List 3.
Kaj storiti  da hiše niso vlažne.
Od gosp. J. K — c. iz K. P. smo prejeli sledeče pisemce: „Po kmetih imamo dokaj vlažnih (mokrih) hiš; to nam je zlasti pozimi velika, zdravju škodljiva nadloga. Al kako to nadlogo odverniti? Novo ali sicer dobro hišo podreti in iznova zidati, ni tako lahko, in kdo nam bo porok, da nova hiša spet ne bo vlažna? Nektere so celo v pervem nadstropji zlo vlažne, in še celo lesene. Dozdaj je bila splošna misel, da s ceglom zidane pohištva niso vlažne, al več skušinj je tudi to misel overglo, in vendar je ta reč sila važna. Res je, da so „Novice" že tudi večkrat o tem govorile in nam več sredstev svetovale, — al nektere teh sredstev se nam nekako dvomljive zdijo, in dalje tudi ne vemo, kaj je najbolje in gotovo pomaga? Zato, drage „Novice", ki skerbite za nas na vse strani, povejte nam v tej nadlogi kaj gotovega in poterkajte na vrata zvedenih mož, naj nam svetujejo, kar dobrega vejo." — Suhe prebivališča so res zdravju velika dobrota, kakor so vlažne na več strani velika uadloga. Radi Vam bomo tedaj dali odgovor na vprašanje Vaše, in, kakor pravite, ustregli mnogim drugim gospodarjem po kmetih in mestih. Ker pa pravite, da celo s ceglom zidane in lesene hiše so večkrat mokre, nam ravno to kaže, da bi ne bilo dosti, ako bi le poverh kak pomoček svetovali; treba je, da sežemo ti reči do dna, in da pretresemo to nadlogo do dobrega. In ker pametno pravite, naj poterkamo o tej zadevi na vrata „zvedenih mož", smo veseli, da imamo takega zvedenega moža pri rokah, ki nam to reč lepo raz-jasnuje v poduku: „Vlaga v hišah, in pomočki jo ubraniti in odverniti. *)u Kar on v teh bukvah piše, bomo skusili po domače povedati po versti, kakor on piše, tako-le:
Odkod vlažnost naših pohištev?
V zemlji je dovelj mokrote. To je znano vsakemu; to nam pričajo studenci, štirne itd. Čeravno ni skor nobeno zemljiše celo brez vode, je pa sem ter tj e še več močirnosti od zgorej doli, kakor se tu ali tam bolj ali manj steka deževnica in snežnica; kodar te lahko odtekate, je manj vlage; kjer pa zastajate, je je pa več. Dalje so nektere hiše po svoji legi še za to bolj vlažne, ker je kak gojzd blizo, ali drevesa ali visoke skale in pečovje itd. Vse to je včasih na poti, da sonce ne more prav do pohištev,   ktero s svojo  gorkoto  in svetlobo serka vlažnost.
Kjer tedaj kakor koli kaka voda zastaja, morajo biti pohištva vlažne iz dveh vzrokov: enkrat zato, ker se včasih moča naravnost iz tal vleče v pohištva, drugikrat pa zato, ker iz takih voda, luž in mlak puhti vlažnost neprenehoma kviško in se vseda v vse, kar ji je blizo. Kdor hoče tedaj prav na suhem svoje pohištvo imeti, ta mora na obojni ta vzrok gledati; ni tedaj zadosti, da hišo le od mokrih tal vzdigne, ampak treba je, da se ogne tisti vodeni soparici, ktera vlago deli krog in krog.
*) Iz nemških  bukev Rombergovih  „Der Rathgeber  bei dem Bau und der Reparatur der Wohngebaude.tt
Ker tudi ni vselej mogoče svojega pohištva proti soncu postaviti, se moremo toliko manj čuditi, da naše hiše toli— krat stoje na mokrih tleh, in da v takih okoljšinah tudi s ceglom zidana ali lesena hiša ni popolnoma suha.
