Glas Zaveznikov
Leto I - St. 10
Birne Min n k P. W. iB.
Cena 2 liri
TRST, sobota 30. junija 1945
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via Silvio Felllco n. 8. — Telefon st 93854, 7853, 93851.
OGLASI: Cene za milimeter v lne (širokost ene kolone): trgovski L. 7. Mrtvaški L. 18 (Zalovalna obvestila L. 36). Porodila L. 9. Finance, pravni oglasi I* 12. V vsebini časopisa L. 12. Davčni dodatki. Plačuje se vnaprej. Unione Pubbllclti Italiana S. A. Trst via Silvio Pellico St 4. — Telefon št 94044. Cena vsake številke I* 2 (zastanki L. 4).
VOJNA NA DALJNEM VZHODU
USPEŠNO BOMBARDIRANJE
važnih središč na Honšu in Kiušiu
Ameriško izvidmiško izkrcanje
Chungklng, 30, junija
Ameriško poveljstvo je objavilo, da so bile napadene japonske čete, ki se umikajo ob železniški progi, ki teče vzhodno od Jezera Tungtla. V severni Kitajski so letala 14. a-meriške letalske skupine poškodovale 18 lokomotiv na žedezni&ki progi Tlentsin Pukow in Peiping-Hsnkow.
Vrhovno kitajsko poveljstvo javlja, da so ldtajskg sile napadale kontrentracije sovražnih čet v zahodnih predmestljh Llnchowa in so so skušala združiti z drugimi silami, ki se bližajo železniški postaji, ki leži v južnem delu. Druge kitajske sile naprdujejo proti Linchowa od severa in severo-zn-hoda, Ubitih ali ranjenih je bilo nadaljnih sto Japoncev in zaplenjena je bila velika količina streliva. Kitajsko poročevalska, agencija javlja, da je bilo preteklih M-štetih dnevih ubitih 1300 Japoncev blizu Llnchovva.
Predmestja Liuchova so zasedli Kitajci
Vrhovno kitajsko poveljstvo Je. objavilo, ‘da so kita jske čete zasedle neko železniško postajo v predmestjih zahodnega dela Lluchovva in del letališča «Reuter» pravi, da je Lluchow oporišče, odi koder se more bombardirati Tokio. Leži na Južnem prehodu proti Indoklni, za katero se Kitajol bojujejo že dalj časa.
Sporočilo Jugovzhodne Azije javlja, da so bile v južni Burmi osvobojene še druge vasi vzhodno od Letpadana. V trenotku okupacije so bile prazne. Zaostali deli japonske vojske so se umaknili na širokem delu fronte ob cesti Tongo- Msvvchl, V vzhodni Burmi.
Iz Guama poročajo, da je preko 450 ameriških veletrdnjav vrglo 300 ton zažigalnih bomb pri danš-njem napadu nad japonsko.
Poveljstvo 29. ameriške zračne skupine je javilo, da so močne skupine veletrdnjaiv napadle danes važna pristanišča na Kiushiu In. manifakturno središče na Hons-huju, ki pripada japonskemu matičnemu ozemlju.
Poročilo pravi, da so bile luke ln industrijska središča prvič napadene. Cilji so bili Nobeoka, ki je pomorsko oporišče na severozahodni obali Klushua, Industrijsko Bre. dtšče, ki je bilo napadeno, Je Oka-jama na jugozahodnem področju Honshuja.
Ameriške čete »o se Izkrcale na šestih majnlh otokih Marianih, Jih pregledale ln se vrnili v svoja oporišča. Namen izkrcavanja je bil najti kraje, ki bi bili prhnsmi za pristajanje letičih trdnjav. Dva oddelka pehote je spremljala ena sama torpedo vica.
Nove kitajske armade
Cangkajšek Je na peti tiskovni konferenci, ki Jo je Imel od leta 1941 izjavil, da so pripravljene nove kltajskearmade, ki so Jih iz-vezbali in opremili amerlčanl, de sodelujejo v vojni proti Japonski. Dejal je prepričan, da bodo številne čete izmed onih sil, ki so jih prisilno mobilizali Japonci obrnile orožje proti Japoncem na Kitajskem kakor hitro se bo izvršilo izkrcanje. Cangkajšek se je : hvalil zaveznikom za pomoč, ki so Jo dali Kitajski ln je'pohvalil die lovanje poveljnika ameriških čet na Kitajskem Generala Wedeu’.e-yerja ln veleposlanika Združenih držav na Kitajskem generala Hurleya.
Generallsimua Cangkajšek je javil na konferenci tlaka, da ae Japonska namerava upirati, kot je to storila Nemčja, dokler ne bo popolnoma poražena. Mogoče je da bo vojna proti Japonski traja-la še 18 mesecev. Generalisimus Cangkajšek Je dejal, da je zadovo-'Jen z ameriškim vojaškim aodelo-vanem, toda zahteval je večjo gospodarsko pomoč za Kitajsko.
General je potem izjavil, da znašajo ameriške izgube (brez izgub drugih zaveznikov) na sredozem skem področju od pričetka 1Z krcanja v Severni Afriki (november 1942) do «dneva zmage* 30.910 mrtvih, 108.271 ranjenih In 47.535 pogrešan ih. V teh številkah so obsežene izgube v Južni Franciji do 20. novembra, ko je bilo poveljht /o tega odseka preneseno na evropsko vojno področje.
McNarnejr Je dejal, da znašajo po najboljših računih nemške izgube v istem času na sredozemskem področju 1,341.000 mrtvih, ranjenih tn pogrešanih.
Brazilski ekspedicijski zbor, ki šteje okrog 23.000 mož, se bo prvi vrnil v domovino »kupno z ameriškimi vojaki, ki bodo odpuščeni na osnovi sistema točk. Skoraj vse di vizije, ki se bodo vrnile v domovino, bodo zaposlene v Združenih državah, je zaključil McNarney.
Mednarodni grad dela
Quebec, 30. junija Na glavni seji mednarodnega urada dela so razpravljali o vlogi urada z ozirom na odbore, katere predvideva ustavna llistina Združenih narodov. Prav tako so se
bavili z vprašanjem odnosov med zvezo in sovjetsko zvezo. Pri razgovorih so ugotovili, da sovjetska zveza, ni dala dozdaj nobenega odgovora na vabila za vrnitev. Proš. nja Italije za sodelovanje v Mednarodnem uradu dela bo jutri na dnevnem redu. Prošnja* bo predmet glasovanja na prihodnjem sestanku zveze, ki se ima vršiti meseca oktobra v Parizu.
William Greesen, predsednik ameriške federacije dela, je izjavil, da je naklonjen zopetnemu sprejemu Italije v mednarodno organizacijo dela.
Radio Ottawa je danes javil, da j« večina delegatov za konferenci Mednarodnega urada dela sprejela predlog, da se Italija ponovno sprejme. Tudi Sovjetski zvezi ln Finski je bilo poslano povabilo, naj se vrneta v organizacijo. Predlagali so naj se vrši prihodnja seja konference v oktobru v Parizu.
Včeraj je bila preložena konferenca izvršnega odbora mednarodne organizacije za delo, ki se Je pričela tukaj pred enim tednom. Prihodnja seja organizacije bo splošna konferenca, ki se bo vršila verjetno 10. oktobra v Pa. rižu.
Stettiniusov
junija Stettinius, mlajši, je postal predstavnik Združenih držav v Varnostnem svetu Združenih narodov po sedmih mesecih službe kot ameriški zunanji minister. Značaj njegovemu uradovanju so dale: smrt predsednika Roosevelta, brezpogojna predaja Nemčije in konferenca v San Franciscu, na kateri je bil eden izmed predsednikov.
Stettinius je postal državni podtajnik za zunanje zadeve 4. oktobra 1943. po enoletnem uradovanju Cordella Hulla.
Stettinius se je rodil 23. oktobra leta 1900 v Chicagu in je dovršil svoj študij na univerzi v Virginiji. Stopil je v službo pri družbi »General Motors* kot pomožni skladiščnik, ter je nato v 31 letu postal podpredsednik družbe. Po nekaj letih je Stettinius postal predsednik osrednjega odbora družbe. «Unite States Steal Corporationb, pri kateri se je izkazal kot dober upravitelj po svojih razumnih odnošajih do delavcev in njihovih organizacij.
