOTH for the price of the set alone! G-E Daylight Television, recommended by eye specialists. Automatic Sound—just tune picture, sound is right every time! Plus other great new features! Come in today!
*80% brighter than ordinarji television under the lOm« condition«.
GENERAL^ ELECTRIC
FerSolia Furniture
3515 E. 93 St.
VU 3-5775
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
ZEMLJA SE PREBUJA
(Nadaljevanje)
Kako torej," je rekla, "ali lahko pustim pri vas? Saj plačevala, kakor za onega, Se ne bojte." ,
je nekaj časa mislil, po-
tle
^ se je ozrl po njej. Doslej je ' ti "
^ Zanj otrok, nekaj vsakda-
bil^^ tako pogledal. Prej je
česar je bil vajen. Vajen ^ 3e bil z mladih let in ni opazil, .ie doraščala v dekle. Ni se za njene stvari, ne, če
je kdaj imela kakšno ljubezen. Zdaj je stala pred njim dozorevajoča, polna v telo, podobna njegovi ženi iz let, ko jo je bil sr.ečal. Prav nekaj takega je imela na sebi. Prsi so ji bile polne, viseče, kakor jih je imela njegova žena, ko je rodila. Njen obraz je bil še mlad, vendar je bilo na njem že nekaj ženskega.
Ko jo je tako gledal, je splahnelo v njem tisto, zaradi česar je še trenutek prej lahko bil strog: prej je mislil, da je to njegov otrok. Zdaj pa je vedel, da je to ženska, ki z njim nima
nič več skupnega, razen da je njegova hči, sicer pa gre svojo pot in sama odgovarja zase. In kakor da tudi ona ne bi hotela od njega ničesar: še za otroka mu bo plačevala.
"Saj veš,' je rekel, "tako ti ga ne morem imeti. Služim komaj toliko, da živimo. Kako živimo, pa veš sama dobro: bedno. A če ona, mati, nima nič proti temu, če se bo brigala za otroka, naj le ostane. A to glej, da te oni čimprej vzame in se kje stisneta... Saj ni važno, če se človeku sprva ne godi najbolje. Meni tudi ni šlo dobro in mi še danes ne gre ... A v mestu, sem slišal, je življenje lažje, zlasti, ako človek ima službo.—In da te ne zapusti. Dva otroka ti bosta sami preveč . . . Saj nič ne rečem, bog ne daj, to je naposled tvoja zadeva. Jaz jima nimam česa zapustiti, ostala bosta na tvoji
brigi. Tisto pa tudi ne bi rad, da bi ti kam odšla in bi ju prepustila meni. Zaradi mene, naposled, bi ne bilo nič, ampak otrok je otrok, zanj je treba skrbeti in ga spraviti v življenje."
Zdelo se je, da je zažarelo v njenih očeh nekaj prijaznega ob teh njegovih besedah. In ko je to zapazil, se je obrnil stran, kakor bi bil tudi sam ginjen. Nekaj je zamahnil in ko mu je rekla: Pa zbogom, ji je dal roko, ne da bi se okrenil. Ko je odšla,
je še dolgo mislil na njo.
*
Vrbe ob jarku so pričele ru-meniti in slive za hišo so že odvrgle listje, na polju ^ je pričela setev, ko se je vrnil Matija. Skoraj dve leti sta že minili, kar ni bilo slišati o njem. Navadili so se, da je bila po njem praznina pri mizi in drugod, kakor Fo se po vsakem navadili.
Prišel je prav takšen, kakor je bil odšel: strgan in izstradan. Živahen je bil še vedho, po svoji stari navadi, in kapo je imel močno postrani, skoraj izzivalno. To je bila vedno njegova navada, in zdelo se je, da je imel mnogo vpliva na mlajša bratca in otroke v ulici, ki so po njegovem zgledu že zdaj skušali tako nositi kapo, držati roke v žepih in malomarno požvižgavati. Nekoliko bolj moški pa je postal, to je bilo očitno na prvi pogled.
Doma ga niso pričakovali kakor nobenega, ki se je odločil od doma in pokazal s tem, da si hoče satn rezati kruha. To je bilo docela v redu. Cemu tudi bi ostajal doma, kjer je bilo preveč bede. Kake pomoči od njega niso pričakovali in nikdar ni Marko spregovoril pred ženo: Ko bi mi ta Matija poslal vsaj kakšen krajcar. Zato, ker srno ga toliko
časa hranili.—Ne, to je bila takšna navada. Še bog, da se preživlja sam. S tem je bila zadeva rešena, na njegovo mesto so stopali drugi.
