i» k o l e t a k e v. je delavski list x\ misleče ove, čemu je med človeštvom toliko stvari narobe, čemu pogorišča, močvirja in razna druga zla. Priredil jo je JOHN OLIP, ki s«» v Majskem Glasu ¿e dolgo ni oglasil. "Kontrola cen in inflacija." Koga izmed nas ne bi zanimal ta predmet. Obdelal ga je v poljuden spis za v ta Majski Glas Tujejezično časopisje postalo predmet, ki se mu slabo obeta LETOŠNJE VOLITVE IN NJIHEN PRAVI POMEN Ker je bilo mnogo tujejezič-nih časopisov v tej deželi do 7. decembra urejevanih v prid fašizma, in tudi precejšnje število takozvanih komunističnih listov do 22. junija proti Roose- Včeraj no se vršile v državi veltu enako fanatično napetih, | Illinois primarne volitve. Kakšen je bil uiprotn ik i d e la v.*k esr.i g. ban j a in «zboljšanja delavskih razmer, Predsednik Roosevelt proti stranka rstvu Predsednik Roosevelt je zavzel z ozirom na letošnje volitve nestrankarsko stališče. Kadar je dežela v vojni, je rekel, je treba kongresnikov, ki podpirajo vlado v vseh njenih vojnih prizadevanjih, pa naj bodo katerekoli stranke. Tisto predsednikovo izjavo si tolmačijo tako, da je on za poraz vsakega kandidata, ki ni po njegovem mnenju podpiral dežele v njeni sili. Načelnik demokratskega odseka strankarski čeprav je predsednik pozval politične voditelje, naj na letošnjih volitvah opustijo strankarske boje, je načelnik demokratskega narodnega komiteja Edvvard J. Flynn v svojem govoru dne 2. februarja dejal, da morajo biti vsi republikanski kongresni kandidatje poraženi, ker je republikanska s ranka nasprotovala Rocseveltovi pred- se z vso rilo poganjajo za od- ^ miki Nada,je je zatr_ pravo štindeseturnega delavni- dn> ik> treba. Ni sicer on popolnoma kriv, da je ila sedaj v Wisconsinu tudi Kenosha v konservativni tok, a bržkone, če bi trii ostal na tvojem mestu, bi ga delavci spoštovali m mu sledili naprej. Ni je slabše stvari kot kadar se delavski vodja ujame v takozvano "boljšo službo", ki mu jo kdo nudi. Niti narodni obrambi ne bi mogel Paul Porter koristiti več kakor pa bi, če bi ostal na nehvaležnem mestu socialističnega agitatorja. Res, da se je nad tvojo stranko razočaral, a vedeti bi tudi moral, da je pomagal •nim, ki so jo tirali v takAno stanje! Nato jih je grajal, izstopil iz njene eksekuthre, obsodil ThomasovoKruegerjevo prottea-vezn<ško kampanjo, in ai pridobil s tem ugled. Vabe v wvezno •hiibo pa ni mogel premagati. Kenosha, drugo največje mesto v Wisconsinu, je «pet kjer je bilo pred delavskimi zmagami in unijsko gibanje v nji je izgubilo svoj prejšnji zanos. STALIŠČE AMERIŠKE VLADE SE NI NIČ SPREMENILO Slika ta bojoeaaja aa raaki fronti r minuli aiaii, ki pa «a nemške ¿ata ai ¿a íb|ÍbíU in Ruti pravilo, 4a tudi e poUtju no ko. Odločili »o so aa vtâk način drsati botado. J0SK0 OVEN : RAZGOVORI Domače vesti Roj proti štirideeeturnemu delavniku »e nadaljuje. Reakcionarni jug je napel vse moči, da oropa organizirano delavstvo pravic, katere si je s tolikim trudom pridobilo. Kajpada, da jim pri tem pomagajo razni radio komentatorji, veliki "business", njih oprode v Washington ter v večini meščansko časopisje, katero je še vselej zastopalo njih interese. Da je nevarnost velika — in enotnost v delavskih vrstah bolj potrebna kot kdaj prej, se zavedajo tudi delavski voditelji — četudi nekateri precej ¡pozno. Eden najbolj kričavih demagogov v kongresu je brez dvoma kongresn ik Dies. Predpro&li teden je ta veliki varuh ameriške demokracije odkril "etra-šno zaroto" — da je v ekonomskem odboru v VVashingtonu. katerega načelnik je podpredsednik Wallace — 35 komunistov in eden teh je, kar je nekaj groznega — "nudist". Človek, kateri ne veruje v obleko in se rad giblje nag v soln-cu, bi logično spadal v ekonomski odbor. Ati komgresnik Dies je moralist, in kot tak bo obvaroval ameriško ljudstvo . pred tako nevarnostjo. Dies zastopa vse kar je reakcionarnega na jugu, je dovolj premeten, da dobi precej brezplačne ipublicitete, še posebno ko ravno sedaj zahteva $300,000 za svoj odbor, da bo še kaj takih podobnih nevarnosti razgalil. Nacije ter fašiste, katerih je polno v tej deželi — le malokdaj omeni. Sedaj "odkriva" japonsko tpeto kolono na •zapadu. O nji pripoveduje take stvari, katere so bile Že opisane in znane vladi še izza leta 1935-36. * e Končno je vlada vendarle «itopila srebrnosrajčnikom na prste... William Dudley l?el-ley, urednik lwta "Galilean", načelnik organizacije "Silver-ahirts", je bil aretiran. Njeaov list je suspendiran. Ostalo je še neudbavljenih precejšnje število direktno fašističnih listov, katerim načel ju je fathra Cha*. Couighlma list — "Social Justice". Bojišča Svet čaka in tnepeče — kdaj in kje se «ačne dolgo pričakovana Hitlerjeva ofenziva. Ali bo Tartlja, ali Suez, ali oboj*? Mogoče jo bo, kot pravijo, usekal kar čez Rostov in Krim na Kavkaz? Da bodo tudi Rusi imeli kaj govoriti pri tem. se razume. Lansko leto je veliko naftfth strategov v resnici verjelo tistim dobrim »pozna vatel jem Rusije, (kateri so jo ne samo natančno "pdttnali", »m»pak tudi popolnoma razumeli — da Rusija ne more ®ririati več,kot tri, ali "z božjo pomočjo" mogoče šest tednov. In pa da Stalin ljudstvu ne zaupa orožja, češ, da (bo takoj revolucija, Če ga dobi (orožje) v roko. In pa generalov nimajo. So bili vsi postreljeni. Minul pa je fftesec, dva — tri, deset — in ruska rdeča armada je še vedno v boju in ne-zdrobljena, čeprav jo je Hitler z besedami že davno stri. In verjemite mi, da je Hitler vrgel v Rusijo ne samo svojo armado, katenfje bila do takrat nepremagljiva, ampak vse kar je mogel pobrati v Evropi. Danes se je mišljenje o Rusiji in njenih ljudeh precej izipreobroilo. Mogoče nisnno čttali pravih knji»g o nji? ... ♦ - Na daljnem vzhodu gre bolj počasi. Ameriške in filipinske čete na Bataanu so se hrabro borile do konca. In Avstralija se pripravlja na obramfoo. Ali v Birrnri izaveznikorti ne gre tako Odbor, ki znova sklicuje vaeslovanaki kongres (vršil se bo 25.-26. aprila v Detroitu), poudarja v svojem oglašanju, da ga je odobrila ameriška vlada. Prvotno je bil sklican v Pittsburgh in nato preklican iz dveh razlogov: prvič, ker se mnogo najvažnejših slovanskih organizacij ni odzvalo, in drugič, vsled izjave ameriške vlade, da ne vidi rada gibanj, v katerih bi ameriški državljani cepili Kvojo lojalnost in intere-siranje med to in kako drugo deželo. Poudarjala je, da ni protivna - takim aktivnostim, kar se tiče nedržavljanov, a za državljane je pa najboljše in edino koristno, ako so v svojih naporih vsi osredotočeni le na boibo te dežele za poraz osi-| 3ča. Iz tega razloga je bil odložen tudi slovenski narodni kongres, ki bi se imel vršiti meseca februarja v Chicagu. Vsem gibanjam v tej deželi, ki imajo opraviti z vnanjimi za-| devami, sledita justični in državni department zvezne vlade. Sklicatelji vseslovanskega kongresa so se pismeno obrnili na slednjega in dobili sledeči pomika nevarnost je Angiijo odgovor (prejel ga je kongres-primi»rala, da se je končno le nik James A. Wright, na kate-odločila za resno zbližanje z re#a so se sklicatelji obrnili, da Indijo. Izipoziiiala je,- da ji je , naj pri vladi posreduje zanje): njeno prijateljstvo potrebno, groaád and at ilrtttini the. Canda* mental unity of tha country. Provided therefore that the purpose and pro* grant of such a congreii aims at stimulating American unity and ia eon. contratad oa thia subject and not on controversial problems relating ta the fat ara of Eastern Europe, it could bo of constructivo assistance. Sincerely youra, Cordt II Hull.' kajti po starih načinih ne gre več. Naše aktivnosti V soboto 4. aprila smo imeli otvoritev novih prostorov Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva. Da to omenjam je vzrok, ker je to društvo tesno zvezano s sloven - ko kolo- 4 4 January 19, 1*42. My dear Mr. Wright: I acknowledged the receipt of year letter of December 27 regarding