Ko so Združene države osredotočile vse poje industrijske sile, da postanejo velika tovar-
razu Nemčije. Stettinius je v J Združenih državah, kljub svojim službam v zunanjem ministru, bolj znan po svojem energičnem delovanju pri izvajanju zakona o »Posoji in zakupu* od leta 1941 do trenotka, ko je stopil na mesto Sumner Welles-a kot državni podtajnik v zunanjem ministrstvu.
V svoji knjigi, ki je bila objavljena leta 1943 in nosi naslov »Posoja in zakup — orožje zmage*, ki je bila prevedena tudi v slovenščino, je pisal: «to, kar bomo lahko storili po svoji zmagi, bo izključno zaviselo od odgovora na vprašanje, če bomo znali prav tako skleniti mir, kakor smo znali odvrniti napad kot Združeni narodi*. Pri zaključnem zasedanju konference v San Franciscu je izjavil, da je bila svetovna ustavna listina Združenih narodov v duhu sodelovanja, «na edini način, kako lahko narodi svobodnih ljudi ustvarijo listino za mir in edino sredstvo, da lahko živijo v miril.
DANAŠNJI NEMCI
Cena poraza je zdaj deset-‘ krat večja kot 1918-ega leta
Kakšna je cena propadat Tokrat je za Hitlerjeve podanike dvakrat, trikrat, desetkrat višja, lahko bi rekli, dosti višja kot je bila pred dvajsetpetimi leti.
Na zunaj nemški narod niti ne izgleda preveč uničen — piše neki angleški dopisnik. Mnogi so še vedno ohranili videz dobro rejenih ljudi, ki niso poznali vojnih težav. Drčavna skladišča nekaterih mest so še vedno dobro založena, etudi so se zaloge zelo zmanjšale.
Ljudstvo je dobro oblečeno, saj vsakdo ve, da je Wehrmacht šest let odnflšala blago iz vseh
Kmalu po imenovanju za zu-! ^r\av pošiljala domov pariško nanjega ministra je Stettinius j praška oblačila in dunaj-spremil pokojnega predsednika nsnje; K(ime ^ePe stvari, katere so nemški vojaki naplenili na svojih zmagovitih pohodih po Evropi.
Roosevelta na konferenco v Jalto. Pred potovanjem se je posvetoval z različnimi osebnostmi v Londonu, Pariza in Rimu. Po konferenci v Jalti je izvršil kratek obisk v Moskvi in se nato vrnil v domovino preko Liberije in Brazila ter
Strogo oblast
Toda poglejte malo točneje Nemce, ki so mahoma postali ujetniki v svoji lastni državi:
ne. orožja za demokracijo, je Meksika, kjer se je udeležil | uničeni, strti možje. Ukloniti so
predsednik Roosevelt leta 1939 imenoval Stettiniusa za predsednika urada za vojne surovine. Stettinius je nato postal ravnatelj v uradu za vodstvo proizvodnje, kjer je urejeval dobave vojnih ladij, tankov, letal, municijo, živeža in drugih dobav, ki so pripomogle k po-
konference ameriških republik v Capult.epsku. Za časa njegovega poslovanja kot zunanji minister je vodil politiko, katero je začel Hull in aktivno je deloval, da bi zmanjšal zapreke aa mednarodno trgovino in denarno konferenco v Bret-ton Wood8U.
se morali najstrožji postavi, prav isti postavi, ki so jo hoteli uveljaviti nad vsem ostalim svetom, samo da zavezniška postava ne pozna zverinske nacistične krutosti. Izgubili so mnogo več, kot so imeli.
Ko so • anglo-ameriške čete vkorakale v nemška mesta, naj
si bo v Frankfurt ali Duesselr dorf, Monakovo ali Augsburg, so svoje prve ukrepe proti civilnem prebivalstvu omejili le na objavč nekaterih odlokov vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile; to so novi življenski pogoji za nemške državljane.
Moški svet se ne mora prosto gibati ali prevzeti svojega običajnega dela, preden ni sedel nekaj časa za zamreženimi okni ali v taboriščih, ki jih predstavniki zavezniške vlade zanje pripravljajo. Zaradi stroge policijske ure, vsaj v določenih predelih, nihče ne more iz hiše, čim nastopi mrak. Vse može, drugega za drugim pokličejo na odgovor: poklicane priče ugotavljajo njihove osebne podatke in prejšnje politično naziranje vsakega posameznika.
Seveda je potrebna velika točnost in razumevanje pri poizvedovanju, ako hočejo dognati resnico. Takoj, ko je izpoljnjena vprašalna pola, ločijo nacistične ženske od ostalih dobrih gospodinj, ki se nikoli niso bavile s politiko. Nacistične pripadnike pozaprejo, medtem ko vse druge, ki nimajo na vesti političnih zločinov, vračajo na delo: tako nastame iz zmede red.
Pra seja poljske Ylade
London, 30. junija
Associated Press javlja, da je lublinskl radio javil, da so položili člani nove vlade prisego pred predsednikom Narodnega sveta Bleru-tom danes popoldne, potem ko je nova vlada Imela svojo prvo sejo.
Radio Varšava podrobno po-jasnuje, da od 29 članov nove poljske vlade prihajajo štirje lz tujine, še druga dva pa prej nista bila v lublinski vladi. Glavni člani novega kabineta pripadajo sledečim političnim strankam: Osobka Moravski, mlnlsterskl predsednik, socljaltet; Gomoijka, mlnlsterskl podpredsednik, komunist; Niko-lajczgjk, imlnlstersMl podpredsednik, kmetska stranka; Rzymow-skl, zunanji minister, demokrat; Kiernlk, minister za državno upravo, kmeteka stranka; Rakievlcz, minister za javno varnost, komunist; Stanczyk, minister dela, so-cijallst; S\vijat.kowski, minister za pravosodje, socijaiist; Mino, minister za Industrijo, komunist.
„Črna matka“ v Pulju
Trst, 30. junija ' Divizija »črna mačka*, ki je zdaj v Pulju, ima zelo pestro vojno preteklost. Nekatere edinlce te divizije so bile pod orožjem od začetka vojne ln so se udeležile bojev v Afriki, druge so se prvič srečale z Nemci na Siciliji. «Kraljevi strelci* so bili med vodilnimi napadalnimi četami, ki so se izkrcale pri Salernu. Divizija se je borila v težkih bojih pri zavzetju Monte Ca-nina in je sodelovala pri naskoku na Gotsko linijo.
Pri končnem napadu, katerega Je Izvršila Osma armada dne 10. aprila t. 1. so »Kraljevi strelci* obenem z dvema drugima edinicama napadli v bližini Jezera Cotnacchio ln prodirali proti Bastia in Porto Maggtore. Konččno so prešli reko Pa)d ln tako zaključili svoj zmagoslavni pohod v Italiji,
VOLILNI BOJ V ANGLIJI
Govori kandidatov
na volilnem potovanju
London, 29. junija
V svojem govoru, ki ga je držal pred veliko množicvo v Halifazu, Je Churchill razložil vzroke, radi katerih ga bo voditelj delavske stranke Attlee spremljal na konferenco treh velsll. »Potrebno je urediti mnogo stvari. Ne čutim se dovolj močnega, da bi vam v tem trenotku odločno govoril o Veliki Britaniji. Dokler mi ne boste Izrazili svojega, neomajnega zaupanja, nobeden od nas ne bo mogel odloč’ no govoriti na svetovnih skupščl. nah*.	•
Churchill je danes zaključil svojo volilno potovanje, pri katerem je prepotoval tlšoc milj. Povsod so ga sprejeli in pozdravili kot zmagovalca. Labourtstl in liberalci so prepričani, da se bodo mnoge osebe iz vseh delov Anglije, ki so ploskale možu, ki je pripeljal Veliko Britanijo do zmage, podale v petek na glasovanje z Jasno odločitvijo, da bodo glasovale proti možu, ki je bil vodja konzervativne stranke.
