Avktoriteta in svojevolja v šoli. Obravnavano v _Pedagogijskej jednoti za Prago in okolico". (Dalje.) Nisem govoril začetkom brez potrebe o naravnem zakonu. To razmerje med učiteljem in učencem je v največjem nasprotji z naravnim redom in zakonom, zato ne more obstati, mora se odstraniti, da se odvrnejo slabi nasledki. Ali smemo pričakovati kaj dobrega od učenca, kateri se zoperstavlja učitelju z zavestjo, da se mu ne sme nič zgoditi? Kdor se je naučil v mladosti podkopati mir človeške družbe, kdor ni bil prisiljen priznavati avktoriteto, ta ostane upornik in rušitelj miru, od tega ne pričakujte, da bi vam v starosti priznaval kakovo veljavo. Iztakovegaučenca postane šiba za človeštvo, katera postajas starostjo vedno silnejša. S čim tedaj popraviti to hibo? Z izpolnjevanjem naravnega zakona, katerega se jeden paragraf glasi: Oče, učitelj je v vsakem slučaji nadrejen, sin, učenec pa v vsakem slučaji podrejen. Ko je dunajsko učiteljsko društvo nDiesterweg" podalo na ministerstvo molbo, da se telesna kazen zopet v šolo uvede, kakov v nebo vpijoči krik je tti najedenkrat nastal! Uže so si nas predstavljali, kako bodemo hodili v šoli od rana do večera s palico v roki, kot sredoveški krvoloki. Na obrano ,,Diesterwega" se more reči, da so dunajski učitelji prosili telesno kazen zato, da se obvaruje čudorednost, a nikakor, da bi se hoteli ponižati do podlega korobačenja. Tega smotra se uciteljstvo dobro zaveda, bolje nego si dunajski gospodje žurnalisti domišljujejo. Takovo učiteljstvo je uzornejše od onih, kateri ga brez prava napadajo. Mi si ne želimo niti toliko, kolikor je želel ,,Diesterweg", temveč mi hočemo, da nas šolski uradi čuvajo pred napadom razpuščene in d emoralizovane mladine; mi hočemo, da bi se na isti način, kakor je bila do danes vpeljana disciplinarna naredba proti grešečim učiteljem, tudi vpeljala pr eiskava proti razposajenim učencem in njih roditeljem, in s tem načelom stopamo v svet. 0 našej dobi se trdi, da je doba humauitete. Samo škoda, da se humaniteia v resnici prevee pristransko razumeva. Ko bi se učitelj svojeglavneža in upornika le malo telesno dotaknil, bilo bi to uže nečloveško; dotakne li se svojeglavnež in upornik časti učiteljeve, ako se učitelj radi njega vjeda v svojej notranjosti, ako mu krvavi srce nad njegovo prihodnostjo, ako si učitelj škoduje na zdravji ter si koplje hirajoč rani grob, nad tem se humaniteta naše dobe nič ne opoteka! Pomagajte tedaj, ki imate uzde v rokah! Dokažite, da čutite in mislite z največimi dobročinitelji otrok svojega naroda! Dokažite, da nočete, da bi učitelj bil i v prihodnje podnožje surovežem! Dokažite, da imate v notranjosti zavest in misel za one, ki vodijo vaše otroke k prosvetl in razcvetu milega naroda in domovine! Gospod Ljud. Stral: Jedna tožba se sliši dandanes po vsem učiteljstvu, da nam mladina narašča čez glavo. Naj so uzroki tega žalostnega stanja, kjer jim drago, faktum je, da je učitelj pred naraščujočo razposajenostjo mladine brez brambe, da je izpostavljen roganju mladih ničvrednežev, kateri izjavljajo učitelju v najkritičnejšem položaji, ko je mera potrpežljivosti do poslednje kaplje izcrpljena, svoj veto: ,,Ne smete kaznjevati". Grožnja z zakonom iz ust trinajstletnega decka! Ali je kje kaj bolj nenaravnega, bolj smešnega? Ali stoječ v strašnej tej abnormalnosti otročjemu obrazu v obraz, ne moreino sq obraniti bolnega čuvstva. iu nasmeh uam n. gre od srca. Danes se sklicuje na zakon oni, o katerem je skoro gotovo, da ga prvim svojira korakom na pragu samostalnega življenja poruši ter da se bode njegovim jeklenim črkam pokoroval le iz strahu pred njegovo mocjo in kaznijo. More li takov učenec drugačen biti? Dobro se je izrazil brnski ,,Beobachter": Ko bi bil takov učenec drugacen, nego je, bil bi ali fcudakovič ali velik talent. Vprašate, zakaj? Ker mu je bila rodbina, iz katere pohaja, od zibelke v vsern početji za primer. Ali ni slišal od prvih trenotkov, ko je začel pojmiti, samo psovanje in preklinanje vseh, ki segajo s kakovim pravom — če tudi naraeravajocim na dobro vse družbe — v način njenega življenja, ki omejujejo njene navade, mišljenje in dejanja v onih mejah društvenega reda, katere sovražijo členi rodbine z vso dušo? (Konec prih.)