Cenovna problematika proizvodnje mleka Stališče do delegatske pobude skupine delegatov iz občine Ljubljana Vič-Rudnik za zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR Slovenije v zve/.i z reševanjem problematike proizvodnje mleka V dclcgalski pobudi so izpostavljcna vprašanja. ki sc nanašajo na razrcšcvanjc problcmatikc: - pokrilja izpada dohodka proizvajalccv mlcka. za prvih šcst mescccv; - zagotavljanja pogojev za uvcljavljanje načel trž-ncga gospodarjcnja pri prireji mlcka. s čemcr bi omogočili izenadtev slandarda rcjccv z rcpubliškim povprečjcm in stabilnc razvojnc pogojc y tcj dojav-nosti; - prcnosa ccn mlcka in mlcčnih izdclkov v pri-stojnost rcpublikc. oziroma čelrllctnc korckcijc cen na osnovi kalkulacijc pristojnc strokovne inštitucijc: - pokrivanjc razlik mcd dejanskimi in malopro-dajnimi ccnami za nckatcrc osnovnc proi/vodc mlcč-nc prcdelavc (rcšilcv naj bi bila podobna koi pri kruhu in naj bi sc pokrivala iz drugih virov ali rczcrvncga sklada. ki ga jc mogočc tormirati iz pri-spevkov pri uvozu mlcka v prahu in mlcčnih iz-dclkov); - funkcije prcmij za mlcko. ki morajo ponovno pridobili funkcijo razvoja. ne pa kompcnzacijc. kol sc to dogaja v zadnjcm času in - da jc potrebno obravnavati »družbcno« in »za-družno« mlcko pod enakimi pogoji. večjo dru/.beno rcžijo. ki jo plačujc družbcni scklor pa pokrivati iz drugih virov ali z odpisom prispcvkov iz dohodka. V delegatskem vprašanju pa dclcgati zahtevajo. da se: - cene mleku in mlcčnim izdclkom oblikujcjo prosto na osnovi dcjanskih stroškov z akumulacijo. ki je priznana v družbcni rcprodukciji ostalcmu go-spodarstvu: — zaradi sedanjega kritičncga stanja takoj pridobi družbcna srcdstva. ki bodo nadomestila izpadli do-hodek zaradi zadrževanja' ccn siccr bo prišlo do zmanjšanja prircjc mlcka. kar bo imclo dolgoročnc poslcdicc in — ugotovi odgovornost za scdanjc nevzdržno sta-njc in za poslcdicc (matcrialnc in poliličnc). čc se pravočasno nc razreši vprašanja ccn v mlcčni rcpro-vcrigi. Do navedene delegatske p»bude in vprašanja je IS Skupščine SK Slovenije zavzel naslednjc stališče: lzvršni svct Skupščinc SR Slovenijc jc v lelošnjcm Ictu žc dvakrat obravnaval pcrečt) cktmoniski) pro-blcmatiko v živinorcji in v času nastajanju dclegalskc pobudc žc razrcši! nckatcrc problcmc. ki jih na\ajajo dclcgati. Dnc 25. 6. 1987 je ob preglcdu izvedcnih ukrcpov za izboljšanje ckonomskcga stanja v živino-rcji v letošnjem lctu ugotovil. da sc Ic-ti prcpočasi uresničujcjo oziroma sc v ccloti nc izvajajo in da st1 vckonomski položaj govcdorcjc šc nadaljc poslabšuje. Ncugodni trcndi so bili prisotni prcdvscm v prircji mleka, zato jc sklcnil. da bo dodainc ukrcpc in aklivnosti usmeril predvsem za izboljšanjc ckonom-skega položaja proizvajalcev mlcka. Le-Ii so imcli ob pollctju. kljub nekatcrim sprcjctim ukrcpom 4.i>25 mio din nepokrite razlikc v slroških pri prireji mlcka. Z namcnom. da bi kmetijske OZD zmanjšalc stro-škc prircjc mlcka in mesa jim jc Izvršni svcl Skupšči-nc SR Slovonijc prcdlagal. da