Potovanje Churchilla
Konzervatlvci sl zmagoslavnega Curohlllovega potovanja ne tolmačijo tako. Smatrajo ga za potrditev in odobrenje politike, ki jo je obljubil Churchill v imenu kon-zervativcev, kakor tudi za odobravanje naroda svojemu zmagovitemu voditelju v vojni. Na svojem po. tove.njo Churchill ni obekal obširnih poljedelskih področij na jugu in zahodu, kjer se zaradi poljedelskega značaja volilnih okrožij konzerva-
tlvci ne. boje poraza; raje sejepodal V sovražni tabor, v industrijska središča, ki morejo znatno vplivati na izid volitev.
Volilni boj, ki se vrši v Veliki Britaniji za volitve novega parlamenta, se približuje koncu. Včeraj Je bil objavljen uradni seznam kandidatov. Ministrski predsednik je rekel na svojem potovanju po vsej državi v nekem industrijskem mestu severne Anglije: »Mislim, da je dobro, da v svobodni državi ljudstvo misli svobodno in izraža svojo lastno voljo; ker ima svobodne predstavnike, lahko v resnici izreče svojo voljo, kadar hoče in kakor hoče*. O stanovanjskem vprašanju je dejal: »Zagotavljam, da bom., če me boste izvolili za voditelja države, storil vse kar je v moji moči za rešitev stanovanjske-vprašanja, ki je zelo nujno, kajti gre za škodo, ki jo je provzročila vojna*.
Vojna stranke.Comrr.onwelth Sir Richard Acland je Izjavil: »Da ae Izognemo tretji vojni menim, da je neobhodno potrebno da zadostno število držav naredi konec kapitalističnemu monopolu ln ustvari skupno lastnino. V nasprotnem primeru bo resnično sodelovanje med narodi nemogoče*.
Predsednik trgovske zbornice in minister za proizvodnjo v prehodni vladi konservativne stranke Oliver Lytletton je obravnaval načela konzervativne stranke z ozirom na industrijska, vzgojna, stanovanjska ln pokojninska vpraša-
Pujasnila generala Mc Namena
wa»hingt<m, 80. junija Gen. MacNarney l2.jav„i da bo.
do poveljstva 458.000 vojakov, kp so se v trenutku nemške predaje baha Hali na sredozemskem vojnem področju v decembru po»ialsi v Zdru. žene države, kjer bodo odpuščeni oziroma ponovno zaposli,
Samo ostanek1 50.000 mož večinoma panožne čete, bo odšol narav nost na Daljni Vzhod in »mnogi od njih »o že na pcU.»
Tank z metalcem plamenov
• :» ■ ;-*r	.....
AMERIŠKI TISK
o imenovanju Stettiniusa
Mornariški strelec opazuje dank, v katerem Je nameščen metalec plamenov, pri napadu na japonske položaje na otoku Okinavi v skupini Rlukiu. Na Okinavo so se ameriške čete l/.kroale 31. marca t. L, katero so po večmesečnih krvavih bojih pred dnevi zavzele.
nja. Zatrdil Je, da Je namen konzervativne stranke storiti vse, kar je mogoče, da se vojna proti Japonski čim prgje konča. Dejal je. «Ne samo, da je to vprašanje časti ampak tudi v našem lastnem interesu e, da stojmo vse, kar nam je mogoče proti divjaškemu so-Vražniku*,
C.lan liberalne stranke William Reveridge je izjavil, da imajo liberalci v načrtu praktične preureditve socljalnega zavarovanja, odpravo brezposelnosti v svobodni ln miroljubni družbi, ki jo vladajo mednarodni zakoni. Član delavske stranke Hfirbert Morrison je izjavil, da zahteva stranka višjo žlv-ljensko ravan, odpravo brezposelnosti in bede, ker imajo te stvari v miru isto važnost kot zmage v vojni.
Težke naloge
Med tem ko uradi vojaške pošte Velike Britanl.e nadaljujejo z razpošiljanjem volilnih obrazcev britanskim vojakom v vsem svetu, so včeraj kandidati z ozirom na bliža-nje splšnih britanskih volitev nadaljevali z svojimi vililniml govori ln razložili volllcem svojo politiko tn svoj program.
Kandiat konzervativne stranke zunanji minister Anitony Eden je v svojem edinem volilnem govoru, ki ga je Krnel v volilni kampanji Izjavil, da je prva naloga dobiti vojno proti Japonski in skleniti ter vzdrževati mir Evropi.
Govoreč o britanski zunanji politiki, je Eden povdaril, da je treba obvladati sedanje mednarodno težave in doseči sporazumi o teritorialnih nesoglasjih. »V Velikem delu Srednje Evrope se je danes pojavila praznina. S temi besedami hočem reci, da tamkaj ne obstoja organizirano narodnostno življenje, ampak, da obstoja obupna potreba najnujnejših predmetov; prevozni sistem je porušen in žiylje-njslta raven je v splošnem zelo nizka. Vse to je treba obnoviti z velikim naporom in vrsta je na nas, da pokažemo svojo zmožnost pri vzdrževanju neke določene življenjske ravni v državah in med državami. Od tega je odvisno vzdrževanje miru in življenja samega*'. Ko j# govoril o notranjih vprašanjih, Je Eden branil neodvisnost podjetij in pozival svojo stranko, naj v mejah človeških možnosti naprovi vse, kar je mogoče, da v čim krajšem času zgradi čim večje število hiš.
Urad zu prehrano v vojnem času je objavil, da Združene države ne bodo več pošiljale krompirja v Evropo, ker ni mogoče preskrbeti potrebnega brodovja.
Zastopnik Združenih držav v pripravlja)nem odboru mirovne organi, zarije Združenih držav v Londonu Edw*rd R. Strtllntus prt razgovoru s svojim pomočnikom Nelson R Rockefellerjem na konferenci v San Franciscu, ko so odločali o povabilu Argentini.
New York, 30. junija
Uvodni članki treh ameriških listov poročajo danes, da ima Edvvard Stettinius za svojo zmožhost ln za avoje velike zasluge vso pravico na Imenovanje za predstavnika Združenih držav pri organizaciji Združenih narodov.
«New York World Telegram* pl še, da je to imenovanje dokaz velike važnosti, ki jo vlada pripisuje ameriški udeležbi k svetovni zvezi. Stettinius je odličen državnik ln posrednik med nasprotujočimi si mnenji.
<New Y»rk Sun* komentira prisrčno pohvalno rtsmo, ki ga je predsednik Združenih držav poslal Stettiniusu ln piše: »Gotovo bo Stet-tlniusova družina skrbno hranila to pismo v svojih arhivih do poznih vnukov.*
»St. Louis Globe Demoorat* prerokuje da bodo vsi narodi z veseljem sprejeli Stettlnlusovo imenovanja. Res je zaslužil to čast, predv sem pa je najboljši mož v Washing-tonu, ki lahko prevzame to važno nalogo.
Davi Lawrenče piše danes v «New York Fost-u»:	»Stettinius je po
svoji osebnosti in zmožnosti Idealen mož za novo važno službo, kt jo je sprejel. Stettinius je res mož, ki ga rabimo, da predseduje ameriški delegaciji v novi svetovni organizaciji.
Predsednik Truman je bil zelo pa meten, da je pisal Stettiniusu ris-mo, ker bi drugače ne mogli razumeti važnosti, ki jo ima mesto predsednika ameriške delegacije v mednarodni ustanovi.
KRATKE VESTI
List »Neue Weslfallische Zeltung*, k izhaja pod zavezniškim vojaškim nadzorstvom, Je sporočil, da so železniške komunikacije, ki se nahajajo na področju angleških okupacijskih čet, prešle 19. junija v roke nemškega osebje, ki opravlja delo pod zavezniškim nadzorstvom. Zavezniške vojaške pošiljke imajo prednost in blago, ki je namenjeno uporabi civilnega prebivalstva, se lahko odpravi po progah, ki jih ne uporablja za vojaški promet. List dodaja, da so uradi, ki vodijo delo nemških železnic primorani prevze ti delo pod zavezniškim nadzorstvom ln so odgovorni za njim podrejene okraje. Uradi v Muenate-rti in Essenu so že pričeli delovati.
