LJUBLJANSKI ČASNIK.
M
Hov i h S. Mtimorca
MSSO.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in pctik. Predplnčuje sc za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Arsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Pranumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
lratliie naznanila.
31. augusta 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CVIII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista v poljsko-nemškem, horvaško- in serbsko (ilirsko) nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Bil je 9. augusta 1850 v edino nemškem, potem 27. augusta 1850 v talijansko-nemš-kem, česko-nemškem in slovensko-nemškem dvojnem izdanju izdan iz razposlan.
Zapopade pod
Št. 324. Naredbo ministra pravosodja od 3. augusta 1850, veljavno za vse kronovine, v kterih ima kazenski pravdni red od 17. januarja 1850 moč, po kteri se v porazumlje-nju z ministrant notrajnih zadev glede naredbe listin za porotnike, kteri se potrebujejo pri sejah prisežnih sodb v letih 1850 in 1851, več izjemnih naredb vstanovi.
Dunaj 29. augusta 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
31. augusta 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXII. del občniga deržavniga zakonika, ki je 21. augusta 1850 v edino nemškem izdanju na svitlo prišel, v madjarsko-nemškem, horvaško- (ilirsko) nemškem in romansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod	.
Št. 329. Cesarski patent od 2. augusta 1850, po kterem se bo za Ogersko, Horvaško, Slavonsko z Primorskim, za serbsko vojvodino, temeški Banat, Sedmograško in vojaško mejo začasna postava čez davke pravdnih opravil, svedočb, pisem in vradnih opravil razglasila in 1. oktobra 1850 moč zadobila.
Dunaj 30. augusta 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
V	kamniškem kantonu se je razun že naznanjenih 32 srenj zopet od 21. do 30. augusta njih 25 vstanovilo. Zvoljeni so bili za predstojnike:
Na Mlakah Peter Gašper lin, posestnik na Mlakah za župana, za srenjska svetovavca pa Andrej B r e m š a k na Mlakah in Juri R a v-nikar iz Podboršta, posestnika.
V	š m ar c i Martin Mrak, posestnik v Šmar-ci za župana, Jovan Baraga, obertnik in Martin Jerman, posestnik v Šmarci za srejn-ska svetovavca.
VBistričici Luka Spruk, posestnik v Bistričici za župana, za srenjska svetovavca pa Lenard Dobovšek in Luka Valantič, posestnika v Bistričici.
V	Županjih Njivah Anton Valantič, posestnik v Županjih Njivah za župana, za srenjska svetovavca pa Jernej Kirn iz Županjih Njiv in Franc Prelusnik posestnika.
V Lukovici Jožef Pavlič, posestnik iz Lukovice za župana, za srenjska svetovavca pa Jovan Vervar in Matevž Zupančič iz Lukovice, posestnika,
V	Bafolčah Lovre Bresing, posestnik v Bafolčah za župana, za srenjska svetovavca pa Valentin Ser še iz Rafolč in Jernej Capuder iz Dupel, posestnika.
VKosesah Jovan Boznič, posestnik v Gradičah za župana, za srenjska svetovavca pa Valentin Grošel v Gradišah in^nton Capuder v Vidmu, posestnika.
V	Prevojah Peter Tabernik, posestnik v Prevojah za župana, za srenjska svetovavca pa Matevž Fine, posestnik v Prevojah, in Juri Katink, posestnik v Šent-Vidu.
V	Moravčah Jovan Cirer, posestnik v Moravčah za župana, za srenjska svetovavca pa Valentin Ravnikar, barvar in posestnik in Nace De tel a (Jurka), posestnik.
V	Dertii Anton Korošič, poseštnik v Oertii za župana, za srenjska svetovavca pa Jovan Malin in Valentin Žurbi, posestnika.
Na Hregu Tomaž A solin, posestnik v Šičali za župana, za srenjska svetovavca pa Jakop Vavpetič na Bregu in Jakop Andrej k a v Dolenjah, posestnika.
V	Suhadolu Anton Seršen, posestnik v Suhadolu za župana, za srenjska svotovavca pa Nace Kecel in Tomaž M aru v Suhadolu, posestnika.
V	Most ali Jožef Plevel, posestnik v Mostah za župana, za srenjska svetovavca pa Valentin Štercin v Žejali in Jožef Z al o kar v Mostah, posestnika.
V	Zalogu Luka Kos, posestnik v Zalogu za župana, za srenjska svetovavca pa Jovan S tem in Andrej Knee, posestnika v Zalogu.
V	Cemšeniku Martin Kramar, posestnik v Cemšeniku za župana, za srenjska svetovavca pa Franc Lavriri v Cemšeniku in Jovan Lebar v Brezjah, posestnika.
V	Trojanah Gregor K avšek, posestnik v Trojanah za župana, za srenjska svetovavcapa Matevž Iz 1 a kar iz Hrastnika in Gothard K o-žel v Podzidu, posestnika.
V	Šent-Ožbaltu Nace Pavlič, c.k.poštar in posestnik v Šent-Ožbaltu za župana, za srenjska svetovavea pa Jernej Pod bevšek v Bresovici in Jovan Pervinšek vPodmilju, posestnika.
V	Blagovici Jovan Lavrič, posestnik v Rusujah za župana, za srenjska svetovavca pa Jovan Capuder v Petelinku in Franc Flori ančič v Zgornji Loki, posestnika.
V	Krašnah Primož Rarlič, posestnik v Krašnah za župana, za srenjska svetovavca pa Jožef Kosma tin iz Korena in Juri Uran-kar v Krašnah, posestnika.
V	Dobu Anton Stare, posestnik v Dobu za župana, za srenjska svetovavca pa Franc Flis in Peregrin Kolar v Dobu, posestnika.
V	Podrečali Jovan Tomašič, posestnik v Viru za župana, za srenjska svetovavca pa Andrej Majhen v Podrečah in Tomaž Jereb v Količevein, posestnika.
Na Kertini Anton Prener, posestnik na Kerlini za župana, za srenjska svetovavcapa Juri Z ar ing in Andrej Bre čelni k na Kertini, posestnika.