pospcšcno iz\ajajo sanaciju prircjc mlcka in mcsa z uvajanjcm sodobnih tchnoloških postopko\. organizacijc dcla. izboljšcva-njcm kvalilclc pridclavc krmc in optimaliziranjcm proizvodncga proccsa znt)traj cclt>tnc rcprodukcijskc povezanosli. Prircja mleka jc osnova za govodofcjsko proizvod-njo. ki jc prcvladujoča panoga v Slovcniji in ki hkrati dajc prctcžni dcl dohodka zascbncmu kmctijstvu. zato jc Izvršni svet sprcjcl nckalcrc dodatnc ukrcpc za ohranitcv plcmcnskc črcdc krav in za nadomesti-tev naslalc raztikc mcd naraščajočimi stroski prircjc in odkupnimi cenami mleka \ prvi polovici lcta. Rcpubliškemu in občinskim samoupravnim skladom oziroma sanioupravnim inlcrcsnim skupnostim za pospcševanjc pridclavc hranc in zagotavljanje osnov-nc prcskrbc lor udeležencem reprodukcijske cclolc mlcčnc proizvodnjc pa jc prcdlagal. da vsa arzpolož-ljiva srcdslva prcdnostno usmcrijo za razrcšcvanjc tcžkcga ekonomskcga položaja. v kalerem so sc znašli tržni proizvajalci mleka. Na lcj podlagi so za obdobjc od 1. januarja .do 31. junila lotošnjcga tcta dobili rejci za oddano neoporcčno nilckn 17 din/l oziroma skupno okoli 3 mlr din. od tcga dvc milijardi iz rcpubliških sredslev in eno milijardo iz občinskih. Polcg tcga je Samoupravni sklad za intervcncije v kmetijslvu in porabi hranc v SR Slovcniji povečal premijo za mleko od 1. julija daljc za 70%. tako da znaša scdaj 8.50 din/1 mlcka v ravninskein in 22.10 din/1 v hribovilem območju. Nadaljc jc Izvršni svcl Skupščine SR Sloveniji povečal prcmijo za mlcko od 1. julija dalje za 70%. tako da znaša sedaj 8.50 din/1 mleka v vršni svet Skupščinc SR Slovcniie prcdlagal. da udelcženci rcprodukcijskc cclotc mlcčnc proiz-vodnje zagolovc 1 mlrd din za prvo pollctjc 1987. vendar so se zaradi neugodncga ckonomskega polo-žaj znotraj reproceloic dogovorili. da za mesec sep-tember zagotovc rcjccm iz svojih srcdstcv dodalno 40 din/1 oddancga mleka. s čimcr jc zagotovljeno prcdčasno obračunavanjc oddanih količin mlcka po zaščilnih cenah. ki stopijo v veijavo 30. 9. 1987. Z navedenimi ukrepi smo v Sloveniji začasno zau-slavili naraščanje razlik med slroški prireje in odkup-nimi ccnami in povprcčno produktivnim proizvajal-cem skoraj v celoti nadomcstili naslalo razliko ter s Jem preprečill večje zmanjšcvanjc osnovnc čredc krav. S skupno osnovo — oddanimi količinami nc-oporečncga mlcka - za intcrveniranje smo iudi izc- načili pogoje za pridobivanjc srcdstcv mcd družheni-mi gospodarstvi in zascbnimi rejci. Izvršni svet Skupščinc SR Slovenije je Zvcznemu izvršnemu svctu ponovno prcdlagal. da organizaci-jam združencga dcla zagotovi samostojno oblikova-nje cen v ccloti za svežc meso. mcsne in mlcčnc izdclkc ler hkrali začnc postopck za sprcmcmho zakona o sistemu družbcne kontrolc ccn. s katcio bi sc pristojnost za ukrcpanjc na področju cen mesa in tnlcka prcnesla iz fcderacijc* v rcpublike oziroma • pokrajinc. S sprcmcmbo pristojnosli za sprcjcmanjc ukrepov ncposrcdnc kontrole cen bi se povcčala odgovornosl republik in pokrajin za