Mr. Blair Gunthar and his inquiry respect* ing the advisability of holding an American-Slavic Congress. Tlte court* esy of the sponsors in inquiring aa ta the attitude of this Department is appreciated, although you of «ourse realize that the final decision aa to uhether or not sach a congroas ni jo ne parno ekonomsko, am- »houid bo h«4d doee not lie witk tke pak ker se je naravnost Čudovi- Sute D*part»aat. to otreslo verig depresije, v katerih se je nahajalo pred osmimi leti. Ne samo, da -mo vkn iz zagate, nego smo napravili tudi velik korafc naprej. Finančno je društvo po; vol noma soJvent-no ter imamo državno zavarovanje vlog. Glavno priznanje gre tajniku Donaldu Lofcrichu, In pa tudi direktoriju za dobro The full support for our war of* forts of American ci tirent of Slavic «fescent, who are such a large factor in our production programs in hoary indastry, is parttcalarly importent. All efforts, however, should aim at minimising differences in racial back* Po mnenju državnega tajnika bi torej tak kongres imel za to deželo kaj koristi le, Če bo posvečen skupnosti in enotnosti dežele, ne ipa povdarkom, da smo Slovani in vsled tega nekaj drugega kakor pa ostali državljani. Ako pa se bo pečal s spornimi (kontroverznimi) problemi, "tikajoči se bodočnosti vzhodne Evrope", tedaj ne bo konstruktiven.. čudno, da odgovor omenja le vzhodno Evropo! Slovani žive tudi v centralni in jugovzhodni Evropi. Vprašanje primorskih Jugoslovanov je "kontroverzni problem". Ko se je lani vnela o njemu polemika v * dnevniku New York Times, med dopis-kom Jugoslovanom in grofom Sforzo, jo je imenovani list končno ustavil z opombo, da mu je žal, ker se je pričela, in se o-prostil omenjenemu Italijanu na način, kot da se zaveda, da je jugoslovanski dopisnik v Ti-mesu zahteval nekaj, kar v resnici ni jugoslovanska zemlja, nego italijanska. Stališče zvezne vlade, ki se boji, da bi vsled takih vprašanj lahko nastal boj v ameriški javnosti, je razumljivo. Toda ako naj o njih molčimo, tedaj takih kongresov sploh treba ni. Vidimo pa, da se vzlic željam justičnega in državnega oddelka polemikam in gibanjam, tfkajoča se vnanjih zadev, ni mogoče ogniti. Vlada bi jih sicer lahko prepovedala, kar pa ne bi bilo dobro, ne koristno, zato upamo, da se to ne zgodi. ^obro. Japonci ao dobili z Ma- gospodarstvo in za pridobitev taji, Singaporom in Javo vse u- zaupanja vlagateljev, med ka-godnosti letalskih ki ladijskih | terimi je zelo veliko naših so-oporišd, katera so z lahkoto drugov. pridobili. Da ni bilo vse v redu Novi prostori, kateri so v z angleško kolonijalno upravoi lastni društveni hiM, so zelo v teh krajih, priznavajo Angle- modemi ter opremljeni z^šetn ¿i aami. Ali po eoči zvoniti je pc*-ebnim za bcijšo postrežbo prepozno. Večni umiki in nezadostna zračna obramba — ter sovraštvo domačinov* do svojih belih gospodarjev, j* Japoncem olajšalo delo. Danes so Japonci blizu velikih petrolejskih vrelcev, oziroma so jih mnogo že vzeli, hi dospeli so do prasra — Indije. Indija ljudem. Na zadnji eksekutivni seji JSZ smo precej razpravljali glede zvišanja števila naročnikov Proletarca. List je dober in L zborno urejevan. Vse kar rabi je vsaj tisoč novih naročnikov. Vprašanje nastane--kako jih dobiti? Včasih smo imeli dobre potovalne zastopnike. Imamo jih Izmed vseh državnikov, kar nekaj še danes, ali premalo, da si jih je kdaj naložilo in imelo bi zamašili vrzel. Treba bo^atfi-te&ko in skoro neizvtfcljivo delo fcacije med sodrugi samimi po mislim, da si ga je še posebno težkega naložil Stafford Cripps Govoriti o svobodni Indiji, ko je sovražnik že na njenem pragu — o nečem, 'kar so Indijci zahtevali žc več kot šestd e t let, je v resnici težka stvar. Indija, .s svojimi milijoni budistov, braraincev, mohamedan-cev — in več kot šefrtdeset milijonov nedota/kljivih! Indija, dežela največjega bogastva in največje mizerije — kjer človek iz višje kaste ne sme govoriti s človekom v nižji, kjer vladajo fantastično bogati princi, s frvojimi mesti, privatnimi armadami in templji. Pisati o tej deželi, v kateri so go- spodarji že več kot sto petdeset let, bi vzelo knjigo. Da ji niso zagotovili saj koilonijalne svobode Že prej, ao imeli menda svoje veroke. Ali imeti 400,-000,000 ljudi za sovražnike ali prijatelje, to je za zaveznike dane* velikansko vprašanje hi silne važnosti. Crfrppa je dobil nalogo, da jim je ponudil popolno svobodo, ki bo popolna po zaključku vojne. Obljubil ji je «tetua, kot ga imata Avrtralijn in Kanada. Zadel je pa v začetku na velike težkoče. Indijski voditelji kot Gandhi, Nehrn itd. m zahtevali, da se da Indiji takoj popolno samoupravo fn tudi vodfcfcvo nad njeno obram-Ibo. Slednje je Anglija hotela obdržati v svojem pndročju, pod angleškim poveljstvom, tudi v Indiji do konca vojne. Btaffend Cripps je Imel v teh pogajanjih težave in jih bo fte mnoigo za Anglijo in Indijo. Ja- uaselbinah, ter od hiše do hiše. Je v resnici težavno. Vse se draži in uprava le z veliko težavo pokriva izdatke. Razpravljali smo tudi o raznih relffih: o mmkem in jugoslovanskem — in smo zato izvolili (poseben odbor, da izdela potrebno izjavo. Ob enem smo delegirali urednika Zaitza, da se udeleži banketa v počast Et-bimi Kristanu v soboto U. aprila v Clevelandu. Vsi tfotf, kateri se ga nismo mogli udeležiti, pa Stanje v jugoslovanskih krajih pod Italijo New York, 6. aprila. — "Na-zioni Unfca" porc Ja dinketno iz italijanskih protifašističnih virov : Po padcu Jugoslavije so italijanske oblasti izbrale v črni gori odbor, katerega dolžnost je bila iti v Rim in ponuditi črnogorsko kneževsko krono csebi, ki bi jo izbral italijanski kralj. Odbor nikdar ni doeipel do Rima. Večer pred odhodom so nekatere člane odbora Črnogorci ubili, drugih pa oblasti pri najboljši volji niso ma?le najti, ker so zbežali, boječ se, da jih zadene ista usoda. Počasi je skoraj vse ozemlje črne gore prešJo nazaj v roke domačinov. Cetinje, glavno mesto dežele, ao Italijani morali neštetokrat zavzemati, ker so jim ga rodoijubi in uiporniki iztr-balj iz rok. V Albaniji, kjer so vse, kar je bilo kttdičkaj vrednega, pobrali Ciano, gen. Cavallero in njegov zet Jacomini. je prebivalstvo sovražno razpoloženo. I zjave o u danosti so bile vse i zsiljene. Tako poročajo, da so nekemu visokemu duhovniku dali na izbero, naj se javno izreče za fašizem ali pa ga bodo naučili z nožem. Nič čudnega, da se je odločil za prvo in manj med vsemi Jugoslovani in zdelo se je, da je razdelitev njihovega majhnega ozemlja onemogočila vsak razvoj uporniškega delovanja. Pri razkosanju so Nemci pobrali dve tretjini o-zemlja z gospodarskimi in industrijskimi središči. Italija je dobila Ljubljano in predele Krapa v južnovzhodni Sloveniji. A Slovenci se sedaj bolj odločno upirajo in povzročajo več preglavic kot se je sploh kdaj mcgOo domnevati. Uporniki so napadli italijanske vojaške oddelke zahodno od Jesenic in Kranja. V zadnjih štirih mesecih so fašistične obla «ti začeie pritiskati z divjaškim terorjem, a brez uspeha. Kuba zasegla 10,000 glav živine Kakor poročajo iz Havane. je kubanska vlada zasegla 10,-000 glav goveje živine, da zagotovi zadostno zalogo mesa v Havani. Nadalje je vlada izjavila, da bo, če treba, podaljšala prepoved memega izvoza zu nadaljnjih 80 dni. Majski Glas Ste y vaši nsaelbani še sklenili naročiti Majski Glas? želimo sodrugu Kri*laiiu —od- boleče zlo. Albanci so postali kritosrčno—SE MNOGO LET! Ujeti nemški vojak pripoveduje... Moskva, 7. apr. (ONA^JIC). Mlad nacijski vojak, ujet na rus\kem ibojfšču je pripovedoval o sbanjiu V raznih evropskih zasedenih deželah, kjer je bil z nemško vojsikd. O Srbiji, kjer je bil lai|i jesehi, .je dejal: "Zakleta debela. Upor vsepovsod. )z naše Čete ao v zadnjem tednu, k<} smo še bili ta/m, ubili vojakov in jih pet-najet ranili. In ra«vno toliko jih je taginido. Vsafco hišo smo morali preiskati. Včasih sn>o našli po hišah uniforme naših