V	Hrezovici Jožef Rogel, posestnik v Racah za župana, za srenjska svetovavca pa Jovan Gregor in v Brezovici in Jakob lt a h ne, iz Bač, posestnika.
V	Dolu Jovan Leve, posestnik v Dolu za župana, za srenjska svetovavca pa Jovan J e-rovšek v Beričevem in Gašper Igličar v Zaborštu, posestnika.
V	I liani Primož Sojer, posestnik v Ihani za župana; za srenjska svetovavca pa Valentin Orehek v Šent-Miklavžu in Jakop Bašca v Selu, posestnika.
C. kr. okrajno poglavarstvo v Kamniku 30. vel. serpana 1850.
Pavič s. r.
Politiške naznanila.
Enakopravnost deržavljanov.
Enakopravnost je dvojna, je enakopravnost narodov in enakopravnost deržavljanov. Dolgo ste se obedve zanemarile. Še le sedanji čas se je neobhodna potreba teh enakopravnost spoznala. Vender govorim tukej le od deržavljanske enakopravnosti. Deržavljani so sicer vsi pravi udje avstrijanskiga cesarstva, pa v ožejim smislu se zamorejo tako tudi le tisti imenovati, na ktere se deržava opera, od kterih ona prihodke, štibre in davke dobi, in ki ji prav za prav obstoj zagotove. To so kmetje, obertniki, kupci in vsi drug*, ki imajo al nepremakljivo posest al pa nauiest nje gotove denarje. Vsi ti stanovi dado vsako leto od svojiga premoženja toliko deržavi proč, kar ona v opravljanje svojih zadev potrebuje. To ni misliti, de bi zastonj dali. Za svoje davsine dobijo oni od deržave varstvo, potrebno pomoč in polajšanje pri svojih delih. Toliko bolj to enimu prav pride, kolikor veči je njegova premožnost, kolikor več mu noter nese, kolikor veči škoda bi se mu zgodila ko bi ob svojo posest, ob svoj penez prišel. Iz tega se vidi, de je premožni tudi več deržavi dati dolžan, kakor pa bolj revni in ubožni. Ta ima malo zgubiti in tedej deržavne pomoči malo potrebuje. Pri unim bi šli pa more biti tavženti rakam žvižgat, če bi mu deržava na roko ne šla. Toraj mora tudi po primeri veliko več dajati, naj bo že kmet j ki ima grunte, al pa kupec, ki ima sicer malo prostora in morebiti nič zemljiš, pa veliko dohodka in dobička od teržtva in kupčije.
Pa te davkine razmere smo v Avstriji do 1848 popolnama pogrešali. Napaka se je sicer spoznala, pa gospodam se ni prizadeve vredno zdelo, jo odpraviti. Kmet je dajal zlo veliko fronkov; kupec in oštir sta svoje privoljenja plačevala in nekoliko družili drobtinic; bogatin pa, ki je imel tavžente al pa clo miljone naložene, ki so mu nezmerne obresti nesli, clo nič in tako tudi vradniki nič, ki po veliko sto na leto prejmejo. Iz tega se vidi velika krivica poprejnih davkinih razmer. Kmet, kterimu zemlja gotovo nar manj memo druzih omenjenih stanov da, je nar več in do maliga vse plačeval. In vender je tudi unim stano-
vam deržava še toliko bolj potrebna, kolikor Iribili in Topolci so jim to pravico tudi proti
veči dohodke imajo. Kaj je kupec brez der-žave? kako se bo brez nje nebrojne nevarnosti obranil? — Čimu bogatin svoje obresti tak dober kup prejemal? ni mar deržava, ki tudi njegove denarje, njegove pravice, njegove tir janja zagotovi? in za vse to varstvo bi nič ne dajal? — To bi bila velika ocevidna krivica Le zastran vradnikov bi se komu čudno zdelo de deržava ki jim vender sama plačilo da, zopet od njih nekaj tega plačila nazaj tirja. Pa tudi to je po pravici. Deržavi slišijo prav za prav tudi zemljiša in prostori, kje prodajavnice stoje; deržavi slišijo prav za prav tudi de narji kupca in bogatina. Vender mora tak kmet, kakor bo tudi kupec in bogatin od te svoje lastine nek del deržavi dati mogel, ker bi ona drugač ne mogla obstati. S plačo, ki jo vradniki od deržave prejmejo, je ravno taka Prav ima tedej deržava, de tudi od njih nek del lastine, nekoliko davšine tirja.
Poglaven vzrok, de seje deržavljanska enako pravnost zanemarila, je bil ta, ker se je mislilo, de mora Avstrija kmetijo za svojo edino podlago imeti. Zatorej se je tudi nar bolj vse na kmeta nakladalo, z majhnim oziram na druge še bogatejši stanove. Pa zdej je to vodilo minulo. Davki se ne bodo več po meri zemlje in velikosti zemljiš računih', ampak po prihodkih, ki jih kdo na leto bodi si iz kmetije al iz družili delstev dobiva. Kmetu se bo lahko breme nekoliko zlajšalo, ker bodo zanaprej vsi stanovi k ohranjenju deržave pri pomogli, ker se je enakopravnost deržavlja nov vpeljala.	T.
Avstrijansko cesarstvo.
V Ljubljani 2. Kimovca. Nju c. k. visokosti, presvitla Gospoda nadvojvoda Ferdinand in Dragutin, brata Nj. Veličastva cesarja, sta danes zjutraj po četerti uri po železnici srečno prišla in v tukajšnim kolodvoru od deželniga poglavarja in deželniga vojaškiga poveljnika ponižno sprejeta bila. Po zaj trovanju ste se Nju c. k. visokosti ob '/4 na 6. ura na svojo pot v Terst naprej podala, de bi od ondi na barki v Atinje in Smirno po tovala.