Zdaj pa se je nepričakovano pojavil, kar jih je zmedlo. Zdelo se je, da se je prostor v hiši zmanjšal in da ga zanj ne bo, čeprav ga je nekoč bilo.
"No, dober dan, oče," je rekel, ko je stopil v delavnico. Sam je v prejšnjih časih često prihajal, čeprav tu ni bil za nobeno rabo, ker ni hotel vzeti strigalnika v roke.
Stari se je ozrl in za trenutek prestal z delom.
"Kaj pa je tebe prineslo?" je vprašal presenečeno in zdelo se je, da mu glas noče prav iz grla.
"Tako, prišel sem," je odvrnil mirno fant. "Dela nisem imel, pa sera se vrnjl. Mislil sem: do spomladi počakam, do takrat se
lahko kaj spremeni in poleti je laže dobiti delo kakor pozimi. Kje pa stradam, doma ali po svetu, je tako vseeno. Ali boste kadili?" Privlekel je cigaretnico iz žepa in ponudil očetu cigarete. Oče se je ozrl po cigaretah in bi bil morda vzel, da ni bilo vse tako nenadno, namreč s tem njegovim prihodom.
"Cigaret ne kadim," je odvrnil oče in privlekel pipo. Potlej je delal dalje, ne da bi se še menil za fanta. S tem zadeva seveda še ni bila rešena.
"Ali so že začeli deliti zemljo," je vprašal Matija po presledku.
"Kakšno zemljo?" je zategnil oče.
"No, grofovsko? Saj je to že gotovo. O tem povsod govorijo in tudi časopisi pišejo o tem."
(Dalje prOiodnjiO
STRAN «
ENAKOPRAVNOST
27. septembra 1940.

i^^namlo m ^a()bala
Globoko po+r+i In žalostnega srca naznan|amo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je kruta smrt pretrgala nit življenja ter nas je za vedno zapustil naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče in sin
1926
1949
STANLEY KUTCHER
Za+isnil je svoje mile oči dne I. septembra 1^49 po težki in mučni bolezni v cvetočih, mladostnih letih, star 23 let.
sv. maši-
Pogreb se je vršil dne 5. septembra 1949 iz Svetkovih pogrebnih prostorov na E. 152 St. pod vodstvom Mary A. Svetek v cerkev sv. Vida ter od tam po slovesni zadušnici in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Kot veteran druge svetovne vojne v službi Strica Sama tu in v Nemčiji, je bil pokopan v vojaškem oddelku z vojaškimi častmi.
Blagopokojnik je bil rojen dne 18. aprila 1926 leta v Clevelandu, Ohio. Bil je član društva "Ilirska vila" št. 173 ABZ in društva "Naprej" št. 5 SNPJ.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem za številne krasne vence, ki ste jih položili h krsti ljubljenega soproga, očeta in sina. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko uteho v teh težkih dneh. Našo globoko zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Joseph Metlika, Mr. in Mrs. Ludwig Metlika, Mr. in Mrs. Frank Cerkvenik in družina, Caroline in Regina Kuchar, Mr. in Mrs. Bill Manolio in Patty, Mr. in Mrs. Charles Vertovšnik in družina, Mr. Martin Ver to v-šnik in hčere, Mr. in Mrs. Frank Zupon in hči, Mr. in Mrs. Louis Hrovat in hči, Mr. in Mrs. Joseph Rudolph in družina, Mr. in Mrs. Frank Kopina, Joe in Rose Kopina, Ann in John Stanic, Mr. in Mrs. Joseph Trebec in družina, Mr. in Mrs. Louis Sadar in sin, Mr. Steve Mayak, Mr. in Mrs. Joseph Vukusic, Mr. in Mrs. Louis Bezek, Mr. in Mrs. Nick Bohr, Mrs. Antonia Tomazic, Mr. in Mrs. T. Hren, Mr. in Mrs. R. Bradač, Zak's Ball Team, Eleanor, Wilda in Betty, Mr. in Mrs. Frank Brundula in sin, Mr. in Mrs. E. Slokar in družina, družina Jerič, Mr. in Mrs. Frank ICure in sinovi, društvo Naprej št. 5 SNPJ, Mr. in Mrs. Tony Moze ml., sodelavci pri Reliance Electric, J. W. Corey, Mr. in Mrs. John Pegan, Toledo, O.