vojakov. Krivce smo seveda ustrelili ali poslali v pri«Mna taborišča. Nad vati amo pošiljali bombnike. Potem pridete tja in ne najdete ničesar, samo kamenje In truplp. In vse skupaj nič ne pomagn. Uporniški oddelki vstajajo kakor bi te zemlje rasli. Francijo smo zavzeli, Srbije pa ne." ipovsem hladni spričo priključitve prejšnjih jugoslovanskih predelov Srednje Srbije, ki so jo blagoslovili Nemci in si tam pridržali pravico do Okoriščanja rudnikov, edinega zaklada, ki ga je tam mogoče najti. Dalmatinski Hrvati so za Italijane trd creh. Fafcisti so upali, da jim nadizoivtvo nad milijon hrvatskimi kmeti in ribiči ne bo delalo preglavic. Vojaštvo, ki so ga najprej poslali v notranjost. je zadelo ob take težave, da so ga morali pomnožiti. Mnogi domačini so izginili v divjino Dinarskih aJp hi se pridružili »pomikom, ki delujejo v južni Bosni, številne smrtne ribsodbe prebivalstva niso mogle ustra&iti. Noben italijanski uradnik si ne upa zapustiti pristaniških mest brez spremstva. Leto d!ni po padcu Jugoslavije še ni poteklo, a dalmatinski Hrvati *o fašističnim oblastim izdatno pokazali moč odpora. Največje presenečenje pa m pripravili Slovenci. O njih se je mislilo, da so najbolj krotki Tole mi ne gre v glavo? Kako to. da je toliko ljud». M valk težkim skušnjam nikakor ne »spopadejo, da ni «lato, kar ae sveti? Kar naprej se puste varati! IGNAZIO SHONE: LISJAK IN ŠPIJON (Nadaljevanje.) Neki dan je inženjer prvič zapustil sobo in je ležal v sadovnjaku na ležalnem atolu, ko sta prispela Caterina in Daniele skupaj iz Gordole. Inženjerjev jrla^ je /adonel: . . lio.ipodlčna Silvi«!... Caterina je obstala kakor prirasla. Približala se je ograji, ki loči vrt od ceste, in si je skušala ogledati moža, ki je zakli-cal. — Gospod Daniele, — je rekla nato, tresoč se po vsem te-jt,SUf — gospod Daniele, mož, ki ga imate v hiši, je špijon z K ..o piane! . . . — Ali si znorela! — je vzkliknil in povedal šivilji, kako so med njegovo odsotnostjo pri-m moža v hišo. Tedaj je stopila Caterina de enkrat k ograji in si še natančni i o ogledala okrevajočega, ki m- je pravkar šalil s Silvijo: — In vendar je! — je ponovila Caterina, — oditi moram, še preden me opazi . . . — Dobro, — je pokimal Daniele, ki je ves prebledel. — Povej Agostinu, naj pride jutri i>b tej uri sem, bom že skrbel, da ga oni ne bo srečal. Takoj nato je »prišla k očetu Silvia in mu rekla: — Ker je nagemu ranjencu bolje, bi bilo lepo od tebe. če bi se z njim nekoliko pozabaval . . . Spoznal bos, kako finega in dobrega človeka je privedel slučaj v našo hišo! . . . — Rad! Prav res me bo pogovor z njim zanimal — je odgovoril Daniele, ki je skuhal prikriti razburjenje. — Danes bi lahko skupaj jedli . . . Pri mizi je postal položaj ne-vzdt žen. Gospodar kar ni mogel gledati, kako sedi ta moški med njegovima hčerkama. Zato se je opravičil, češ, da mu ni prav dobro, in je odšel ven. Pozneje so se ostali zopet zbrali okrog njega v sadovnjaku. — Kaj pa je nov «ga v časnikih: — je vprašal dozdevni inženjer gostitelja. — 2e nekaj tednov nisem bral časnikov... — Vsak dan se pripeti kaka tragedija — je odgovoril Daniele. — Včeraj se je zgodila v Franciji velika želetznižka ne* sreča, več sto ljudi je mrtvih!,.. — Vsak dan tragedija — je ponovil inženjer. — Toda koliko bolj tragičen je še način, kako se ljudje* bi itža jo svoji usodi .. . Treba je pomisliti aamo na stotine ljudi, ki so se včeraj pri železniški nesreči ponesrečili. Bili so vmes študentje, kmetje, trgovski potniki v istem vlaku s častniki, zdravniki, modistinjami, notarji. Bili so v istem vlaku in vendar niso bili. Kmet je mislil na tržne cene, notar na križec častne legije, častnik je sanjal o svoji nevesti, zdravnik se je v mislih pre-oiiai z žu-panom svoje vasi, študent je škilil na svojo nov**) kravato. Tako je potoval vsak v svojem posebnem vlaku. V človeški družbi je imel vsak lasten vlak. In v istem hipu se je vendar vsak vozil v istem vlaku, v vlaku gmrti. študentova kravata je pristala pod kmetovimi škornji» častnikova sablja je prebodla trgovskemu potniku trebuh, novi modeli modistinje so izginili v plamenih. Vsi so bili v istem vlaku in se tega ni-. 3 zavedali . . . — Toda železniška uprava je takoj prihitela — je nadaljeval Daniele — in je razbila enakost, ki jo je ustvarila smrt. Železniška uprava je dala mrliče v kožuhih položiti na eno stran, tiste, ki »o bili oblečeni v navadne suknje, pa na drugo strani . . . 0 — Potemtakem so obsojeni ljudje da so si celo onostran smrti sovražniki? — se je zanimala Silvia. ' — Je prepad med človekovo naravo, njegovo usodo in tem. kar napravi družba iz njega — je odvrnil okrevajoči. — V dneh, ki sem se v njih boril s smrtjo, me ta misel ni zapustila . . . Vsak izmed nas .se vozi v svojem vlaku in vendar smo vsi v L*tem vlaku . . . — Današnja družba temelji na razliki in na^protstvu med ljudmi — ae je vmešal Daniele. — Velika večina ljudi je ločena od izdelka svojih rok^ Komaj zapuste izdelki njihove roke, že niso več last tistih, ki so jih izvršili, in postanejo celo njihovi sovražniki. Izdelki so nasprotnih p rodu centov. Izdelek postane fetiš, ki se mu mor« človek ukloniti . . . — Ali bo zmeraj tako ostalo? — je viprašala Silvia., — Ko sem bil še mlad, — je odgovoril okrevajoči — sem tudi upal v boljšo družbo, kakršna je ta, ki v njej živimo . . . . Daniele je vstal in zopet začel p reko pa vati vrt. Pomlad se je bližala in delo je klicalo. Močno je zasadil^lopato v zemljo, stopil «z vso težo svojega telesa z desno no^o nanjo in o-bračal zemljo. Za njim je mati Filomena z grabi j« mi razbijala grude. Nad vrtom je ležal sladkoben duh po vlažni zemlji. Na izmučenem in vznemirjenem Danielovem tfbrazu so se bleščale velike potne kaplje. O-krevajoči je ostal na ležalnem stolu prav do večera, dokler se niso nad Monte Cenerijem zasvetile prv e zvezde. — Tako do*go Je že, toliko toliko let, da nisem zrl v nebo! — je s tihim glasom dejal družini, ki ga je obkrožala. Silvia ¿e je dvignila in se takoj nato vrnila z neko knjigo. — Tu — je dejalo dekle — v prvem zvezku Tolstega Vojna in mir je prav nekaj »ličnega. Princ Andrej je «padel novembra 1805 blizu Pratzena v bitki med Rusi in Francozi. Ranjen se je zgrudil na tla in Tolstoj piše o tem sledeče: "Nato je zopet odprl oči v upAju, da bo videl, kako se je boj obeh Francozov z artileri-stom končal, ali je bil rdeče lasi artilerist umorjen ali ne; tudi bi rad vedel, ali so bili topovi zajeti ali rešeni. Toda videl ni ničesar več, razen nebo nad sabo, visoko nebo, ki ni bilo sedaj nič več jasno, vendar pa neizmerno visoko, in po njem so mirno plavali sivi oblaki. Kako tiho in mirno in veličastno je vse to, je premišljeval knez Andrej. Vse to kar nič ni podobno našemu tekanju, našemu kričanju in vojskovanju. Tiho plavanje oblakov po tem visokem. Gašenje, ki ni nič pomagalo vzlic obilici vode venca v strašni nesreči m groznem "pomanjkanju, le pridite dne 2. maja v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. ter pokažite s tem, da ste plemenite slovenske duše, ki tako rade pomagajo nesrečnežem in siromakom. Najvljudneje vas vabi odbor. Jot. F. Dum. Japonci m poslužuj«jo * •▼•ji invasiji rasličnih me od, r «katerih lm celo bolj»« kakor aacijl. Ljudem tm-pev.od obljubljajo svobodo, tod« ko d«i«lo «nkrat okupirajo, v s« mojo *>a njen. boSastva, ljudj« p« naj ti po-majajo kakor v«do in sna jo. Gornja j« «lik« is Singapcra, predno •« j« podal. Domačini in angl«ik« posadk« so pomagal« gasiti m«sto. uprava vodovoda pa j« pbskrbela, da vod« ni «manjkalo. Glavne c«vi so počil«, a s« j« j« bilo dovolj. Na predelu mesta, v kat«r«m iiv« reveii v bornih kočah. jo tudi rassajal ogenj, aaneten is japonskih bombnikov. Domačini «o gasili,' stoječi do členkov v vodi, ki j« na ulici nastala vsl«d ra>poč«nih c«vi. neizmernem nebu nima kar nič Plesna veselica skupnega z bojem Francozov » ... in artilerista, ki