Mengeš. 26. velk. Serp. Postave zastran lova so že davnej dane, pa še malokje vpeljane. Zakaj večidel niso bile kmetam znane; tudi je ta reč pri deželski gosposki pozabljena in založena ostala ker so se skor povsod vradniki premenili. Pri nas je šel sicer lov na dražbo za 20 goldinarjev. Pa tisti, ki ga je vzel, se je skesal in ni trohe plačal. De bi bilo to ravnanje moško, se ne more reči, naj bo najemec al kmet al gospod. Soseski se je s tem velika škoda zgodila. Pervič je 20 gold. zgubila in drugič so, ker se je uni zmer-dil, vsake verste vlačugarji, postopači in pertlikovci tako divjačino postrelili, de bi v naših gojzdeh težko več zajca zagledal. Novo izvoljeni župan je škodo dobro spoznal, ki ste je te dve okolišini napravile. Zatorej je razglasil, de ne sme pod ostro kaznijo nihče drugi streljati, kot ta, ki bo čez en teden lov za terdno in za gotov kup v najem vzel. V ravno tacih zadevah je lov tudi še na veliko druzih krajih. Dolžnost županov je tedej, to reč tako poravnati de bodo gošave kaj dobička županijam dale.
Velika potreba je, de bi tudi postave za ribštvo enkrat razglašene bile. Tu je ravno tisti nered, kot pri gojzdeh in kar je še sla-beje se temu neredu ne more v okom priti, ker še ta reč brez visi izločbe visi. Kmetje in grajšine si jo tedej prilastujejo in se zastran tega prepirajo. Tako so postavim Topolci ribštvo nekomu v najem dali. Ta gre res ribe lovit, pa zdaj pridejo grajski hlapci in mu jih s silo odvzamejo. Od zdaj zanaprej so ti
temu prepustili, de ne smejo nikjer na travnik stopiti in mervo teptati, ampak de naj po vodotoču hodijo, kjer se nikomur škoda ne dela. Ker je pa to nemogoče, so nove sper-tije vstale. — Ravno taka je povsod, samo de so drugod kmetje užugali. Ribe lovi, komur se ljubi. Ker se pa marsikteri sladko snedi to poljubi, bo kmalo tje prišlo, de bodo naše vode prazne rib.
Mengeš. 28. velk. Serp. Hvala Bogu dobili smo gorkiga, vlažniga dežja. V zad njih medlevcah so bile že naše njive in poljane Ajda je tak klaverno omahovala in padala de je človek od žalosti ni zamogel pogledati Toliko veči otožnost je to kmetu napravilo ker je ajda skorej njegov edini, zadnji up Pomladno žito je blizo žetve skoz in skoz dobro kazalo, pa jesenski sad je koj od konca malo obetal. Ako bi ne bila zdaj vlaga na ajdo prišja, bi se bila druga setev popolnama skazila in jesenski pridelk bi bil še veliko slabši od pridelka pšenice ali reži. Zakaj sadja je, če je prav kje kaj cvetelo, malo na drevju obviselo, in še to je vse piškavo in brez dobrigaokusa. Češpelj,ki so pri nas poglavno sadje, ni po dolini nič; le po hribih se jih sem tertje kaj vidi. Korun ne gnije sicer tako kakor druge leta; pa je sploh zlo drobin in ne sipčin, ne sladak. Clo proso , ki tako rado in dobro pri nas rodi, se je večidel spačilo in je majhno vstalo, ker ni bilo več tednov nič dežja. Pervo setev nam je moča, drugo pa suša skazila. Ta prikazen je v slabih letinah zlo navadna. Pade spomlad preveč dežja ga proti jeseni rado zmanjkuje.
Austrijanska. Ministerstvo kupčije je ukazalo , de so pisma srenjskih predstojnikov, ako med sabo ali pa deržavnim vradnikam v vrad-nih rečeh dopisujejo, poštnine proste, ako so poslatve z vradnim pečatain zaznamovane napisani ex olfo — v deržavnih zadevah.
* Znano je, de je baron Haynau ukazal, de se imajo vse osebe, ktere so Madjari med grozo vlado umorili, vradno naznaniti. Zavolj tega je „Reichsztg." 125 oseb naznanila, ki so življenje zgubili. Od tega „Slov. nov. pišejo, de nobena oseba na Slovaškem, ktere so Madjari pomorili, ni imenovana, akoravno je očitno, de je bilo samo v zahodnjem Slovaškem, v prešburški županii 15 oseb obeše nili in dve ustreljene, med temi en doveršen jogoslovec, dva doveršena modroslovca itd.
Češka. V Pragi so že mestne svetovavce volili.
Tuje dežele.