pospeševanje in povečevanje obsega proizvodnjc tcr za ncmotcno preskrbo trga s lcmi proizvodi. Koncc julija jc pri-slojnim zveznim upravnim organom tudi prcdlagal. da sc omogoči predčasna uporaba zašdtnih ccn za mlcko in živino. Prav lako jc Izvršni svcl predlagal Zvezncmu izvršnemu svetu. da se izenačijo stopnjc reeskonta za živino. meso in mlcko s stopnjami. ki veljajo za poljedelstvo in da sc uvrsti pridclava in zalogc lastne voluminozne krmc v selektivno krcditi-ranjc. Pri tem lzvršni svet Skupščine SR Slovcnije ugotavlja. da Zvczni izvršni svel pri izvajanju tckočc polilikc cen. njegovih prcdlogov. razen pri cenah perutninskega mesa. dosedaj ni upoštcval. V skupščinski razpravi jc osnutck družbenega do-govora ko uresničcvanju slrategijc razvoja agroindu-strijskc proizvodnje do lela 2000 s kalcrim naj bi oprcdcliii skupna izhodišča in enotnc ukrepc agrarnc politikc v Jugoslaviji in usmeritve za ukrcpc v posa-mcznih republikah in pokrajinah. V pogojih dclova-nja tržnih zakonitosti in realnih dcjavnikov gospo: darjenja ler ob sprejelih razvojnih ciljih naj bi kmetij-stvu z ukrcpi predvidenimi z dogovorom priznali specifičnost njcgovega proizvodnega proccsa in ga na tej osnovi izcnačili z ostalimi gospodarskimi dcjav-nostmi. S predvidenimi ukrepi moramo zato zagolo-viti pogoje. s katerimi bomo to pomembno dejavnost v družbenoekonomskiem razvoju izcnačili z ostalimi gospodarskimi panogami. V scdanjih ncurcjenih raz-merah intervcncijska sredstva za pospcševanje kmc-tijske proizvodnjc izgubljajo svojo osnovno funkcijo, saj jc skoraj v celoti usmcrjajo za nadomeščanjc negativnih razlik mcd proizvodnimi in prodajnimi ccnami. Pospeševalno funkcijo lahko ta sredstva ohranijo Ic v urejenih razmerah v primarni delitvi. Pokrivanje razlik mcd dejanskimi in maloprodajni-mi ccnami pri mlcku ni mogočc rcševati na enak način kot pri kruhu. kjcr-se ncgativnc razlikc pokri- vajo v okviru delovnih organizacij. Prav tako pa scdaj veljavna zakonodaja ne omogoča preusmcrja-njc sredslev zbranih iz prispevkov pri uvozu določc-nih proizvodov za pokrivanjc navedcnih negativnih razlik. Zato sc bo Izvršni svet šc nadalje odločno zavzcmal za sprcmembo prislojnosli za sprejcmanje ukrepov neposredne kontrolc ccn mcsa in mlcka. kar bi omogočilo rcpublikam in pokrajinama lažjc razreševanje navedcnega problema. Hkrati pa Izvrš-ni svct predlaga. da dclcgacija Skupščine SR Sloveni-je v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ. pri opredcijcvanju ukrepov tckoče ekonomskc politikc ' uveljavlja prcdlogc Izvršnega sveta. še poscbno pa predlog za spremcmbo zakona o družbeni konlroli cen. \ ... . ' ¦ *•„ ••-> , ¦ i h •¦ ' -iiji: Izvršni svct Skupščine SR SkwenijfijtfjfRislu navc-dencga sprcjema dclogatsko pobudo skupinc dclcga-lov iz občine Ljubljana Vič-Rudnik m si bo prizade-val. da se navedena načela vgradi v ukrepc tekočc ckonomske politike in v družbcni dogovor o urcsni-čevanju stralcgije razvoja agroinduslrijske proizvod-nje do lela 2000. . ' Ljubljana. dne 10. 9. 1987