UNKRA je javila včeraj, da je poslala Oskarja Wellsa, znanega ameriškega železniškega inženirja v
Jugoslavijo, da bi pomagal pri obnovi železniškega prometa Jugoslaviji.
Kazadakl glavni stau je včenaj
javil, da so kanadske izgube v tej vojni do 31. maja t. 1. sledeče: 102.950 mož vojske mornarice in le talstva; od teh je 37.964 mrtvih ln 2860 izgubljenih. V štirih in pol letih prve svetovne vojne so celotne kanadske izgube znesle 190.092 mož, od katerih 62,817 mrtvih.
Poročilo, katero je predložil odbor strokovnjaskov liberalne stranke, zahteva prepoved Izvoza boljših vrst premoga lz Velike Britanije. Odbor je imenovala stranka, da bi preučeval vprašanje premogovne industrije v Veliki Britaniji.
Francoski radio poroča, da je bil general Bridoux, bivši minister za obrambo in državni tajnik za vojsko pri vladi v Vlchlju, aretiran in je zdaj zaprt v jctnišnici blizu Pariza.
Kako izgleda torej pretežna večina mestf Približno dve tretjini hiš sta porušeni zaradi bombnih napadov in bojev. Napeljave so uničene; plina in luči ni. Vodne zaloge so neznatne. Razdeljevanje živeža je v neredu. Prevozi so zelo omejeni. Primanjkuje zdravil.
Z Nemčijo je zelo dosti opravka. Tudi Nemci so potrebni za vsa ona dela, ki izhajajo iz številnih nalog zavezniške vojaške uprave ali vojaške kontrolne komisije, ki upravlja deželo.
Kdor prvič pride v Nemčijo zadobi vtis največje politične brezbrižnosti; pozneje pa spozna, da v resnici ni tako. Koliko nemških socialistov, sindikalistov, komunistov, katolikov »n v splošnem antinacistov se je dvignilo! Vzbuja se politična zavest, ki je bila mnogo let zatirana.
Državna uprava temelji na ^odredbah*, ki so izdane v obliki, da se jim ni mogoče izmakniti in se jim je treba brezpogojno pokoravati. Sedaj pa, ko so iztrebljeni ali zaprti nacistični voditelji in vsi nezanesljivi* elementi niso več nevarni, lahko vsi ostali prosto izražajo svoja mišljenja. Zavezniki so končno dospeli v Nemčijo, da ji prinesejo demokracijo.
Zgodilo se je tako: ko so ei opomogli po prvem udarcu, so se Nemci, ki so bili prosti (srednjih let, če ne stari) začeli zbirati. In kot nalašč, ravno v pivovarnah kot na primer v Monakovem, kjer se je rodil nacizem. Tokrat pa razpravljajo o načinu sodelovanja z zavezniki.
Eno izmed najvažnejših vprašanj je uporaba nekdanjih nacistov, katerih se morajo zavezniki posluževati, seveda v ci-vilu, ker ni bilo mogole najti mož, ki bi jih nadomeščali. V resnici je bila večina najboljših inženjerjev, prevoznih strokov-najkov, električarjev in učiteljev nacistična. Zavezniške oblasti so prisiljene posluževati se teh ljudi, da se izognejo zmedi in preprečijo, da bi važna vprašanja ostala nerešena. Toda prav proti tem nacistom se zaganjajo demokrati.
Verski preporod
Nemške žene in dekleta se v velikih množinah javljajo v upravnih uradih, ki jih je zavezniška vojaška uprava uvedla na vseh mestih, ter zahtevajo osebne izkaznice in živilske nakaznice. Iz vrste najzanesljivejših mož so zbrali skupino obor-ienih stražnikov, ki nimajo uniform in vrli predpisane jim dolžnosti.
Zavezniška vojaška uprava se razen župana ki je običajno bivši izvoljeni zastopnik, ki so ga odstavili nacisti — poslužuje tudi cerkvenih katoliških in protestantskih oblasti. V propadli Nemčiji se vrši tudi verski preporod;; cerkve so stalno prenapolnjene, šole so po večini zaprte, in duhovniki poučujejo otroke cerkveno petje in cerkvena opravila.
V splošnem pa prevladuje velika žalost in trpljenje povsod in pokopališča so postala pravi spomeniki Nemčije. Dosti družin si je vzelo raje življenje, kot da bi pogledalo v obraz bodočnosti, ki se pripravlja propadlemu narodu, ki mora zdaj odgovarjati za nepopisne zločine. Na tisoče pripadnikov *Volks-sturma» je padlo v bojih ali pa so se porazgubili, ko so jih nepripravljene vrgli v bojne vrste. Eden poslednjih nacistov je po radiu priznal: *Po vsej Nemčiji bodo ljudje zaman pričakovali na oknih vse tiste, Jci se nikoli več ne bodo vrnil* iz bojnih poljan*.
Stanj« prehran« v Nemčiji
Hamburg, 30. junija V radijski oddaji zavezniške voja ške uprave, ki se Je vršila včeraj zvečer preko hamburškega radia, Je bilo rečeno, da je stanje prehrane v Nemčiji pod britansko okupacijo težavno in zahteva energičnih ukrepov. Radio je dodal, da je treba obdelati vsak kvadratni meter zemlje, všteval vrtove. Izjava zatrjuje Nemcem, da zavezniki ne nameravajo ovirati temveč nasprotno vzpodbujati nemški upravni aparat, ki nadzira proizvodnjo in razdelitev živil lr, hočejo, naj se obroki ne znižajo bolj kot je potrebno. Ko bo na raz polago zadostno število čolnov, mrež in posadk in bodo odstranjene mine, bo zopet obnovljen ribolov,
SPLOVITEV LETALONOSILKE
..Franklin D. Roosevelt" v New Yorku
ItMlJftdclnfctkl delavci, vojaki in visoki častniki ameriškega mornariškega ministrstva prisostvujejo krstu letalonmdlke »Franklin D. Roosevelt* v New Yorl«u. Ladja »o splovili dne 29. aprila 1945. ladja inta 46.000 ton ter je ena Izmed treh naj vetjih ladij, ki so b«e kdaj koli zgrajene na svetli.
Conally govori v senatu
o listini Združenih narodov
Truman jo bo prihodnji teden predlagal v potrditev
Washington, 30. Junija
Predsednik sepatne komisije za stike z Inozemstvom ln ameriški delegat na konterenol Združenih narodov v San Franciscu senator Connally lz Texasa je imel danes v senatu govor ter ga. pozval, naj dim prej potrdi listino Združenih narodov.
Connally je razložil, da ne pred. laga formalno listine senatu v potrditev, kar bo storil predsednik Truman prihodnji teden. Listino bodo poučili člani senatne komisije sa odnošaje z Inozemstvom, »e p red no jo bo proučil senat sam. Connally je Izjavil, da Js m svoje strani prepričan, da bo ameriško ljudstvo z vsemi silami podprlo novo listino in da jo ko senat potrdil. Connally je priporočal, naj se to zgodi čim prej, da se vzpodbudi ln opogumi tudi dru. ge narode, da bodo čim prej potrdili listino.
Združimo •lle!
Connally je nadaljeval takole: «3voje vojaške sile smo v vojni povezali v en sam snop. Združimo t daj vse svoje moralne ln materialne sile za mlr.»
Cpnnally je opomnil senat, da je listina samo pričetek novega obdobja v zgodovini mednarodnih odnosajev, »kt se lahko razvija ln raste v luči dobljeiilh izkušenj po potrebah narodov ln z jamstvom mednarodne zakonitosti ln svo-bode*.
Nato je dejal, da bo prihodnost sveta pod vplivom »Junaškega napora za mlr», katerega sad je bila listina. Listina ne ustvarja nobene nadvlade ln pravice ter moč različnih držav nista ogroženi ali zmanjšani, razen v mejah obveznosti, ki Jih države prevzemajo •i podpisom listin«.
«Očl v&ega sveta so vprt« na to kar bomo, sedaj storili mi tukaj: Tuji narodi vedo, da bo organi. aacljA Združenih narodov za mir to varnost popolnoma propadla, če ne bodo Združene države včlanjene v njej.