so si z razbur- P<>m0Zne akcije jenimi, sovražnimi obrazi skušali drug drugemu iztrgati bodala. Kako sem vendar živel, da nisem preje nikoli videl tega vi>okega neba? In kako srečen sem. da sem ga končno sp<* znal. Da, vse je ničevo, vse je zmota in prevara — razen tega Cleveland, O. — Javnosti je že znano, da se je organizirala krajevna postojanka za slovenski oddelek Jugoslovanskega »pomožnega odbora tudi v našem delu mesta Clevelanda, t. j. za okrožje Slovenskega delavskega doma na Waterloo Mladi Harry Burton je zdaj vzoren deček, to je dosegel novi ELEKTRIČNI vodni grelec Predstavljajt« si me kot dobrega dečka! Na* novi električni vodni grelec pomaga, da je umivanje posode laije in da ae pri brisanju iate le parkrat potegne preko nje, ko pride iz vode gorka in či"ta. Ali «o presenečeni ? Stroški «a gretje vm* -vode za celi mesec m» mnogo ni-iji, kakor «mo računali. Pravzaprav «tane le par centov na dan. In n« v«st«, kako sem prej nerad vzel pri no kopel . . . toda odkar imamo novi električni vodni grelec, jemljem kopeli, ne d« bi mi bilo treba reči. Voda je vedno ravno prav gorka. Glede predmetov, ki jih dandanes oglašamo Predmeti, ki jih idaj oglaAamo, so omejeni na tiste, ki jih imamo na roki. ali na tiste, ki se dobe, ne da bi ovirali vojno produkcijo. Vsi ti so bili izbrani r.ato, ker njih normalna uporaba na domu pride ob času dneva, ko «o nafte električne moinoati več ko zadostne, da krijejo •tedanjo zahtevo po sili za vojno produkcijo in za civilno uporabo. Dalje menimo, da bo v večini slučajev njih uporaba ohranila moč in pomagala o ta j ta t i domače delo t« potrebne vojne aktivnosti. Vprašajte po naši brezplačni instalaciji — in liberalnih rzmenjevalnih pobojih. Na daljne podatke o električnih rodnih greleih mm da ran trgovec* ali /ki Commonwpalth Edinon Co. neskončnega neba. Nič ni razen Rd. Zadnja seja društvenih za-njega. Toda tudi njega ni; nič j stopnikov in odbora se je največ pečala z našo prvo prireditvijo v te hlagi namen. Ta plesna veselica se vrši dne 2. maja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Določile so se razne priprave in navdušenje je bilo med zborr-valstvom prav dobro. Razdane so bile vstopnice in tajniku se je naročilo, naj jih razpošlje še vsem tukajšnjim poslujočim društvom. V prometu je že več kakor 500 vstopnic in upati je, da jih bodo zastopniki pridno razpečavali med našimi ljudmi. Cenjeno občinstvo se prosi, naj se ne izgovarja, nego sega z veseljem po njih. Pomnite to, da ta organizacija, orziroma zastopniki ne delajo zase, pač pa v človekoljubni namen, v katerem gre za pomoč našim tako hudo prizadetim ljudem v Sloveniji, za pomoč, s katero bomo ko pride čas v*aj deloma pripravljeni za lajšanje njihnih strašnih ran, ki jih jim je prizadel kruti nacifašizem. ' Dolžnost, bratska dolžnost je, mislim, nas vseh, da se zdramimo iz teya mrtvila ter se z vsem srcem pciprimemo gibanja, ki »zbira prostovoljne pri- ni razen tihote in miru. In Bog bodi za to zahvaljen! . » Mesec je vzšel in s pravljičnim bleskom ipreplavil maj?a-dinsko ravnino. — Mesec — je rekla Luisa — ima oči in nos kakor mi . . . — To so gorovja in morja — je poučila Silvi« mlajšo sestro. — Če «rJedajo prebivalci meseca ta hip na zemljo, se jim najbrže tudi ne zdi bistveno drugačna — je pristavil inženjer. — Kaj so velika zemeljska mesta, če bi jih gledali z njega?... Od*tam je Italija kakor vejica in Švica kakor majhna pika! ..... — če gledamo od tam. kaj je Mussolini? — vprašala Luisa. — In kaj je Motta? (Giuseppe Motta, švicarski klerikalni politik, zelo nazadnjaški.) je vpra&al Daniele. Vsi so se smejali. (Konec prihodnjič.) Prostitucija po vojaških taboriščih Niti eno samo vojaško taborišče v deželi ni prosto zlih posledic prostitucije. Tako je povedala dr. Berta Shafer« ki je izvrševalna ravnateljica "Illi-noi&ke socialno-higijenične lige" in ki je preučila to vprašanje v 48 taboriščih. Po njenem mnenju ne more prostitucija prinesti rešitve v prizadevanju za ukrotitev »polnega nagona, niti ne za odpravo spolnih bolezni med vojaki. Oba ta problema se dasta rešiti le potem, če se držijo (prostitutke proč od vojakov in pomorščakov, ne pa nasprotno, in če se nudi fantom več primernega razvedrila, v katerem se more razvijati njih-na energija in ublažiti njihen družabni nagon. Majski Glas Ste v vaši naselbini že sklenili naročiti Majaki Glas? res, da smo si izbrali Ameriko za svojo novo domovino in moramo zato tudi stati ob strani tukajšnji vladi v njenem prizadevanju za poraz nacifašizma ter verovati v zmago demokracije, v zmago združenih narodov, ki se danes borijo za civilizacijo celega človeštva. Toda cbenem je tudi prav, če mislimo na svoj narod v stari domovini in upamo, da bo tudi on v fond Prosvetne matice so vpla-prestal nezatrt in ne^trt naj- čala društva, klubi JSZ in druge or-hujše, kar je moral prenesti Še ganizacije ter posamezniki v januar-kdaj v naši zgodovini. Ne bili bi vredni sinov? in hčere tiste PROSVETNA MATICA Novi urod Jugoslov. hranilnega in posojilnega društva Chicago. — To bi se čudili oni, ki So ustanovili leta 1919 pri Martinu Nemaniču na Lincoln in 22. cesti Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo, ako bi mogli biti v soboto 4. a-prila v novem stanu te hranilnice in posojilnice in videti, kako se taki zavodi "mufajo", domovine, ki nam je dala življenje, če bi ostali malomarni v vprašanju tega plemenitega gibanja za najnujnejšo pomoč, ki jo bodo tako strašno potrebovali naši ljudje v stari domovini. Zato se zastopniki tega našega krajevnega pomožnega gibanja obračajo z odborom vred do vas vseh s prošnjo, da pridete dne 2. maja vsi in vse v dvorano Slovenskega delavskega doma. S tem nam bo mogoče prispevati svoj delež k temu skupnemu in plemenitemu prizadevanju. Biti bi ne smelo nikogar, ki bi se izognil te naše dobrodelne prireditve. Vstopnice so po zadosti nizki ceni, in sicer po 35c, in prireditev je na soboto zvečer, ko je dobro, ila pridete po trudaipolnem tedenskem delu tudi med veselo družbo in si v njej privoščite par ur razvedrila. Za ples v avdito-rijo bo skrbela Vadnalova god- ju, ftbruarju ir. matcu 1942 kot sledi: Stevilka in kraj drustva 2, SNPJ, La Salle, 111. 5, SNPJ, Cleveland, O., 14, SNPJ, Waukegan, 111. 21, SNPJ. Pueblo, Colo. 28, SNPJ, Cleveland, O. .13, SNPJ, Ambridge, Pa. 60, SNPJ, Uoydell, Pa. (1941) 6.00 65, SNPJ, Breezy Hill, Kans. 3.00 81, SNPJ, Red Lodge, Mont. 82, SNPJ, Johnstown, Pa. 87, SNPJ, Herminie, Pa. . 88, SNPJ. Moon Run, Pa. 89, SNPJ, Mktway, Pa. 104, SNPJ, Weat Allis, Wis. . 118, SNPJ, Pittsburgh, Pa. 121, SNPJ, Detroit, Mich. 122, SNPJ, Aliquippa, Pa. v 124, SNPJ, Forest City, Pa. 142, SNPJ, Cleveland, Ohio (1941-42) 143, SNPJ, E. Helena, Mont. 147, SNPJ, Cleveland, O. 158, SNPJ, Euclid, O. 176, SNPJ Piney Fork, O. 192, SNPJ, Milwaukee, Wis. 235, SNPJ? Newburg, Kans. (1941) 244, SNPJ, Kaylor, Pa. 258, SNPJ, Bellaire, O. 299, SNPJ, Walservburg, Colo. 318, SNPJ, Baggaley, Pa. 325, SNPJ, Gowanda N. Y. Vsota * 6.00 18.00 12.00 6.00 6.00 6.00 3.00 6.00 6.00 6.00 6.00 6.00 6.00 9.00 6.00 6.00 12.00 6.00 6.00 6.00 3.00 6.00 , . . . . .. ..333, SNPJ, Blaine, O. (1941) ba, katere člani so pripravljeni 388t SNPJf Purse bi tiste, ki proti 40-urniku najbolj vpijejo, prisililo delati saj kakih 15 ur na teden, namreč delati, ne zabavljati zoper delavce ter njih-ne organizacije. t ne more biti izdatna. Treba se;' | je torej pripraviti, da poelana pcmoč tudi ¡pride kamer je na-1 munjena. To bo vzelo še nekaj časa. Joško Oven je postali reden kokmar Proletarca. Da bi lo tudi ostal. Pred meseci je pua< zanimive dopise redno v ta U*t Frank Punter (West Allis), prej tudi Martin Judnich. Oba slednja sta sooročila, da jima je eilno težavno utirati si potrebni čas, in to je upravičen razlcg. Kajti če je človek preobložen, ni prijetno sesti k pisalnemu stroju in kaj prida iztisniti iz glave. Naš