Bosna. Iz Bosne se piše 20. augusta v „Reichsztg.": Cesarski general konzul za Bosno je bil v Stari Gradiški z vso častjo med gromenjem topov in spremljanjem vsih častnikov gradiškanskiga polka z glasbo vred na barko peljan, de se je na uno stran Save peljal, kjer so ga poslanci Omer-pašata, Ab-dullah Aga in drugi sprejeli, med tem ko so Turki s topovi streljali, kar se je pervikrat v čast kristjana zgodilo. Popotovali so potem jahaje perve ure po vodi in blatu, de so se noge jezdicov močile. Potem so prišli na ravno cesto, ki je dobra in lepa. Vozovi Bos-nijakov imajo lesene osi in zlo visoke kolesa, de v blatu ne ostanejo; že od daleč se slišijo škripati in cviliti, ker jih nobeden ne namaže. Ne vidi se nikjer ne obdelaniga polja, ne vasi, ioniaj v 10 urah dve do štir revne bajte stoje, vse je tukaj divje in zapušeno, in za resnico, obžalovati je, de se ta dobra zemlja s toliko in tako dobro vodo, v tako slabem stanju znajde. Veliko polje pred Banjaluko je obdano z naravnim 4 sežnje visokim nasipam, na kterem smo vidili mnogo jezdicov. Oni so nam kmalo nasproti prišli. Bili so imenitniki iz Banjaluke,
vodja jim je bil lepi Mohamed beg, sin Mu-seliina, moj dober hišni prijatel, 24 Arnavtov je naprej jahalo, in kmalo smo zadeli na voj-šake, ki so pa z svojo neprijazno godbo naše ušesa žalili. Dali so nam hišo, ki bi bila za vojake, za nas pa ne ravno pripravna. Vse hiše v Banjaluki so zlo slabe, in kakor tam imenitnik živi, bi se v omikani Evropi, n. pr. na Češkem, Solnograškem itd. kmet sramoval. 30 vojakov in Arnautov je napravilo po noči na dvorišu ogenj in so imeli stražo. Stotnik, kterimu je bilo veliko na tem ležeče, de bi ga pri Omer-pašatu priporočili, je zlo ostro čul, de je bil povsod mir in red, je vjel 14 pijanih, ki so memo peli, in je dal eniga, ki je unkraj verta streljal, tako tepsti, de je na mestu obležal. Ko sim mu to očital, je menil, de je to edina kazen za tistiga, ki se prederzne, velikiga Effendi-a motiti, kteriga varovati, ima srečo. Ostal sim do dveh zjutraj, in sim z njim govoril. Kdor ni bil v Avstrii, ali ki ni z njo v kaki zvezi, ne ve nič od sosedne dežele. Vse, kar je unkraj, je nemškiga cesarja, kterimu velki kralj Jelačič tribut plačuje, razun tega so tudi še Francozi, in vse, kar ni turško imenujejo „pro franca" (po francosko). Naj bolj poznajo avstrijanske dvaj-setice in cekine, tudi po teh rajtajo. Od bank-notov nič ne vedo. Od sosedne horvaške dežele, ljudstvo nič ne ve, vse se suče okrog Broda, Gradiške, Kostajnice, kaj več le izobraženi ve^lo. V Bosni so vse drugači navade in nrava, kakor v drugi Evropi, clo v Ale-ksandrii in Smjrni niso navade tako različne, ker so tamošnji prebivavci v večji dotiki z Evropejci. Tukajšni vojaki, stotniki in čet-niki ne znajo ne pisati, ne brati, nalašsimza to popraševal. Vidil sim, de bi turški vojaki proti našim nikakor ne mogli stati. Hodijo bosi, le eden ni čedno oblečen, vsakimu kaj manjka. Pol ure iz mesta so nas 14. na jutro spremili , kjer so se poslovili, in zdaj smo šli po stranski poti skoz turško-horvaško po silno slabih potih, čez hribe in doline. Ni bilo druziga kakor pušava". Opoldne smo dve uri počili, na večer ob sedmih pridemo na visoko-ležečo Žitnico, ki ima 7 hiš in majhen turški tempelj, ostali smo pri Turki Moharem Aga. Na rano jutro smo se spet naprej napotili skoz gojzde, v kterih je obilo vode; ta kraj je bil lepši in je imel več prebivavcov.
Čudno je tukaj viditi mnogo homeov. V dolini leži Varcar Vacup, slaba vas, ki ima 3000 prebivavcov, tukaj so nas prav dobro pogostili. Turki so bili zlo radovedni, posebno zato, ker le malokdaj kaj taciga vidijo. Razun tega je bil praznik, in ker je v vasi polovico kristjanov, se jih je vedno več krog nas zbralo. Kristjani so se nas zlo veselili, in upajo varstvo in pomoč; oni zlo tožijo zoper Turke. Zadeli smo tukej na znanca, frančiškana Ju-kiča Banjalukanina, od kteriga je še le zadnjič v Zagrebu „bosanski pisatelj" na svitlo jrišel. Obiskali smo hišo frančiškansko, v njej dva frančiškana živita, ki otroke učita; pokazala sta nam pisanje učeneov, ki so zares irav lepo pisali. V Vakaru učita okrog 50 otrok, stanujeta v popolnama poderti hiši, ki je vendar, kolikor je mogoče okinčana; najdli smo v njej podobo cesarja, vojskovodja Ra-deckyga, bana Jelačiča. Ta dva meniha sta edina, s kterima se zamore človek pogovoriti. Ker jima Turki niso dovolili kapele zidati, in ser tudi kaj taciga ne moreta storiti, opravljata Božjo službo v mokri kleti, altar sta napravila iz papirja, in ga z podobami svetnikov in svečami okinčala. Tu sem pride množica k Božji službi. Meniha ne smeta imeti samostanske obleke, toraj hodita okrog kakor drugi v bosniški obleki. Kamor se človek ozre, jovsod je revšina. Lep terg je Gjol-Hisar, v lepem kraju na
Plivi pri slapu. Teče po gojzdu zraven poti in četertinko ure od tega kraja naredi eno uro dolgo jezero od izhoda proti zahodu, na juž nem kraju stoje lepihomci, od korena do verha gosto obrašeni. To je naj lepši kraj na celem popotovanju. Jezero se med hribi stisne in se na več krajih 5 do 6 sežnjev globoko zliva, kjer drugo jezero napravi, ki je majhino in kteriga zopet hribi stisnejo. Cesta pelje vedno navkreber in na verhu se vidijo jezerainslapi proti zahodu, med tem, ko se krasna dežela proti izhodu odpre. V globoki dolini je ležala Jaica, obdana od lepih hribov, ki so bili čedalje bolj visoki, vidile so se obdelane polja, semtertje ležeče vasi in posamezne hiše. Tu so nas pričakovali predstojniki Jaice, mi smo v dolino jahali, mesto samo ni lepše kakor druge v tem kraju Turčije, ceste so tako ster-me, de smo morali raz konj stopiti. Jahali smo v keršansko mesto čez most, Turki so se jezili, de so nas morali tje, in k temu še k franciškanam peljati, oni so nas tudi, de so nas le mogli, zapustili in nam 12 Arnavtov za čuvaje dali.
Iz revne hiše duhovnov, ki je pa vendar čedna, se vidi Verbas ali Verbica, ki na severni meji Hercegovine na hribu Vranca izvira, in se med Staro Gradiško inBrodampri Serbacu v Savo izlije. Nasproti samostana se dviguje čez 30 sežnjev nad cesto Jaica, amfiteatralsko sozidana, ki se vedno višje dviguje, naj višje je stara, velika terdnjava z neizrečenim zidovjem. V njej zamore stati 10,000 mož, nastavljena je s topovi, vendar pa je že zlo poškodovana. Iz tega kraja se krog in krog lepi kraji in krasni slap Plive vidi, ki se nazadnje v Verbas izlije.