Ker pa vlaga ni samo pohištvom škodljiva, temuč nam tudi pokvarja živež in vsako drugo reč, da plesnije, je očitno iz tega, kako pazljivim nam je treba biti, kadar zidamo hiše, da vlažnost saj ubranimo in odvernemo kolikor je moč. In od tega bomo vprihodnje govorili.
Kako močimost odverniti.
Voda v tleh. Na tem je sila veliko ležeče, na ka-košne tla ali na kakošno zemljo se postavi hiša. Na taki zemlji, ktera vodo rada popiva, kakor je blatnica, močvirnica ali mahovje (zibi), vertna zemlja itd., je veliko bolj vlažno kakor na drugi terdnejši zemlji. Na skali, pod ktero ni studencov, na apniku ali plošah je najbolj suho; vendar se da tudi rahla zemlja ali tako imenovana zemlja na preced s tem zboljšati, da se pomeša ali zasuje s kakošno mastno zemljo. Kolikor nižje stoji hiša blizo kake reke, kakega jezera, morja itd., toliko bliže ji pride spomladi, poleti in v jeseni tako imenovana voda iz globine; po hramih (keldrih) in podzidjih se spusti in prinese ples-njino v celo hišo; podzidje pa včasih še hujo škodo terpi. Ker pumpe v takih okoljšinah malo pomagajo, so skušali več druzega. Tako, na priliko, so postavili hišo na narobe obernjeni obok ali velb ali pa so tla za pol čevlja na debelo zabili z ilovico, in na to še le so hišo postavili. Ko je pa veliko vode privrelo, ni oboje nič pomagalo. Prepričali so se tedaj, da v takih okoljšinah ni druzega storiti kakor hišo postaviti kar najbolj je moč visoko. Za koliko višje naj se v takih okoljšinah s podzidjem gre, da se odverne podzemeljska voda ali voda v globini (Grund-vvasser), se pa ne da sploh določiti; treba je, se ravnati po okoljšini vsakega kraja. Saj so v vsakem kraji zvedeni možje, ki po dolgih skušnjah vejo, kako visoko stopi navadno spomladi in v jeseni voda v globini.
Naj se tedaj vsaka nova hiša vselej, kolikor je mogoče, nad podzemeljsko vodo postavi. To bi mogle tudi policijne postave ojstrejše kakor dozdaj zaukazovati. Res, da se utegne pri tem ta napaka primeriti, da hrami ali keldri ne pridejo po tem dosti globoko v zemljo in da taki hrami bi ne bili dobri. Temu se pa da pomagati, da se okoli hrama nad zemljo dvojni zid napravi, med kterima zidovoma je za 3 perste prostora, v kteri prazni prostor more zrak zahajati; da pa dva zidova se dobro skupaj deržita, ju je treba, kakor sta dolga, vsakih 6 čevljev z vez a ti. Tako bo medzidni zrak poleti hram hladil, pozimi ga pa grel.                                               (Dal. si.)
Kaj storiti, da hiše niso vlažne.
(Dalje.)
Da mokrota iz tal ne stopi v zidovje.
Najlože se to doseže s tem, da se dva cegla ali trije, z dobrim cementom*) zamazani, polože na pod-zidje (Grundmauer). Ce je le cegel in cement dober, pomaga to skor vselej.
Poslednji čas so tudi nekoliko podzidja naravnost v asfalt ali zemeljsko smolo postavili in so res vlago tako od zidovja odvernili.
V   Holandii imajo navado, da pokladajo majhne pa močne šipe nad podzidje,  in   na teh   zidajo potem naprej.
V  severni Ameriki že zdavnej na podzidje, kadar je 2 do 3 čevlje od tal, pokladajo svinčenih platnic in na teh platnicah potem zidajo naprej.
Naprava hišnih tal.
Razun tega, da se gleda na zemljo, kamor se ima hiša postaviti, se mora pa tudi skerbeti, da so notranje ali hišne tla dosti višje od unanj i h tal, in da je hiša tako napravljena, da jo more zrak (ljuft) dovelj prepiha t i. Dostojnega prepiha je treba, da je stanovališče zdravo in suho.