reden kob-nar — po naše sotrudnik ali kakor te. hočemo, je že precej časa Zvonko Novak. Nekaj tednov je enako sotrudnikoval Ivan Jon tez. V tej številki na angleški strani smo dobili so- USODA LADJE V VOJNI ; trudnico. Skoda, velika škoda "Hoardarje" v Kanadi čez- Je» da V8em t€m ljudem niti za dalje bolj skrbi. Nedavno so tr- j poštnino in papir ne plačuje-govine oblek dobile ukaz, da 1 kaJ Me honorar, dasi so morajo sporočiti imena vseh i vredni onih, ki so si po 1. februarju dem, naj zglasijo pri tistih, ki so od njih kolektali in dobili bodo svoj denar nazaj, ako ga ae ni*j. France Puncer, predsednik kampanjskega odbora. kupili več kot eno obleko. V Angliiji vrnejo vladni uradniki v vsako stanovanje v namenu, da pregledajo "hoardanje". Ako terej imaš kaj "nahordanega", si v skrbeh pred tatovi in oblastjo. Če nimaš, pa je tudi sila težavno, ker imaš poleg skrbi še pomankaflje povrhu. Velikanoč je bila letos v Evropi le nadaljevanje Velikega petka. V Moskvi se je pričel 4. aprila že drugi vseslovanski kongres. Prvi pod boljševizmom je bil tam pred osmimi meseci. Pred tem časom so časopisi v USSR označevali panalavizem za nekaj utopičnega, kar tudi je, razen ako lahko služi kakemu drugemu smotru pod znamko panslavizma. V tem slučaju ima namen usoglasiti slovanske narode v naporih za poraz hit-lerizma, in to je dober namen. A Bolgarska, Slovaška in Hrvatska niso zastopane, čeprav so vse tri "svobodne". Le nekaj beguncev je v Moskvi iz teh treh dežel. Isto se lahko reče o vsepovsod socialist ično*giban je drugih slovanskih deželah v lahko ohranili saj med nami in bi ga dali na razpolago gibanju v splošnem, kadar se obnovi, kakor smo k a vsaki krat prej. Evropi, namreč o češki, Poljski, Srbiji in Sloveniji. Tudi iz njih so tam le taki, ki so mogli zbežati pred nacijakim terorjem. To jih sedaj tudi druži, Socialistom se ne more oči- j namreč begunce kot take. tati, da smo bili kdaj "aprzar- ji" napram Japonski, razen o- i Američani so se silno gnja-nim, ki go zgolj pacifisti pod vili, češ, kaj neki naša dežela socialističnim imenom. Ampak ipočne, da ne pošlje naši armadi tudi izolacionisti in pacifisti, ki na Filipine pomoči. Končno se so bili v S. P., niso nikoli odo- je nekdo iz vladnih ljudi le od-braveli naše trgovine z Japon- ločil povedati: "Bo vzelo časa, sko. Zalagali ?mo jo ^ železom,' predno postanemo na morju z oljem in drugim materijalom, premoč toliko, da bomo mogli ki si ga je nabavljala za oboro- ščititi transporte. Kar se tiče ževanje. In sedaj /se delajo tisti, ki so ga prodajali in kovali dobičke, za patriote, pa vpijejo, da so delavci krivi našim do- pomoči Filipinom, pa je bilo tako, da je povprečno izmed treh ladij le ena dosegla cilj, dve sta šli na dno. Pomoč na ta način PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1 1 1 2657 Ko. Lawndale Avenue t Chicago, Illinois ! NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnina u Zdraian« dritv« (isvea Chicaga) |i Kaaado fS.OO na letoj $3.00 ta pol lata) $1.50 sa ¿atrt latai aa Chicago ¡a Cicaro $7.50 ma leto; $3.7S aa pol letat aa iaosaautve SS.SO. Naslov zo list in tajništvo je: Poročila o smrtih se v slovenskih listih množe. A navadno je o vsaki le običajna vest: Toliko je bil star, doma je od tam in tam, in član je bil tega in tega društva. Zapušča toliko in toliko sorodnikov, človek je živel 50, morda 60 in več let, delal v druAtvih, in se žrtvoval za to in ono. Ko umrje, mu nanese jo nekaj vencev, potoči se solz — odvisno je to od sorodstva, in tajnik društva ali kdo že v naglici napiše o pokojniku dopisnico s par vrsticami in stvar je pri kraju. Prijatelj iz Waukegana piše: "Frank Miv-ška si poznal? Naročnik Proletarca je bil in nekoč je bil tudi član kluba št. 45 JSZ. Umrl je za srčno hibo, star 53 let. Bil je oglaševalec v Majskem glasu in v Ameriškem družinskem koledarju. Podpiral je našo stvar in naše ideje, škoda ga je." — Malo je to povedanega o njem, a vendar več o njegovem značaju in delu, kot pa jih o naših pokojnikih običajno či-tamo. The Inter-AUiod Review ima v izdaji z dne 15. marca poročilo « naslovom "Slovenia Under German Rule" in podnaslov o verskih persekucijah. Slovenija je edina dežela, o kateri za mejna (slovenska) propaganda govori skoro izključno o preganjanju in tfplenju duhovščine. Enako sestavljeno je omenjeno poročilo. Duhovniki žive kot apostoli, pravi omenjeni članek, in preživljajo se le s tem kar dobe za maše. To je slabo, a nedvomno se težko godi tudi ostalemu narodu. Te vrste poročila le dokazujejo, kako močno je bil slovenski narod podložen duhovščini, in sedaj, v narodovi tragediji, pa jamra duhovščina največ o sebi. O narodu povedo poročila tu in tam le, da se ga izganja, in dat je mnogo ustreljenih. Do duhovnikov imajo tudi naciji toliko reepekta, da jih ne pobijajo, nogo so jih le pripravili ob kinih in udobje, dočim delavcem in kmetom v ničemer ne prizanašajo. Pobrali so vse vsem. In ker je cerkev največ posedovala, se udarec nji najbolj pozna, trpljenje in glad pa čutijo vsi enako. Sedaj ho vsi end. Med gospodom, delavcem in kmetom ni v tugobi in revščini nobene razlike. O p a ae I bin i Sheboygan se v Proletarcu in drugih naprednih slovenskih listih poslednjih par let prav maločuje. Bivši tamkajšnji župnik Rev. černe je sebe morda res ugonobil, a vpliva) je pogubno tudi na tisto malo stnujo, ki je bila napredna. Na vse to sem se spomnil, ko sem čital nedavno v dnevniku Milwaukee Post, da so bili v Sheboygan u pred 25 leti izvoljeni vsi prejšnji socialistični odborniki v mestno upravo in poleg njih še trije novi socialistični aldermani. Sedaj ni tam menda nič socialistov. Nazadovali so torej tudi drugi v She-boyganu, kar pa ni zasluga o-menjenega župnika, nego drugih, ki so slično delovali in zavrli progresivno gibanje. "Njiva" in '"Slovenski Ust" < v Argentini sta še v polemiki 25 leti. glede Primorske. Razdeljena sta glede naklonjenosti do zaveznikov. "Njiva" priznava, da očitek Slovenskega lista napram nji ((giede "navodil od zunaj") ni bil izgrešen. Pravi "Njiva"; Napisali smo ie, da usada Primorske, Jugoslavije in ostalih zasužnjenih narodov kakor tudi naha bitnost ali n vbit »ost i« neločljivo povezanu z izidom današnje vojne. Vojna vihra, ki je zajela skoro—da ves sx%et; se ne bo odločila v afriški puičavi in ne na Pacifiku, temveč na ruski zemlji. To je stvarnost, ki je ni-kdo ns more ovreči. Ta nami stvarnost ne prihaja morda u kake sentimentalnosti, temveč u tehtnega razloga. V današnjem vojnem koncertu Rusija v prvi vrsti M njenimi zavezniki igra na vainsm glasbilu. In danes je edino ona sposobna streti /aiisem, kar tudi dejansko dokazuje, da se je nacifaii-stična rajna mašina začela umikati pod udarci rdeče rojske. '' j Zadnjič smo v tej koloni citirali "Slovenski list', ki je &vo-je argumente tudi prepričeval- * no navajal in očital "Njivi", da se v svojem tolmačenju glede osvoboditve Primorske in osta- j le okupirane Eivrope moti. Tako vidimo, da se naselbina primorskih Slovencev v Buenos Airesu ne more sporazumeti. Narode vsaka skupina po svoje rtiuje na drugih bojiščih, kakor jih na siičen način rešujemo tudi mi. * 0 petindvojsetletnici "Svobode" Detroit, Mich. — Na velikonočno nedeljo smo obhajali 25-letnico soc. pevskega zbora '^Svobode" v Detroitu. Slavje je uspelo dobro v moralnem in gmotnem oziru. Prostori Slovenskega delavskega doma so bili napolnjeni in tudi program je bil vsem udeležencem prav všeč. čuti je bilo selo laskavo pohvalo. K dobremu uspehu je zelo dosti prispeval tudi soc. pevski ¿bor "Zarja" i« Clevelanda, za kar mu je iskreno hvaležna Svoboda. Dobro so se postavili elevelandski fantje in dekleta. Želimo jim še veliko uspeha. Kritike k iprogramu ne bom pisal. Mogoče bo to storil kdo drugi, ki ga je pozneje zasledoval. Zahvalim pa se zboru za darilo, ki sem ga dobil kot petindvajsetleten član tega našega .pevskega