16. na jutro smo se iz Jaice podali, pot nas je peljala poleg rek po hribih, potem smo ob eni v samotni kerčmi južna li. Gojzdi so kaj krasni, kakoršni se le redko najdejo, vsako drevo je grozno visoko, v gojzdih je nešte-vilno potokov. Popoldan so prišli predstojniki Travnika eno uro od mesta na konjih nam nasproti, in so nas sprejeli. Nekteri Turki so kazali svojo umetnost pušice metati, drugi konje berzdati.
Pol ure od mesta so vojaki čakali, in top-ničarji na konjih. Veliko ljudstva se je tukaj zbralo. Turki se zlo čudijo, de se kristjani tako častitljivo sprejmejo, in v tem ne vidijo sreče za Bosno, clo kristjani si ne upajo, ker se Turkov boje, večkrat k nam priti, in vidijo v cesarskem general-konzulu višjiga sodnika kristjanov. Travnik je slabo, poderto mesto, ki nima popolnama zidane hiše. Nesnažne so ulice in ljudje. Clo nobeniga zdravnika zdaj tukaj nimajo. Vse je mertvo, kar je vezir mesto zapustil in z njim vsi vradniki. Travnik leži v čudolepem kraju, na podnožju Vlasica, se po dolini steguje, je od vertov obdan, kterih je tudi v mestu mnogo, tako, de se iz višave druziga ne vidi, kakor iz drevja moleče strehe. Na koncu mesta, proti izhodu je maj-hina terdnjava, sotesta, skoz ktero velka cesta pelje, se tukaj lahko zapre. Nje namen je bil, v njej ljudi daviti, kar se je z toparn naznanovalo. Takrat je bil tukaj c. k. avstri-janski poslanec, kjer so tisti, ki so bili obsojeni , umorjeni biti, pribežališa iskali. To se je še pred 10 leti godilo. Travnik ima mnogo in dobre vode. Studenec je na hribu, od koder se v vsako hišo voda napelje. Grobovi se najdejo na polju, v vertih, pri cestah, mer-liča pokoplješ, kamor hočeš. Strašno slaba je hiša konzula. Staniče so majhne, ozke, do stropa se z roko doseže, okna so 3—4 pedi velike in neenake, nektero bolj visoko, drugo bolj nizko, pod je votel, skoz špranje se na dvoriše vidi. Take so tukaj vse hiše.
Omer paša ima, tako se povsod pripoveduje 25,000 mož in 34 topov. Zakaj de je v Sa-
rajevo prišel, zakaj de je poprave v vladnih zadevah naznanil, in kako je to, de je av strijanski konzul v Bosno prišel, tega bosniški Turki ne morejo zapopasti. Omer pašata še ni bilo v Travniku , ko so že dunajske novine naznanile, de je prišel. Od noviga deželniga poglavarja Ilafiz-pašata, še ljudje nič ne vedo, kako de bo vladal, umerliga Tahir-pašata so se zlo bali, akoravno je med svojim vladanjem le tri k smerti obsodil. Tudi tukaj v pol ure oddaljeni vasi Dolac žive frančiškani vubožtvu, v revnih bajtah, in akoravno jih zdaj ne preganjajo, vendar ostro nad njimi čujejo. Tudi oni otroke uče. Njih osoda se bo po novih deželnih postavah , saj tako je upati, poboljšala.
Laška. V Neaplu se je nova tiskarska postava rasglasila in cenzura vpeljala. Pervi pravi: Bukve in časopise tiskati in izdajali je brez poprejšniga dovoljenja v našem kraljestvu prepovedano.
*	„Commune italiano" pravi, de je bilo več četnikov, stotnikov in krog 100 desetnikov na Neapolitanskem iz službe spušenih, ker so za vstavo govorili.
*	„Lombardo-veneto naznani, de se je d' Azeglio z Siccardi-am sperl. Nobeden se noče drugimu ukloniti. Ako Siccardi pade, bi z njim tudi Galvagno, Nigra in Paleokapa padli.
Francoska. Povsod se govori od govora, kteriga je Napoleon v Lyonu imel. Rekel je med drugim : „OstaI bom svojim prededam in svoji zastavi zvest". Kaki zastavi, gotovo cesarski. In vse tudi na to kaže.
*	V Elsasu so Napoleona po republikanski viži pozdravili, v mesticu Tharn so mu pa žvižgali.
*	Iz Pariza se piše v „Reichsztg." Popotovanje predsednika, ki se je vgodno začelo, se slabo končuje. V Montbardu, malem bur-guuskem mestu se je sovraštvo pričelo. Pa na to se le malo porajta, ker mesto ni veliko. V Dijonu je bil predsednik zadovoljno sprejet, ravno tako tudi v Chalonu, Maconu in pervi dan v Lyonu. Pa ta reč je vedno slabše šla. V Besan^onu bi se bilo kmalo hudo končalo. Skoraj gotovo je, de so sklenili, predsednika v gnječi zadušiti. Ako bi se bilo to zgodilo, kako bi bilo sodništvo iz 2 do 3000 oseb krivca poiskalo ? Pogum generala Ca-stellane ga je rešil.
V Elsasu ga zlo merzlo sprejemajo. Privatne pisma naznanijo, de je ves pogum zgubil, in de bo pred kot ne popotovanje pred opustil, kakor si je popred namenil.
Ako se na Francoskem vidi, de sedajno stanje ne bo dolgo terpelo, se s tem tolažimo, de se v nekterih zunajnih deželah boljše ne godi. Rusovski general, do kteriga ima car veliko zaupanje, je rekel zadnjič v nekem po-litiškem krogu: „Je dežela v Evropi, ki še bolj boleha, kakor francoska, to je Prusija, kjer vlada revolucijskih namenov glede Nemčije še ni opustila". O danskih zmešnjavah je rekel: „Ako se te zadeve ne končajo v blagor Dancov, se bo Rusija na noge dvignila, in ako bi tudi edina bila, to nalogo doveršiti. Car se je zavezal, celotnost danskiga kraljestva varovati, in bo svojo obljubo spolnil".