Pravijo, da je vselej dosti, da so hišne tla le za poldrugi čevelj nad unanjimi tlami. To je napčna misel! Če je hiša na globoki in mokri zemlji, je še 3 ali 4 čevlje premalo. Če je hiša na skali in na kakem griču, s kterega se lahko mokrota odteka, je pa že 1 čevelj dosti, da so notranje tla višje od unanjih. Vselejv je tedaj treba na kraj gledati, kamor ima hiša priti. Če se ima hiša blizo vode zidati, je pri tem, kako visoko se imajo hišne tla vzdigniti, pa spet na to gledati: ali voda poleg hiše stoji ali teče. Če voda stoji, bo poslopju dosti več vlage dajala kakor tekoča voda. Če že ni drugač, da mora hiša blizo kake stoječe vode priti, saj spodnjih izb nikoli ne rabite za spavnice in prebivališče! Tekoča voda, ker celo okolico sapa bolj prepihuje, nikoli ne dela tako vlažnih hiš kakor stoječa, če se le spodnji zid tako napravi, kakor smo ravno pred povedali.
Da velike drevesa pred oknji, visoko germo vje, terte na brajdah itd. ponoči skor toliko mokrote iz sebe izpuhtijo, kolikor so je podnevi na-se potegnile, je znano; ker pa tudi senco delajo, napravljajo že za tega voljo nekoliko vlage. Sploh naj bo vsako drevje in ger-movje toliko od hiše, da na tla okoli hiše more sonce posijati. Najbolje je kaka dva čevlja širok kamniten tlak okoli hiše, ki toliko visi, da kapnica in vsaka druga mokrota lahko odteka.
Kjer hiša na kakem bregu stoji, za kterem je hrib, ali da hrib celo od treh strani obdaja poslopje, tam je treba,   da je  med   hišo  in  med   hribom  ali   skalo  toliko
*) Cement ali vodno ali hidravlično apno se v već krajih lahko kupi; naredi se pa tudi lahko, ako se v prav drobni prah zmleta kremen i ca z nekoliko apna žari. zmes ta potem še enkrat v prah zmelje in čistega apna pridene.
List 4.
prostora, da vlaga brega ali skale ne more do hišnega zidovja, in da je dosti prepiha. Če je hrib ali skala za hišo okoli 5 čevljev visoka, je dosti, če je pol čevlja prostora vmes, in po ti primeri več. Vendar je vselej dobro, če je prostor vmes saj tolikšen, da človek more skozi iti in če je treba, pometati; tudi je dobro, da so tla na tem prostoru enmalo nagnjene, da se mokrota lahko odteka.
Hrami ali keldri pod hišo naj se napravijo vselej tako visoki, da jih podzemeljska voda ne doseže; nikoli pa naj hrami ne bojo spavnice ali prebivališče. Tudi naj se vselej obokajo ali velbajo, ne pa, da bi se le stropnice iz dil naredile, sicer so tla tiste stanice, ki je nad hramom, vselej merzle; obokan ali velban hram pa naredi hišo gorko in odvrača mraz, ki je zdravju škodljiv.
Vselej je spodnja hiša bolj suha, če je pod pod-slopjem dobro napravljen hram ali kelder.
(Dalje sledi.)
List 6.
Kaj storiti, da hiše niso vlažne.
(Dalje.)
Povelj prepiha po hiš?.