Pred nami je strašna odgovornost. Prihodnost sveta more biti odvisna od nase odločitve*.
Connally je podal »jedro listine* ln dejal, da »se mora tovarištvo lz časa vojne nadaljevati kot tovarištvo v miru*.
«Ce smo zmožni, da se bojujemo ramo ob rami, da ubijamo ta ru-žimo, zekaj bi ne bili zmožni, da ■e tesno sklenemo z namenom, da režimo milijone človeških življenj to dovolimo ljudstvom vsega svata, da obnove »voje raržne ln opu-
stožene države, da Izboljšajo sveje zdravje, ki so ga Izgubili v svojih razrušenih hišah?*
Dejal je, da so delegati Zdru. Ženih držav, katerim je Izrekel tople čestitke, v času konference v San Franciscu prejeli več tisoč pisem ln bzrojavk, kt zahtevajo, da pristopijo Združene države k organizaciji, ki je ustvarjena za vzdrževanje miru.
Mnenje tiska
«Ta pisma ln brzojavke, je dejal, so prihajale to vseh krajev Združenih držav; od trgovcev to obrtnikov, od kmetovalcev, od strokovnih zvez, od verskih združenj, od' vzgojiteljev, od mladeničev to tudi od mater to očetov, katerih dečki so prelili svojo kri v tujini, zato da ne bi naša civilizacija bila uničena. Pisma so prihajala od tr.pž, ki so bili v sestavu oboroženih sli, ki Imajo pred seboj sovražnika, od mož, ki poznajo bedo to trpljenje v vojni to želijo, da ne bi preko njihovih sinov to njihovih držav ponovno divjale grozote vojne. Svetovna listina trka na vrata senata- Ml Je ne bomo zavrnili*.
«Washington Evening Star* odor brava Izjavo predsednika Trumana, ki pravi, da bi bilo rešenih več milijonov zavezniških življenj, če bi imeli pred nekaj leti listino Združenih narodov.
Lista nadaljuje takole: »Navzlic vsem njenim nedostatkom ustvarja listina sredstvo, s katerim bo mo. g oče preprečiti drugo vojno. Zdaj še ne moremo presoditi učtnska tega novega načrta, vendar pa bo to mogoče storiti čez pet, deset ali dvajset let*.
Dnevnik lz Sprlng Flelda v Mas-sachussestu «Repubblican» je v torek napisal, da moremo listino iz San Francisca primerjati z mednarodnimi sporazumi preteklosti pa njeni obširni moralni osnovi ta zaradi njene skoraj evangeljske vneme za mir, ki ma svoje globoke korenine v trpljenju ta bedi sveta.
Nato primerja članek važnost napredka, ki ga Je dosegla listina v primeri z Versalllcskim sporazumom to pravi:	»Navzlic	vsem
obstoječim težavam, Je usoda potrdila to preizkušnjo to ml Američani se ne smemo obotavljati to jo moramo podpirati v mejah naših materialnih virov ln naše moralne sile. Američani bodo prisiljeni potrpežljivo ta z samoobvladovanjem sodelovati v enaki meri kot druge države, ■ katerimi sodelujejo.*
H A N N A H L EC EC S
Preprečite
_ strjevanje krvi
To je zgodba, v kateri je zločinec istočasno tudi junak. V njej nastopi, strup, ki ima popolnoma nemogoče ime, kot Cisto nedolžna majhna poljska svetlica, ki se spremeni n» koncu v majhne pallcaste kristale To Je povest o tem, kako so se znanstveniki leta ln leta trudili, da tl kri izgubila eno Izmed tistih naj v&Žnejčih nalog, ki Jih po mojem to gotovo tudi po vašem mnenju ima: dh se strdi, čim je to potrebno. Povedati vam hočem, kako so znanstveniki v tem svojem stremljenju končno uspeli s pomočjo veterinarjev ln nekaj Bto ton — sladke detelje.
Zgodba se torej začenja pri deteti. Pred približno trldesetitol leti so cenili kmetje v Ameriki to majhno rastlino prav tako visoko kot rogra ali zlatico. Nekoč pa so nekateri bi gtiejšt kmetje opazili, da ima njihova živina na paši prav rada to deteljo ln so jo začeli gojiti na poljih za zimsko krmo. Bila je poceni, uspevala Je dobro, živina jci Je rada jedla; videti je bilo, da ima vse lastnosti, kt Jih mora Imeti dobra žl-vlhska krma. Vsi kmetje v sever nlh živinorejskih predelih Združenih držav so Jo začeli gojiti.
Toda potem so se začele dogajati stvari, ki so obrnile njihovo po-
Izvirnost In uspeh
ameriškega gledališča
Z razmahom filma so poslale predstave manj priljubljene In so tudi spremenile svoje prejšnje lite bleska
In sijaja ter so temeljile bolj na duhovnosti in nežnosti
Na 20 km dolgi Broadwayski ulici, ki seče New York, je okraj ki je pred vojno ves žarel v lutkah. %ivo središče ameriškega gledališča. V 15 skupinah hiš je 500 gledališč, nekatera novodobna, venna pa jih je zgrajenih po okusu prejšnjega stoletja, z rdečimi in pozlačenimi fotelji. Samo nekaj jih je ^velikih; večina jih ima 500 do 800 sedežev v parterju in eno ali dve galeriji. Kljub ogromnemu razvoju radia in filma je gle- i dal.išče obdržalo svojo priljublje-1 no,st. Poslednje še vedno pri- j vablja najslavnejša imena umet-niškega sveta. Broadway in ■ Hollywood sta v stani zvezi. I Nekateri izmed najslavnejših j igralcev nastopaju na odru in na I platnu in mnogi filmi so prevzeli j vsebino dram, ki so imele uspeh! v Broadwayu.
V zadnjih letih si je Holly-wood kupil pravico za filmanje 35 dramskih del. Prvi ameriški gledališki igralci so se pojavili ob začetku tega stoletja. Clyde Fitch si je osvojil občinstvo v komadu *Beau Brummeht in z drugimi dramatičnimi deli. V tej dobi je začel svojo karijero tudi George M. Cohan, ki se je do svoje smrti udejstvoval v ameriškem domoljubnem gledališču. Eugen O’ Neill je pričel s svojo gledališko delavnostjo med prvo svetovno vojno. Najboljše delo pa je napisal v letih, ki so sledila prvi svetovni vojni. Bridka resničnost in tehnika njegovih dram so imeli na sodobnike velik vpliv. Glasbena | dela so dosegla le v letu 20 j vrhunec priljubljenosti » razkoš- j
nostjo opreme in lepih plesalk, katere sta zbrala znameniti Flo-renc Ziegfield in Carl Errol. Z razmahom filma so postale predstave manj priljubljene in so tudi spremenile svoje prejšnje lice bleska in sijaja ter so temeljile bolj na duhovnosti in nežnosti.
V istem času izgubljajo pomen tudi komične in satirične predstave, medtem ko je na ameriškem gledališkem polju zacvetela nova resnejša oblika v Maxwel Andersonovih delih, ki se poslužuje klasičnih oblik, da bi z njimi podal novodobne vzore in ideje. Thorton Wilder, ki je delal poskuse z novimi dramatskimi oblikami v *Our Town» (Naše mesto J in v delu *The Skin of our Teeth». (Samo za las), Robert E. Sher-wood, tolmač demokratičnih idealov v tldiofs Delight» — (Idiotov veselje) in v «.Ale Lincoln in Illinois, (Abraham Lincoln v Illinoisu), WilUam Sa-royan, katerega drame, četudi so jih tu pa tam ocenili, da niso dovolj močne, so kljub temu polne vneme in čustva. Clifford Odets, največji izmed dramaskih avtorjev, ki črpajo svoja dela iz življenja delavca in Lillian Hell-man s svojima dramama *Watch on the Rhine» — (Straža na Renu) in «The little Foxes» — (Majhne lisice), vsi ti so zelo obogateli današnje ameriško gledališče. Najbolj priljubljena je komedija Clarence Daya zLife uiith Fathers — (Življenje z očetom), katero je izdelal na podlagi enako imenovanega romana. Na Broadwajskem odru
uprizarjajo to komedijo že šest let. Občinstvo se je v tej kot tudi že v prejšnji vojni naveličalo realističnih uprizoritev in ceni bolj spomine na preteklost.