Angleška. Sliši se, de je lord Palmerston prusko vlado opominjal, de naj Schleswig-holsteince opominja; orožje odložiti. Prusija pa se je temu uperla.
Razne naznanila.
—	Sliši se, de je že sklenjeno za vse polke enakobarvne obrobe vpeljati. Kake barve de bodo se še ne ve. Na g«mbih bo pa številka polka, pri kterem je kak vojak, zaznamovana.
—	Svetovavstvo mesta Tersta je vojskovodju Radeckimu mestnjanstvo podelilo. Grof
Radecky je poslance, ki so častni diplom prinesli, prav prijazno sprejel in se zahvalil za čast, ktero mu je mesto Terst skazalo.
—	Več časopisov je naznanilo, de je patriarh Rajačič umeri. To pa ni res, on je ravno iz toplic Busiaš v Karlovce nazaj prišel.
—	Na turško-serbsko je prišlo skoz Brod mnogo pozlačenih petek, ki se za cesarske cekine izdajajo. Toraj opominja serbski minister denarstva Serbe, se taciga denarja varovati.
—	V vasi Groblitz pri Rochlitzu živi neka mati, ki ima 23 let staro hčer, ktero meče. Mati pa svojo hčer ni le tako neusmiljeno pretepala, de se hčerki po celem životu zaceljene rane poznajo, ampak pretekle dni ji je tudi roke na lierbtu križem zvezala in njo samo pod streho k stebru privezala, jo v takem stanju dva dni in eno noč pustila, injinamile prošnje in upitje le enkrat en požerk voda dala. Kako lačna in žejna je mogla uboga biti, se iz tega vidi, ker si je toliko prizadjala se vezi znebiti, de ji te niso le kože ampak tudimeso do kit prerezale. Žandarmerija je to grozo-vitost zapazila.
—	Sliši se, de bo njegovo veličanstvo, svitli cesar mesca septembra na Češko šel, vojake pregledat, kamor ga bo več cesarjevičev spremilo.
—	Popisovanje narodnosti je na Sedmograš-kem, kakor se sliši končano. Izid je takle: Valahov so našteli 1,100,000, Ogrov800,000, Nemcov 200,000.
—	„P. M." pripoveduje naslednje: Kako prederzno se nektere osebe nevednosti ljudi še poslužujejo, naj sledeče priča, kar se v več prepisih okrog pošilja: 1) 10. augusta se jc zbor pričel. 2) Vojvoda Koburg je bil za ogerskiga kralja zvoljen. 3) Ludovik Košut za njegoviga diktatorja. 4) Judi bodo dobili polje na Ogerskem. 5) Judi se zamorejo z kristjani in kristjani z unimi možiti in ženiti. 6) Ogerski vojaki se morajo nazaj dati. 7) Ogerski bankovci se bodo za zdaj z drugimi bankovci zamenjali, de bo dovolj srebra. 8) Zadnji podpisi bodo od samiga pruskiga kralja.
9)	Debrečin bo glavno mesto na Ogerskem.
10)	Duhovšina bo kralju podložna. 11) Od 19. do 40. leta je vsak dolžan vojak biti.
12)	Honvedam bo dozdajna plača povernjena.
13)	Ogersko bo imelo 800,000 vojakov.
—	Težko de bi bil kteri pesnik svojo domovino bolj počastil kakor Petoli Sandor, ko je pisal: „Hogy ha Isten kalapja, akkorahazam a bukreta rajta". (Ako je Evropa Božji klo-puk, je moja domovina kitka na njem.)
—	V Bernu je neko veliko poslopje, ko so ga še zidali, na kup padlo in je več delavcov ubilo, in njih več hudo ranilo.
—	„Slov. Nov." pravijo, de je ogerska krona, kakor se govori v Liptavi skrita. Nekoliko delavcov je te dni pri nekim grajšaku delalo, kamor je ravno več gospodov prišlo, grad in posestvo gledat, pri tej priložnosti je eden teh gospodov, kise ninadjal, de delavci tudi mad-jarski znajo, tole rekel: »Gospodje! ogerska krona je v Liptavi". Evgeni Szentivanyi, bivši
biztos", ki je bil zdaj pred vojaško sodbo v Pest poklican, jo je od Košuta prejel, de jo naj v Liptavi skrije, ker je naj varniši kraj, ker so tamošnji prebivavci cesarju naj bolj zvesti, kjer je gotovo ne bodo ne avstrijanski ne ruski vojaki iskali". To se je sodništvo naznanilo.
—	Profesor Dragotin Borivvoj bo prihodnje leto v Pragi Zoologio v češkem jeziku učil.
—	Iz Waršave se 17. augusta piše: Včeraj popoldne ob eni je začelo v našem mestu strašno goreti. Le dobri gasivni pripravi se imamo zahvaliti, de ni več kakor 8 hiš pogorelo. Škode je za 42,000 rubeljnov,
—	Benetke bodo, kakor „Statuto" naznani, v umetnosti mnogo zgubile. Galeria Barbarija, ki že več sto let stoji, ima med drugimi umet-nijskimi deli 17 popolnama dobro ohranjenih slik Ticiana, med njimi Magdaleno, Venero in krasno podobo dožeta A. Barbarigo, Filipa druziga itd. Sedajni posestniki te galerie, grof Uiustiniani, bratje Borbuco in kupci Binetti, so jo že večkrat na prodaj ponujali. Ruska vlada jo je toraj pred nekimi dnemi za500,000 fr. kupila.
—	V nekterih dneh bosta iz Prage prekrasno narejena samokresa generalu Kničaninu v Belgrad poslana.
—	Blizo Presburga na Ogerskem je goveja kuga vstala. Gosposke so že potrebno storile , jo ustaviti, de se bolj ne razširi.