Družina Rasperger in R. L. Lauretig, družina Novak, Mr. in Mrs. Anton Skok in družina. The "Grinerettes," Mr. in Mrs. Frank Race ml., Mr. in Mrs. Frank Race st., Mr. in Mrs. Nick Chase, Mary in Teddy Vukcevič, Canterbury Flowers (B. B. Tuthill), Kopina Boys in Karen, društvo Ilirska Vila št. 173 ABZ, Mr. in Mrs. Joseph Penko ml. ter Mr. in Mrs. Edward March in hči, Mr. in Mrs. John Hrvatin in družina, Euclid Tavern in prijatelji, Mr. in Mrs. Charles Bratuš, Mr. in Mrs. Frank Bratus ter Mr. in Mrs. Joseph Bratuš, Mr. in Mrs. Frank Klun, Mrs. Fred McEwen in John, 23rd Ward Democratic Club, Mr. in Mrs. Frank Gerchar, Mr. in Mrs. Jack Subel in družina, Louis in Molly Moze in družina, Mr. in Mrs. Sam Zivkovic in sinovi, Mr. in Mrs. Frank Jagodnik ml., Tony in Justine Skok, Justine Pekol, Alice Epperson, Mr. in Mrs. Anton Marolt in sin Herman, Mrs. Caroline Moze in sinovi, ter sosedom za skupni venec: Mr. in Mrs. G. Moles, Mr. S. Thompson, Mr. in Mrs. G. Foplano, Mr. in Mrs. J. Javouris, Mr. in Mrs. F. Allanhow, Mr. in Mrs. Berger, Mr. in Mrs. C. A. Scheerr, Mary Yerman, Mr. in Mrs. A1 Hribar, Mr. in Mrs. Milles, Mr. in Mrs. Frank Yerman, Mr. in Mrs. Mervar, Mr. in Mrs. Podnar, Mrs. Stepič, Mr. in Mrs. Burghardt, Mr. in Mrs. D. Walters, Mr. in Mrs. Shimrock, Mary Sporčič, Mr. in Mrs. Kure, Mollie Zgonc, Mrs. E. Walters, Mr. in Mrs. F. Slaypah, Mr. in Mrs. J. Russ, Mr. in Mrs. Matt Delac, Mary Vodičar, Mrs. J. Holzhausen, Mr. in Mrs. Chas. Krivec, Mr. in Mrs. E. Hartman, Mr. in Mrs. L. Stark, Mr. in Mrs. Opara, Mr. in Mrs. J. Omerza, Mr. in Mrs. C. Ball, Mr. Charles Ball, Mrs. M. Draganič in družina, Mr. P. Gommel, Mrs. Betty
Cleveland-Euclid, Ohio, dne 27. septembra 1949
Reinwald, Mr. in Mrs. C. Foerste, Mr. in Mrs. J. Cieszko, Mr. in Mrs. John DeLaat, Lois in Don DeLaat ter teta, Mr. in Mrs. Anthony Drenik, Mrs. Barbara Vukusic, Mr. in Mrs. Victor Yerick, Mr. in Mrs. John Schultz, družina Subel, Mr. in Mrs. Vidic, Mr. in Mrs. Petritis, Mr. in Mrs. Marolt, Caroline in James Macerol, Mr. in Mrs. J. Joniec, Mr. in Mrs. L. Cerny, Mr. in Mrs. Hartman, Mr. in Mrs. A. Strniša, Mr. in Mrs. Pasternak, Mr. in Mrs. C. Hlabse, Mr. in Mrs. Buehner, Mrs. Petrič, Mrs. Catherine Budic, Mr. in Mrs. A. Skoda, Mr. Wolf, Mr. in Mrs. Abraham ter Mr. in Mrs. J. Vukusic.