društva, čigar pevec sem ie od njegovega počet k a sem. človek bi se rad kaj pogovoril s tem ali onim prijateljem. Ali ob takih prilikah je to ne-mdsroče, ker smo bili vsi člani "Svobode" sila zaposleni in še ni bilo mogoče pOstreči vsem gostom tako, kakor bi bilo treba. Na dan te naše proslave smo prejeli ¿tiri brzojavke, oziroma čestitke k »borovi petindvajaet-letnici. Ker niso vse dospele toliko rano, da bi jih objavili pri iprogramu, naj jih omenim tukaj. Prva je bila od Ivana Cedilnika iz Clevelanda. On je bil eden prvih pevovodij pri "Svobodi". Drugo je poslal Chas. Pogo-reec iz Chicaga kot tajnik Prosvetne matfce. V tretji nam je čestital JoAko Oven iz Chicaga; ta je tako rekoč največ prispeval k temu, da se je zbor organiziral pred Četrta je prišla od večletne članice in pevke pri Svobodi, od Uršule Grumove, ki jo je par tednov pred našim koncertom bolezen vrgla v posteljo in ravno v tednu pred prireditvijo je morala na smrt bolna v bolnišnico, a kljub temu ni pozabila "Svobode", nego nam poslala iskrene čestitke. Če bi imeli dosti takšnih članov in članic, bi nam bil obstanek zagotovljen še v bodoče. Tudi Milan Kokanovich (nekdanji pevec Svobode) se je odrezal. Na naše slavje je pei-šel iz ženo ter poleg tega še deset copakov podaril v blagajno tega pevskega zbora. Prisrčna hvala vsem, prav vsem — tako prijateljem, ki so nam pomagali pri delu, kakor gostom, ki so nas obiskali na dan te prireditve, pa tudi J. Ko-tarju (kot prvemu predsedniku našega pevskeea društva) za lep govor, ki Iga je imel na slavju. Želeti je, da bi pevski zbor "Svoboda" še naprej obstajat. Zato pozivam zlast? mladino, naj se zavzame zanj in mu zagotovi še nadaljnji obstanek. Mi se staramo, pa če to hočemo ali nočeme. Precej jih je že odpadlo in zdaj je večji del odvisen od mladine zborov nadaljnji obstanek. Ravno zdaj imamo vojno, ki deja teikoče takim ustanovam, ali upajmo, da še ne bo konec sveta. Slovenci imamo veliko lepih pesmi in želim, da jih še gojijo pri zborih in kulturnih društvih. Petje je biser v kroni človeške kulture. Noben narod, ki se šteje med kultutna ljudstva, ni brez njega. • H koncu tega pisanja pozivam vse pevske moči in podporne člane obojega spola, naj se udeležijo prihodnje Svobodi-ne seje, ki se vrši v nedeljo 19. aprila od treh «popoldne v Slovenskem delavskem domu na 17153 John R. Rudolf Petochnik, tajnik. Milwausko robontenje (Op. u.—Ta dopis jo bil poslan aa objavo v prejinji številki, a je bil list ie napolnjen, ko smo Puncerievo poročilo prejeli.) Milwaukee, Wis. —- Dolgo sem molčal v Proletarcu — roba rrtil sem pa na raznih sejah in sestankih tu v Milwaukeeju in sem tako zanemaril obljubo, ki sem jo dal pred ipeseci. Naj pa to obljubp danes deloma izpolnim. 4 V 'časopisih sem izvedel, da je Chas. Pciforelec ipostal oce, Tone Gardefi pa mož, hočem reči: zakonski mod! M o* je bil Tone ie prej — po spolu in po delu ali sedaj je pa postal, oziroma pridružil se Charlesu in nam drugim ter postal v rae-nici možakar# No Tone, zapomni s| tole: Žena, pipa, knjiga, sunt sorores, žena, pipa in knjiga so sestre bi te reklo po na£e — in na te se «tre pasi kakor na ipunčicp svojega očesa in ne boš se ke«al! Se Oharlesu nekaj! V resnici te zavidam. Kar z dečkom si se fpoptavil! Res, daleč sem še za teboj, ko si v reenk i poskrbel, da se rodbinsko ime obdrži! Vsekaikor pa menda ne boih na izgubi, ker za tako svečane trenutke je navada, da ee proslavijo s kadilom. Resnici na ljubo povedano, podpisani France zares pričakuje dveh lepo dišečih smotk. * V Glevelandu so ku^umo misleči ljudje priredili slavnostni banket v počast petinse-demdeaet-letniku Etbinu Kristanu. Ne »zato, ker je oto že 75 let na tem "puklastem svetu", temveč raditega, ker je v teku teh let delal za napredek našega naroda več kakor pa kateri si že bodi ifemed naših kulturnih delavcev. O Kristanovem delu bi dober pisatelj lahko napisal debelo knjigo. Ej, koliko bi se dalo pisati o njegovem delu na političnem in koliko na literarnem polju! In koliko o človeku, katerega je v lepoti sloven-kega jezika, v slogu in načinu razlaganja prekosil edinole prvak slovenskih literate v—Ivan Cankar—v praktičnem razglabljanju svetovnega položaja pa še Cankar ne. Clevelandčanje so dne 11. aprila počastili moža, ki prednjači duševno daleč, daleč pred nami. Počastili so duševnega mladeniča Etbina Kristana. V duhu sem bil 11. aprila v Cleve-landu z željo, da bi naš narod ogromno miselno silo svojih velikih mož nagradil z nekaj več kot z veličastnimi priredbami in umetniško izklesanimi spomeniki na njih grobovih ... # • S Slovenskim domom v Milwaukeeju ne ibo nič! Zadnje čase ste veliko čitali o tej stvari. Vsi ste vedeli, da je bila v teku kampanja za deset tisoč dolarjev. Z lastnikom dvorane Frankom Zajcem smo se domenili, da mu naplačamo $10,000, ostalo pa po dogovoru na obroke. Dom je pričel s kampanjo, zbral deset tisočakov in je bil pripravljen skleniti kupčijo. Direktorij doma je bil prepričam, da kupčuje z M02EM — teda pokazalo se je drugače. Težko rečem to, ali moram, ker resnica mi je nad vse ljuba. Tisti, ki sem fa imel za MOŽA, sc jc skril za ženska krila in kupčija je pri kraju! Milwaučani smo za enkrat ob Slovenski dom. toda naselbina ne bo zlepa «pozabila te nove skušnje in preizkušnje. Vsi tisti, ki so tekom kampanje prispevali za Slovenski Pozdrav Etbinu Kristanu Chicago, III. — Ob priliki .¿¿večnega banketa v počast Etbinu Kristanu, k njegcvi 75-letniai, ki se je višil dne 11. aprila v SND v Clevelanlu j cm poslal tua sledeči pozdrav : I Dragi sodrug Etbin ! V tem tvojem (in našem) piaznpvanj j jubilejnega slavja 75^etnice.mi ¿topajo pred oči ISjrcmade krivip, ki so Ti bil • storjene iz vrst reakcije in pa tudi od lastnih ljudi, četudi so vedeli eni kot drugi, da se boju ješ za pravice tlačenih in ponižanih in da razganjaš temo. Spomnim se na leto 1909, ko si v sredi crnozoltih ipandurjev pomagal začrtati svojemu malemu narodu jn drugim Jugoslovanom z Zgodovinsko tivolsko resolucijo pot, ki naj nas bi privedla v kulturno in gobpo darsiko močno enoto. Pa te niso razumeli in je enako črna kakor liberalna (torii-ska) slovenska reakcija udar.-la po tebi kakor eden. Bili so med njimi Hribar in Krek, Tavčar in Korošec, ki niso hoteli, ali pa ïl zakrknjenosti ne za-popadli, kaj je bil» tvoj namen. Danes jih njihovi častilci označujejo za stebre borbe proti črno-iolti monarhiji in za svetilnike slovenskega naroda. Blatili so te, kamenjali in se norčevali iz tvojih naukov. Kako vse drugače bi lahko bilo, ako bi svet hotel in znal slediti naukom ljudi, — naukom, ki jih Ti oznanjuješ od kar si stopil v javnost in v borbo. Bil sem sam prisoten napadu nate v rojstnem mestu Ivana Cankarja in videl, česa vsega je zmožna podivjanost ljudi, ki slede aavajakem. Ne vem, ali bo kdaj napisal kdo paâteno «zgodovino natega naroda od kar si ti v njem bojevnik zanj, in ti priznal, da si bil Ti, ne pa Tavčarji, Kreki in Korošci, prvoboritelj za enotnost jn skupnest vseh jugoslovanskih narodov. ,in kot gociaUst si deloval in se boril za skupnost vseh ljudstev in bjl napadan zaradi tega. . Slava Ti ob Tvoji 75-letnici, kolikor ti jo more dati člov ek iz naroda. In še na mnoga leta! Potrebujemo Te, da živiš in nadaljuješ sivo je poslanstvo. Anton Vičič. Norvežani za talce Ket^Se Korvefcani nočejo sprijazniti z nacijsko nadvlado in sabotirajo nemške napore, j« nemška oblast v Oslu napravila seznam mnogih znanih Norvežanov, ki so ostali zvesti nor-vežkemu kralju in norvežki dr iavi. Zaznamovani so za talce. Ako se kakemu nemškemu vojaku ali uradniku na Norv ek m stori kaj iz lega, bo za vsa kepa kaznovanih par ducatov talcev. t — ZA LIčNfc TISKOVINE" *** VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITB NA UNIJaKO TISKARNO Adrty Priotpg Co. 1838 N. HAJJ3TED STREET, CfflCAGO, IU ' > 5 tj, MOHAWK f?07 ^^ PROLETAREC SE TISKA PRI NAS > M I.............................M».......m ■ Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, ■ ® Ciceru in Berwynu. ] ! Parkview L»u i idr v (o. ! ■ FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRI N, lastnika ■ Fina postrežba — Cene smerne — Delo jamčeno • Telafonli CANAL 71*71—7173 CHICAGO, ILL ; 1727.1731 W. 21st SUnel a / ZVON KO A. NOVAK: ČEZDRN INSTRN SLOVENCI . XX. Med tem ko tx> »e obmejne pokrajine razširjale, se je njih-nu središče Koroško vedno bolj zoževalo. Stara Kararttanija je okoli 1. 