—	„Pražske Nov." naznanijo, de je ruska vlada avstrijanske rokodelce vsake sorte povabila na južno Rusko, kjer jih 500 potrebuje. Tudi pražki rokodelci so to povabilo prejeli. Vsakimu, kteriga bo vlada vzela, bo popotnino povernila in razun tega še 15 gold. poverh dala. V Pragi se je že več čeških rokodelcov oglasilo.
—	Na Angleškem se je to leto, ktero seje 5. augusta za finance končalo, za armado 6,577,456, za mornarstvo 6,381,724, za streljaštvo 2,375,464 liber šterlingov izdalo.
—	Časopis „Šumadinka" je bil v Belgradu
od vlade prepovedan. Izdajatelj Ljubomir Ne-nadovic je plačal en cekin in je dal smerti časopisa zvoniti. Zavolj tega so ga pred sodbo poklicali, se opravičiti. Bivši vrednik „Šunia-dinke" Milorail Medakovie je zdaj v Zemunu, in si je namenil ta časopis za obilne avstrijanske naročnike, kterih je okrog 800, v Zemunu izdajati.
— „Spiegel" piše: Ne daleč od vasi Ivanka pri Pestu stoji samotna kerčma „pri komarju" imenovana; tje pride te dni kmet, ki je ravno en par volov prodal, z svojo hčerko, in prešteje na mizi denarje. Kerčmar ga opominja, de naj po noči ne gre naprej, ker v bližnem gojzdu, skoz kteriga mora iti, ni varno. Kmet na te besede pazi, in da, ko je kerčmar iz izbe šel, denarje svoji hčerki, ki si jih je pod oble"ko krog života pripasala, in se z njo na pot poda. Kmalo potem prileti preplašena hčerka v kerčmo nazaj, in je pripovedovala zvesto, ker ni mislila, de bi bil kerčmar ubijavec, kakosonje-niga očeta v gojzdu ubili. Med tem pride kerčmar nazaj, spelje deklico s tem, de ji obljubi od očeta nekaj povedati, v stransko izbo, jo zgrabi, sleče in ji denarje vzame, ktere je na povelje očeta krog života privezala. Potem zaklene ropar duri, in se pogovori z svojo ženo, ki ga je zunej čakala, kako hoče deklico v peči sožgati, de se nič ne bo zvedilo. Med tem, ko se on z ženo zares pripravi, to strašno
delo doprinesti, deklica z nevarnostjo lastniga življenja iz izbe skoz okno uide, zadene na žandarme, kterim celo dogodbo pove. Žan-darmi hite naravnost h kerčmi, najdejo zares, belo peč, al kruha, ki bi se imel vsaditi, ne najdejo. Iverčmarja in kerčmarico naglo primejo, hišo preišejo in obropane denarje najdejo.
—	V Torzburgu na Sedmograškem živi Va-lali, ki je bil 1720 rojen, je tedaj 130 let star. Od njegovih treh sinov živi samo eden še, ki je 75 let star. Ali bo pač ta sin svojiga očeta preživel? Skoraj bi dvomili, ako pomislimo, de ima ta starček še popolnama černe lase, popolnama dobre zobe in de je še bolj žive natore, kakor njegov sin.
—	Tudi v peštanski županii se je goveja kuga pričela, in kakor „Magyar Hirlap" naznani, se že krog Pešta prikazuje.
—	Delavci na Semeringu so v zlo velikem strahu. V pondelik teden jih je nanaglama 18 kolera pobrala. Čudno je to, de je tistim de-lavcam, ki pod zemljo delajo, popolnama prizanesla. V nekterih krajih že delo zastaja, ker delavci vedno delo popušajo in proč hodijo.
—	Ker se je vreme nanaglama premenilo, je tudi na Dunaju kolera hujše postala.
—	Telegrafiško naznanilo pove, de je Luis Filip, bivši francoski kralj, v Clairmontu umeri.
—	26. augusta je bivši serbski knez, Miloš Obrenovič v Prago prišel.
m
d
Basen.
Vem za kraj, ki je velika poljana, pa na sredi planjave stoji visoka, obširna kletka. Okoli kletke je nezmirno put, ki noter silijo. Pa komej so notri, bi že rade vun šle, pa nobeni ni to pripušeno. Pute so zaperte na vek. Vender to ne ostraši nikakor druzih put, marveč vse z enako željo v kletko hočejo in tudi, ko so notri z enako željo vun silijo. Zakaj hrana, ki je v kletki je večidel piškava in le malo, malo je dobre.
Ta kletka je oženjenim dobro znana in bi se je dostikrat radi^nebili, če bi mogoče bilo. Pa za neoženjene in neomožene ima neizrečen mik, na vso moč se prizadevajo noter priti, dokler se tiček ne vjame.	J. T-a.
Slovstvo in umetnost.
Slovensko berilo za pervi gimnazijalni razred se bo že te dni začelo natiskovati. Tudi za drug razred nebo dolgo odlašalo. Za višji gimnazij je višji inšpektor šol, gospod Dr. lvlee-mann tudi že poskerbel, de se bo kmalo so-stavilo. Tako smemo upati, da bo gimnazij kmalo s potrebnimi slovenskimi knjigami pre-skerbljen.
*	Gospod Dr. Schmidl preiskuje na Krasu podzemeljske votline , in svoje znajdbe in popotovanja pod zemljo v „Wiener Abendblatt" naznanuje. Ker je to njegovo delo zlo imenitno in velike važnosti, bomo zaredoma njegove popisovanja poslovenili in v „Časniku" naznanili.
*	Dvoje duhovne bukve so prišle ne davno na svitlo, ki so vredne posebno priporočene biti, namreč: „Nebeške iskrice" in „Bo-gocastje sv. katolške cerkve;" une je spisal gospod L. Pintar, te pa gospod Dr. Mur-šeč, oba slavna moža, poroka izverstniga dela.