Razen «Life with Father», ki nam prikazuje posrečeno življenje v New Yorku v začetku stoletja, je imalo velik uspeh tudi delo Johna Van Drutena «/ re-member mama» — (Spominjam se matere).
Med najnovejšimi deli, ki so dosegla velik uspeh v Broad-wayu, so «Jahobovoski and the Colonch — (Jakobovski in polkovnik), drama Franca Werf ela in S. N. Behrmana, ki se bavi s tragičnim množičnim preseljevanjem v Evropi po vojni. «A Bell for Adano* — (Zvonec za Ada-no), izvleček.in Herseyevega romana, nam prikazuje zavezniškega častnika, ki skuša zatreti fašistična zla v nekem majhnem sicilijanskem mestecu. Potem, so še dela Maxwell Andersona VfTie Eve of St. Mark» — (Jutranjica sv. Marka), govori o obrambi Bataana in delo Steinbecka <The Moon is Dowm (Luna je zašla). Vsebina enako imenovanega romana, ki nam prikazuje nemško okupacijo na Norveškam.
Toda današnja gledališka ustvarjanja niso prežeta samo s tragičnimi motivi, katere je ustvarila sedanja vojna. V prejšnji zimi je imela velik uspeh drama John Van Druten-a iVoi-ce of the TurtleA (Glas želve) — ljubezenska komedija, medtem ko «Anna Lucasta» od Phi-lipa Jordana, ki so jo izvajali črnici v Broaduiayu, predstavlja tragedijo žena v današnji družbi.
POLICIJSKI ZBOR
zavezniške vojaške uprave
Obveščamo javnost, da ) je Zavezniška vojaška uprava sklenila, da bodo tisti člani tGuardie Mu-nicipali», ki so bili spre-'i jeti v Policijski zbor Zavezniške vojaške upra-' ve s prvim julijem 19)5. ponovno prevzeli naloge, ki so jih začasno imeli kot člani «Guardia Mu-nicipali».
Policijski zbor Zavezniške vojaške uprave bo nosil posebne uniforme, vendar pa ima zaenkrat vsaka gori navedena oseba pravico, da nosi pri izvrševanju svojih dolžnosti svojo prejšno uniformo, dokler ne prispejo posebne uniforme. Poleg tega bo vsaka oseba nosila na levi roki sledečim napisom, in od-nad komolcem trak s govarjajočo številko: CIVIL POLICE Authorized by Allied Military Govt. skupno z uradnim žigom Zavesniške vojaške uprave.
Trst, 30. junija 19)5. NELSON W. MONFORT Polkovnik, ZDA višji oficir za civilne zadeve.
Na lahkotnem polju burk in operet so znana imena George S. Kaufmana, Moss Harta, Edna Ferberja in Clare Boothe Luce-ve. Med najnovejšimi operetami je posebno znamenita zCarmen Jones» — črnska izdaja Bizeto-ve Carmen. sSong of Norway»
—	(Spev Norveške) ki temelji na Griegovem življenju in njegovi glasbi in <nBloomer Girl»
—	(Deklica v hlačah), karika-turistična uprizoritev borbe žena za osamosvojitev v začetku stoletja.
Nova obsodba
pred vojaškim sodiščem Z. 1 (J.
Prva današnja razprava pri splošnem vojaškem sodišču se je vršila proti Vincencu Cortazzo, iz Trsta, vla Valentini, štev. 21 zaradi nedovoljene posesti predmetov vojaškega izvora — sedem zavoj:kov ameriških cigaret v skupnem1 številu 140
Angleški stražnik je izpovedal, da je ustavil obtoženca, na ulici, ko je nesel pod roko zavoj vojaških cigaret. Cortazzo je izjavil, da mu je cigarete dal nek! vojak.
Pri razpravi je obtoženec rekel, da ga stražnik ni dobro razumel, deš da Je rekel, da mu je cigarete dala reka civilna oseba, ne pa vojak.
Predsednik sodišča je rekel, da je pripravljen verjeti, da je obtoženi kupil cigarete v majhni množini, ker je bila takšna količina pri njem najdena.
Zavezniška vojaška uprava je odločila, da nakup teh cigaret ni bil nezakonit. Ne bilo bi pravično kaznovati prebivalce, če kupujejo cigarete od vojakov. Zaradi tega je bil Cortazzo oproščen in so mu olle ci garete vrnjene.
Ruggoro Del Negro Je bil obsojen na tri mesece zapora zaradi ogrožanja javnega miru ta reda na področju Zavezniške vojaške uprave.
Pri razpravi je bilo ugotovljeno, da je bil Del Negro aretiran pri a po pa du z neko osebo pri politični de-monatraoiji na trgu Unita v Trstu. Nekaj oseb je skušalo nahujskati množico, da se upre angleški vojaški policiji, ki jo je hotela razgnati.
Priča, katero je predlagala ob ramba obtoženega Del Negro-ja, je Izpovedala, da je spremljala obtoženca v neko knjigarno v ollžlnl trga UnltA, kjer je hotel kupiti knjige. Po izvršenem nakupu sta opazovala demonstracijo. Pri tem je bil Del Negro napadeh to se je branil.
Zagovornik obtoženega Del Negra je podčrtal, da njegov klijent ni bil
udeležen pri demonstraciji jn se ne poskušal izogniti -'aretaciji. f
Predsednik sodišča je ugotovil, da je razprava dokazala, da se je Del Negro pretepal, kar predstavlja ogrožanje javnega miru in reda. Ko je predsednik sodišča izrekel gori načedeno kazen, je izjavil, da kazen začne teči od trenotlra aretacije.
Ivan Kolcovič, stanujoč v Via Gat-teri, št. 10 v Trstu, je bil obtožen ogrožanja javnega miru in reda, ker je napadel Sergija Mraka z nožem
Predsednik sodišča je odredil, da se predmet preda rednemu sodišču, kadar bo to ustanovljeno, ker gre zn zadevo med civilnimi osebami.
Spošno sodišče Zavezniške vojaške uprave je včeraj predalo višjem sodišču šest oseb, ki so obtožene nedovoljene posesti strelnega orožja.
Javni tožilec kapetan angleške Vojske H. Hanbury je navedel, da sta bila dva izmed obtožencev mutirana v hiši, iz katere sta hotela odnesti pohištvo. Gre za Ubalda Križmana, Via Bartolomeo Blaso-letto, 20, to Dušana Pirmana, Via Montello, 17, oba iz Trsta. Angleška vojaška policija ijh je pozvala da se odstranita iz hiše, toda oba sta se temu uprla. Policija je morala. uporabiti silo, pri čemer jo ugotovila, da sta oba nosila revolverje, Zavezniški razglas, ki jc prepovedal posest orožja, je bil objav1-ljen šest dni pred navedenim dogod’ kom.
Križmanov ln Pirmanov zagovornik je rekel, da sta oba obtoženca bila člana Narodne zaščite Ir nista skušala zakriti, da posedujeta strelno orožje.
Predsednik sodišča poročnik a-meriške vojske Marshall A. Miller je odločil, da se obtožba proti obtožencema preda višjem sodišču. Isto se je zgodilo tudi v primeru štirih drugih obtožencev.
Radijski prispevek k zmagi
■londonsko B.B.C.
oddaja posebna poročila«
Kolikokrat »mo »e usedli k radiu, da bi našli oddajno postajo, ki je vzpodbujala vsa naša srca: londonska B.B.C. Molče, brez besed, plodno in za dvojno zaprtimi vrati smo sedeli ob radiu, napeto gledali na uro, da ne bi zamudili «senzacionalnih» vesti. Končno »e je oglasila težko pričakovana postaja in sa tem razločni glas govornika'- «Oddajamo izredna poročila». Nerazumljivi »o nam bili stavki cjabolka so zrela*, ^golob je sedel na streho» »prišla je p'omlad, i. t. d., toda vedeli smo, da je vrhovno poveljstvo zavezniške vojske v Sredozemlju dajalo povelja junaškim rodoljubom, ki so hodili po gorah in gozdovih. Po izjavi l. M. v «Lom-bardskem listu» so dospela v gore do poveljstev pnm zagonetna poročila, kat nosilci tajnih vesti v januarju .im.