1000. obsegala ozemlje, vredno kraljestva. Raztezala se je od Visokih Tur in Severnika (Semmeringa) pa do Krke in ilirskega Krasa, od reke Rabe do Toplaskega polja. l>vet?to let pozneje je Ibila Koroška vtesnjeaia mod Karavanke in Ture. Na vzhodu ji je izven sedanjih deželnih mej še nekaj časa pripadala Savinjska marka, na zapadli pa Pustriška grofija tja do izvira Draa središče Slovenije in da 4ta se obe imeni rabili za iste ljudi in iste pokrajine. Enako se v nekem zemljepisu iz 13. stoletja poleg češke, poljske, ruske in pruske dežele tudi Koroška imenuje "windisches lant" (slovenska dežela). Ali tudi uradno in postavno je bil priznan slovenski značaj Koroške. To se je predvsem godilo z umeščanjem korošk:ga vojvede v slovenskem jeziku in s slovensko prisego, ki je bila v rabi do 17. stoletja. Slovenski jezik je bil na dvoru koroških Epenštajnov in Spanhajmov u-domačen in spoštovan. Isto velja tudi o plemstvu. Nekdanjih plemenitašev s slovenskimi imeni, kakcT so bili v 10. stoletju SvetopoMc, Sebigoj, Rogič, seliski in breiki grofje, je sicer vedno manj, vendar »pa je opaziti, da se vsaj do srede 13. stoletja tudi med njimi še deloma vzdržuje slovenski jezik in se zategadelj ločijo slovenski plemiči od nemških. Okoli 1. 1200. pripoved oje neki "Trevreizent", ki je bival P<>d Humperškim gradom, da so rb viteških igrah prišli iz Rožne doline slovenski možje (vitezi), oboroženi s sulicami, in se po nemški viteški navadi bojevali, plesali, lovili in igrali, da je bilo veselje. Viteza Ulrika z Lihtenstajna je 1. 1227. koroško viteštvo pozdravilo v siovenskem jeziku. mi:ki priimki rn oseben imena. čeprav pokvarjena, do srede H. stoletja kažejo prvotni slov en." k i značaj. Slovensko ljudstvo je bilo zla ti c nostran Drave precej pomešano z nemškimi priseljenci. Vendar še ni bilo po-nemrfvanje tako napredovalo, da bi ustvarilo celotno nem&ko ozeml je. V Pustri&ki dolini okoli Uenza se vil. stoletju orne- njim tudi predsednikov zastop-r.ik Harry Hopkins. To nekaj pomeni. To pomeni veliko. Kajti nikakor si ne md-rem misliti, da bi šla omenjena Amerikanca v London samo na uro gledat. Časi so ipreresani ¿a kaj takega in najbrž se ne motim, če pravim, da bo nekaj h tega, nekaj, kar lahko spravi Hitlerja in vse njegove pajd&:e v tako kaso, da se jim ne bo mogoče več iz kobacati iz nje. Upajmo, ljudje božji, upajmo! Vseh dni še ni k"»nec in letos se prav lahko zgodi, da doživijo naciji strašansko razočaranje, a «vet pa veliča tovo še glasil slovenski jezik. Slovenske naselbnie so se potemtakem tudi na severnem Koroškem še menjavale z nem-.tklmi vasmi. Proti koncu 13. ntol€ki ru ki vojski na pomoč. Zdaj je ča* za to, da se Hitlerjeva vojna mašina razkolje na dvoje in da ee s tem zada nacijem še letos smrtni udarec, dodaja angleški tisk. Rusi menijo, da bo Hitler u-gnan v kozji rog že to leto, če bo prime ran razpostaviti svoje čete na dveh bojnih frontah. Položaj je ugeden za kaj takega in naval na evropsko celino z Angleškega možen. Nad angleškim prelivom so zavezniki v zračni premoči. Kontrola nad severnim Atlantikom, ipo katerem se morejo dovajati vojne potrebščine, jev,,.., .. , itj • njihnih rekah. Vodne zapreke vrana ' JcajUAl°iitf ¿e so premostljive. Ct te se dajo iz med nami *n ak*ven k,ub* Mostov« so v vojnah i« od nekdaj ruiili. Toda od kar se vojna bolj in bolj ispopoln ju je, ima vsaka armada posebne inženirske oddelka bai v la namen Umikajoča te armad* rautreli mostova sa sabo, armada pa, ki jo podi. afrdi sačaano nov«, kakor prodatavlja gornja slika, ko so nekj« v Porto Rico ameriški vojaki na manevrih aagloma sgradili nov most. Oscar Godina odšel v armado Tajnik Slovenskega delavskega centra Oscar Godina je odšel minuli teden k vojakom. Svoje poslovilno pismo ima na angleški strani v tej številki. Kot smo že omenili večkrat Oscar Godina prej, je bil to eden izmed onih redkih fantov, ki »o se zanimali tudi za naše delavsko gioanje in pcmagali v njem. Tudi so redki taki staiši, bilo med Američani ali med tujerodci, ki bi svoje otroke mogli voditi po potih svojeKa prepričanja. Oscar Godina je torej v tem oziru krcati v Franciji in Če morejo te le malo raztegniti svoje postojanke tamkaj, se bo vojna v Evropi zasukala v povsem novo smer. Po zasedeni Evropi, ki je prežeta s smrtnim sovraštvom do nacijev, že kqfr vre. Angleški bombniki nad Parizom vzbujajo v francoskem ljudstvu upanje in radost. Čehi grenijo nacijem vse veselje s svojim odpornim vedenjem in poikedo-vanjem vvega, kar bi imelo biti nacijem v korist. Draga Mihaj-lovič je s svojimi hrabrimi Srbi in Slovenci »pa Hrvati Hitlerju strašno bodeč trn v peti. Pomlad prihaja v deželo in veliki upi se porajajo v srcih podjarmljenih in zatiranih ljudstev A tram po nesrečni Evropi. Zdi se, kaikor da je vse pripravljeno na vstajenje, čigar najznačilnejša znanilka je zmagovita rupka vojska. Razen vse*a je bilo zadnji teden opaziti v ameriškem tisku naiznanilo, v katerem je bilo povedano, da je prispel na Angleško načelnik našega ar-madnega Maba in da je bil z št. 1, dokler mu ni bilo rečeno, da dobi novo službo, ki mu jo je dal Uncle Sam. Zatemnitev Los Angelesa I>ne 8. aiprila je bila v Los Ar.tgelesu odrejena zatemnitev mesta ob devetih in 3 minute zvečer po vojnem času ob Tihem morju. Radii so utihnili ob 8:35 «večer. Zatemnitev se je končala of 1:54 ponoči. Pol ure potem, k se lahko z obljubljanjem zlatih Kraiov naseljuje v pustinje ali pa v tropične "žungle" ljudi, kakor jih je Jeram v #*raj-zko dcJino". Salezijanec Vrhov-nik »• onuja «voj raj že dolgo in ni še odnehal, imenuje ga "Nova e^cv.aija". Pravi, da je zemlja v «ji. deviška, nedotaknjena. ^ariš*ena z d~aut he has seemed to expect that I would try, and so I shall. • * • * Writing for a newspaper is different than writing to a newspaper. You do the latter when something has made you very angry, or very pleased. Some people toecome chronic writers to newspapers, and sometimes they are very good. • * • Writing for a (publication is another matter, however. Although some people do not understand the difference. But the editor has to know, and that is where he has difficulties sometimes. That is, if he wants to do his job as editor. • « • * Then there is writing about something that has been written or said. That is where the columnists come in, and it must be easy because there are so many of them. Of course, there is no rule against getting something original into your column. You're bound to do that if you're any good, and there's always the thought that what you write may be new to some of your readers. If you have any. That, after all, is the point of the whole thing. I read an editorial recently that I want you to know about. Its heading was "The Russian Lady," and it told about some ladies discussing thf? shortage of commodities and what thay were doing about it, such as laying in supplies, or buyinir only as needed, etc. The Russian lady (present had lived through war and revolution and had been a refugee. This is what she said: "For myself, I shall do nothing—nothing at all. If there is not enough, then there is not enough. Wrhat happen« to one wikl happen to everybody. To go without what everyone is going without—that is nothing. What U really hard *is to have to go without something everybody else has." She is a very wise woman, wiser than the editor knew, 1 think. Because the editorial was in the Chicago Daily News. THE MARCH OF LABOR Ml JOUCMCfMtN SA«tas Of MtMIOtKOTVAtft St' LitViO to nA* SlfcUCK ttf •741 . DCTAitS Of TM» STRttcI. AAL atlkU UNDtVttvcato. 