Veliko pripomore k temu, da staniša niso vlažne in zatuble, ako se hiša zida ali že zidana tako popravi, da more sapa vnotranjstvo hiše. Treba je tedaj, da okna niso majhne luknje, skozi ktere človek komaj ^lavo pomoli; okna morajo biti dosti velike, če je tudi hiša majhna, ker velike okna to, kar skozi nje morebiti pozimi več ^orkote uide, povračajo z drug^o dobroto, da namreč, kadar se odpro, več unanje čiste sape v hišo pride, ktere ne potrebujejo le ljudje, da sopejo, temuč tudi hiša, da ni vlažna. Prepih hiše, pametno napravljen, je vselej hiši velika dobrota. Toda pametno — pravimo — mora biti napravljen, to je, tako, da niso prebivavci v vedni nevarnosti se prehladi ti, če stopijo na hišni pra^ in jih pre-pihuje sapa, ktera skozi prednje in zadnje vrata naravnost piše. Vse to se da pri zidanji nove hiše lahko odverniti, če ima zidar le kaj možo;anov v glavi in če gospodar sam kaj ve, kaj je prav kaj ne, kaj zdravo kaj ne. Pa tudi marsiktera stara napaka se da potem popraviti.
Iz česa naj ,se zidajo hiše?
Da je hiša suha, je na tem veliko veliko ležeče, iz česa se zida, in da se za podzidje (Grundmauer) vzame taka roba, ktera ne vleče preveč mokrote na-se.
Terd apnenik, marmelj, granit in drug tak kamen je, se ve da najbolji, pa je predrag in ga ni povsod dobiti. Namesto teh se mora tedaj gospodar z žganim zidarskim kamnom, peščenikom, škerlmi itd. pomagati; vse to kamnje pa rado poteguje mokroto na-se. Zlasti takrat so taki kamni za podzidje slabi, ako se n e ujemajo eden z drugim lepo in je treba med nje rahlega kamničevja nametati,zakaj vsa vlaga, ki so jo večji kamni na-se potegnili, se vsede v rahli zasip, in polag-oma se razplajha mokrota potem po celi hiši.
Za to je treba za podzidje naj terd ej še ga kamnja, treba tudi največje kamne na dno položiti in kamnje tako odbrati, da pride kamen na kamen tako, da je celo malo lukinj med njimi. Zalivanje podzidja z mavto (moltrom) pripravi tudi veliko vlage v podzidje. Kar manj more, naj jemlje zidar mavte, in take, da se hitro sterdi, če je poslopje za tega voljo tudi enmalo dražje.
Mehki kamen naj se nikoli ne jemlje za podzidje, zlasti peščenik ne, kteri največ vlage na-se poteguje in se tudi rad drobi.
Vse drugo zidovje naj se napravi iz cegla, pa dobro žganega cegla, iz kterega je ogenj vso vlago pregnal. Jz takega cegla zidane hiše so suhe, če se je namreč tudi v vsem drugem hiša tako zidala, kakor smo že razlagali. Kdor pa misli, da mora biti vsaka hiša suha, če jo je iz cegla zidal, ta se ravno tako moti, kakor tisti, kdor misli, da ne bo v noge moker, če ima le škornjice. Tudi lesena hiša je vlažna, če na mokrem stoji in če je okoli nje premalo sape.
Kdor je vse drugo dobro porajtal, pa hišo zraven tega še z ceglom zidal, bo zadovoljen ž njo. Kdor pa le na pol vsako reč rad opravi , in tedaj med cegel tudi kamnje meša, naj ne toži, če mu hiša ni do dobrega suha. Kamnje, če se tako terdo, poteguje rado vlago na-se in jo spet rado iz sebe poti. Poglejmo le iz kamnja napravljene tla po mestnih ali drugih ulicah, — kakor hitro se vreme prenienuje, že vidinjo,  kako se kamnje poli.
Zgornje izbe vsakega poslopja (ali tako imenovana ^zg^ornja hiša'^) so vselej bolj suhe kakor spodnje. To ni težko uganiti. Zidovje v zgornjih izbah ni tako močno in debelo kakor v spodnjih, tedaj se lože osuši; mokrota se sama po sebi vseda v nižje in spodnje zidovje, ktero večidel tudi sapa tako ne prepihuje kakor zgornjo hišo. Kar je bolj pri tleh, je vselej bolj vlažno, saj je zakon nature že tak, da mokra izparica, ker je težka zavolj vode, ki jo v sebi ima, se znuVaj bolj tal derži in ne more kviško.
Omet zidu z gipsom ali pa katranom.