Treba je bilo organizirati vsake vrste preskrbo, poročati taktičnim zavezniškim poveljstvom, o sovražnikovih položajih, o-značevati premikanje čet in sprejemati povelja za nadaljevanje boja. Toda skupine niso imele oddajnih aparatov, ki jih sicer, ne bi bilo težko najti. Zvezo e zavezniki so dobivali le s sprejemnimi aparati. Dospel je končno pooblaščenec po dolgem tavanju po gorah mimo sovražni-koltih straž. Njegov prihod je bil najavljen s posebnim poročilom, ki ga je nekaj tednov poprej oddal radio, kor je pomagalo gostu, da ga niso prijeli kot vohuna.
Kapetan Ligobbi Se je javil poveljniku Mosoatelliju, fci je deloval v Ossolanu. Imeli so ga za vohunma in so ga nmeravali
ustreliti. Tedaj je poveljniku
predlagal, naj se prepriča o nasprotnem s pomočjo posebnega poročila londonskega radija. zZmisli si stavek*, je dejal Mo-
scatelli kapetanu», poslal ga bom s tvojim imenom naprej. Oe ga bo londonski radio ponovil, tedaj si poštenjak».
Ligobbi je nestrpno dejal: tCevlji so mi tesnis. V resnici je skočil s padobranom iz letala v severni Italiji, toda na poti je izgubil v nekem hudourniku svoje čevlje. Neki republikanec mn je preskrbel drug par čevljev, ki so mn bili premajhni. Cez dva dni je londonski radio potnM, uda so čevlji tesni» in Ligobbi je bil rešen.
Kako so nastala poročila f Poveljniki so se sestajali z boret skupine sFranchi* v neki koči, kjer so se pogajali o bodočih dejanjih. Bden izmed njih je raztreseno dejal: *8vetilka se kadi», tak o je nastalo tajno poročilo. Nekdo drugi, ki je bil sentimentalne jši od ostalih je vzkliknil: <tPHšla je pomlad».
Težavne so bile dobave z letali. Za to so potrebovali dve tajni poročili: eno negatiimo in drugo pozitivno. London je ponavljal prvo, kar je pomenilo, da je bil predlog rodoljubov sprejet. Nestrpno so pričakovali naslednje poro<Hlo: ko je dospelo, so vedeli, da se bo dobava z letalom izvršila še tisto noč,
Tako so možje nove Bvrope tned tisoči zased in tisoči nevarnosti pripravljali osvoboditev svojih domovin, medtem ko so junaške zavezniške armade s svojimi zmagami uničevale sovražnika.
Ameriške čete so v velikem številu vreJe na obalo Okinave, otoka vi skupini Riuklu. 2e 25. aprila so zasedle tri četrtine otoka in obvladale najvažnejše predele. Japonci so se takrat držali samo je im t km ši roki fronti nia južnem delu otoka severno od mesta JV n ha.
Odkritje novega zaklada
pri Solnogradu
Sol n ograd, 30. junija Vojaki III. ameriške divizije so našli pod hlčo bivšega župana v Bad Gasteinu ter pod sosedno hišo veliko količino zlata, ki odgovarja vsoti 7 milijonov funtov. Med najdenim bogastvom je tudi znatna količina angleške, amerlčkfe to Italijanske valute ter zlat denar. Del zaklada se nahaja v vrečah, ki nostjo pe cate nemške delegacije v Bernu. Drugi del je naslovljen na Ribbentropa ln na razne druge odličnike nacistične stranke.
IZVEDB ANI PREVAJALCI
«2 italijanščine v slovenščino (znanje nemščine ali angleščine priporočljivo) naj se javijo zaradi namestitve prt uradu P. W. B. v Trstu, Via Mazzini, štev. 30. Prijave med 9 in 11 uro dopoldne.
Položaj v Grčiji
London, 30. junija Grška agencija Maritpress sporoča, da so privrženci HAM a, levičarsko usmerjene grupe v Grčiji, poslali brzojavke Churohillu, Trumanu to Stalinu ter zahtevali imenovanje mednarodne komisije, ki bi proučevala notranji politični po-lažaj v Grčiji. Povdarill so, da se t.o sedaj grška vlada nt držala pogojev, ki »e nahajajo v dogovoru, ki je bil podpisan pred 4 meseci v Varlkizl.
...In v Siriji
Pariz, 30. junija
Radio Pari« javlja, da se je francoski predstavnik pri sirijski vladi Izselil lz svojega uradnega bivališča v Damasku, v Beyruth. Francosko predstavništvo v Siriji »e nahaja v rokah enega samega uradnika, ki obavlja samo oskrbnlška dela,
Proces
Petaina odložen
Pariz, 30. junija United Press danes javlja, da je bil proces proti maršalu Petainu preložen na nedoločen čas zaradi bolezni državnega tožilca Morney-s ih sodnika Monpibausa.
Najmočnejše uničevalno sredstvo
10 tonska bomba «Vulkan», ki črta otoke iz zemljevida
Za ččasa letalske vojne proti Veliki Britaniji so nacisti uporabljali
večinoma bombe od ISO do 300 kg., le tu pa tam so odmetavali kakršno bombo v teži približno tisoč kg. Ko je za RAF dospsl trenotek, ko je imel povrniti vse, kar so britanska mesta sprejela od neusmiljenih nemških letalcev, sovzbujal« z tonske bombe začudenje nacistov. Potem je bila Izdelana bomba, ki je težila 3.500 kg. to junija leta 1944 pet to pol tonska tako imenovana »potresna bomba*.
Ogromni učinki
V zadnjih mesecih vojne je mogel Reich spozhati prednosti 10 tonskg bombo, glasovite »bombe-vulcan*, ki Je visoka približno 7.70 metrov s premerom kt znaša okrog 1 metra.
Samo ene vrste letalo je zmožno prevažati to orjaško bombo, katera vsebuje približno 6.800 kil, naj-učinkovitej.škega razstreliva, to je v ta namen zgrajeni britanski Lan-oaster.
»Bomba -vulcano* je najučinkovitejše orožje današnje vojne. Ima uničevalno silo približno 5 «Thor»„ to so nemški orjaški topovi to nad-kriljuje 10 krat V-2, o katerem se je toliko razpravljajo.
Pri poskuših so Britanci natovorili bombo na letalo Lancaster to jo potem odvrgli v odaljenosti 1 kilometra od opazovalcev. Pri eks. približno 10 ton zemlje. Eksplo-ploziji se Je dvignilo visoko v zrak zija je premaknila «več tboč tor.» zemlje.
Drugo «bombo-vulcano» so odvrgli na majhen granitni otok nedaleč od britanske obale. Otok
je popolnoma izginil to oblasti ki vrsrjn otmino r.-srazorrro sra*DO, so dobile nalog črtati omenjeni otok lz zemljevidov.
Iz razumljivih vojaških razlogov ni bila objavljena količina premaknjene zemlje in površila izginu-
ga otoka.
Dva vzroka sta, ki priporočata Izdelavo teh orjaških bomb, ki pa po drugi strani ne morejo biti po-gostoma uporabljene, ker je samo tip letala «Lancaster» v stanju jih prevešati.
Predvsem pa morejo biti izvest-ni vilijl bolj učinkovito uničeni z teh bomb kakor z večjim številom manjših četudi Imajo skupno i-sto količino razstreliva.
„Končna brzina“
Prvič Je bila uporabljena bomba pri napadu na viadukt pri Bickfelden, katerega je popolnoma porušila.
Drugi vzrok pa je, da Ima bomba večjo probojno moč, kar razen večje teža je treba upoštevati silo udarca. Iz Istega razloga imajo tudi topovski izstrelki večjo bralno, večjo probojno moč kakor navadne bombe.