2)o too Kfttov* >40« tb •tka -wat Yoüvt o»$- COVttlD A GOOD VAküt 'W A MAT ? lb WHIN YOÜSlllWlS UNO* IAML ÜNOtft fm SWtAT SAMO. Äl.fw WIM. SfY ^ k A »TI t L HtlMtT »OA A HAM M 'S« ASM« D tO«*» O» tXMOCRACy. VICTORY FAREWELL—I HOPE NOT FOR EVER Owr Slovan« Labor Coator U lbs on* institutloa that 1 do aot lik« te Itm behind upon f°ing lato tbo Unitod Stoto« A rmf. S lov« no Labor Center Ii e trn« S lor««« community gathering place which rosily servos our people «od tbeir friend«. It ie for tki» re «»on I em kappy to k««« been oblo to work witb t k« p«opi« wke bad Center at boart. It U «oaietking to bo a bio to «ay tkat tbo building ie froo of debt. ProleUrec and PfMV«l«« matica really Karo s roof over tboir heads. Wb«n traveling around tbo United State« | «boll bo lookin« for that kind of s Center bocauao I know tkat it will bo there tkat I «kol) rf-ceive the best treatment, and- tbo need« of mysolf will b« b««t I It U «nd will b« our «oc Of cour«o there i« no place like komo. Bojr« wko kovo tke opportunity •erve their country should vi«it tke Slovene Dom in tko town wfcors they happen to bo for they will »et bo «orry. I have experienced and I know. Tko parent« «koold call tkoir alien-t ion to tki« point wken writing to tkeir «on« in camp. May I restate tko jest of tko lettor written to tke prof«dont of tko Slo« veno Labor C«nt«f. Jt was 0 pleasure to work witk ;ike member» of tko board of director«, and I want to thank yo« fer «II po«t favor«. | cor* tainly do appreciate tkem. Yonr« for Victory, Oftcar B. Codina. HOW NEWS ARE MURDERED By HAROLD PUTNAM Kaltenborn Edits the News used to be the innocuous title of a journalists book. But with hi* assault on labor standard* through the courtesy of Town Hall of the Air," he's joined the ranks of those who don't "edit" so much as they "murder" the news. When H. V. took a broatkaster's holiday f.ient it msilgninc. labor, he accompli: bed two bits of mayhem that may or may not have been premeditated. He bunched the most ravage crusade of the war against labor. And he made Harold Ickes sound like a chump. Kaltenborn picked up a few paragraphs written by an obscure auto worker and brandished them as typical monkey-wrenching by organized labor. He failed to report that the same paragraphs had already been repudiated by responsible CIO officials. He thought it evil that a Wichita union leaflet showed a typical "union worker" as prosperous and a typical "unorganised worker" as a bedraggled individual. He found something wrong in the reluctance of 2,000 unemployed auto workers in Flint to break up their homes and leave their families for jobs in Chicago. He didn't mention that the UAW had argued against a new plant in Chicago when they'd soon be unemployed in Flint. Following The C. M. Line He denies that this anti-labor material ,was supplied him by the General Motors Corporation, -but it follow the G. M. line. And it's pertinent that Kaltenborn won one of the influential moulders of pirilk opinion who were recently convoyed through the G. M. plant of company officials, out to convince tho country that all this talk about c«»»porol*» obstrvn tloniwv» was just more labor propaganda. Kultei.tborn'a carefully-articulated but less carefully-considered words have gone screaming around the country, picked up in the Tory press of Oklahoma, e.hoed through the puges of the Congressional Record, mimicked by the peanut politicians who d rather crust* labor than Hitler. Gen. P. M. Fleming, former Wage-Hour Administrator and a military man wfco wants all-nut production, wrote in the American Fedcrationist: It must be borne in mind that the act (Palr'I a professor st a prominent American University made a comparative study of *hite snd Negro brains. He "demonstrated" that the fiont portion of the Negro brain is less well developed. But a university official decided to tepeat the experiment. This time he took care that no one should know in udvance which were .the white brains and which were Negro. Under these conditions no differences whatever appeared. This goes to show that we can prove anything we want to prove. All the formerly great German universities are now staffed with pseudo-scientists who are prepared to "demonstrate" anything the N^asi government wants. They "prove" the superiority of the German over the Pole, the Russian, or the Frenchman. Should world política change, they will be capable of "proving" the German's superiority over the Italian or the Japanese on a half hour's notice. We Americans hsve been kidding ourselves, too. We "proved" to our . atisfaetion that the Japanese were inferior fighting men, and that they would commit hari-kari if they attacked us. But on the proving ground of battle, one pet theories about our own superiority have been rudely jolted. We sorely need more of the scientific mind, in which we relentlessly search out the facts, inatead of building up magnificent delusions which do not stand up under test. GRAVY Peihups it is not exactly correct to say that honey is gravy, since it does not taste like gravy, but somebody is making a lot of gravy out of it. The retail price of honey has gone up about 4ft per cent in one month. Honey is a good food. The -bees do not spoil it in processing as the sugar makers do hould be limited to the tume sum. If not, iwhy not? Who can conjure up any slightest reason why there should be discrimination against workingmen? Alt» the other folks made of finer clay? Are the other folks entitled to better food, better clothing, better housing? Are the other folks' children entitled to a better education? Are the other folks entitled to higher culture? If so, why? Why? Why? vk Let that "shy" ring in your ears— and an;wer it if you can. There is no answer. Working people hove hitherto had an inferiority complex. That is the only reason they have allowed themselves to be tramped on and discriminated a?ainst. They are as good us rnybody else. And new that we are fighting for democracy, it is up to us to admit it —and a.t accordingly. In the First World war we said ws were fighting for democracy, but it turned out that we were not. Are we hypocritical in raying that we are fighting for democracy no a-, or do we mern what we say? If we mean what we say. let s be as good as our word. — Milwaukee Post. More Looking Ahead Groups of liberals and democratic Sc ialists and social democrat* an not the only ones who are concerned about whst is to come after the war From time to time church organisations of all kinds have given out pro nouncements on the subject. The latest is a program for sorai! justice and economic reconstruct»«»»' a lopted by all the Protestant denominations in England. They say that very big social changes are inevitable and rightly so. They chide some of their own members: "Christian people .. . have been too ready to resent. the application of a Christian critique to their social standards and practices." They come out for detent houses, healthy childhood, proper and equtl education, job security, generoan wa*?es, long-range planning, and eicl justice generally. They do not jro into details as to methods. They »»y that y private enterprise can do these things, well and good, otherwise the nation will do them, leavintr it to be inferred that they think private enterprise cannot or will not do them. — Milwaukee Post. BUT THEY'RE GOING The class composition was »l">ut "Kings." "The most powerful king on earth is Wor king; the lasiest, Shir-kine; the wittiest. Jo-king: the tfuijte««t. Thin-king; the thirstiest. Drin-kinp; the slyest, Wki-kinf, and the noisiest. Tsl-king."