Kdor hoče, da se mu zidovje hitreje osuši in suho ostane, naj ga namesti z navadno malto omeče z gfipsom (mavcom ali sadro); gipsov omet ne zaderžuje mokrote kakor apneni in se veliko hitreje sterdi. Gips se z vodo ravno tako napravi v malto kakor apno; tudi ni drag.
S katranom (Mineraltheer) so že tudi večkrat poskusili kamnitno in ceglasto zidovje ometati, kakor so ž njim ometavali že zdavnej pred lesene in železne stene v hišah itd. Tudi pri zidanih hišah se je katranov omet dober skazai. Katran (neka rudninska, černa smola) se kupi v špecarijskih štacunah.
Treba je pa, preden se zidovje namaže s katranom, da se vse razpoke zidii dobro zamažejo in ogladijo; potem naj se zid še le s katranom namaže. Berž ko se katran, ki je bil pervikrat namazan, v kamnje potegne in posuši, naj se namaže vdrugič in zdaj berž z drobnim peskom posiplje. Berž ko je tudi ta povlak se sterdil, naj se vse z apnom pobeli; apnenica pa mora biti tako gosta, da se ravno še da s penželjnom belitf. Tako napravljeni povlak og^eljnokislina, ktere je po poslopjih vselej nekoliko v zraku, spremeni v terdo skorjo, ktero je treba le vsako drugo ali tretje leto vnovič pobeliti, in nobeno vreme ji nič ne skodje. Ce se tii in tam kake razpoke napravijo, se dajo lahko zamazati.                                                       (Dal. si.)
List 8.
Kaj storiti, da hiše niso vlažne.
(Dalje).
Kako naj se tla napravljajo.
Ce BO tla spodnje hiše nad kakim obokom (velbom) In 80 lesene, ne bojo suhe, ako so na sami zemlji. Treba je tedaj, da se s prav suhim peskom nasipljejo in potem se le dilje čez poleže. Dan današnji so začeli namesto peska drobno stoIčene;2;a premoga (kamnitneg^a o^lja^ jemati ali pa njegovega pepela. Naj se pa tla napravljajo kakor koli, naj se tlak poprej ne poklada, dokler ni cela hiša pod streho.
Pa še druga napaka vlažnih tal je ta, da se čez vlažne tla položene dilje rade z verz ej o, in da je s takim tlakom, kadar žeblji več ne derže, velika sitnost. ' V takih okolj-slnah včasi ne pomaga nič druzega kakor vse tla razter-gati in z novo suho podlago jih nasuti.
Stara šuta je pa tlam najbolj škodljiva — zakaj? zato, ker se njeni apneni deli spodnje strani dilj kmali terdo primejo in jih apno malo po malo razjedati začne. Tudi je stara šuta namešana še z drugo šaro, ktera je diljam škodljiva; tudi je včasih stenic v nji in druzega merčesa, kterega se gospodar znebil ne bo, ako se je vgnjezdil v tla.
Kamnitne tla vsake sorte imajo v gorkih krajih radi, ker so hladne in se lahko cedijo in se tudi stenice nikoli ne vgnjezdijo v nje, — ali za naše kraje so pre-merzle in zdravju škodljive.
Navadni ilovčniešterlih, če bi ga mogli prav terdno napraviti, in pa ga potem še lično pomalali, bi bil najbolji tlak, zato, ker je suh in gorak. Nekdaj so imeli skor po vseh hišah tak tlak, kterega dan današnji le še v nekterih kmečkih hišah, po mostovžih itd. vidimo.
Ce si pa napravljamo tla Iz dilj, naj si jih vselej raji napravimo tako, da tablje iz terdega lesa (parkete) položimo po izbah namesto navadnih mehkih dilj.
Takih terdih tal ni treba tolikrat z vodo umivati in ribati kakor navadnih dilj, in veliko manj mokrote se spravi v hišo. Nektera gospodinja je pridna in čedna in tla morajo biti bele kot miza. To je prav; — al umivati in ribati jih tako, da se cel škaf vode polije po tleh in je hiša jezera podobna: to je velika napaka in dela naše pohištva mokre, ker mokrota se ne vsede le v dilje in pod nje, ampak vodeni sopar se vsede tudi v zidovje in hiša je vlažna.