*	Franc Pivoda, znani Čeh in slavni kom-positeur je spet dva napeva zložil, v kterih živi narodni duh veje in sicer za „Pjsen na mou wlast" od Gašperja Pivoda, in za „Slo-van" od Ferdinanda K op p, perva je posvečena moravskemu ljudstvu, druga pa češkemu rojaku Pišeku.
*	Ravno je prišel v Pragi na svitlo zvezek čeških pesem, ki so tudi v ilirsko prestavljene pod naslovam : Čestero českyh pisni s ilirskym predladem. V muziko jih je djal umni in zlo izobraženi Horvat Vatroslav Lisinski. Dobe se te pesmi pri bukvoteržcu J. Pospišilu v Pragi.
Zvezek zapopade sledeče pesmi: 1 VItava (besede V. J. Piceka) 2 Slav i ček a sta-
rost, 3. Zavist, 4. Matce ("besede Piše-ka) 5. M a v 1 a s t (besede Vlastimile Rožičkove), 6. Poustevnik (besede Chmelenskyga).
Te pesmi se smejo med tiste dela šteti, ki bodo enkrat, ko se pomnožijo, od slavenske umetnosti pričale.
Ravno je na svitlo prišla „Dalemilova cliro-nika češka". Izdal jo je Venceslav Hanka.
*	V Pragi je na svitlo prišla „Walka z Tatary basen epicka vv desiti zpevvich od Adolfa J. Wlčka. Ima 451 strani v osmerki. Dobi se za 1 gold. 12. kr.
*	Drugi zvezek češke dogodivšine Deje kra-lostvi českeho od W. W. Tomeka je ravno na svitlo prišel, in steni je delo končano.
*	S pričetkani tega mesca je začel na Dunaju izhajati časopis pod naslovam: „Allgenieine ostreichische Gerichtszeitung"; namen tega časopisa je, ljudstvo postave učiti in razlagati.
*	Slavni Vuk Stefanovič lvaradžič je dal na svitlo: „Pripovijetke starog i novog zakona".
*	Gospod Hanka je dal v natis: Kralodvorski rokopis s prevodom poljskim, južnoruskim, ve-likoruskim, ilirskim, serbskim, slovenskim, gor-njolužičkim, nemškim in angleškim. Ruski zlo natanjčni prevod je nedavno že v Moskvi na svitlo prišel, od kodar je bil gosp. Hanka-u poslan. Serbski prevod pa je dogotovil Zla-tojevič Petrovič, mladi serbski pesnik v Pragi.
*	V Varšavi bo prišlo iz liskarnice Orgel-branda važno delo W. A. Maciejowskiga pod naslovom: „Historia literatury polskiej."
*	LucianSiemienski, znani prevoditeljKralje-dvorskega rokopisa in zdajni vrednik „Czasa" pozove poljske pisatelje, da mu pošlejo svoje spise, v verzih ali v prozi, iz kterih bo on, razredivši jih, storil album pod naslovom: „Grosz Vdovy czyli pamiatka požaru Krako-va." Čisti dohodek tega se bo obernul za po-novljanje starodavnih cerkev in hiš. To delo bo zlo krasno, imelo bo tudi slike nekterih spominkov in okolic Krakovskih.
*	Ta teden bo , kakor se sliši velki zbor c. k. akademie na Dunaju; gospod minister uka bo sam predsedoval, in uzrok velkiga zbora bo postave popraviti. Akademia je bila napravljena takrat, ko je bila samovlada v naj lepšem cvetu, zatorej tudi ni mogla svojih perut široko razprostreti. Cenzura je bila nje čuvajkinja, ki ji je branila, se visoko dvignuti, toraj je tudi akadejnia bolj životarila kakor živela, akoravno je učene in pridne ude imela. Zdaj pa bodo verige padle, ki so jo oklepale, in pričakovati smemo, da jo bo to visoko dvignulo.
Zmes.
V Gičinu je 11. t. m. slavni češki pisatelj gospod Jožef Hollmann na koleri umeri.
Avstrijanski poslanec iz Haga naznani, de je nek Luis ltovlet sredstvo znajdel, morsko vodo naglo z majhnim prizadevanjem in majhnimi stroški tako spremeniti, de je popolnoma dobra za piti. Vse poskušnje so to popolnoma poterdile, niederlandsko ministerstvo je ukazalo, se od tega prepričati, in je v ta namen komisijo izvolilo, ki je to znajdbo za zlo koristno spoznala, tako, de to ne bo Ie barkam v korist, ampak tudi mestam, ki pri morju leže, in jim dobre vode pomanjkuje.
Poslednja seja narodniga društva „Cyril a Methud" v Bernu je zavolj tega imenitna, ker je dr. Pražak nektere do zdaj neznane reči od slavniga Komenskyga naznanil. Dr. Pražak najde v vasi Koma prigodno v neki stari cerkveni knjigi opazko, ktero je fajinošter iz Koma zapisal. Ljudsvo sploh meni, kakor ta opazka naznani, de je Amos Komensky v vasi Koma št. 22. rojen, de bilo njegovo pravo ime Ivan Milička. In zares najde dr. Pražak v kerstnih bukvah, de je nekdaj posestvo pod št. 22, rodovine Miličke bilo, in to ime se v tamošnji okolici še pogosto najde. Zlo verjetno je tedaj, de je Ivomensky, kakor je bila takrat navada, svoje ime Milička v hebrejškiga Amos premenil. K temu pride še to, de je že ranjki Poček jasno dokazal, de je Komensky v Komi in ne, kakor se meni, vNinvicu rojen. Mislijo temu slavnemu možu spominek na berdu blizo Kome postaviti.
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 3 L. velk. Serp. 1850.
od 100 (v srebru) 96'/,, » »	t, 84'/,
Deržavne dolžne pisma po 5
» » » » 4 » » » » 4
Obligacioni avstri janskih pod in nad Anizo, čeških, morav-skili, silezkih, štajarskih, koroških, krajnskih, goriških in dunajske višje kamorne urad-nije.
Bankne akcie po 11G5 gold. v srebru.
Dnarna cena 31. velk. Serp. 1830.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 213/s gU-Srebra	» » » » 153/4 »
po
- gld
- - »