Dalje srčna hvala vsem prijateljem, ki so dali prispevke za sv. maše, ki se bodo brale za dušo pokojnika, in onim, ki so darovali za malo hčerko Karen. Zahvala velja sledečim: Mrs. Jennie Barbish, Mr. in Mrs. Koporc, Mr. in Mrs. Louis Svete, sosedom, sosedom in prijateljem, Mr. in Mrs. Leo Mismas, Mr. in Mrs. Mežnaršič, Mr. in Mrs. Louis Hrovat in hčeri, Mr. in Mrs. Joseph Rudolph in družini, družini Brundula, Model Food Market, Joe in Ana Sribar, družina Valenčič, Louis Vertošnik in družina, Mr. in Mrs. Steve Zaleski, Mr. Joe Vertocnik, Mr. in Mrs. Louis Novak, Mrs. Rudolph Brundula, Mr. in Mrs. Anthony Csizr, Mr. in Mrs. C. Smerdel, Mr. in Mrs. Tony Papes, Mrs. Frances Petric, Mr. in Mrs. Picely, Mr. Louis Jerkich, Mary Spitzig in Bill, družini Vrabec, Mr. in Mrs. Eddie Kenik, Mr. in Mrs. J. Gogala, Mr. in Mrs. Opara, Mr. in Mr^. Rudy Weeker, Mr. in Mrs. R. Whalen, Mr. in Mrs. A. Hočevar, Mr. E. Zabukovec, Mr. in Mrs. J. Stimec, Mr. Fred Terdan, Mr. in Mrs. Frank Zupon, Joseph Doles, Zora Petruska, Pauline Kenda, A1 Strukel, Mr. in Mrs. C. Stiess, Isabelle Sundry in Lucille Whit-cheitt, Mr. Jack Subel, ml., Mr. in Mrs. Fred Blatnik, Justine Pekol, Mr. in Mrs. Andy Blatnik, Mrs. Mary Moze, Mr. in Mrs. A1 Arko, Frances in Frank Kurnik, Mr. Rudy Ogrin, Mr. Ludwig Race, družina Strumbly, Mr. in Mrs. Anthony J. Erjavec, Christine Pozun, Mrs. Rose Juratovac, Mr. in Mrs. L. Grajzar, Mr. in Mrs. E. Zivkovich, družini Barbara Vukusic, Mr. in Mrs. Henry Prijatel, Mr. in Mrs. Joe Modic, Mr. Tony Stare, Marija Sinkovič, Mr. in Mrs. Fred J. Race, ter Mr. in Mrs. Kure in sinovi.
Hvala vsem, ki so darovali za uboge in trpeče v stari domovini, mesto vencev in sicer; Mr. in Mrs. John Kapel ter Mr. in Mrs. Andrew Cajhen.
Iskrena zahvala naj bo izrečena vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu in sicer: Mr. in Mrs. Joe Metlika, Mr. Rudolph Brundula, Mr. Cyril Rovanšek, Mr. Louie Sadar, Mr. in Mrs. Louie Hrovat, Mr. Louie Moze, Mr. Richard Lauretig, Mr. in Mrs. Joe Trebec, Mr. in Mrs. Wm. Manolio, Mr. in Mrs. Nick Bohr, Mr. in Mrs. Frank Kure, Mr. in Mrs. Joe Bratush, Mr. Frank Zagar, Mr. in Mrs. Chuck Braiush, Mr. in Mrs. Albert Pomplas, Mr. in Mrs. Frank Race St., Mr. Fred Terdan, Mr. in Mrs. Joe Vukusic, Mr. in Mrs. Rudolph Welker, Mrs. Mary Spitzig, Mr. in Mrs.
Louis Novak, Mr. Joe Picely, Mr. Ludwig Metlika, Mr. Joseph Drobnich in Mr. Eddie Habat, Mr. in Mrs. Frank Kopina, Mr. in Mrs. John Penca, Mr. Frank Koun, Mr. in Mrs. Fred Blatnik ter Mr. in Mrs. Joe Kopina.
Hvala vsem, ki so prišli Itropit in se poslovit od Stanleya, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem onim, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Srčna hvala vsem, ki so ga obiskovali v času bolezni in ga tolažili.
Našo zahvalo naj sprejmejo vojaki-tovariši, ki so nosili krsto, ter za izkazane zadnje časti.
Hvala Mary A. Svetek za odlično voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Isto naj sprejmejo našo zahvalo est. g. g. duhovniki za opravljeno zadušnico in cerkvene obrede.
Ako se je izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način prispeval ali pomagal, prosimo naj nam blagohotno oprosti in naj sprejme od nas izraz globoke hvaležnosti.
Konec pola! Ali je to mogoče? Bil si vendar mlad, v cvetu mladosti. Bil si v vojni in vrnil si se iz onstran oceana živ in zdrav, a tu Te je čakala kruta bolezen in končala Tvoje mlado življenje.
Pustiti si moral svojo mlado življenjsko družico, svojo ljubljeno soprogo in svojo malo hčerko, ki ne bo nikoli poznala svojega očeta.
Zapustil si svojo žalostno mater, ki plaka za edinim svojim otrokom, edinim bitjem, ki ga je imela. Odšel si za očetom svojim, ki je umrl pred tremi leti.
Zaman se solzijo naše oči in trepetajo v bolesti naša srca, ker
Smrt je trda, brez srca kar vzame, več nazaj ne da.
Sedaj počivaš v temnemu, hladnemu grobu ip čakaš, da pride dan Vstajenja. Tvoja duša pa je odšla k večnemu Bogu po plačilo za vse, kar si dobrega storil v življenju. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcih do konca naših dni.
Spavaj mirno, ljubljeni soprog in oče!
Snivaj sladko, večno nezdramno spanje, sin moj!
Žalujoči ostali:
ANN, soproga KAREN ANN, hčerka ANN, mati