Bombe imajo »končno bralno* kar pomeni, da je brzlna povzročena po privlsačnosti zemlje, omejena radi večjega odpora zraka. »Končna hitrost* 200 kilske bombe znaša približno 270 metrov na sekundo: hitrost, ki jo potem ohrani do. pdoa.
zornost daleč proč od vprašanja krme. Pri živini so izbruhnile nove bolezni. Neka čudna bolezen Je na padala skoraj vedno najboljše in najbolj zdrave krave v hlevih. Fod kožo so nastajale velike otekline, ki so dosegle sem in tja velikost človeške glave, ali p« bile celo še večje. Ako so tako oteklino prebodli, so ugotovili, ds Je polna krvi. Govedo je moralo poginiti. Veterinarji niso ničesar razumeli. Ako sc poginulo žival raztelesili, so ugo tovlli znake velikega krvavenja po vsej notranjosti telesa, toda nobenih drugih znakov kake bolezni ni bilo najti.
Nato je nenadoma nastalo novo vprašanje, ki bi ga morali rešiti. Govedu, ki je bilo preveč divje, so morali pogost oma odbiti rogove; mlade bike so morali skopiti. To so bila sorazmerno lahka opravila, k> niso prej nikdar povzročala težav. Sedaj pa so začele živali zelo krvaveti na ranjenih mestih. Krvavenja niso mogli ustaviti, tako da je vsa živina poginila. Krave so Izkrvavele, ko so povrgle. Navzlic pregledom žive živine in poginulih živali niso mogli rediti tega čudne ga krvavenja. Edina stvar, katero
je mogel vsakdo videti s prostim očesom, je bila, da se kri Iz neznanega vzroka ni več strjevala.
Nekaj je bilo treba ukreniti. Ve-terlnaijl v Združenih državah in celo v Kanadi so šil na delo, da bi pojasnili skrivnostni pojav. Skoraj Istočasno sta opazila — leta 1921 — di. Schofleld v Kanadi In dr. Ro-derlfek v Severni Dakoll Zanimivo dejstvo, da so vso živino, pri kateri Je nastalo to čudno krvavenje, krmili s sladko deteljo, s tč novo izvrstno krmo, ki so jo odkrili kmetje na travnikih ne severu Združenih držav.
Preučevali so to lepo majhno rastlino z njenimi rdečkastimi ln belimi ovetovi, v katerih So upali najti strup, ki bi pojasnil to bolezen. Mislili so tudi, da je vzrok v pomanjkanju kake snovi, mogoče kakega važnega vitamina. Nekaj časa so bili prepričani, da mora biti vzrok kak mlkro-organizem, ker so sčasoma ugotovili, da se javlja bolezen le pri živini, katero so krmili s pokvarjeno deteljo. Toda na detelji n so mogli najti nobenega posebnega mikroorganizma, brez ozira na to, da je bila se tako pokvarjena in plesniva. Zdelo st je, da ne preosta-
ja ijrugega kot preprečiti, da bi živina Jedla pokvarjeno deteljo in popolnoma opustiti gojitev te drugače zelo koristite živinske krme.
Toda kar tako ni bilo mogoče pozabiti, da je V stvari nekaj skrivnostnega, kar bi bilo vredno truda, ki bi bil potreben za pojasnitev te uganke. Kmetje bi bili že pozabili, toda dr, Schofleld in dr. Roderick nista mogla. Počasi, »o s« zaceli zanimati za to vprašanj« tudi drn.gl strokovnjaki, Po petnajstih letih poizkusov, zmot to počasnega zbiranja podatkov, je dr. Link član poizkusne poljedelske postaje v VVlscon-stnu, odkril, da Jft snov, ki povzroča krvavenje pri govedu, neke vrste kumarin.
Kumartnr Je ena izmed mnogih organi.«kih snovi, ki sestavljajo zelo pestro kemično zgradbo detelje. Toda to nt bil prav za prav noben navaden kumarin, katerega poznamo šestdeset ali celo več vrst. To je bila snov prav posebne vrste, ki nastane samo v prisotnosti plesrfi 1« pmesl kumarina, kisika to vodika ter majhnega dodatka metllena. Njeno ime jc predolgo ln prezapleteno, da bi se moglo udomačiti v
običajnem- življenju, zato »o jo poimenovali dlkumarin.
Ne vem, ali je bil čr, Link preveč zaverovan v žlvlhorejo, ali pa Je pozabil, da bi mogel odkriti tudi nekaj, kar bi koristilo človeku. Toda vem, da je učasu, ko Je delal poizkuse samo z deteljo in govejo živino, druga skupina znanstvenikov — kak nesrečen slučaj — delala težav, ne in truda polne poizkusa, da bi iznašla kako snov, ki bi mogla podaljšati dobo, ki je potrebna zš strjevanje krvi, od običajnih petih minut na vsaj eno uro.
To ni bilo le brezpomembno zapravljanje časa za rešitev kakega zgolj teoretičnega vprašanja. V nekaterih primerih si naravnost žell-t,\ da bi se kri hitro strjevala. Kadar se pri britju prežete ali pa krvavite lz nosa, Želite, da bi kri etm-prej ustavili, kar pa morete doseči 1,- tako, da se kri sama hitro strdi pri dotiku z zrakom. Toda so že drugi primeri, ko nasprotno želite, da bi se kri ne »trdila.
Kadar koli st prerežete ali ranite žilo, pogostoma tudi, če se žila vname, se vam jeri strdi na poskodova-nepj mestu. Ta pojav Imenujemo tfombus; često Jc zelo potreben, da
prepreči smrt zaradi izkrvavitve. Ako pa je količina strjene krvi prevelika, se lahko zgodi, da se košček strjene krvi — zdravniki mu rečejo embolus, pojavu, oziroma bolezni, ki zaradi tega nastane, pa pravijo embolija — odtrga in odplava po krvnem obtoku dalje. Dovodne žile — vene — preooj prostorne. Ako nastane v njih kak embolus, je zelo verjetno, da bo tsko dolgo prosto plaval po krvi, dokler rre bo prišel Skozi »roe v pljučne krvne žillcBj Te pr so zelo ozke. ih se bo embolus s njih končno ustavil ln zamašil dotok krvi v velik del pljuč, To bi povzročilo vsakomur velike neprijetnosti.
Strdltev krvi lahko nastane tudi / odvodnih žilah v itogah. V takem primeru je potrebno dolgotrajno Zdravljenje v postelji. Kri sama pa kroži mnogo bolj počasi v dovodnih kot v odvodnih žilah, prav tsko kroži počasneje v nogah kot v ostalih delih telesa, ki so bližji »rcu. Ako pa kroži kri preveč počasi, lahko prid« do vnetja v dovodnih žilah ter se lahko začne kri n« vnetih mestih strjevati. To bolezen Imenujejo zdravniki trnmboflebltls. Noge vam otečejo in čutile v njih bo-
DIREKTOR:
Por. ALFRED L. GR.IGI3 Sef Tiska Glavni Urednik: VITTORIO ZANABONI
lečlne in kar je še mnogo hujše, v nevarnosti »te, da so majhen košček strjene krvi odtrga ln odplava na kratko potovanje po krvnem obtoku; to potovanje Verjetno konca v vaših pljučih.
Skoraj popolnoma nemogoče je odstraniti embolus iz vaših pljuč z operacijo. Edino kar vam preostane, Je vdihavanje kisika to upanje, da bo etobolus pravočasno oksidiral, kar pa se lahko zgodi, ali pa tudi ne. Toda če bi vam mogel dati sdravnlk kako sredstvo, ki bi preprečilo, da bi se kri preveč hitro ne strjevala, bi bila nevarnost, da dobite embolijo, nrnpgo manjša, To sredstvo je — hoparln. Novo zdravilo so preizkušali ln navzlic nekaterim nedostatkom je dobro delovalo.
Seveda lahko nastane trombus tudi v odvodni žili, če boluje oseba na poapnjenju Žil, ali naravnost v tkivu srca, če Ima neke vrste srenih bolezni. Ako se v tem primeru odtrga košček strjene krvi, se bo prebijal skozi odvodne žile, dokler ne bo pričel na kako preozko mesto, kjer bo obtičal.

(Konec prihodnič)