Naj si naše gospodinje dobro zapomnijo to, da tla umivati so ne pravi, jezero napraviti v hiši, ampak z malo mlačne vode in obilnim žaganjem jih dobro dergniti, da se jim vzame nesnaga. Res, da je enmalo več dela pri tem, — al hiša je čedniša in škodljiva mokrota se f"lverne.
Navada je tudi z oljnato barvo namazati tla, ker potem ni treba tolikrat tal umivati In z malo vode se še opravi umivanje. V bolnišnicah, kjer se boje prehlajanja bolnikov  po   večkratnem  umivanji tal,  vidimo   pogostoma,
da   tla   prevlečejo   s kako  barvo   in   to  namažejo   potem 5& oljem.   Vendar take tla tudi niso brez vse sitnosti.
(Dalje sledi.)
List 14.
Kaj storiti, da hiše niso vlažne.
(Konec.)
Kdor je pri izdelovanji nove hiše koj od začetka že^ enkrat omenjene vodila natanko spolnil, bo mogel tudi kmali v nji stanovati. Ker pa dostikrat marsiktor gospodar ne zida in ne stavi svoje hiše tako, kakor bi jo imel, je treba ie zidane pohištva kakorkolj potem še le sušiti.
Pervo je kurjava novozidanih hiš. če se peči po sobah dobro kurijo.
Prav koristno bo, ako se sobe nove hiše več tednov zaporedoma, preden se prebivavci va-njo naselijo, dan na dan dobro kurijo; tem koristneje je, če se peči od znotraj kurijo, ker v takih rečeh oginj vlažno sapo tudi iz dimnikov prežene.
Drug pomoček za hitro osušenje mokrotne hiše je, da se na tla postavijo sklede, v ktcre se denejo majhni koščki neugasenega apna; apno poteguje mokroto in smrad na-se, kar se na tem vidi, da nazadnje apno razpade, ker je po naserkani mokroti ugašeno bilo.
Ravno tako dobro bo v prah stolčeno oglje. Vendar sta oba ta dva pomočka bolj počasna kakor kurjava; se r6
100
da morajo sobe, iz kterih se hoče vlažnost po ti poti spraviti, na vsako vižo že okna in vrata imeti, čeravno je tudi dobro, kadar je vreme suho, okna in vrata odpreti, da jih sapa prepise.
Kadar  hiša  več   po   plesnini  ali  zatahljem  zraku   ne «merdi, je za prebivanje ljudem pripravna in zdrava.
Gotovo se bodo tudi večje sobe bolj osušile, če so se tudi drugi manjši deli hiše nepotrebne vlažnosti in mokrote obvarovali. Tako naj se na priliko stranišča (sekreti) pregloboke ne napravljajo; boljše je, če se tako narejajo, da «e pripraven sodeč va-nje postavi, v kterega se gnoj »abera in kadar je poln, z drugim nadomesti.
Nikolj naj se hlevi ne predelujejo v človeške prebivališča.
Dostikrat se pa tudi pripeti, da se enake vlažnosti hišnih prebivanj po nevednosti in zmoti drugim nepristojnostim pripisujejo, ki iz druzih uzrokov izhajajo. Na izgled nam je tako imenovana razzebljina na zidovji ali gnjiloba. Ljudje večidel mislijo, da ta napaka iz prevelike vlažnosti izhaja, utegne pa tudi od kakošne druge strani priti. Že davnej so umni možje zapazili, da v krajih, ki 60 blizo morja, ta napaka izhaja le od malte iz morskega peska napravljene, posebno, če se ni po previdnosti naprav-Ijala iz omenjenega peska, ki ni bil že kakega pol leta iz morja na suh in zračen kraj nanešen, da bi ga bil zrak popolnoma prepihal in presušil.